List 28.
Njegovemu
cesarskemu kraljevskemu Veličanstvu
Francu Jožefu I.
o veselem prihodi
V Ljubljano
11. dne julija meseca 1883. leta.
M-repko, ve strune, mi danes zvenite, Vzdigaj razvneta se pesen sladko.
Polje in logi cvetlice trosite,
Vse naj odmeva od sreče glasno!
220
Svet, zdaj Slovenijo gieđi iian drago, Dan svoj najlepši praznuje hvaleč,
Dan, ki pred veki je blago
S hišo habsburško jo milo družeč.
Dom naš udal se z ljubeznijo vneto Vzvišeni, zanjo postavljal se v bran,
Vrlo odbijal sovražnikov četo, Turškega jarma jo čuval srcan.
Njega pretakali zvesti sinovi
V bojih junaci nevstrašni so kri.
Ali iz nje so pognali cvetovi, Ki jih še Avstrija danes česti.
Z milosti rosa je rane hladila, Zdravila bolnim junakom telo,
Z vdovami čutno je solze točila, Tožnim sirotam vedrila oko.
Mira presladkega je blagoslove Našej očini poklanjala v dar,
Nanjo čvrste razsipala plodove. Ki le prosvete dozori jih žar.
v
Šestih stoletij ponosno število
V brezdnu izginilo časnem nam je.
Vendar se nič še ni izpremenilo, Ter kakor nekdaj je združeno vse.
Avstriji z dušo je vdan in telesom Vedno prezvesti, hvaležni Sloven,
Za-njo molitev izroča nebesom, Ona mu nadeja, misel in sen.
Danes priznanje on sladko užije. Danes on milosti vzprejme dokaz.
Divno veselje v osrčji mu klije: Njemu je zreti Cesarjev obraz!
Blago Slovenijo prišel pozdravljat Najplemenitejši habsburški Sin,
S Svojo ljubeznijo spet blagoslavljat Nerazlocljivi zavezi v spomin.
Cesar je tu, ki nas srečo zaklada, Pogled objema Njegov nas premil.
Narodnost našo je rešil propada, Dušni razvitek v Slovenih spešil!
Cesar Franc Jožef od nekdaj bil zarja.
Ki napravljala svetlobo  nam dne, „Živel naš Cesar, ki vzor je Vladarja!''
Klicalo bode še v smrti srce.
Lujiza Pesjakov a.