Poštnina plačana v gotovini

UR/
LJUDSKE
G
iNjjrV,
»vci i®*
V;E i>' ^
2,30^

' &
i -'
\-.\V*
CENA 5» ĐPi
3er ’1' : wv ^ra<i-®&ta pfol^* - LjUBUj ^5,
riaVa*
—v^vKNlIE
Leto XVI
V LJUBLJANI, dne 3. decembra 1959
Številka 38
VSEBINA:
131. Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proiz-jalcev.
192.	Zakon o hišnikih.
193.	Zakon o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in ppstrežnic.
194.	Zakon o prekrških zoper javni red in mir.
195.	Zakon o razglasitvi prvega novembra za praznik.
196.	Zakon o Višji tehnični šoli v Mariboru.
197.	Sklep o izvolitvi članov Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS.
198.	Sklep o določitvi zastopnikov Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije v organih Trgovinske zbornice za LR Slovenijo.
199.	Sklep o določitvi zastopnikov Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije v organih Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
200.	Uredba o spremembah uredbe o skladu LR Slovenije za pospeševanje založništva.
201.	Odlok o posebnih dodatkih za veterinarske uslužbence v veterinarskih zavodih.
202.	Odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem republiških državnih organov in zavodov.
203.	Odločba o imenovanju pomočnika sekretarja v Sekretariatu Izvršnega sveta za industrijo in obrt.
204.	Odločba o razrešitvi in imenovanju direktorja zavoda »Radio-televizija« Ljubljana.
191.
UKAZ
Na podlagi lil. točke 72» člena ustavil ega zakona o temeljili družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1959 in ki se glasi:
ZAKON
o	zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem zakonom se, v skladu z določbami zveznega zakona o uvedbi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, uvaja in zagotavlja kmetijskim proizvajalcem v Ljudski republiki Sloveniji zdravstveno varstvo.
2.	člen
Po določbah tega zakona so zdravstveno zavarovani vsi. ki se ukvarjajo s kmetijsko delavnostjo kot rednim poklicem ali se v pridobitne namene ukvarjajo z lovom ali ribolovom, ne glede na to, ali imajo morda dohodke tudi od kakšnega drugega samostojnega poklica, ter družinski člani kmetijskega proizvajalca, če jih ta preživlja na podlagi zakona ali pogodbe in živijo z njim v družinski ali. gospodinjski skupnosti.
Za kmetijske proizvajalce se ob pogojih iz prejš-3ga odstavka štejejo.tudi:	✓
1.	tisti, ki se ukvarjajo s kmetijsko delavnostjo kot zakupniki kmetijskih zemljišč;
2.	člani kmetijskih obdelovalnih zadrug;
5.	kmečki obrtniki, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom;
4.	preuždtkarji, ki jim je kmečki' preužitev glavni vir za preživljanje, in sicer ne glede na to, ali živijo z dajalcem preužitka v družinski ali gospodinjski skupnosti ali ne, kolikor niso zdravstveno zavarovani že kot družinski člani kmetijskega proizvajalca.
Za družinske člane kmetijskega proizvajalca se ob pogojih prvega odstavka štejejo: zakonci-in otroci (zakonski, nezakonski, posvojeni, pastorki, otroci brez staršev, ki jih je vzel kmetijski proizvajalec k sebi in jih preživlja); starši, očim, mačeha in stari starši; bratje, sestre in vnuki; razvezani zakonec, če mu mora po sodni odločbi drugi zakonec — kmetijski proizvajalec plačati preživnino.
Otroci, bratje, sestre in vnuki kmetijskega proizvajalca, ki se šolajo, so upravičeni do zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu do konca rednega šolanja, vendar največ do petindvajsetega leta starosti.
Osebe iz prejšnjega odstavka in njihovi družinski člani so upravičeni do zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu tudi po končanem rednem šolanju, če se ukvarjajo s kmetijsko delavnostjo na zemljišču kmetijskega proizvajalca kot z rednim poklicem in jim je to- glavni vir preživljanja.
Ako otroci, bratje, sestre oziroma vnuki postanejo popolnoma in trajno ali dalj kot za eno leto nezmožni za 'delo prej, kot dosežejo starost, ki je določena v 4. odstavku tega člena, se jim pravica do zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu podaljša za ves čas, dokler traja ta nezmožnost.
3.	člen
Pravice do zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu nimajo tisti kmetijski proizvajalci, ki so zdravstveno zavarovani po drugih predpisih o zdravstvenem zavarovanju.
Kmetijski proizvajalci, ki poleg kmetijske delavnosti opravljajo tudi obrt ali kakšno drugo samostojno delavnost, nimajo pravice do zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu, če so zdravstveno zavarovani na podlagi pogodbe ali kot člani sklada za zavarovanje obrtnikov.
4 Sen
Zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev je osnovno, lahko pa tudi razširjeno.
Osnovno zdravstveno zavarovanje je splošno, obvezno in enotno za vise kmetajsike proizvajalce v Ljudski republiki Sloveniji. Osnovno zdravstveno zavarovanje obsega s tem zakonom določene vrste zdravstvenega varstva.
Razširjeno zdravstveno zavarovanje se lahko vpelje za kmetijske proizvajalce v posameznih okrajih ali občinah. Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem je zagotovljeno kmetijskim proizvajalcem širše zdravstveno varstvo, kot je zagotovljeno z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem. Razširjeno zdravstveno zavarovanje je splošno, obvezno in enotno za vse kmetijske proizvajalce v okraju oziroma občini, za katero je uvedeno.
5.	člen
Stroški za zdravstveno varstvo, ki ga uživajo kmetijski proizvajalci na podlagi osnovnega zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu, se v primerih, ki so določeni v tem zakonu, plačujejo v celoti iz sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. V vseh drugih primerih plača določen del stroškov za zdravstveno varstvo sklad, določen del pa zavarovanec.
6.	člen
Za izvajanje zdravstvenega zavarovanja po tem zakonu se ustanovijo okrajni skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev in republiški sklad za pozavaro vanj e.
Skladi se upravljajo po načelih družbenega upravljanja.
Skladi so pravne osebe.
Vsak sklad je za svoje obveznosti odgovoren z vsemi svojimi sredstvi.
H. OSNOVNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
7.	člen
Z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem je zagotovljeno zdravstveno varsto za zdravstvene storitve, naštete v 8. členu, ki se plačujejo v celoti iz skladov zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, in za zdravstvene storitve, naštete v 9. členu, ki se plačujejo deloma iz skladov, deloma pa jih plačajo zavarovanci samii.
8.	člen
Za osebe, ki so zdravstveno zavarovane po tem zakonu, se v celoti plačujejo v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev stroški za tele zdravstvene storitve:
1.	zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem zavodu, če zbolijo za temile boleznimi: akutna otroška ohromelost, Bangova bolezen, bolezen kala — azar, četrta venerična bolezen, da vica, gobavost, griža, kapavica, kolera, koze, kuga, Ines, malteška vročica, mehki čankar, mikoza, mrtvični krč. nalezljiva zlatenica, nalezljivo vnetje možganske mrene, oslovski kašelj, ošpice, paratifus, pegavica. porodna mrzlica, povratna mrzlica, rumena mrzlica, smrkavost, spalna bolezen, steklina, šen, škrlatinka. trahom, trebušni tifus, tularemija, 'Varlova bolezen, vranični prisad;
2.	zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar je bolnik nevairen za življenje drugih;
3.	zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če zbolijo za aktivno tuberkulozo katerekoli oblike;
4.	zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če zbolijo za revmatizmom osebe v starosti do 18 let;
5.	bolnično zdravljenje oseb, Id so v socialnih ali prosvetnih zavodih, če zbolijo za katerokoli boleznijo;
6.	bolnično zdravljenje učencev in študentov vseh šol, ki imajo brezplačno oskrboi v internatih ali so štipendisti, če zbolijo za katerokoli boleznijo;
7.	zdravljenje v vseh zdravstvenih zavodih, če se poškodujejo ali če zbolijo za katerokoli boleznijo na fizkulturnih tekmah ali vajah;
8.	ambulantno zdravljenje raka;
9.	ambulantno zdravljenje otrok v starosti do treh let;
10.	vse vrste zdravniške in babilške pomoči na domu v zvezi z nosečnostjo, če je obisk na domu zdravstveno potreben, razen ob porodu;
11.	bolnično zdravljenje ozdravljivih oziroma popravljivih telesnih nakaz, za katere to določi Svet za zdravstvo LRS;
12.	cepljenje, kadar je obvezno po posebnih predpisih;
13.	dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija v stanovanju, če je to zaradi nalezljive bolezni zdravstveno potrebno.
Zdravljenje obsega tudi ambulantne preglede.
9.	člen
Razen v primerih iz prejšnjega člena, plačajo kmetijski proizvajalci sami del stroškov za tele zdrav-
stvene storitve:
L ambulantno zdravljenje (splošno in specialno)	25 %
2. preglede in zdravljenje na bolnikovem domin in potne stroške zdravnika	50 %
5. zdravljenje v splošnih in specialnih bolnicah, kolikor ni v tem členu drugače določeno:
a)	za prvih 14 dni zdravljenja	50 %
b)	za nadaljnji čas	30%
4.	porodniška pomoč doma in v bolnici in
zdravljenje v bolnici v zvezi z nosečnostjo ali porodom, razen splava	10%
5.	bolnično zdravljenje predšolskih otrok
ter učencev in študentov vseh šol	15 %
6.	bolnično zdravljenje raka, leukemije in
drugih podobnih malignih obolenj	20 %
7.	zdravljenje sladkorne bolezni v vseb
zdravstvenih zavodih	25 %
8.	zdravljenje v kateremkoli zdravstvenem
zavodu, če zbolijo za malarijo, mumpsom, mi-kr ospori jo, favusom (ščitavioo), trihofitijo ali gripo, kadar se katera teh bolezni pojavi v obliki epidemije	10%
9.	zdravljenje v ustreznem zdravstvenem
zavodu, če zbolijo za duševno boleznijo, kadar bolnik ni nevaren za življenje drugih	10 %
10.	bolnično zdravljenje otrok v starosti do treh let in za oskrbo dojefeih. mater, ki so pri otroku v bolnici	10	%
14.	bolnično zdravljenje življenjsko nevarnih. poškodb in nujni zdravniški posegi: v bolnici	10	%
12.	cepljenja, ki niso po posebnih predpisih,
obvezna	75	%
13.	izdiranje zob	50	%
14.	zdravila, zdravstvena sredstva in sanitet-
ni material, če ni to vračunano že v ceni za posamezne dmige zdravstvene storitve	50	%
Preostali del stroškov za zdravstvene storitve se plača v breme sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvjalcev.
Zdravljenje obsega tudi ambulantne preglede.
10.	člen
Osnovno zdravstveno zavarovanje obsega tudi prevoz z reševalnim vozilom, kadar je tak prevoz iz zdravstvenih razlogov nujno potreben, in sicer:
1.	če gre za osebo, ki je zbolela za nalezljivo bo-W*nijo in je zdravljenje v bolnici obvezno;
2.	če gre za osebo, ki je zbolela za duševno boleznijo in je nevarna za življenje drugih;
3.	če gre za osebo, ki se je življenjsko nevarno poškodovala ali glede katere so nujni zdravniški posegi v bolnici.
Kadar je zdravljenje bolezni iz prejšnjega odstavka po 8. členu za kmetijskega proizvajalca brezplačno, je tudi prevoz z reševalnim vozilom brezplačen. Kadar mora kmetijski proizvajalec za zdravljenje bolezni ali poškodbe po 9. členu neposredno plačati del stroškov sam, mora v enakem odstotku plačati tndi del stroškov za prevoz z reševalnim vozilom.
14. člen
Občinski ljudski odbor lahko določi na ločenih sejah obeh zborov za posamezne kategorije kmetijskih proizvajalcev določenih premoženjskih razmer, da gre del stroškov za določene oblike zdravstvene pomoči, ki bi jih sicer morali plačati po zakonu neposredno sami zavarovanci, v celoti ali deloma v breme občinskega proračuna,
M. RAZŠIRJENO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
12.	člen
Razširjeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev vpelje z odlokom na ločenih sejah obeh zborov okrajni ljudski odbor za območje okraja oziroma občinski ljudski odbor za območje občine.
Z odlokom o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja se določi ta obseg zavarovanja ter način pokrivanja stroškov razširjenega zdravstvenega varstva.
13.	člen
Razširjeno zdravstveno zavarovanje se lahko vpelje v okraju, oe to dopušča, in v obsegu, kolikor to dopušča gospodarska zmogljivost kmetijskih proizvajalcev, iu če se večina zborov proizvajalcev občinskih ljudskih odborov z območja okraja izreče za uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
Razširjeno zdravstveno zavarovanje se lahko vpelje v občini, če to dopušča, in v obsegu, kolikor to dopušča gospodarska zmogljivost kmetijskih proizvajalcev, in če se večina kmetijskih proizvajalcev z območja občine na sestankih, ki se skličejo tako, kot je predpisano za volitve članov upravnega odbora sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev (34. člen), izreče za uvedbo razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
14.	člen
Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem se lahko zagotovijo kmetijskim proizvajalcem nekatere ali vse zdravstvene storitve, ki niso zagotovljene z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, vendar največ v tistem obsegu, kot so zagotovljene z zakonom o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev.
Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem se lahko zagotovijo kmetijskim proizvajalcem tudi večjo ugodnosti, kot so določene glede zdravstvenih storitev v 9. členn tega zakona.
Z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem se lahko zagotovijo zlasti tele vrste zdravstvenega varstva:
1.	prevoz z reševalnimi vozili izven primerov 10. člena,
2;. zdravljenje zobnih in ustnih bolezni, zoboteh-ničua in zobna protetična dela,
3.	ortopedski pripomočki in proteze,
4.	zdravljenje v naravnih zdraviliščih in okrevališčih.
Z odlokom o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja se določi, katere storitve iz razširjenega zdravstvenega varstva se krijejo v celoti iz sredstev sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, oziroma katere storitve se krijejo iz sredstev sklada samo deloma ter kolikšen odstotek teh stroškov plačajo naravnost kmetijski proizvajalci sami.
15.	člen
Za. financiranje razširjenega zdravstvenega varstva predpiše ljudski odbor z odlokom na ločenih sejah obeh zborov poseben prispevek, ki se plačuje skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev poleg splošnega prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje.
Posebni prispevek mora biti določen v taki višini, da je z njim v celoti zagotovljeno financiranje vseh obveznosti sklada, ki izvirajo iz razširjenega zdravstvenega varstva.
IV.	FINAiNCIRANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
16.	člen
Za izvajanje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se ustanovijo pri okrajnih zavodih za socialno zavarovanje skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
1(7. člen
Sredstva sklada za financiranje obveznosti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja so:
1.	splošni prispevek, ki gn plaepjejo vsi, ki imajo davku zavezane dohodke od kmetijstva (v nadaljnjem besedilni: splošni prispevek od kmetijskih dohodkov);
2.	splošni prispevek, ki ga plačuje vsak kmetijski proizvajalec zase in za vsakega družinskega člana, ki je po tem zakonu zdravstveno zavarovan (v nadaljnjem besedilu: splošni osebni prispevek zavarovancev) ;
3.	proračunski prispevek občine, okraja im Ljudske republike Slovenije;
4.	prispevek republiškega sklada za pozavuro-
vanje;
5.	drugi na podlagi zakona določeni dohodki.
18.	člen
Splošni prispevek od kmetijskih dohodkov in splošni osebni prispevek zavarovancev ste enotna v vsej Ljudski republiki Sloveniji.
Osnovo za splošni prispevek od kmetijskih dohodkov in višino obeh splošnih prispevkov določi Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije vsako leto z družbenim planom ali odlokom.
19.	člen
Z letnim družbenim planom Ljudske republike Slovenije se določi višina prispevka, ki ga plačajo Ljudska republika Slovenija in vsak okraj skladom zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za financiranje njihovih obveznosti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
Okrajni ljudski odbor določi v okviru zneska, ki je določen za okraj, višino prispevka, ki ga plača okraj oziroma vsaka občina skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za financiranje njihovih obveznosti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
20.	člen
Sredstva sklada za financiranje obveznosti iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja sta lahko:
1.	posebni prispevek, ki ga plačuje vsak kmetijski proizvajalec zase iu za vsakega družinskega člana, ki je po tem zakonu zdravstveno zavarovan (v nadaljnjem besedilu: posebni osebni prispevek zavarovancev) ;
2.	posebni prispevek, ki ga plačujejo vsi, ki imajo davku zavezane dohodke od kmetijstva (v nadaljnjem besedilu: posebni prispevek od kmetijskih dohodkov) .
Ljudski odbor mora predpisati prispevek iz 1. točke, lahko pa poleg tega prispevka predpiše tudi prispevek iz 2. točke.
21.	člen
Posebni prispevek od kmetijskih dohodkov in po-se;bni osebni prispevek zavarovancev sta enotna v okraju oziroma občini, v kateri je uvedeno razšir-. jeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev.
Višino obeh posebnih prispevkov predpiše vsako leto okrajni oziroma občinski ljudski odbor z odlokom na ločenih sejah obeh zborov.
22.	člen
Splošne in posebne prispevke'od kmetijskih dohodkov ter splošne in posebne osebne prispevke za-
varovancev določa in izterjuje za finance pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora na enak način kot dohodnino. Vplačane prispevke mora vsakih 10 dni nakazati skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Državni sekretariat za finance LRS predpiše natančnejše določbe o predpisovanju in izterjevanju prispevkov po prejšnjem odstavku.
23.	člen
Če bi bilo v posameznih mesecih med letom zaradi neenakomernega dotekanja prispevkov od kmetijskih dohodkov in osebnih prispevkov zavarovancev ogroženo redno poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, mora občina, v kateri prispevki niso bili pravočasno izterjani, začasno priskrbeti skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev potrebna sredstva za nemo-teno poslovanje, vendar le do višine neizterjanih prispevkov.
Če bi bilo v posameznih mesecih med letom iz drugih razlogov zaradi pomanjkanja sredstev ogroženo redno poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja, lahko sklad začasno uporabi sredstva svoje rezerve. Če v rezervi sklada ni zadostnih sredstev, lahko najame kratkoročni kredit.
Če bi bilo med letom ogroženo redno poslovanje sklada v panogi razširjenega zdravstvenega zavarovanja, se lahko začasno uporabijo sredstva rezerve sklada te panoge zavarovanja. Če v rezervi sklada ni zadostnih sredstev, lahko sklad najame kratkoročni kredit.
24.	člen
Sredstva sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev so naložena pri banki na ločenih računih, in sicer posebej sredstva, ki so namenjena za obveznosti sklada iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, in posebej sredstva, ki so namenjena za obveznosti sklada iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
če je uvedeno razširjeno zdravstveno zavarovanje za posamezne občine, morajo biti sredstva, ki so namenjena za razširjeno zdravstveno zavarovanje naložena za vsako občino na posebnem računu.
25.	člen
Sredstva sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se smejo uporabljati in obračunavati samo za plačilo stroškov zdravstvenega varstva kmetijskih proizvajalcev ter za kritje stroškov poslovanja sklada.
Sredstva, ki so naložena na posebnem računu osnovnega zdravstvenega zavarovanja, se smejo uporabljati in obračunavati samo za izdatke v zvezi z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem, sredstva, ki so naložena na posebnem računu razširjenega zdravstvenega zavarovanja, pa samo za izdatke v zvezi z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem. Iz sredstev posebnega računa osnovnega zdravstvenega zavarovanja oziroma iz sredstev posebnega računa razširjenega zdravstvenega zavarovanja se krije ustrezni del stroškov poslovanja sklada za prvo oziroma drugo panogo zavarovanja.
Če je uvedeno razširjeno zdravstveno zavarovanje samo za posamezne občine, se smejo sredstva, ki
so naložena na po'sebnili računih za posamezne občine, uporabljati samo za izdatke v zvezi z razširjenim zdravstvenim zavarovanjem v posamezni občini.
Prenos sredstev iz enega -posebnega računa na drug posebni račun ni dovoljen.
26.	člen
Dohodki in izdatki sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev se določajo v predračunu dohodkov in izdatkov sklada, in sicer posebej za osnovno zdravstveno zavarovanje in posebej za razširjeno zdravstveno zavarovanje oziroma posebej za razširjeno zdravstveno zavarovanje v vsaki občini, če je uvedeno samo v posameznih občinah.
27.	člen
Predračun dohodkov in izdatkov sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev sprejme upravni odbor sklada v soglasju z izvršilnim odborom okrajnega zavoda za socialno zavarovanje.
Okrajni ljudski odbor presoja, ali predračun sklada ustreza predpisom. Ce predračun ne ustreza predpisom, poda k predračunu svoje pripombe, kako naj se popravi.
Če upravni odbor sklada ne ustreže pripombam, mora predložiti spor v odločitev Izvršnemu svetu Ljudske skupščine LRS.
■	28.člen
Odredbodajalec za izvajanje predračuna sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev je direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. Pri tem se mora direktor ravnati po sklepih upravnega odbora sklada.
Če misli direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, da je kakšen sklep upravnega odbora sklada nezakonit, mora na to opozoriti upravni odbor; če ta vztraja pri sklepu, mora spo-mo vprašanje predložiti v odločitev za zadeve socialnega zavarovanja pristojnemu upravnemu organu okrajnega ljudskega odbora.
29.	člen
Ob koncu vsakega leta sestavi upravni odDor sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev letni zaključni račun. V letnem zaključnem računu sklada mora biti posebej izkazano finančno poslovanje osnovnega zdravstvenega zavarovanja in posebej finančno poslovanje razširjenega zdravstvenega zavarovanja. Če je vpeljano razširjeno zdravstveno zavarovanje samo za posamezne občine, mora biti izkazano finančno poslovanje posebej za vsako občino
Glede presoje zakonitosti finančnega poslovanja sklada na podlagi sprejetega zaključnega računa se primerno uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 27. člena.
30.	člen
Če ima sklad na podlagi sprejetega zaključnega računa presežek dohodkov nad izdatki, se od doseženega presežka prenese:
a)	50 % v rezervo sklada,
b)	50 % v sklad za napredek zdravstvene službe.
Ko doseže j-ezerva sklada 50 % od povprečnih letnih dohodkov sklada v zadnjih treh letih, preneha vplačevanje presežka dohodkov v rezervo sklada in se vplačuje celotni presežek v sklad za napredek zdravstvene službe.
Če je vpeljano poleg osnovnega zdravstvenega zavarovanja tudi razširjeno zdravstveno zavarovanje, se ugotovi in porazdeli presežek dohodkov na enak način, kot je določeno v prejšnjih odstavkih, za vsako panogo zavarovanja pesebej. Če je vpeljano razširjeno zdravstveno zavarovanje samo za nekatere občine, se ugotovi in porazdeli presežek dohodkov v panogi razširjenega zdravstvenega zavarovanja za vsako občino posebej.
31.	člen
Če ima sklad na podlagi sprejetega zaključnega računa primanjkljaj, se primanjkljaj pokrije iz sredstev rezerve sklada; če ta sredstva ne zadoščajo, najame sklad za pokritje priman jkljaja kratkoročni kredit pri banki.
32.	člen
Fri republiškem zavodu za socialno zavarovanje se ustanovi republiški sklad za pozavarovanje v panogi osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
Pozavarovanje za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev pri republiškem skladu za pozavarovanje je obvezno za vse sklade osnovnega zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev.
S poeavarovanjem se zagotavlja ob odobritvi letnega zaključnega računa kritje primanjkljaja posameznih skladov za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev:
1.	če je število obolenj zaradi bolezni, ki so posebno razširjene v posameznem okraju, znatno večje od republiškega povprečja teh obolenj;
2.	v primerih večjih epidemij in v drugih izrednih primerh.
Primere iz druge točke prejšnjega odstavka določi Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije na predlog upravnega odbora sklada za pozavarovanje.
Kritje primanjkljaja iz sklada za pozavarovanje v prednjih primerih nastopi le tedaj, če se primanj-kljaj ne more kriti iz sredstev rezerve sklada.
33.	člen
Upravnj odbor sklada z-a pozavarovanje določi s sklepom, Izvršni svet Ljudske skupščine LRS pa potrdi:
1.	višino premije, ki se določi v odstotku od celotnega vplačanega splošnega prispevka od kmetijskih dohodkov in splošnega osebnega prispevka zavarovancev za osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih zavarovancev;
2.	republiška povprečja za primere poza varovan ja in najmanjše odstotke odstopanj od teh povprečij, v katerih nastopi povračilo iz sklada za pozavarovanje;
3.	višimo povračila za posamezne primere poza-varovanja.
Sredstva sklada za pozavarovanje se ne morejo uporabiti za investicije.
V. UPRAVLJANJE SKLADOV
3<4. člen
Sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev upravlja upravni odbor.
Upravni odbor sklada ima 11 do 13 članov.
Mandatna doba upravnega odbora sklada traja dve leti.
V upravnem odboru sklada so: trije zastopniki kmetijskih proizvajalcev, ki jih izvolijo kmetijski proizvajalci, ki so zavarovani po tem zakonu; dva predstavnika, ki ju izvoli okrajni ljudski odbor izmed odbornikov kmetijske skupine zbora proizvajalcev okrajnega oziroma občinskega odbora; dva zastopnika, ki ju izvoli skupščina okrajnega zavoda za socialno zavarovanje; trije zastopniki, ki jih imenuje okrajni ljudski odbor na predlog okrajne zadružne zveze iz vrst vidnih javnih delavcev.
Direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je po svojem položaju član upravnega odbora sklada.
Okrajni ljudski odbor lahko imenuje še enega ali dva člana upravnega odbora na predlog organizacij, ki so zainteresirane na pravilnem izvajanju zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Katere organizacije lahko predlagajo kandidate za člane upravnega odbora sklada, določi okrajni ljudski odbor.
Člani upravnega odbora izvolijo izmed sebe predsednika. Direktor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ne more biti predsednik upravnega odbora sklada.
Izvršni svet predpiše postopek o valitvi članov, ki jih volijo v upravni odbor kmetijski proizvajalci, ki so zavarovani po tem zakonu.
35.	člen
Republiški sklad za pozavarovanje upravlja upravni odbor.
Upravni odbor sklada sestavljajo: zastopnik, ki ga izvoli skupščina republiškega Zavoda za socialno zavarovanje LRS; predsedniki upravnih odborov skladov za zavarovanje kmetijskih proizvajalcev; zastopnik Glavne zadružne zveze Slovenije; dva člana, ki ju imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS na predlog Sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo LRS ter Sveta za zdravstvo LRS.
Direktor Zavoda za socialno zavarovanje LR Slovenije je po svojem položaju član upravnega odbora tega sklada.
Predsednika sklada izvoli upravni odbor izmed sebe. Direktor Zavoda za socialno zavarovanje LRS ne more biti predsednik upravnega odbora.
Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti.
36.	člen
Pravila sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev predpiše upravni odbor sklada v soglasju z izvršilnim odborom okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, potrdi pa okrajni ljudski odbor.
Pravila republiškega sklada za pozavarovanje sprejme upravni odbor sklada v soglasju z izvršilnim odborom Zavoda za socialno zavarovanje LRS, potrdi pa Izvršni svet Ljudske skupščine LRS.
37.	člen
Seje upravnega odbora sklicuje predsednik po potrebi, mora ga pa »klicati, če to zahteva izvršilni odbor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje oziroma izvršilni odbor Zavoda za socialno zavarovanje LRS, ali najmanj tretjina članov upravnega odbora.
Seja upravnega odbora je sklepčna, če je navzočih večina članov.
Upravni odbor veljavno sklepa z večino glasov navzočih članov.
38.	člen
Upravni odbor sklada zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev da ljudskemu odboru predlog za določitev višine prispevka za razširjeno zdravstveno zavarovanje (21. člen), sklepa o proračunu in zaključnem računu sklada, o pravilih sklada, o uporabi sredstev sklada za napredek zdravstvene službe ter o drugih zadevah, ki se določijo s pravili sklada.
VI. OBRAČUNAVANJE IN ZARAČUNAVANJE STROŠKOV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
39.	člen
Zdravstveni zavodi obračunavajo in zaračunavajo stroške za zdravstveno varstvo skladov zdrastvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev na enak način in ob enakih rokih, kot je to predpisano.za obračunavanje in zaračunavanje stroškov zavodom za socialno zavarovanje^
Del stroškov, ki ga morajo po določbah tega zakona plačati zavarovanci sami, zaračunajo zdravstveni zavodi naravnost zavarovancem na način, kot je to določeno s predpisi o financiranju zdravstvenih zavodov.
40.	člen
Skladi zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev lahko sklenejo z zdravstvenimi zavodi pogodbe o pavšalnem plačevanju zdravstvenih storitev in o drugih pogojih, ob katerih bodo dajali zdravstveno varstvo kmetijskim proizvajalcem.
VIL STROKOVNO IN ADMINISTRATIVNO DELO
4d. člen
Strokovno in administrativno delo za sklade zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev opravljajo okrajni zavodi za socialno zavarovanje oziroma Zavod za socialno zavarovanje LRS.
Iz sredstev sklada se povrne zavodu za socialno zavarovanje ustrezni del upravnih stroškov. Višino tega povračila določi skupščina zavoda za socialno zavarovanje na predlog izvršilnega odbora zavoda za socialno zavarovanje, ki mora dati svoj predlog poprej v mnenje upravnemu odboru sklada.
42, člen
Okrajni zavod za socialno zavarovanje vodi razvid vseh oseb, ki so zavarovane po tem zakonu. Pristojni upravni organi občinskega ljudskega odbora so dolžni dajati zavodom potrebne podatke.
Sekretariat Izvršnega sveta za delo predpiše obliko in način vodenja razvida.
ViELL nadzorstvo
43.	člen
Državni org'ani imajo glede nadzorstva nad izva-jamjem tega zakona enake pravice in dolžnosti kot jih imajo glede nadzorstva nad izvajanjem zdravstvenega zavarovanja delavcev in uslužbencev.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
44.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje za prekršek predstojnik zdravstvenega zavoda oziroma zdravnik ali kakšen drug odgovorni uslužbenec javne zdravstvene službe:
1.	če odreče nujno medicinsko pomoč osebi, ki ima pravico do zdravstvenega varstva po tem zakonu, čeprav bi bil mogel in moral dati pomoč;
2.	če namenoma ovira zavarovano osebo pri uveljavljanju pravic po tem zakonu;
3.	če namenoma pomaga zavarovani osebi pri protizakonitem uživanju zdravstvenega zavarovanja;
4.	če namenoma omogoči uživanje zdravstvenega zavarovanja osebi, ki po tem zakonu nima te pravice.
45.	člea	v
Kmetijski proizvajalec se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 din:	^
1.	če namenoma otežkoča ali preprečuje svoje ozdravljenje ali usposobitev za delo;
2.	če vedoma ne uporablja sredstev za varstvo pri delu in naprav, ki so mu na razpolago, ab če se vedoma ne ravna po predpisanih ali odrejenih previdnostnih ukrepih;
3.	če na nezakonit način uporablja pravice iz tega zakona;
4.	če ne vplača v predpisanem roku dospelega splošnega oziroma posebnega prispevka v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev ali ne vplača vsega zneska.
X. PREHODNE IN KONČNE E>OLOCBE
4i6. člen
Osnovno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev po določbah tega zakona se vpelje s 1. januarjem 1960.
Pravice iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja pridobijo kmetijski proizvajalci s 1. aprilom 1*160.
Pravice do razširjenega zdravstvenega zavarovanja pridobijo kmetijski proizvajalci tri mesece potem, ko izda ljudski odbor odlok o uvedbi razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
47.	člem
Za čas od 1. januarja 1960 do 3k marca 1960 plačujejo občine in Ljudska republika Slovenija zdravstvene storitve za kmetijske proizvajalce po dosedanjih predpisih. Izdatke za te storitve obračunajo občine in Ljudska republika Slovenija od prispevka po 19. členu tega zakona, ki se plačuje od 1. januarja 1960.
48.	člen
Zdravstvene storitve, ki se dajejo kmetijskim proizvajalcem v kateremkoli preventivnem zdrav-
stvenem zavodu (v dispanzerju, posvetovalnici, šoiski polikliniki, ambulanti, predšolski in šolski zobni ambulanti, dečjem domu, v koloniji, materinskem domu in podobno), se financirajo po posebnih predpisih.
49.	člen
Kolikor ni v tem zakonu drugače določeno, se za izvajanje zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev ustrezno uporabljajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev glede uveljavljanja pravic do zdravstenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev in povrnitve škode ter predpisi o finančnem poslovanju zavodov za socialuo zavarovanje.
-	50. člen
$ h aprilom 1960 prenehajo obstoječe organizacije in skladi, ki so bili ustanovljeni za plačevanje stroškov zdravstvene pomoči za kmetijske proizvajalce, poslovati s tistimi oblikami zdravstvenega varstva, za katere je s tem zakonom vpeljano osnovno zdravstveno zavarovanje.
Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije predpiše, ob kakšnih pogojih lahko organizacije in skladi iz prejšnjega odstavka nadaljujejo svojo delavnost in zagotavljajo zdravstveno varstvo iz razširjenega zdravstvenega zavarovanja.
51.	člen
Izvršni svet Ljudske skupščine LRS izda po potrebi natančnejše predpise za izvajanje tega zakona, lahko pa glede posameznih vprašanj pooblasti Sekretariat Izvršnega sveta za delo oziroma Svet za zdravstvo LRS, da o njih izdaš ta natančnejše predpise.
52.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 01-497/8-59
Ljubljana, dne 26. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher 1. r. •
192.
UKAZ
Na podlagi 14. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o hišnikih, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1959 in ki se glasi:
ZAKON o hišnikih
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Hišnik po tem zakonu je oseba, ki opravlja na podlagi sporazuma o delovnem razmerju (v nadulj-
njem besedilu: delovna pogodba) hišniška dela v stanovanjski hiši.
2.	člen
S hišnikom, ki je zaposlen poln delovni čas in mu je ta zaposlitev redni in glavni poklic, se ustanovi redno delovno razmerje.
3.	člen
Ce se hišnik ne zaposli e polndm delovnim časom, se ustanovi s hišnikom priložnostno delovno razmerje ne glede na to, ali opravlja tako delo priložnostno ali zato, da si ustvari dopolnilna sredstva za preživljanje.
Za hišnike, ki so v priložnostnem delovnem .razmerju, veljajo samo tiste določbe tega zakona, za katere je v tem zakonu to izrečno določeno.
4.	člen
Občinski ljudski odbor predpiše z od/lokom na ločenih sejah obeh zborov, katere hiše v družbenem upravljanju morajo imeti hišnika.
5.	člen
Za hišniška dela se štejejo dela v zvezi z rednim obratovanjem in vzdrževanjem naprav hiše ter z vzdr. ževanjem reda in snage v hiši, v skupnih hišnih prostorih in okrog hiše ter druga podobna dela.
Natančnejše določbe o tem, katera dela se štejejo za hišniška dela v okviru določb prejšnjega odstavka, predpiše občinski ljudski odbor na ločenih sejah obeh zborov.
6.	člen
Z delovno pogodbo se glede na obseg hiišniških del in glede na strokovno usposobljenost hišnika lahko določi, da bo opravljal hišnik samo nekatere vrste hiš-niških del iz 5. člena ali pa da bo poleg bišniških del opravljal tudi določena strokovna dela za hišo (n. pr. ključavničarska, inštalaterska, mizarska dela), za katera ima potrebno strokovno znanje.
7.	člen
'Za hišniška dela se ne štejejo popravila, čiščenje in podobna dela v posameznih stanovanjih, ki gredo po predpisih v breme stanovalcev. Hišnik lahko opravlja taka dela stanovalcem po dogovoru z njimi.
Hišni svet lahko določi tarifo za dela iz prejšnjega odstavka.
8.	člen
Hišni svet oziroma hišni lastnik (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) mora nasproti hišniku izpolnjevati obveznosti iz tega zakona in iz delovne pogodbe.
Hišnik je dolžan opravljati hišniška dela v skladu z delovno pogodbo in po navodilih delodajalca.
Hišnik mora pregledovati skupne naprave in prostore v hiši.
Hišnik ima pravico in dolžnost, da občasno, po pooblastilu delodajalca, pregleda v stanovanjih, kako se vzdržujejo hišne naprave in stanovanjski prostori. O nameravanem pregledu stanovanja mora pravočasno obvestiti stanovalca.
Hišnik mora obvestiti delodajalca o ugotovljenih pomanjkljivostih in o tem, kakšna popravila so potrebna.
Naštete pravice in dolžnosti imajo tudi hišniki v priložnostnem delovnem razmerju.
Občinski ljudski odbor predpiše z odlokom na ločenih sejah obeh zborov natančnejše določbe o pravicah in dolžnostih hišnikov.
9.	člen
Določbe prvega dela zakona o delovnih razmerjih se primerno 'uporabljajo tako za hišnike v rednem kot tudi za hišnike v priložnostnem delovnem razmerju. Za hišnike v priložnostnem delovnem razmerju se ne uporabljajo določbe o plačanem letnem dopustu.
10.	člen
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za uslužbence in delavce stanovanjskih skupnosti in njihovih servisov, ki opravljajo hišniška dela v stanovanjskih hišah.
H. DELOVNO RAZMERJE HIŠNIKA
a)	Sklenitev delovnega razmerja
11.	člen
Redno oziroma priložnostno delovno razmerje se ustanovi z delovno pogodbo, ki jo skleneta delodajalec in hišnik.
Delovna pogodba se sklene pismeno.
12.	člen
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, za določen čas ali na poskušnjo.
Delovno razmerje se lahko sklene na poskušnjo za največ trideset dni. V tem času lahko tako delodajalec kot tudi hišnik vsak čas brez odpovedi razdere delovno razmerje.
Če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas ali na poskušnjo, pa po preteku dogovorjenega roka hišnik dela naprej in delodajalec temu ne ugovarja, se šteje, da je bilo delovno razmerje že od začetka sklenjeno za nedoločen čas.
13.	člen
Redno oziroma priložnostno delovno razmerje se kfhko sklene z osebo, ki izpolnjuje tele pogoje:
a)	da je staira osemnajst let,
b)	da je zdrava,
c)	da zoper njo ni bil s sodbo sodišča izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja hišniškega poklica.
14.	člen
Delovna pogodba s hišnikom obsega določbe o tem: ali je delovno razmerje redno ali priložnostno oziroma za kakšen čas je sklenjeno; katera dela mora hišnik opravljati; določbe o plači, o počitkih in dopustih.
V delovni pogodbi so lahko tudi natančnejše določbe o delovnem času oziroma o tem. kdaj mora opraviti posamezne vrste bišniških opravil (odklepa-
uje, zaklepanje, kurjenje in pod.); določbe o morebitnih dajatvah v naravi; določbe o plačilu za dela, ki jih opravi, hišnik po posebnem naročilu delodajalca in tudi druge določbe glede delovnega razmerja.
Ce ni v delovni pogodbi izrečno drugače določeno, velja, da je sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas.
b)	Plače in druge dajatve
15.	člen,
Plača hišnika v rednem in hišnika v priložnostnem delovnem razmerju mora biti določena tako, da znaša najmanj toliko, kot je glede na delovno dobo in strokovno kvalifikacijo določeno s predpisi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Plača se določi glede na vrsto dela, ki ga mora hišnik po delovni pogodbi pretežno opravljati.
1'6. člen
Plača se dogovori v mesečnem znesku ali na uro. Plača je lahko dogovorjena tudi po akordu ali po normah.
17.	člen
c)	Delovni čas, odmori, počitki in dopusti
31.	člen
Delovne obveznosti hišnika v rednem delovnem razmerju morajo biti določene tako, da v povprečju enega meseca ne traja delo več kot pse m ur dnevno.
Ce je z delovno pogodbo določen hišniku delovni čas tako, da mora delati nepretrgoma osem ur, ima pravico do polurnega odmora med delom. Ta odmor se šteje v redni plačana delovni čas..
Ce je določen z delovno pogodbo deljeni delovni čas, prekinitev dela ne more biti krajša kot eno uro. Ta prekinitev se ne šteje v redni delovni čas.
22.	člen
Hišnik v rednem, delovnem razmerju ima pravico do celodnevnega počitka v nedeljo in do počitka na državni praznik.
Z delovno pogodbo se določi, katera dela je hišnik, ne glede na določbo prejšnjega odstavka, zaradi njihove nujnosti dolžan opraviti tudi ob nedeljah in državnih praznikih.
23.	člen.
Hišniku pripada pravica do plače za nadurno In nočno delo ter pravica do nadomestila za delo ob državnih praznikih v višini in ob pogojih, določenih s predpisi iz 15. člena tega zakona.
V primerih in ob pogojih, določenih v predpisih iz 15. člena se lahko z delovno pogodbo hišniku prizna poleg plače tudi pravica do premije in do ustrezne delovne obleke.
18.	člen
Plača, nadomestilo in dodatki se obračunavajo in izplačujejo mesečno za nažaj.
19.	člen
Ce se da hišniku stanovanje, ki je v hiši namenjeno za hišnika, je treba to določiti v delovni pogodbi. Hišni svet dodeli hišniku hišniško stanovanje s posebno odločbo.
Z delovno pogodbo se lahko dogovorijo tudi druge dajatve (kurjava, razsvetljava, voda in podobno).
'Vrednost dajatev iz prejšnjih odstavkov se ugotovi z delovno pogodbo. Vrednost teh dajatev plača hišnik delodajalcu oziroma se obračuna pri izplačilu za delo.
20.	člen
Pravica do dajatev iz 19. člena preneha z dnem, ko preneha delovno razmerje hišnika.
Ko hišniku preneha delovno razmerje, se morajo on in tisti, ki skupaj z njim stanujejo, izseliti iz tega stanovanja.
Ce preneha služba hišnika zaradi upokojitve ali zaradi smrti, je treba tistim, ki se izselijo iz stanovanja, preskrbeti najpotrebnejše prostore.
Občinski ljudski odbor lahko izda na sejah obeh zborov predpis o tem, s katerimi pogoji se lahko hišniku odpove hišniško stanovanje, in o tem, da je treba hišniku, ki mu je prenehala služba, ali članom gospodinjstva umrlega hišnika ob določenih pogojih namesto najpotrebnejših prostorov preskrbeti drugo stanovanje.
Hišnik v rednem delovnem razmerju ima pravico do letnega dopusta v trajanju in ob pogojih, določenih v 26. in 27. členu zakona v delovnih razmerjih.
Hišnik v rednem delovnem razmerju ima pravico do plačanega izrednega dopusta, skupaj do sedem dni v koledarskem letu, zaradi nujnega zasebnega opravka.
č) Strokovno usposabljanje
24.	člen
Vsak hišnik ima pravico do strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja, da bi si pridobil potrebno znanje za opravljanje strokovnih hišniških opravil.
Sekretariat Izvršnega sveta za delo LRS izda v soglasju s Sekretariatom Izvršnega sveta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve LRS predpise o načinu strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja hišnikov.
d)	Higiensko in tehnično varstvo
25.	člen
Delodajalec mora ukreniti vse, kar je predpisano ali po splošno priznanih pravilih higienskega im tehničnega varstva potrebno, da se zavaruje življenje im zdravje hišnikov.
26.	člen
Hišniki se morajo držati predpisanih ukrepov in splošno priznanih pravil higienskega in. tehničnega varstva pri delu.
ITI. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
27.	člen
Vsak hišnik v hiši. ki je v družbenem upravljanju, je disciplinsko odgovoren po določbah tega zakona.
28.	člen
Hišnik iz prejšnjega člena je disoiplinsiko odgovoren, če prekrši delovno disciplino s tem, da naklepno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje svojih delovnih obveznosti, ki so določene z delovno pogodbo.
29.	člen
Kazni za kršenje delovne discipline hišnika so: opomin, ukor, denarna kazen in odpust iz delovnega razmerja.
Denarna kazen sme znašati največ 10% hišnikove enomesečne plače, in sicer največ za tri mesece.
30.	člen
Disciplinsko kazen opomina ali ukora izreka hišni svet.
Za kršitve discipline, ki imajo za posledico denarno kazen ali odpust iz delovnega razmerja, izreka kazni disciplinska komisija, ki jo ustanovi stanovanjska skupnost.
Za odločanje o pritožbah zoper odločbe discipliu-ske komisije odloča posebno disciplinsko sodišče pri občinskem ljudskem odboru.
31.	člen
Natančnejše določbe o sestavi disciplinskih organov iz 30. člena in o disciplinskem postopku predpiše Sekretariat Izvršnega sveta za delo LRS.
IV. MATERIALNA ODGOVORNOST
32.	člen
Vsak hišnik je za škodo, ki jo napravi hiši v zvezi z opravljanjem svojega dela, odgovoren po pravilih civilnega prava.
V.	PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
33.	člen
Redno delovno razmerje hišnika preneha:
1.	po pismenem sporazumu;
2.	z odpovedjo;
3.	s pretekom časa, za_ katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, razen če hišnik po preteku roka brez ugovora delodajalca dela naprej (tretji odstavek 12. člena);
4.	po odločbi disciplinskega organa, s katero se izreče odpust iz delovnega razmerja;
5.	z odpustom hišnika v hiši, ki ni v družbenem upravljanju;
6.	zaradi samovoljne zapustitve dela;
7.	po samem zakonu.
34.	člen
Po pismenem sporazumu med delodajalcem in hišnikom lahko preneha delovno razmerje vsak čas. Dau razrešitve se določi v sporazumu.
33.	člen
Delovno razmerje, ki je sklenjeno za nedoločen Čas, lahko odpove tako delodajalec kot tudi hišnik.
Odpoved mora biti pismena. Odpoved, ki jo da delodajalec, mora biti na zahtevo hišnika tudi obrazložena.
V ostalem veljajo glede prenehanja rednega delovnega razmerja hišnika na podlagi odpovedi primerno določbe 317. člena in določbe 330. do 338. člena zakona o delovnih razmerjih.
Priložnostno delovno razmerje se odpove na 15 dni, če ni z delovno pogodbo določen daljši odpovedni rok. Odpovedni rok ne more biti daljši kot šest mesecev.
Ce je dana odpoved do petnajstega v mesecu, začne teči odpovedna doba s tem dnem, če je dana pozneje, pa začne teči odpovedna doba s prvim dnem naslednjega meseca.
36. člen
Lastnik hiše, ki nd v družbenem upravljanju lahko odpusti hišnika z dela, če občutno zanemarja svoje delovne obveznosti, ki so določene z delovno pogodbo, zlasti, če bi bilo z neizpolnitvijo obveznosti storjeno kaznivo dejanje ali prekršek.
Če odpusti hišni lastnik hišnika z dela brez zadostno utemeljenega razloga, se šteje tak odpust za odpoved.
57. člen
Za samovoljno zapustitev dela se šteje:
1.	če da hišnik na nedvomen način delodajalcu razumeti, da brez njegovega privoljenja zapušča delo in razdira delovno razmerje;
2.	oe hišnik neopravičeno izostane z dela zapored najmanj sedem dni.
Prenehanje delovnega razmerja v teh primerih ugotovi delodajalec in to sporoči hišniku, če je to mogoče.
Če zapusti hišnik delo zato, ker mu delodajalec do petnajstega v mesecu ne izplača plače za prejšnji mesec ali če kljub opozorilu krati hišniku pravice iz 17., 21., 22. ali 25. člena tega zakona, velja kot da je delodajalec hišniku odpovedal delovno razmerje.
38.	člen
Po samem zakonu preneha delovno razmerje hišniku:
1.	če pristojni organ socialnega zavarovanja spozna hišnika za trajno in popolnoma nezmožnega za delo — z dnem ko to ugotovi;
2.	če odide hišnik k vojakom, da odsluži vajaški rok — z dnem rezreišitve delovnega razmerja;
3.	če je zoper hišnika s sodbo sodišča izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja h išn iškega poklica — z dnem pravnomočnosti sodbe;
4.	če je hišnik obsojen na kazen zapora daljšo od enega leta ali na drugo hujšo kazen — z dnem, ko nastopi kazen.
39.	člen
Določbe tega poglavja veljajo tudi za hišnike v priložnostnem delovnem razmerju.
W. KAZENSKE DOLOČBE
40.	čl en
♦
Delodajalec stori prekršek in se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev:
1.	če n« sLIene s lušniLionn pog'ođibe o d&lowiem razmerju pismeno (liti. člen);
2.	če sklene delovno pogodbo z osebo, ki nima predpisanih pogojev za sklenitev delovne pogodbe (13. člen).
m PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
41.	člen
V šestdesetih dneh po tem, ko začne veljati ta zakon, morajo hišni sveti in hišni lastniki urediti delovna razmerja s hišniki v skladu z določbami tega zakona.
42.	člen
Izvršni svet izda po potrebi predpise za izvrševanje tega zakona, lahko pa glede posameznih vprašanj pooblasti Sekretariat Izvršnega sveta za delo, da o njih izda natančnejše predpise.
43.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati uredba o plačah hišnikov (Uradni list LRS, štev. 23-<li24/32).
44.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. 01-99/6-59
Ljubljana, dne 26. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko L r.	Boris Kraigher 1. r.
193.
UKAZ
Na podlagi lil. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in postrežnic, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1959 ih ki se glasi:
ZAKON
o delovnih razmerjih gospodinjskih pomočnic in postrežnic
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Gospodinjska pomočnica po tem zakonu je oseba, ki opravlja na podlagi sporazuma o delovnem raz-
merju (v nadaljnjem besedilu:	delovna pogodba)
poln delovni čas gospodinjska dela v zasebnem gospodinjstvu kot svoj redni in glavni poklic.
Za postreanico se po tem zakonu šteje oseba, ki opravlja na podlagi delovne pogodbe gospodinjska dela v zasebnem gospodinjstvu redno manj kot poln delovni čas, in sicer priložnostno ali zato, da si ustvari dopolnilne dohodke za preživljanje.
2.	člen
Za gospodinjska dela se po tem zakonu šteje pripravljanje hrane, pospravljanje, čiščenje, pranje, likanje, krpanje in druga podobna dela, ki se navadno opravljajo v gospodinjstvu, ter varovanje otrok.
3.	člen
Ce gospodinjska pomočnica ali postrežnica poleg gospodinjskih del opravlja za delodajalca še druga dela, je treba pravice in obveznosti glede takih del urediti s posebno pogodbo.
Ce opravlja kakšna oseba pri zasebnem delodajalcu poleg gospodinjskih del pretežno druga dela (kmetijska, obrtna in podobna), se taka oseba ne šteje za gospodinjsko pomočnico oz, postrežnico in se za tako delovno razmerje uporabljajo ustrezni drugi predpisi.
4.	člen
Delodajalec mora omogočiti gospodinjski pomočnici strokovno usposabljanje, kolikor to dopuščata narava in obseg njenega dela v gospodinjstvu.
Delodajalec lahko veže privoljenje za strokovno usposabljanje po prejšnjem odstatvku na to, da se gospodinjska pomočnica zaveže ostati v delovnem razmerju določeno dobo po usposobitvi.
Predpise o načinu strokovnega usposabljanja gospodinjskih pomočnic izda Sekretariat Izvršnega sveta za delo.	%
9. člen
Ce gospodinjska pomočnica, ki živi v skupnem gospodinjstvu z delodajalcem, zaradi bolezni ne'more opravljati svojega dela, jo mora delodajalec na njeno zahtevo en mesec obdržati v svoji oskrbi, lahko pa ji za ta oais priskrbi primerno oskrbo1 drugod.
V primerih iz prejšnjega odstavka mora gospodinjska pomočnica povrniti delodajalcu stroške oskrbe v višini vrednosti oskrbe, določene z delovno pogodbo (19. člen).
6.	člen
Za gospodinjske pomočnice in postrežndce veljajo predpisi o obveznih prvih in periodičnih zdravniških pregledih, ki se nanašajo na osebje, zaposleno v proizvodnji ali prometu z živili, če so v gospodinjstvu otroci, pa tudi predpisi o zdravniških pregledih, ki se nanašajo na osebje, ki je zaposleno pri otrocih.
7.	člen
Delodajalec mora izpolnjevati nasproti gospodinjski pomočnici oziroma postrežnici obveznosti iz tega zakona in iz delovne pogodbe.
Gospodinjska pomočnica oziroma postrežnica je dolžna opravljati gospodinjska dela v skladu z delovno pogodbo in po navodilih delodajalca ter mora varovati ugled njegove družine.
8. člen
14.	člen
Za postrežnicD veljajo samo tiste določbe tega zakona, za katere je ® tem zakonom to izrečno določeno.
Določbe prvega dela zakona o delovnih razmerjih veljajo primerno za gospodinjske pomočnice in postrežnice v zasebnih gospodinjistvih. Za postrežmice se ne uporabljajo določbe o plačanem letnem dopustu.
9. člen
Za spore iz dčlovnih razmerij po tem zakonu je pristojno okrajno sodišče.
H. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA Ifk člen
Delovno razmerje med gospodinjsko pomočnico oziroma postrežnico in delodajalcem se' sklene s pismeno ali ustno delovno pogodbo.
Delovna pogodba mora obsegati določbe o tem, ali se sklene delovno razmerje z gospodinjsko pomočnico alj ® postrežnioo, ali je »klenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, za določen čas ali na poskušnjo, o tem, kakšna gospodinjska dela mora gospodinjska pomočnica oziroma postrežnica opravljati, o plači, počitkih in dopustih.
V delovni pogodbi so lahko tudi natančnejše določbe o delovnem času, o odgovornosti za škodo, o odpovednem roku in tudi druge določbe glede delovnega razmerja.
11.	člen
Delovno razmerje na poskus n jo se lahko dogovori za največ 30 dni. V tem času lahko vsaka stranka brez odpovedi tako delovno razmerje razdere.
Če je bilo delovno razmerje sklenjeno za določen čas ali na poskušnjo, se šteje, da je sklenjeno za nedoločen čas, če gospodinjska pomočnica oziroma postrežnica brejz ugovora delodajalca dela še naprej po preteku dogovorjenega roka oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.
12.	člen
Gospodinjska pomočnica oziroma postrežnica lahko sklene delovno razmerje, če izpolnjuje tele splošne pogoje:
1.	da je stara 15 let,
2.	da je zdrava,
3.	da zoper njo ni bil s sodbo sodišča izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica gospodinjske pomočnice oziroma postrežnice.
HI. DELOVNI ČAS, POČITKI IN DOPUSTI
13.	člen
Delovni čas gospodinjske pomočnice, ki živi z delodajalcem v skupnem gospodinjstvu, se mora urediti tako. da ima gospodinjska pomočnica najmanj 8 ur, če še ni stara 18 let, pa najmanj 9 ur nepretrganega časa za nočni počitek.
Delovni čas gospodinjske pomočnice, ki ne živi z delodajalcem v skupnem gospodinjstvu, ne sme znašati v mesečnem povprečju več kot 8 ur na dan.
Gospodinjska pomočnica, ki živi z delodajalcem v skupnem gospodinjstvu, ima prosto dvakrat na teden in ob državnih praznikih, vsakokrat najmanj po 5 ur.
Katere dni v tednu ima gospodinjska pomočnica počitek po prejšnjem odstavku, določita sporazumno delodajalec in gospodinjska pomočnica.
15.	člen
Gospodinjska pomočnica ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki traja glede na skupni čas, ki ga je prebila v delovnem razmerju:
1.	12 delovnih dni — za delovno dobo do 5 let;
2.	18 delovnih dni — za delovno dobo nad 5 do 15 let;
3.	24 delovnih dni — za delovno dobo nad 15 do 25 let; .
4.	30 delovnih dni — za delovno dobo nad 25 let.
M>. člen
Gospodinjska pomočnica, ki še ni stara 18 leb ima pravico do plačanega letnega dopusta:
1.	21 delovnih dni — od 15. do dopolnjenega 16. lete starosti;
2.	19 delovnih dni — nad 16. do dopolnjenega 17. leta starosti;
3.	17 delovnih dni —- nad 17. do dopolnjenega IS. leta starosti.
17.	člen
Gospodinjska pomočnica pridobi pravico do plačanega letnega dopusta po preteku lil mesecev nepretrgane delovne dobe.
18.	člen
Gospodinjska pomočnica ima pravico do izrednega plačanega dopuste skupaj do 7 dni v koledarskem letu zaradi nujnega zasebnega opravka (smrt v ožji družini in podobno).
IV. PLAČE
19.	člen
Plača gospodinjske pomočnice oziroma postrežni-ee se določi v delovni pogodbi.
Če so s pogodbo dogovorjeni tudi prejemki v naravi (hrana, stanovanje in drugo)! je treba v delovni pogodbi določiti skupni znesek plače, koliko od tega odpade na plačilo v denarju in koliko znaša vrednost prejemkov v naravi.
Denarni prejemki se izplačujejo mesečno za nazaj.
20.	člen
Sekretariat Izvršnega sveta za delo predpiše minimalne zneske plač glede na strokovno usposobljenost in delovno dobo gospodinjske pomočnice oziroma postrežnice ter koliko največ sme znašati vrednost prejemkov v naravi do skupne plače.
Vrednost prejemkov v naravi za celotno preskrbo ne sme biti večja od 60 % skupne plače.
21.	člen
Delodajalec mora gospodinjski pomočnici, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, zagotoviti osebno uporabo ali souporabo primernega stanovanjskega prostora, ki ustreza stanovanjskim razmeram, gospodinjstva.
Ob prenehanju delovnega razmerja se mora gospodinjska pomočnica iz stanovanja izseliti.
23.	člen
Hrama mora ustrezati razmeram gospodinjstva, v vsakem primeiru pa mora biti zadostna in zdrava.
23.	člen
Gospodin j sika pomočnica ima za čas plačanega dopusta1 pravico do denarnega nadomestila v višini skupnega zneska plače (19. člen).
V„ PRENEHANJE DELOVNEGA RA2MERJA
24.	člen
Delovno razmerje gospodinjske pomočnice oziroma poisitrežnice preneha po sporazumu, z odpovedjo, s pretekom časa, za katerega je bilo sklen jeno, po samem zakonu, z izstopom z dela ali z odpustom.
25.	člen
Delovno razmerje med delodajalcem in gospodinjsko pomočnico oziroma postrežnioo lahko preneha vsak ča® po sporazumu.
26.	člen
Delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, lahko odpove tako delodajalec, kakor tudi gospodinjska pomočnica oziroma postrežnica.
Če odpove delovno razmerje delodajalec, mora na zahtevo gospodinjske pomočnice oziroma postrožnice dati odpoved pismeno in jo obrazložiti.
Če je dana odpoved do 15. v mesecu, začne teči odpovedna doba s tem dnem, če je dana po 115. v mesecu, pa začne teči odpovedna doba s prvim dnevom naslednjega meseca.
27.	člen
Odpovedni rok se določi z delovno pogodbo, vendar ne sme biti krajši kot 15 dni in ne daljši kot 6 mesecev.	'
Če odpovedni rok v delovni pogodbi ni določen, velja petnajstdnevni odpovedni rok.	/
28.	člen
Gospodin jsiki pomočnici ni mogoče odpovedati med boleznijo, ki ne traja več kot mesec dni in med letnim dopustom.
29.	člen
Delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bilo sklen jeno, razen v primeru iz drugega odstavka 11. člena.
30.	člen
Po samem zakonu preneha delovno razmerje gospodinjski pomočnici oziroma postrežnici:
—	če jo pristojni organ socialnega zavarovanja proglasi za trajno in popolnoma nezmožno za delo — z dnem ugotovitve nezmožnosti;
—	če je bil zoper njo s pravnomočno sodbo sodišča izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica gospodinjske pomočnice oziroma postrežnica
—	z dnem pravnomočnosti sodbe;
—	če je bila s pravnomočno sodbo sodišča obsojena na kazen zapora ali na kakšno drugo hujšo kazen
—	z dnem, ko nastopi kazen.
31.	člen
Gospodinjska pomočnica oziroma postrežnica lahko izstopi z dela brez poprejšnje odpovedi:
-— če ji zasebni delodajalec ne izplača dogovorjenih denarnih prejemkov do IS. dne v mece.su za prejšnji mesec;
—	če ji delodajalec ne daje primerne hrane oziroma stanovanjisikega prostora (21. in 22. člen);
—	če delodajalec grdo ravna z njo ali če jo sili k storitvi nezakonitih oziroma nemoralnih dejanj ali če jo sili k opravljanju dela v življenju oziroma zdravju nevarnih pogojih in dela, ki ni bilo dogovorjeno;
—	če ji delodajalec kljub opozorilu krati pravice iz 15. do 18. člena tega zakona.
Za izstop z dela se šteje, če gospodinjska pomočnica oziroma postrežnica 3 zaporedne dni neopravičeno izostane z dela.
Če preneha delovno razmerje z izstopom v primerih iz prvega odstavka tega člena, se šteje, da je delodajalec odpovedal delovno razmerje. Gospodinjska pomoćnica oziroma postrežnica ima v takem primeru pravico do denarnega nadomestila v višini skupnega zneska plače za čas odpovednega roka.
30. člen
Deloda jalec' lahko odpusti z dela gospodin jsko pomočnico oziroma postrežnioo brez poprejšnje odpovedi, če s svojim ravnanjem ogroža življenje oziroma zdravje delodajalca oziroma njegovih družinskih članov ali če jo delodajalec zaloti pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog.
Če delodajalec neupravičeno odpusti z dela gospodinjsko pomočnico oziroma postrežuico, se šteje takšen. odpust kot delodajalčeva odpoved.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
Delodajalec se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev:
1.	če kljub opozorilu gospodinjske pomočnice oziroma postrežnice ravna v nasprotju z določbami 5. člena tega zakona;
2.	6e sklene delovno pogodbo z osebos ki nima predpisanih pogojev (12. člen).
VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34.	člen
Delovna, razmerja gospodinjskih, pomočnic in po-strežnic se morajo urediti v skladu z določbami tega zakona najkasneje v dveh mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
35.	člen
Izvršni svet izda po potrebi predpise za izvrševanje tega zakona, lahko pa glede posameznih vprašanj pooblasti Sekretariat Izvršnega sveta za delo, da o njih izda natančnejše predpise.
36.	člen
Ko začne veljati ta zakon, neha veljati uredba o plačah gospodinjskih pomočnic (Uradni Mst LRS, štev. 23-125/52).
37.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 01-130/6-59
Ljubljana, dne 26. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
194.
UKAZ
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o prekrških zoper javni red in mir, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1959 in ki se glasi:
ZAKON
o prekrških zoper javni red in mir
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Dejanja, s katerimi se v primerih, navedenih v tem zakonu, na nedovoljen način moti mir ali delo državljanov, ovira izvrševanje zakonitih ukrepov državnih organov, ovira izvrševanje pravic organizacij, ogroža splošna varnost ljudi in premoženja ali javna morala, kvari zunan ji izgled kraja ali kako drugače ogroža normalen način življenja, se kaznujejo po določbah tega zakona kot prekrški zoper javni red in mir.
a)	Varstvo miru
2.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ljudje občutno vznemirjajo ali motijo pri svojem delu, razvedrilu ali počitku.
3.	člen
Kdor uporablja naprave, s katerimi se dela hrup ali drugače moti okolica, mora take motnje kar najbolj omejiti.
Za notranje zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora lahko omeji ali prepove uporabo naprav iz prejšnjega odstavka v- bližini zdravstvenih, šolskih, vzgojnih in podobnih zavodov ter uradov, če uporaba teh naprav moti njihovo delo ali če to sicer narekujejo varnost prometa ali koristi turizma. Zoper tako odločbo je dovoljena pritožba v osmih dneh.
b)	Varnost ljudi in premoženja
4.	člen
Vžigati rakete, prirediti baklado, ognjemet ali podobno prireditev sme samo, kdor ima za to dovoljenje. Dovoljenje izda za notranje zadeve pristojni upravni, organ občinskega ljudskega odbora.
V	prošnji za dovoljenje iz prejšnjega odstavka je treba navesti kraj, čas in trajanje prireditve ter vrsto in količino pirotehničnih sredstev, ki jih prosilec namerava uporabiti. Prošnjo je treba vložiti najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo.
Organ iz prvega odstavka tega člena lahko v dovoljenju določi ustrezne požarnovarnostne ukrepe.
5.	člen
Dovoljenje iz prejšnjega člena se ne sme izdati, če obstoji nevarnost za življenje in zdravje ljudi, nevarnost požara ali nevarnost, da bosta kršena javni red in mdr.
Odločba o prošnji mora biti prireditelju vročena najpozneje tri dni pred dnevom nameravane prireditve. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v štiriindvajsetih urah. Pritožbeni organ mora o pritožbi odločiti v štiriindvajsetih urah po prejemu pritožbe.
6.	člen
Eksplozivne snovi in razstrelilna sredstva sme uporabljati samo, kdor ima za to dovoljenje. Dovoljenje izda za notranje zadeve pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. Dovoljenje za uporabo lahko izda obenem z dovoljenjem za nabavo razstrelilnih sredstev.
V	prošnji za uporabno dovoljenje po prejšnjem odstavku je treba navesti količino in vrsto eksplozivnih snovi oziroma razstrelilnih sredstev in namen uporabe.
Dovoljenje se izda za določeno količino in vrsto eksplozivnih snovi oziroma razstrelilnih sredstev in za določen namen.
V	dovoljenju se lahko tudi določi, kaj mora prosilec storiti za zavarovanje ljudi in premoženja.
7.	člen
Določbe prejšnjega člena ne veljajo za gospodarske organizacije, zavode, obrtne delavnice in obrate.
ki uporabljajo eksplozivne snovi ali razstrelilna sredstva pri svojem rednem delu v okviru svoje dovoljene delavnosti.
e)	Prireditve
8.	člen
Vsako javno prireditev, za katero ni potrebno dovoljenje ali priglasitev po posebnih predpisih ali pa dovoljenje po tem zakonu (4. in 10. člen), mora prite-datelj pismeno priglasiti.
Ce obstoji prireditev iz več nastopov, predstav ali podobno, ali pa jo želi prireditelj ponavljati, je treba praviloma priglasiti visak nastop ali predstavo posebej.
Priglasitev je treba vložiti pri upravnem organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za notranje zadeve, najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo. V priglasitvi je treba navesti osebne podatke prireditelja, kraj, čas in trajanje prireditve ter njeno vsebino in namen.
Organ iz prejšnjega odstavka lahko prireditev prepove, če se da utemeljeno pričakovati, da bos+a kršena javni red in mir. Odločbo o prepovedi mora vročiti prireditelju najpozneje tri dni pred prireditvijo. Zoper odločbo o prepovedi se lahko vloži pritožba v štiriindvajsetih urah. Odločbo o pritožbi mora pritožbeni organ izdati v štiriindvajstih urah po prejemu pritožbe.
9.	člen
Določbe prejšnjega člena ne veljajo za kulturno-umetniške in zabavne prireditve, ki se prirejajo občasno na podlagi posebnih predpisov, za prireditve, ki se prirejajo v okviru dovoljene gospodarske delavnosti ter za zbiranje ljudi ob jubilejih, družinskih praznikih in drugih podobnih prilikah.
10.	člen
Za nastope oziroma predstave glumačev in podobne nastope (cirkuške in artistične predstave in podobno) ter za obratovanje naprav za zabavo (vrtiljaki in podobno), je potrebno dovoljenje za notranje zadeve pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora. Prošnja za dovoljenje mora obsegati podatke iz drugega stavka tretjega odstavka 8. člena tega zakona.
V dovoljenju iz prejšnjega odstavka morajo biti določeni pogoji, s katerimi se zagotovi varnost ljudi in premoženja.
Organ iz prvega odstavka se mora prepričati, ali je prireditelj ukrenil vse potrebno za varnost ljudi in premoženja.
Organ iz prvega odstavka lahko prekliče izdano dovoljenje, če ni zagotovljena varnost ljudi in premoženja, ali če sta bila kršena javni red in mir.
Zoper odločbo, s katero se odkloni ali prekliče dovoljenje, je dovoljena pritožba v štiriindvajsetih nrah. Pritožba nima odložilne moči. O pritožbi je treba odločiti v štiriindvajsetih urah po prejemu pritožbe.
č) Nabiranje prostovoljnih prispevkov
11.	člen
Prostovoljne prispevke na območju občine lahko nabira, kdor ima za to dovoljenje. Dovoljenje izda za notranjo zadeve pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora.
Dovoljenje za nabiranje prostovoljnih prispevkov se lahko izda le zavodom, družbenim organizacijam •in zasebnim pravnim osebam, če je zadostno izkazano, da se bo zbirka uporabila v določen splošno koristen namen.
Dovoljenje za nabiranje prostovoljnih prispevkov se ne more izdati posamezniku.
ta. člen
V dovoljenju za nabiranje prostovoljnih prispevkov se lahko nabiranje prispevkov omeji po znesku oziroma količini ter določijo pogoji za nabiranje in način uporabe nabranih sredstev.
Če se zbrani prispevki' ne morejo uporabiti v namen, za katerega je bilo dovoljenje izdano, se morajo uporabiti v drug podobno splošno koristen namen, ki ga določi za notranje zadeve pristojni svet občinskega ljudskega odbora.
Organ,, ki izda dovoljenje, lahko zahteva od nabiralca prostovoljnih prispevkov obračun o uporabi prispevkov in tudi, lahko vsak čas pregleda njegovo poslovanje v zvezi s prostovoljnimi prispevki.
d)	Napisi na zgradbah
13.	člen
Lastnik, upravitelj zgradbe, predsednik hišnega sveta ali druga odgovorna oseba mora skrbeti, da so hišne table in drugi napisi na zgradbi čisti in da ne kvarijo slike okolice.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo skrbeti tudi za to, da se odstranijo z zidov in ograj nespodobni ali neprimerni napisi, izreki, gesla, risbe in podobno, kar žali javno moralo ali narodno ali politično zavest državljanov.
e)	Izobešanje zastav
14.	člen
Državne zastave, zastave narodnih manjših in zastave družbenih organizacij, ki se izobešajo, ne smejo biti raztrgane, zamazane ali sicer neprimerne.
Zastave je treba odstraniti, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Hkrati je treba odstraniti tudi morebitne transparente in druge priložnostne okraske.
Zastave tujih držav se smejo izobesiti samo z dovoljenjem za notranje zadeve pristojnega upravnega organa občinskega ljudskega odbora ali na splošen poziv.
f)	Varstvo vzgoje mladoletnikov
15.	člen
Mladoletniki ne smejo obiskovati nočnih lokalov.
Mladoletniki, ki še niso stari 16 let. ne smejo obiskovati takih prireditev (kinematografskih pred-
stav in drugih predstav, veselic in podobno), ki so javno razglašene kot mladini neprimerne.
II. KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev aL z zaporom do trideset dni se kaznuje:
1.	kdor se pretepa ali vede na posebno nesramen, žaljiv ali surov način na javnem kraju ali na prostoru, kjer na podlagi posebnih predpisov vzdržuje red državni organ, zavod ali organizacija;
2.	kdor izreka ali razširja vznemirljive vesti ali trditve in s tem neupravičeno povzroča zaskrbljenost ljudi;
3.	kdor dovoli, da je v njegovih prostorih ali na njegovem zemljišču nepriglalšen ali prepovedan javen sbod;
4.	kdor priredi nastop ali obratuje z napravami iz 10. člena tega zakona brez dovoljenja ali nadaljuje s takimi nastopi ali obratovanjem tudi potem, ko je bilo dovoljenje preklicano; prireditelj, ki ne izvrši ukrepov, določenih v dovoljenju iz 10. člena tega zakona;
5.	kdor slepi ljudi s tem, da prorokuje, čara, razlaga sanje ali podobno;
6.	kdor se vdaja klatenju, potepanju, beračenju ali kdor se izmika delu ali živi v brezdelju, čeprav je zmožen za delo;
7.	kdor kakorkoli žali državno zastavo, zastavo narodne manjšine ali kdor žali ali sramoti zastavo družbene ali gospodarske organizacije ali kdor žali ali sramoti znake državnega organa, urada, zavoda ali gospodarske ali družbene organizacije;
8.	kdor z namenom, da si pridobi večjo materialno korist, igra hazardne ali druge podobne igre;
9.	kdor nabira prostovoljne prispevke brez dovoljenja ali se ne drži omejitev im pogojev, ki so določeni v odločbi, s katero je dovoljeno nabiranje prispevkov ;
10.	kdor se vdaja prostituciji ali pri tem sodeluje;
11.	kdor organizira, pripravlja ali podpira dejanja spolne nemorale ali kdor dovoli, da se v njegovih prostorih opravljajo taka dejanja; kdor sodeluje pri takih dejanjih.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 3., 4., 9. in 11. točke tega člena z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev.
Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njen predstavnik ali odgovorni uslužbenec s kaznijo iz prvega odstavka tega člena.
17.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do petnajst dni se kaznuje:
1.	kdor se prepira, vpije ali kako drugače nespodobno vede na javnem kraju ali prostoru, kjer na podlagi posebnih predpisov vzdržuje red državni organ, zavod ali organizacija:
2.	kdor občutno moti okolico s hrupom ali ropotom ali z razgrajanjem v zasebnem proštom; kdor kakorkoli moti nočni mir in počitek;
3.	kdor v nasprotju s prepovedjo oziroma omejitvijo po drugem odstavku 3. člena tega zakona uporablja zvočnike, radijske aparate, gramofone, glasbila ali druge podobne naprave;
4.	kdor priredi, vodi ali podpira prirejanje ali nadat jevamje nepriglašene prireditve ali prepozno priglašene ali po 8. členu tega zakona prepovedane prireditve;
5.	kdor je na javnem kraju pijan in vznemirja ljudi, ovira promet ali krši javno moralo;
6.	kdor muči živali, jih preobremenjuje ali ravna z njimi na surov način;
7.	kdor lovi ali pobija ptice pevke in druge za kmetijstvo in gozdarstvo koristne živali, pobira njihova jajca, odnaša ali razdira njihova gnezda ali legla;
8.	kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega organa, s katero je prepovedan dostop ali zadrževanje na določenem kraju;
9.	kdor se nedostojno vede proti uradni osebi ob priliki uradnega poslovanja ali glede uradnega poslovanja ali ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa uradne osebe;
10.	kdor poškoduje napis ali oznako državnega organa, urada, zavoda, gospodarske ali družbene organizacije ali kdor raztrga, zamaže ali na drug na-in poškoduje ali odstrani javno nabit oglas državnega organa, urada, zavoda, gospodarske ali družbene organizacije v času, ko ima oglas svoj pomen;
1'1. kdor brez dovoljenja ali brez splošnega poziva državnega organa izobesi zastavo tuje države;
12.	kdor brez potrebe strelja tako, da ogroža ljudi ali premoženje;
13.	kdor brez dovoljenja vžiga rakete, priredi ba-klado, ognjemet ali podobno prireditev ali kdor se ne drži požarnovarstvenih ukrepov, ki so določeni v dovoljenju iz 4. člena tega zakona;
14.	kdor ima eksplozivne snovi ali razstrelilna sredstva, za katera nima dovoljenja;
15.	kdor brez dovoljenja iz 6. člena tega zakona uporablja eksplozivne snovi ali razstrelilna sredstva:
16.	kdor primerno ne zavaruje nevarnih živali;
17.	kdor brez dovoljenja krošnjar!
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 4., 11. in
13.	do 15. točke tega člena z denarno kaznijo do 30.600 dinar jev.
Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njen predstavnik ali odgovorni uslužbenec s kaznijo iz prvega odstavka tega člena.
1®. člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje:
1.	kdor postavi pred zgradbo ali pred ograjo ali na zgradbo ali na ograjo kakšen predmet ali vrže ali izlije na ulico karkoli, kar bi lahko poškodovalo ljudi ali jim prizadejalo kakšno drugo škodo;
2.	kdor v nasprotju s prvim odstavkom 3. člena tega zakona uporablja naprave, s katerimi se dela hrup;
3.	lastnik zgraidbe, upraivitelj zgradbe, predsednik hišnega sveta ali draga odgovorna oseba, ki ne skrb; za čistočo hišnih' tabel ali drugih, napisov na zgradbi ali ki ne skrbi za to, da se odstranijo z zidov ali ograj nespodobni ali neprimerni napisi, izrazi, gesla, risbe in podobno, kar žali javno moralo ali narodino ali politično zavest državljanov;
4.	kdor razobesi raztrgano, zamazano ali sicer neprimerno zastavo ali ne odstrani zastave, transparentov ali drugih priložnostnih okraskov potem, ko mine razlog za razobešali je;
5.	kdor da v javnem prostoru alkoholno pijačo mladoletniku, ki še ni star šestnajst let, pijani osebi ali skupini, v kateri je pijana oseba;
6.	mladoletnik, ki obišče nočni lokal ali prireditev iz 15. člena tega zakona;
7.	odgovorna oseba v lokalu ali na prireditvi, ki pusti mladoletniku, da v nasprotju s 15. členom tega zakona obišče lokal ali prireditev.
Pravna oseba se kaznuje za prekršek iz 2. in 4. točke tega člena z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev.
Poleg pravne osebe se kaznuje tudi njen predstavnik ali odgovorni uslužbenec s kaznijo iz prvega odstavka tega člena.
19.	člen
Če stori mladoletnik prekršek po tem zakonu, se kaznujejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev, če so zanemarili svojo dolžnost in niso skrbeli zanj.
20.	člen
Za prekrši* k iz 1. do 3., 5., 6. in 8. do 11. točke 16. člena ter 7., 12. do 15. in 17. točke 17. člena tega zakona se lahko izreče poleg kazni tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni za prekršek, pridobljeni s prekrškom ali so nastali s prekrškom. Za te prekrške se lahko odvzamejo tudi denar, vrednostni predmeti in vsaka premoženjska korist ki je bila dosežena s prekrškom. Če to ni mogoče, se storilcu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza doseženi premoženjski koristi.
Uslužbenci ljudske milice smejo storilcu prekrška zaseči predmete iz prejšnjega odstavka.
21.	čl en
Za prekršek iz 1., 2., 4. do 6. in 8. do 10. točk S 16. člena se lahko izreče poleg kazni tudi varstveni ukrep izgona iz določenega kraja.
KONČNA DOLOČBA
22.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v * »Uradnem listu LRS«.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1.	zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16-88/49 in št. 40-184/51);
2.	določbe 12., 38.. 40. in 41. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57)?
3.	uredba o ureditvi nabiranja prostovoljnih prispevkov (Uradni list LRS, št. 7-29/49) in
4.	uredba o požarnovarnostnih ukrepih pri ravnanju z ognjem in s predmeti z raznesi Iniiin in razpoč-nim učinkom (Uradni list LRS, št, 6-25/47, št. 4-14/49 in št. 14-58/52).
St. 01-1441/2-59
Ljubljana, dne 26. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	izvršnega sveta
Ljudsike skupščine LRS; Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher L r.
195.
UKAZ
Na podlagi 11. točke 72. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon o razglasitvi prvega novembra za praznik, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1959 in ki se glasi:
ZAKON
o razglasitvi prvega novembra za praznik
1.	člen
Prvi november se kot dan spomina na mrtve, zlasti na padle in umrle borce za osvoboditev slovenskega naroda in za izgradnjo socializma, razglasi za praznik v Ljudski republiki Sloveniji.
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
S tem dnem preneha veljati uredba o dela prostih dnevih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 13-91/48, 20-104/52 in M-40/53).
St. 01-218/8-59
Ljubljana, dne 26. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS:	Ljudske skupščine LRS:
Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
196.
UKAZ
Na podlagi 11. tooke 72. člena ustavnega zakona
0	temeljih družbene in {»litične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije, razglaša Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije zakon v Višji tehnični šoli v Mariboru, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LRS na seji Republiškega zbora dne 26. novembra 1969 in ki se glasi:
ZAKON
o Višji tehnični šoli v Mariboru
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Uslanovi se Višja tehnična šola v Mariboru (v nadaljnjem besedilu: šola).
2.	člen
Naloga šole je, da strokovno izobražuje in izpopolnjuje slušatelje za tehnična opravila, za katere je potrebna višja strokovna izobrazba.
3.	člen
Šola je proračunski zavod, ki se vo-di po načelih družbenega upravljanja.
4.	člen
šola je pravna oseba.
5.	člen
1	šola je pod neposrednim nadzorstvom Sveta za šolstvo LRS.
6.	člen
Notranjo ureditev in delo šole ter pravila študija in izpitni režim na šoli urejajo pravila šole. Pravila sprejme šolski odbor, potrdi pa Izvršni svet.
7.	člen
šola ima oddelke za posamezne tehniške panoge.
Posamezni oddelki se lahko ustanovijo tudi izven sedeža šole.
Oddelki se ustanovijo s pravili šole.
8.	člen
Predmetnike in učne načrte za šolo in njene oddelke predpiše Svet za šolstvo LRS, po tem, ko je dobil mnenje ustreznih tehniških fakultet Univerze v Ljubljani ter drugih zavodov in organizacij, kj jih določi Izvršni svet.
9.	člen
šola ima svoj predračun, ki je sestavni del republiškega proračuna.
Dopolnilna sredstva za šolo se lahko zagotavljajo tudi z dotacijami državnih organov, zavodov, gospodarskih in družbenih organizacij ter iz posebnih, v ta namen ustanovljenih skladov.
n.	VODSTVO ŠOLE
10.	člen
Šolo vodijo šolski odbor, učiteljski zbor in db rektor.
Določene zadeve v posameznem oddelku opravljata učiteljski zbor oddelka in. predstojnik oddelka.
lil. člen
Šolski odbor ima najmanj 11 članov.
12.	člen
Šolski odbor sestavljajo:
—	določeno število članov, ki jih imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS izmed javnih delavcev;
—	določeno število članov, ki jih imenuje okrajni ljudski odbor Maribor;
—	določeno število članov, ki jih volijo izmed svojih članov prizadete gospodarske in družbene organizacije, strokovna združenja in zavodi;
—	določeno število članov, ki jih voli učiteljski zbor izmed sebe;
—	določeno število članov, ki jih voli skupnost
slušateljev šole izmed sebe.	i
Direktor šole je po svojem položaju član šolskega odbora.
S pravili šole se določi, koliko članov ima šolski odbor, koliko članov imenujejo oziroma volijo posamezni organi, zavodi in organizacije ter katere organizacije in zavodi volijo člane šolskega odbora.
13.	člen
Šolski odbor opravlja tele zadeve:
—	skrbi za celotno življenje in dfefo šole, obravnava delovne uspehe in stanje na šoli ter izdaja potrebne ukrepe za izboljšanje dela pri izobraževanju rednih in izrednih slušateljev;
—	skrbi za izboljšanje materialnih in drugih pogojev za delo in življenje šole, zlasti za učne prostore, prostore za druStveno življenje, za opremo, za higienske pogoje in podobno;
—	skrbi za sodelovanje šole z ustreznimi tehniškimi fakultetami, višjimi tehniškimi šolami, z gospodarskimi, sindikalnimi in drugimi družbenimi organizacijami;
—	skrbi za to, da se šoli omogoči strokovno izpopolnjevanje diplomantov šole in da se pospešuje poglobljeni študij;
—	skrbi za zdravstveno in socialno varstvo slušateljev;
—	potrjuje ustanovitev organizacije slušateljev po zaslišanju učiteljskega zbora;
—	sprejme pravila šole ter jih da v potrditev Izvršnemu svetu;
—	sestavlja predlog predračuna dohodkov in izdatkov ter določa zaključni račun;
—	daje predloge za spremembo in dopolnitev predmetnikov in učnih načrtov;
—	razpisuje prosta učna mesta;
—	voli predavatelje višje šole in profesorje višje šole;
—	določa sistemizacijo delovnih mest in jo predlaga pristojnemu organu v potrditev;
—	obravnava in rešuje pritožbe učnega osebja in slušateljev;
—	obravnava opozorila in predloge državljanov in organizacij o vprašanjih, ki so splošnega pomena za delo šole;
—	izvršuje splošno nadzorstvo nad uporabo splošnega ljudskega premoženja, ki ga ima šola v upravi;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem zakonom in drugimi predpisi ter pravili šole.
\
14.	člen
Učiteljsiki zbor šole sestavljajo direktor in vsi učitelji šole.
15.	člen
Učiteljski zbor opravlja tele zadeve:
—	skrbi za uspešno uresničevanje smotrov vzgoje in izobraževanja v šoli, posebno pa za poučevanje in sprejema ustrezne sklepe;
—	predlaga ukrepe ter izdaja sam ukrepe za izboljšanje dela pri vzgoji in izobraževanju slušateljev in za izboljšanje dela posameznih učiteljev, oddelkov in šole v celoti;
—	obdeluje učne načrte, skrbi za njihovo izvajanje in daje predloge za njihovo izboljševanje;
—	vsklajuje delo posameznih oddelkov;
—	razporeja predavatelje za posamezne predmete;
—	obravnava posamezna vprašanja z delovnega
področja šolskega odbora in predlaga ustrezne sklepe in ukrepe;	'
—	organizira izmenjavo izkušenj z drugimi šolami ;
—	skrbi za povezavo šole z zainteresiranimi zavodi in organizacijami;
—	daje šolskemu odboru mnenje o ustanovitvi organizacij slušateljev;
—	odloča o disciplinskih ukrepih, za katere je pristojen;
—	opravlja druge zadeve, ki so mu dane s tem zakonom in drugimi predpisi ter pravili šole.
Ib. člen
Direktorja šole imenuje Izvršni svet.
17. člen
Direktor neposredno vodi šolo v skladu s predpisi in sklepi šolskega odbora in učiteljskega zbora ter s pravili šole.
Direktor neposredno organizira delo šole in upravlja instruktivno in pedagoško nadzorstvo v šoli.
Direktor je odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov šole.
Direktor je neposredni disciplinski starešina za učno osebje, uslužbence in delavce šole.
Direktor skrbi za izvrševanje zakonov in drugih predpisov.
Direktor zadrži izvršitev sklepa šolskega odbora, učiteljskega zbora ali učiteljskega zbora oddelka, izdanega izven upravnega postopka, če misli, da sklep ni v skladu z zakonom ali drugimi predpisi. Direktor pošlje zadržani sklep šolskega odbora ali učiteljskega zbora brez odlašanja Svetu za šolstvo LRS, da o za-zadržanem sklepu odloči.
Direktor pošlje zadržani sklep učiteljskega zbora oddelka brez odlašanja učiteljskemu zboru, da o njem odloči.
18.	člen
Učiteljski zbor oddelka sestavljajo vsi učitelji oddelka in predstojnik oddelka.
19.	člen
Učiteljski zbor oddelka obravnava in rešuje vprašanja, ki se nanašajo na pouk v oddelku, in druga vprašanja, ki imajo pomen za oddelek. Seje učiteljskega zbora oddelka vodi predstojnik oddelka.
20.	člen
Predstojnik oddelka imenuje šolski odbor na predlog učiteljskega zbora.
Predstojnik oddelka strokovno vodi oddelek in povezuje učno delo v oddelku.
III.	POUK IN IZPITI
21.	člen
Pouk na šoli traja dve leti (štiri semestre).
Za slušatelje, ki nimajo ustrezne tehniške prakse, mora šola orgamizirati potrebno prakso kot sestavni del učnega programa šole.
Diplomantom šole se prizna višja strokovna izobrazba.
22.	člea
Pouk na posameznih oddelkih šole se izvaja po predmetnikih in učnih načrtih.
Pouk je teoretičen in praktičen.
213. člen
šolski odbor lahko na predlog učiteljskega zbora vpelje tudi pouk posameznih neobveznih predmetov, ki so pomembni za posamezne tehniške panoge.
24.	člen
Med šolanjem delajo slušatelji izpite.
Način opravljanja izpitov in izpitne roke določijo pravila šole.
Po vseh predpisanih opravljenih izpitih in po opravljeni obvezni praksi za slušatelje iz drugega odstavka 21. člena tega zakona se izda kandidatu diploma o dokončani šoli.
25.	člen
Učni uspehi slušateljev se ocenjujejo v skladu s posebnimi predpisi o ocenjevanju.
IV.	UČITELJI
2t>. člen
Učno osebje šole se voli po posebnih predpisih.
Izvolitev predavateljev višje šole in profesorjev višje šole potrdi Svet za šolstvo LRS, ko dobi mnenje Sveta za znanost LRS.
V.	SLUŠATELJI
27.	člen
Slušatelji šole so redni in izredni.
28.	člen
Slušatelji se vpisujejo v prvi semester na podlagi razpisa.
Razpis se objavi vsako leto v skladu s posebnimi predpisi.
29.	člen
V šolo se lahko vpišejo:
—	tisti, ki so končali ustrezno tehniško šolo, ustrezno mojstrsko šolo ali kakšno drugo ustrezno strokovno šolo, ki je trajala najmanj tri leta;
—	tisti, ki so končali šole za odrasle, ki dajejo enako izobrazbo kot šole iz prejšnje ali'iee;
—	kvalificirani in visokokvalificirani delavci, ki nimajo izobrazbe iz prve oziroma druge alinee in imajo vsaj tri leta ustrezne tehniške prakse ter napravijo sprejemni izpit:
—	tisti, ki so končali osemletno osnovno šolo in imajo vsaj štiri leta ustrezne tehniške prakse ter napravijo sprejemni izpit;
—	tisti, ki so končali kakšno drugo, najmanj štiriletno šolo druge stopnje.
30.	člen
Kandidati, iz tretje in četrte alinee 29. člena zakona morajo opraviti sprejemni izpit iz materinskega jezika, matematike in fizike oziroma kemije.
Sola lahko organizira seminar za pripravo za sprejemni izpit.
Podrobnejši predpisi o sprejemnem izpitu se določijo s pravili šole.
31.	člen
Slušatelji imajo pravico in dolžnost obiskovati predavanja in se udeleževati drugih oblik pouka ter opravljati izpite v določenih rokih in po vrsti, kot je to predpisano v predmetnikih in pravilih šole.
32.	člen
Slušatelji morajo spoštovati šolske predpise in določbe šolskih organov, ter varovati sivoj ugled in ugled šole.
33.	člen
Slušatelji lahko ustanovijo strokovna, kulturna, športna in druga društva. Pravila teh društev morajo biti v skladu s tem zakonom, s pravili šole in drugimi predpisi.
34.	člen
Slušatelji imajo pravico do zdravstvenega in socialnega varstva v skladu s posebnimi predpisi.
35.	člen
Kot izredni slušatelji se lahko vpišejo na šolo tisti, ki izpolnjujejo pogoje iz 29. člena tega zakona, pa zaradi svojega delovnega razmerja ne morejo redno obiskovati pouka.
Izredni slušatelji imajo vse pravice rednih slušateljev; morajo pa izpolnjevati obveznosti, ki so predpisane za izredne slušatelje.	1
36.	člen
Za izredne slušatelje organizira sola pouk s periodičnimi tečaji in seminarji, lahko pa tudi v drugih oblikah.
Natančnejše določbe o organizaciji in načinu pouka za izredno šolanje določajo pravila šole.
37.	člen
Status slušatelja šole preneha:
—	z diplomiranjem;
—	z izstopom;
—	z nepogojno obsodbo na strogi zapor ali na zapor daljši od 6 mesecev;
—	z izključitvijo.
VI.	KONČNE DOLOČBE
38.	člen
Dokler ne bo izvoljen šolski odbor v skladu s pravili šole, sestavljajo šolski odbor: en član, ki ga imenuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS iz vrst javnih delavcev; en član, ki ga imenuje Okrajni ljudski odbor Maribor; po en član, ki ga izvolijo: Fakulteta za elektrotehniko in strojništvo, Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo. Sindikat kovinskih delavcev Jugoslavije — republiški odbor za Slovenijo, Republiški odbor sindikata testil-nih. usnjarskih in gumarskih delavcev Slovenije, Društvo inženirjev in tehnikov LRS. Elektrogospodarska skupnost Slovenije, podjetje Tovarna avtomobilov Maribor, podjetje Mariborska tekstilna tovarna in skupnost slušateljev šole; dva člana, ki ju izvoli učiteljski zbor izmed sebe.
39.	člen
Svet za šolstvo LRS določi, s katerimi oddelki začne šola in izda druge ukrepe, ki so potrebni za začetek šole.
40.	člen
Ta zakon začne veljati v osmih dneh od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. 01-1266/1-59
Ljubljana, dne 26. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Predsednik	Izvršnega sveta
Ljudske skupščine LRS; Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
197.
Na podlagi 76. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije je Ljudska skupščina LRS na skupni seji Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1959 sprejela
SKLEP
o izvolitvi članov Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS
1
Za člana Izvršnega sveta Ljudske skupščine. LRS se izvolita:
/
URADNI LIST LRS
Stram 449
St 38 — 3. m 1959
dir. Marijam Derraastia Bojan Polak
2
Ta sklep se oibjaivi v »Uradmean listu LRS«.
St US 191/1-59
Ljubljana, dne 216, novembra 1969.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Miha Marinko 1. r.
198.
Na podlagi lil. točke odloka o določitvi števila zastopnikov družbene skupnosti v organih republiških gospodarskih zbornic (Uradni list LRS, štev. 1'7/1968) in v zvezi z 38. členom zakona o gospodarskem združevanju (Uradni list FLRJ, št. t/68) je Ljudska skupščina na seji Zbora proizvajalcev dne 2i6. novembra 1959 sprejela
SKLEP
o določitvi zastopnikov Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije v organih Trgovinske zbornice za LR Slovenijo
I. Kot zastopniki Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS se za sodelovanje na občnem zboru Trgovinske zbornice za LRS določijo:
1.	inž. Peter Aljančič, podpredsednik OLO Koper
2.	inž. Karmelo B n d i h n a , ljudski poslanec
3.	Mihaela Dermastja, ljudski poslanec
4.	inž. 'Vojo D j i n o v s k i, ljudski poslanec
5.	Davorin F e r 1 i go j , ljudski poslanec
6.	Riko Jerman, ljudski poslanec
7.	Janez Kermavner, ljudski poslanec
8.	Gregor Klančnik, ljudski poslanec
9.	inž. Ivo Klemenčič, ljudski poslanec
10.	Sveto Kobal, ljudski poslanec
Ut Tine Lah, ljudski poslanec
12.	Mirko Lorger, ljudski poslanec
13.	Janko Markič, predsednik ObLO Maribor-Cemter
14.	Franc Nebec, predsednik OZZ Ljubljana
15.	Ivan Novak, ljudski poslanec
Ib. Štefan Pavšič, ljudski poslanec
17.	inž. Vilma Pirkovič, ljudski poslanec
18.	Tine Ravnihar, ljudski poslanec
19.	Mirko Remec, ljudski poslanec
20.	Jože Slavič, ljudski poslanec
21.	Viktor Stopa r , ljudski poslanec
22.	Andrej Svetek, direktor Železarne štore
23.	dr. Štefan Šoba, predsednik ObLO Ljublja-na-Center
24.	Maks Vale, ljudski poslanec
25.	Milan Vižintin, Ijucfeki poslanec
26.	Viktor Zupančič, ljudski poslanec.
IL Kot zastopnike Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS se za sodelovanje v upravnem odboru Trgovinske zbornice za LRS določijo:
1.	Mihaela Đerma st ia, ljudski poslanec
2.	Mirko Lorger, ljudski poslanec
3.	Mirko Remec, ljudski poslanec.
št. LS 1931/2-59
Ljubljana, dne 26. novembra 1959.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Zbora proizvajalcev:
Alojz Ocepek 1. r.
199,
Na podlagi H. točke odloka o določitvi števila zastopnikov družbene skupnosti v organih republiških gospodarskih zbornic (Uradni list LRS, štev. 17/1958) in v zvezi z 38. členom zakona o gospodarskem združevanju (Uradni list FLRJ, št- 1/58) je Ljudska skupščina na šoji Zbora proizvajalcev dne 26. novembra 1959 sprejela
SKLEP
o določitvi zastopnikov Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije v organih Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS
I. Kot zastopniki Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS se za sodelovanje na občnem zboru Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS določijo:
1.	Štefan Antalič, ljudski poslanec
2.	Matevž Hace, ljudski poslanec
3.	Božo Jurak, Glavna zadružna zveza, Ljubljana
4.	inž. Vilma Pirkovič, ljudski poslanec
5.	Stanko Rebernik, ljudski poslanec
6.	Stane Škof, ljudski poslanec
7.	Janez V i d e n i č, ljudski poslanec
8.	Cvetka Vodopivec, ljudski poslanec.
IF. Kot zastopnik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS se za sodelovanje v upravnem odboru Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS določi:
Matevž Hace, ljudski poslanec.
Št. LS 193/'l-59
Ljubljana, dne 26. novembra 1959.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije
Predsednik
Ljudske skupščine LRS: Predsednik	Miha Marinko 1. r.
Zbora proizvajalcev:
Alojz Ocepek 1. r.
200.
Na podlagi prvega odstavka 74. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi z XXI. poglavjem družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1957 (Uradni list LRS, št. 3-5A57) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
uredbo
o spremembah uredbe o skladu LR Slovenije za pospeševanje založništva
Uredba o skladu LR Slovenije za pospeševanje založništva (Uradni list LRS, št. 2&-129/57 in 2-3/58) se spremeni tako, da se njeno prečiščeno besedilo glasi:
UREDBA
o skladu LR Slovenije za pospeševanje založništva
1.	člen
Sklad LR Slovenije za pospeševanje založništva (v nadaljnjem besedilu: sklad) je republiški proračunski sklad.
2.	člen
Namen sklada je pospeševati založništvo v Ljudski republiki Sloveniji ■» tem, da se iz sredstev sklada dajejo podpore za izdajanje knjig in drugih publikacij.
3.	člen
Dohodki sklada so:
1.	prispevek, ki ga morajo plačevati v sklad založniška podjetja v Ljudski republiki Sloveniji po posebnih zveznih predpisih;
2.	dotacije in darila;
5.	koristi, ki se odvzamejo založniškim in časopisnim podjetjem ter založniškim zavodom po četrtem odstavku 93. člena temeljnega zakona o založniških podjetjih in založniških zavodih (Uradni list FLRJ, št. 11-85/55 in 2:7-495/59);
4.	obresti od naloženih sredstev sklada.
4.	člen
Iz sredstev sklada se daje podpora za izdajanje tehle vrst knjižnih ali. drugih publikacij:
1.	za politično in ideološko literaturo;
2.	za znanstveno, poljudno znanstveno in strokovno literaturo;
3.	za učbenike in slovarje;
4.	za mladinsko literaturo;
5.	za glasbene, likovne in druge umetniške publikacije;
6.	za domačo in tujo klasično literaturo.
Podpora se daje samo na podlagi poprejšnjega razpisa. Razpis je lahko splošen za posamezno vrsto del ali tem ali pa za posamezno delo ali temo. Razpise objavi upravni odbor iz 8. člena te uredbe.
5.	člen
Podpore iz sredstev sklada se dajo založnikom le za določeno publikacijo iz prejšnjega člena, in sicer na prošnjo, ki jo vložijo na podlagi razpisa. V
prošnji mora založnik navesti podrobno kalkulacijo stroškov publikacije in prodajne cene na drobno.
Z založnikom se sklene pogodba, s katero se določi višina podpore, način njene uporabe ter višina naklade in prodajne cene publikacije.
Podpora se izplača po izidu dela, pri revialnem tisku pa se lahko izplačuje tudi v obrokih.
6.	člen
Sredstva sklada se vodijo na posebnem računu pri Narodni banki — Centrali za Ljudsko republiko Slovenijo.
7.	člen
Sklad upravlja Svet za kulturo in prosveto LR Slovenije, ki imenuje upravni odbor sklada.
Predsednika in enega člana odbora imenute svet izmed svojih članov, po enega člana na predlog Sveta za znanost LR Slovenije, Sveta za šolstvo LR Slovenije in predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, tri izmed kulturnih, znanstvenih, prosvetnih in drugih javnih delavcev, dva izmed članov založniških svetov ter dva izmed delavcev in uslužbencev založniških podjetij.
Upravni odbor dela po pravilniku, ki ga sam predpiše, potrdi pa Svet za kulturo in prosveto LRS. V pravilniku se predpiše tudi postopek v zvezi z razpisi.
8.	člen
Upravni odbor sklada razporeja in daje sredstva iz sklada na podlagi splošnih smernic o dotiranju posameznih vrst literature, ki jih začrta Svet za kulturo in prosveto LRS.
9.	člen
Sklad ima svoj predračun dohodikov in izdatkov, ki je priloga republiškega proračuna.
Predlog predračuna, sklada sprejme Svet za kulturo in prosveto LR Slovenije.
10.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje predračuna sklada je sekretar za kulturo in prosveto.
11.	čl en
Pa uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 01-54/4-59
Ljubljana, dne 1<6. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljndske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher 1. r.
20.1.
Na podlag'! 35.1. in 352. olena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št, 33t/57) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije f
ODLOK
o posebnih dodatkih za veterinarske uslužbence v veterinarskih zavodih
Dodatek za epizootiološko delo pripada uslužbencem veterinarske stroke veterinarslkih zavodov, ki opravljajo tale dela:
a)	delo z živalmi, ki so okužene s kužnimi ali pa-razitarnimi boleznimi;
b)	delo s povzročitelji kužnih in parazatamih bolezni;
c)	delo z vsemi izločki in tkivi živali, navedenih pod a) in b) (preiskava urina, krvi, blata itd1.);
č) delo s predmeti, ki so bili v dotiku z živalmi ali materialom, navedenim pod a) in b); sterilizacija, dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija, pranje in čiščenje posod in prostorov, uporabljenih za delo pod a), b) in c).	v
2
Dodatek za epizootiološko delo iz 1. točke znaša od 15—30 % osnovne in položajne plače. Višino epizo-otiološkega dodatka za vsakega posameznega usluž-'enca v zavodu odredi pristojni starešina zavoda.
3
Dodatek za zdravju nevarno delo pripada veterinarskim uslužbencem veterinarskih zavodov, ki imajo ustrezno izobrazbo in po svoji službeni dolžnosti stalno opravljajo katerokoli od tehle del:
a)	delo s strupi, nevarnimi izparinami in eksplozivi;
b)	dela z radioaktivnimi snovmi (izotopi);
c)	' delo z rentgenom;
č) delo na klinični diagnostiki, zatiranju in. zdravljenju jalovosti in umetnem osemenjevanju.
4
Dodatek za zdravju nevarno delo iz 3,. točke se odreja na enak način in v enaki višini kot dodatek za epizootiološko delo skladno z 2. točko tega odloka.
5
Veterinarski uslužbenec veterinarskega zavoda ima lahko vse dodatke od 1, do 3. točke tega odloka, če izpolnjuje pogoje, ki jih predvidevajo te točke, vendar sme skupna vsota vseh dodatkov dosegati največ 50 % osnovne in položajne plače.
6
Veterinarskemu osebju v veterinarskih zavodih, ki zaračunavajo strokovne storitve, pripada dodatek po delovnem učinku. za vse strokovne storitve, izvršene na terenu.
1 7
Dodatek po delovnem učinku se določa v odstotku za opravljene strokovne storitve in znaša od 20 do 40 % neto od dohodka, ki ga veterinarsko osebje
doseže za usluge koristnikom na podlagi veljavnega cenika veterinarskegu zavoda. Veterinarski uslužbenci veterinarskih zavodov, ki prejemajo dodatek po delovnem učinku, nimajo pravice do dodatkov po 1. in
3.	točki tega odloka.
8
Veterinarskemu osebju, ki dela izključno za potrebe gospodarske organizacije, ki je v pogodbenem razmerju z veterinarskim zavodom, se lahko določi višji dodatek po delovnem učinku, kot ga določa 7. točka, kolikor so doseženi posebni uspehi pri delu.
9
Višino odstotka v mejah razpona iz 7. točke tega odloka za posamezne veterinarske uslužbence odreja upravni odbor zavoda ob upoštevanju števila veterinarskega osebja, doseženih koristi za dvig živalske proizvodnje in drugih posebnosti področja, na katerem deluje veterinarski zavod.
10
Predstojnik veterinarskega zavoda lahko na podlagi obstoječih predpisov odredi uslužbencem veterinarskega zavoda nadurno delo, če to zahteva posebna potreba veterinarske službe zavoda in v nujnih slučajih povečanja dela laboratorijskih preiskav okuženega ali sumljivega materiala in podobno.
M
Uslubencem veterinarskih zavodov, ki ne prejemajo posebnega dodatka po učinku dela, ki pa po naročilu predstojnika zavoda vršijo nadurno delo, pripada plačilo za čas nadurnega dela, povečano za 30 % od zneska, ki jim pripada za eno uro glede na njihovo skupno redno mesečno plačo.
12
V veterinarskih zavodih se lahko vpelje tudi dežurna služba, če se za to pokaže nujno potreba. O uvedbi dežurstva odloča upravni odbor zavoda.
Za dežurno službo prejemajo uslužbenci:
1.	za dežurno službo od 14. do 22, ure plačilo v znesku ’400—600 dinarjev dnevno;
2.	za dežurno službo od 22. do 6. ure plačilo kot pod točko 1, povečano za 100%.
Za dežurno službo, ki traja manj ur, kot je predvideno v točkah T in 2 te točke, se plačilo sorazmerno zmanjša glede na dejansko opravljene ure dežurstva.
13
Višino plačila v mejah po predhodni točki odreja predstojnik posameznega veterinarskega zavoda po oceni obsega in značaja dela, ki ga opravlja uslužbenec za časa dežurstva.
14
Veterinarski zavodi v Ljudski republiki Sloveniji so po 12. členu zakona o veterinarski službi tile: živinorejsko-veterinarski zavodi, veterinarski zavodi. veterinarske bolnice, veterinarske obratne ambulante in veterinarske postaje.
15
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu LRS«.
St. 01-552/3-39
Ljubljana, dne 16. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko L r.	Boris Kraigher 1. r.
202.
Na podlagi 8. točke odloka Zveznega izvršnega sveta o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem, in delavcem državnih organov in zavodov javnih služb z dne 23. novembra 1959 je Iz vršni svet Ljudske skupščine LRS izdal
ODLOK
o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem republiških državnih organov in zavodov
I	'
Uslužbencem in delavcem, ki so v stalnem delovnem razmerju pri republiških državnih organih, zavodih in organizacijah in za katere se uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, se izplača za leto 1959 kot novoletna nagrada 50 % njihove čiste mesečne plače.
Honorarnim uslužbencem organov in zavodov ter organizacij iz prejšnjega odstavka pripada novoletna nagrada, če je honorarna služba njihov redni in glavni poklic in če so zaposleni poln delovni čas.
II
Novoletna nagrada se izplača uslužbencem in delavcem, ki so bili dne 24. novembra 1959 v delovnem razmerju pri navedenih republiških organih in zavodih.
III
Za plačo po tem odloku se štejejo temeljna plača, položajna plača in posebni dodatek.
IV
Novoletna nagrada se izplača v mesecu decembru 1959.
V
Uslužbencem in delavcem republiških organov in zavodov se izplača nagrada iz republiškega proračuna, uslužbencem in delavcem organizacij in finančno samostojnih zavodov pa iz sredstev, namenjenih za osebne izdatke oziroma iz sredstev sklada za nagrade delavcev in uslužbencev.
VI
Od novoletne nagrade po tem odloku se ne obračunata in ne plačata prispevek za socialno zavarova-
nje in stanovanjski prispevek. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka na nagrade se bo plačal po posebnih zveznih predpisih.
VII
Ta odlok velja takoj.
‘ St 01-1542l'1-59
Ljubljana, dne 217. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Boris Kraigher L r.
203.
Na podlagi 30. člena zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št. 15-127/516) im v zvezi s 15. členom uredbe o organizaciji in delu Sekretariata Izvršnega sveta za industrijo in obrt (Uradni list LRS, št. 11-54/57) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
o d ločil:
V Sekretariatu Izvršnega sveta za industrijo in obrt se imenuje za pomočnika sekretarja:
— ing. Božidar Guštin, do zdaj direktor »Litostroja«, Ljubljana.
St. 01-323/9-59
Ljubljana, dne 16. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
204.
Na podlagi 29. člena zakona o radijskih oddajnih postajah (Uradni list FLRJ, št. 52/55) in v zvezi s petim odstavkom 28. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 20-llll/58) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
V zavodu »Ra dio-televizi j a« Ljubljana se:
1.	Franc Perovšek, do zdaj direktor »Radiotelevizije« Ljubljana, razreši dolžnosti direktorja zavoda iz zdravstvenih razlogov in zaradi prevzema druge dolžnosti.
2.	Drago Sel iger, do zdaj glavni urednik govornega programa »Radio-televizije« Ljubljana, imenuje za direktorja tega zavoda.
Št. 01-1450/1-59
Ljubljana, dne 16. novembra 1959.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Peter Zorko 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust LRS« - Direktor In odgovorni urednik: Jože Juraf — Tiska tiskarna .Toneta Tomšlća«. vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Posamezna Številka do 8 strani to din. vsake nadallnie 4 strani 5 din več — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu posamezne številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Priavčeva 15a. ooštni nredal 33« — Telefon direktor In knjigovodstvo: 20-701. uredništvo In uprava: 23-579 — Čekovni
račun: 600-704/2-399
Letnik XVI
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Razglasni del dne 5. decembra 1959
Št 38
Časopisni zavod,Uradni lisi LI2$‘ Ljubljana
opozarja
OBČINSKE LJUDSKE ODBORE
da ima na razpolagi brošuro, ki vsebuje tele predpise:
Pravilnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja Odredbo o izračunavanju dela stanarine za amortizacijo in o okvirnih kategorijah stanovanj
Prilogo k pravilniku o ugotavljanju vrednosti stanovanja Pojasnila k tabelam za ugotavljanje vrednosti stanovanja in
obrazec: ZAPISNIK O IZVRŠENI OCENITVI STANOVANJA
*
Nadalje opozarjamo na to, da je izšel republišiki ZAKON O OSNOVNI ŠOLI in ponatis zveznega
SPLOŠNEGA ZAKONA O ŠOLSTVU
Broširan izvod zakona o osnovni šoli stane 120 din, vezan 200 din. Broširan izvod splošnega zakona o šolstvu stane 140 din, vezan pa 220 din.
*
KAZENSKI ZAKONIK S KOMENTARJEM
izide konec tega leta
Na razpolago bodo vezani in broširani izvodi.
*
PONATIS POLITIČNE EKONOMIJE od dr. Franceta Černeta, izide januarja 1960. leta
k
NIMAMO VEČ NA ZALOGI:
Dr. Makso Snuderl: Ustavno pravo, prva knjiga Dr. Alojzij Finžgar: Civilno pravo — Stvarno pravo Dr. Viktor Korošec: Očrt rimskega prava II. del,.I. snopi? Dr. Vlado Vavpetič: O posebnostih splošnega upravnega postopka
Shematični prikaz organov oblasti
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč
ČZ »Uradni list LRS, Ljubljana, Erjavčeva 15 a, p. p. 336
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 150?.
Besedilo: Farma za vzrejo piščancev, Zabiče, p. Ilirska Bistrica.
Poslovni predmet: Vzreja piščancev — pohancev za zakol.
Ustanovitelj: Obč. LO Ilirska Bistrica, odločba št. 04/2-2866/20 z dne
9.	XI. 1999.
Direktor do konstituiranja: Keue Jože.
Koper, 14. novembra 1959.
Rg II b 176	3218
1508.
Besedilo: Hotel »Grad O ločeči (Otočec na Krki).
Poslovni predmet: Gostinska delavnost hotela, restavracije in bifeja; ima tudi kopališče in cam-ping.
Ustanovitelj: Obč. LO Novo mesto, odločba št. 01'/GO-231/2-59 z dne 21. VIII. 1959.
Direktor do konstituiranja: Lampret Jože.
Ljubljana. 2. novembra 1959.
Rg II 186/1	3109
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
1509.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Ar-ta«, Luče.
Podjetje se je konstituiralo 16. IV. 1958. Vpišeta se Tevž Anica, knji-govodkinja in Juvan Marija, ki bo podpisovala v odsotnosti direktorja ali računovodje. Vpiše se poslovalnica »Ljubno« v Ljubnem, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Vpiše se Juvan Marija, poslo-vodkinja. Samostojnih pravic poslovalnica nima. Poslovni predmet podjetja se razširi še na prodajo na drobno galanten jskega-bazarskega blaga in igrač, pisarniškega materiala, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin.
Celje. 14. novembra 1959.
Rg III 178/2	3182
1510.
Besedilo: Podjetje »Plinarna — vodovod — razsvetljava«, Celje.
Izbriše se direktor Jošt Melhior in vpiše Černetič Drago, v. d. direktorja.
Rg I 120/5	3214
Besedilo: Obrtno podjetje »Steklar«, Celje.
Podjetje se je konstituiralo 27.
III.	1959. Poslovni predmet: Splošno steklarstvo, steklobrusilstvo in ste-
klograverstvo. Izbrišeta se Javornik Martin, v. d. direktorja in Kompan Janko, podpisovalec ter vpišejo Riva Otmar, upravnik, Pintar Valerija, Računovodkinja in Strupi Franc, uslužbenec, ki bo podpisoval v upravnikovi odsotnosti.
Rg IV 4/2	3216
Besedilo; Trgovsko podjetje »Jelka«, Gornji grad.
Poslovni predmet se razširi še na ooravltanje prevoznih storitev drugim osebam.
Rg III 153/5	3215
Celje. 18. novembra 1959.
1511.
Besedilo:	Trgovsko grosistično
podjetje »Ilirija«, Ilirska Bistrica.
Izbriše se Bubnič Jože, v. d. direktorja in vpiše Stegu Alojz, direktor.
Koper, 10. avgusta 1959.
Reg b II 154/10	3132
1512.
Besedilo:	Kinopodjetje »Zarja«,
Postojna.
Besedilo odslej: Kinematografsko podjetje »Zarja«, Postojna.
Vpiše se obratna enota kino Piv-ka-Prestranek v Pivki. Poslovni predmet je predvajanje filmov
in diapozitivov ter prodaja filmskega reklamnega materiala. Vpiše se Melink Leopold, poslovodja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 17. VI. 1939, dovoljenje Obč. LO Postojna, odločba št. 0i3-3663i/2-59 z dne 1. IX. 1959. Samostojnih pravic ni-
1513.
Koper, 30. oktobra 1959.
Rg II b 85iM	3131
Besedilo: Modna konfekcija »Franjo Kluz«, Beograd.
'Vpiše se poslovalnica, prodajalna v Kopru, Čevljarska 19, ki bo prodajala na drobno tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcijo lastne izdelave in dopolnilno izbiro. Po-slovodkinja je Zelen Milka, ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne
4.	IV. 1959, dovoljenje Obč. LO Koper, odločba št. 04/2-6599/1-59 z dne 31. VIII. 1959. Samostojnih pravic nima.
Koper, 2. novembra 1939.
Reg b IV 266/1	3154
1514.
Besedilo: Obrtno podjetje »Pekarna Izola«, Izola.
Vpiše se podpisovalec Cesar Jože, namestnik direktorja. Pri poslovalnicah Mlečna restavracija, Izola in Slaščičarna, Izola, je poslovni predmet odslej kuhanje in prodaja toplih in hladnih mlečnih jedil. Sedež Mlečne restavracije v Izoli je odslej Trg JLA 10, Slaščičarne v Izoli pa Trg 29. novembra 1.
Rg I b 193/9	3193
Besedilo:	Grosistično trgovsko
podjetje »Gorica«, Šempeter pri Gorici.
Poslovni predmet se razširi še na vskladiščenje tujega blaga — konsignacijo ter razvoz tujega blaga — storitve.
Rg I a 37/6	3192
Besedilo: Gostinsko podjetje, Šempeter pri Gorici.
Vpiše se pripojitev restavracije in gostilne v Šempetru, k temu podjetju. Vpišeta se poslovalnici, restavracija Šempeter, obrat 3, ki bo prodajala alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačne izdelke ter topla in mrzla jedila za goste in abonente, podpi-val bo Furlan Rajko, poslovodja; gostilna Šempeter, obrat 4, ki bo prodajala alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačne izdelke in mrzla jedila, podpisovala bo Bofulin Marija, poslovodkinja. Poslovalnici samostojno sklepata kupo-prodajne pogodbe po 1. in 2. členu pogodbe z dne 10. X. 1959.
Rg I a 127/5	3194
Koper, 12. novembra 1959.
1515.
Besedilo:	Časopisno založniško
podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana.
Pri obratu Cankarjeva založba, Ljubljana se vpilše Šmicberger Dju-ro, vodja obrata.
Ljubljana, 28. oktobra 1959.
Rg V 764/11	3093
1516.
Besedilo: Tekstilna tovarna »Sukno«, Zapuže.
Vpiše se poslovalnica industrije sukna v Zapužah pri Begunjah, ki bo prodajala vse vrste tekstilnega blaga. Poslovodikinja je Pavlin Anica, dovoljenje OLO Radovljica, odločba št. 3645/2-54 z dne 14. VI. 1954.
Ljubljana, 29. oktobra 1959.
Rg I 70/18	3091
1517.
Besedilo: »Rašica«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne.
Izbriše se Vidmar Bojan in vpiše novi direktor Galič Janez.
Ljubljana, 5. novembra 1959.
Rg II 179/20	3156
1518.
Besedilo: Tesarsko podjetje »Tesarstvo«, Ljubljana.
Pri računovodkinji Virant Jožici se spremeni priimek v Rutar.
Rg II 192/21	3202
Besedilo: Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana.
Vpišeta se Kamin Alojz, šef go-podarskega računskega sektorja in Magajna Vera, finančna knjigovod-kinja, ki bo podpisovala v odsotnosti šefa gospodarskega računskega sektorja.
Rg IV 545/16	3199
Ljubljana, 6. novembra 1959.
1519.
Besedilo:	Gradbeno industrijsko
podjetje »Gradis«, Ljubljana.
Vpiše se obrat družbene prebrane »Ilirija« — »Gradis«, gradbeno vodstvo, Ljubljana, Ul. Moše Pijade 22. Predmet poslovanja je družbena prehrana. Upravnik je Ilovar Leopold, ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 25. IV. 1959, dovoljenje Obč. LO Ljubljana Center, odločba št. 03/2-7181/1 z dne 1. IX. 1959. Samostojnih pravic nima.
Rg III 463/27	3204
Besedilo: Trgovsko podjetje »Hrana«, Ljubljana.
Sedež podjetja je odslej v Gerbičevi 7, Ljubljana.
Rg III 474/20	3200
Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Radovljica.
Izbriše se Terčon Drago in vpiše Trelc Slavko, novi upravnik.
R g I 91/4	3196
Ljubljana, 9. novembra 1959.
1520.
Besedilo: Tovarna šivalnih strojev, Mirna.
Izbriše se Debeljak Boris, knjigovodja in vpdlše Kulovec Stane, šef računskega gospodarskega sektorja.
Ljubljana, 14. novembra 1959.
Rg I 25/7	3206
1521.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Hrana«, Kranj.
Trgovina »Pri stari oošfi«, Kranj, se pripoji k temu nodjetju.
Rg II 285/3	3252
Besedilo: Mesarsko podjetje, Lesce.
Izbriše se Šmid Julka, računovodkinja.
Rg I 1113/6	3253
Besedilo: Kmečki mlin, Srednje Jarše.
Izbriše se Trinko Slavka in vpiše Šegula Fani, nova knjigovodkinja.
Rg IH 419/3	3250
Besedilo: »Vitaminka«, Trbovlje. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Vitaminka«, Trbovlje, Opekarna.
Podjetje se je konstituiralo 1. 1. 1954. Poslovni predmet se odslej glasi: Nakup na celotnem območju FLRJ ter prodaja na drobno zelenjave, sadja in njihovih izdelkov; mleka in izdelkov, kruha in peciva; perutnine, jajc, perja, divjačine, rib im cvetlic. Vpišejo se poslovodkinje pri;
poslovalnici št 1 (Draksler), Trbovlje, Kolodvorska 19, Kos Gabrijela;
poslovalnici št 2 (Golob), Trbovlje, Vodensfca cesta, Škrinjar Angela;
poslovaikiici št 2a (Golob), Trbovlje, Vodenska cesta, Škrinjar Angela;
poslovalnici št. 3 (Vode), Trbovlje, Partizanska 1, Kalšeik Marija;
poslovalnici št 4 (Trbovlje II), Trbovlje, Trg Franca Fakina 17, Korošec Marija;
poslovalnici št 5 (Tržnica), Trbovlje, Trg svobode, Alauf Pavla: poslovalnici št. 6 (Terezija), Trbovlje, Kolonija 1. maja, Hribar Marija;
poslovalnici št. 7 (Ameršek), Trbovlje, Šušterjeva kolonija 29, Juh Angela, in
poslovalnici št 8 (Plevčak), Trbovlje, Opekarna 2, Kovačič Lenka. Poslovale bodo po potrjenih pravilih podjetja. Vpišejo se poslovalnice:
poslovalnica št 9 (Hribar), Trbovlje, Trg revolucije 30, poslovodkinja Ročko Vida;
poslovalnica št 10 (Cvetličarna), Trbovlje, Partizanska 6, poslovodja Iglič Lado;
poslovalnica št. 11 (Tratnik), Trbovlje, Trg Franca Fakina 2,. poslovodkinja Špajzer Ivi;
poslovalnica št. 12 (K-4), Trbovlje, Kešetova 14, poslovodkinja Starina Pepca;
poslovalnica št. 13 (Razboriek), Trbovlje, Partizanska 38, poslovodkinja Pajk Karlina;
poslovalnica št 14 (Pavlenč), Trbovlje, Loke, poslovodkinja Rozina Heda;
poslovalnica št 15 (Sušnik), Trbovlje, Bevško 1, poslovodkinja Bregar Franja, in poslovalnica Skladišča, Trbovlje, Opekarna, poslovodja Božjak Ernest. Poslovale bodo po potrjenih pravilih podjetja, samostojnih pra-
vic nimajo. Dovoljenje Obč. LO Trbovlje, odločba št. 09/3-901/3-59 z dne 21. IX. 1959.
Rg- IV 57/2	3258
Ljubljana, 16. novembra 1959.
1522.
Besedilo: Remontno podjetje, Ormož.
Izbriše se Antauer Aladar in vpiše Marin Ivan, novi računovodja, ki bo sopodpiševa! .poleg direktorja vse finančne listine.
Maribor, 31. oktobra 1959.
Reg 59/1 V-5	3062
1523.
Besedilo: Gradbeno podjetje »Remont« Ljutomer.
Izbriše se prisilna uprava v podjetju. Izbriše se prisilni upravitelj Novaik Franc in vpiše Močnik Franc, ki bo podpisoval samostojno v mejah zakonskih določb in pravil. Poslovni predmet se razširi še na izdelovanje umetnega kamma in predmetov iz naravnega in umetnega kamna.
Maribor, 9. novembra 1959,
Reg 13/11-5	3142
1524.
Besedilo:	Predilnica in tkalnica,
Maribor.
Izbriše se Smerdu Miro in vpiše Lužovec Ivan, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem podpisoval vse finančne listine. Poslovni predmet se razširi še na izdelovanje preje iz umetnih vlaken. ‘
Reg 74/1-3	3176
Besedilo: Obrtno podjetje za izdelavo vseh vrst podov »Zvezda«. Maribor.
Podjetje -se je konstituiralo 29. VI. 1959. Vpišejo se Rogelj Rudi, direktor, ki bo podpisoval samostojno, po zakonskih določbah in pravilih. Kaleh Franc, tehnični vodj-a, ki bo podpisoval v njegovi odsotnosti z istimi pooblastili in Korošec Anica, finančna knjigovodkinja, v odsotnosti računovodkinje z istimi pooblastili.
Reg 29/1 a-2	3173
Besedilo: Krojaška obrtna zadruga. Ptuj.
Izbriše se Šugman Danijel in vpiše Turk Elizabeta, nova računovodkinja, ki bo sopodpisovala poleg poslovodje vse finančne listine.
Reg 108,/rV-3	3169
Maribor, 16. novembra 19-39.
1525.
Besedilo: Elektrarna »Fala«, Fala.
Izbrišeta se podpisovalca Mazi Gvido, glavni računovodja in Tomšič Lado, sekretar. Vpiše se Rižner Ivan, računovodja, ki bo skupaj z direktorjem podpisoval vse finančne listine.
Reg 84/11-4	3175
Besedilo: »Reklamefekt«, podjetje za publiciteto, gospodarstvo in turistično reklamo, Maribor.
Izbrišeta se Vilar Milodar, direktor in Košak Mara, tajnica. Vpišeta se Šubic Janko, v. d. direktorja, ki bo podpisoval samostojno v mejah zakonskih določb in pravil ter Rozman Erika, finančna knjigovodkinja, ki bo v odsotnosti računovodje podpisovala z istimi pooblastili.
. Reg 58/1-11	3172
Maribor, 12. novembra 1959.
1526.
Besedilo: Gradbeno obrtno podjetje »Graditelj«, Beltinci.
Izbriše se Grof Alojz in vpiše novi direktor Jerebic Jožef, zidarski mojster, ki bo podpisoval samostojno, po zakonskih določbah in pravilih.
Reg 44/1-6	3167
Besedilo: Krpalni servis »Metka«, Maribor.
Poslovni predmet se razširi še na stiskanje gumbov. Izbriše se Golob Dragica, knjigovodkinja in vpiše Novak Metka, računovodkinja, ki bo skupaj s poslovodkanjo podpisovala vse finančne listine.
Reg 126/1-3	3168
Maribor, 14. novembra 1959.
1527.
Besedilo: Brivsko frizerski salon, Ptuj.
Izbriše	se	Longino Hedvika,	knji-
govodkinja.	Vpiše se Turk	Elizabe-
ta, računovodkinja, ki bo poleg poslovodje ali namestnika podpisovala vse finančne listine.
Maribor, 19. novembra 1939.
Reg 88/IV-2	/239
Izbrisi
OAru/ua gospodarska sodlSća razglašajo)
1528.
Besedilo: »Turist«, restavracija in in kopališče, Ankaran.
Zaradi končane likvidacije.
Rg I b 60/4	3184
Besedilo: Gostišče »Bratstvo«, Koper.
Zaradi končane likvidacije.
Rg I b 7/3	3190
Besedilo: Obrtna delavnica »Gaber«, Koper.
Zaradi končane likvidacije.
Rg I b 169/3	3187
Besedilo: Obrtna delavnica »Kro-jaštvo«. Koper.
Zaradi končane likvidacije.
Rg I b 197/3	3188
Besedilo: Obrtna delavnica »Primorka«. Koper.
Zaradi končane likvidacije.
Rg I b 221/5	3189
Besedilo: Gostišče »Pri stari pošti«, Koper.
Zaradi končane likvidacije.
Rg 1 b 171/3	3186
Besedilo: Obrtna delavnica »Zora«, Koper.
Zaradi končane likvidacije.
Rg I b 58/3	3185
Koper, 9. novembra 1959.
Register
finančno samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 1529.
Besedilo:	Veterinarska postaja
Maribor, Maribor-Košaki, Šentiljska 109.
Delovno področje obsega občine Maribor-Center, Maribor-Tabor. Ma-ribor-Tezno, Ruše in Maribor-Košaki. Opravljala bo veterinarske storitve.
Veterinarsko postajo zastopajo in zanjo podpisujejo: Dr. Kozinc Maks, predstojnik in upravnik, Verdnik Marija, računovodkinja in Rakef Janez, predsednik n. o. pa bosta so-podpisovata vse finančne listine. Maribor-Košaki, 4. novembra 1959.
Št. 02/13-2716/13-59	3114
Register
vodnih skupnosti
Vpisi
1530.
Besedilo:	»Vodna skupnost za
vodno preskrbo Kočevja in Ribnice«, skrajšano: »Vodovod Koče v j e-Ribnica«, Kočevje.
Naloge zavoda so: Skrb za izgradnjo, »popolnitev, razširitev, popravilo in vzdrževanje vodovodnega omrežje ter za redno preskrbo z vodo in za nadzorstvo nad pravilno uporabo vode na njenem delovnem področju.
Delovno področje obsega dele občin Kočevje in Ribnica ter okoliš krajevnih uradov Predgrad, Fara-Vas in Osilnica.
Članstvo je prostovoljno, v strnjenih naseljih pa obvezno.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo:	Pirman Jože, predsednik,
Oberstar Jože, upravnik in Jaklič Rudolf, knjigovodja.
Ljubljana, 30. oktobra 1959.
št. 0815-575/5-59	5124
Zadružni register
Vpisi
o&rožna gospodarska sodišča razglašalo: 552.
Besedilo:	Stanovaniska zadruga
»Krim«, Ljubljana, Rožna dolina XII/5.
Poslovna predmet: Namen stanovanjske zadruge je omogočiti članom, da ob pomoči družbene skupnosti pridobijo stanovanja za lastne potrebe. Za uresničenje svojega namena ima lahko stanovanjska ra-druga delavnosti, kot jih nadrobno naštevajo potrjena pravila.
Ustanovitelj:	Ustanovni občni
zbor dne 14. IX. 11959, dovoljenje Obč. LO Ljubljana Vič, št. Ol/l-KI--491/1-1959 z dne .7. X. 1959.
Upravni odbor sestavljajo ing. Rovan Milan, upravnik, Dolenc Marjan, Kerne Rajko in Gosak La-voslav, člani. Podpisa valeč je ing. Rovan Milan, upravnik, v odsotnosti pa eden izmed elanov u, o.
Ljubljana, 28. oktobra 1959.
Za dr V 531/1	3207
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo: 555.
Besedilo: Kmetijska proizvajalna poslovna zveza, Žalec.
Pri obratu »Agresor v is«. Šempeter, se izbriše Čučnik Alfonz, šef komerciale in vpiše Ivanc Cirili, računovodja.
Celje, 9. novembra 1959.
Zaidr I 15'0l/453-3	3152
554.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Ljubečna.
Izbriše se Ulipi Vlado, upravnik in vpiše Selih Franjo, v. d. upravnika.
Celje, 13. novembra 1959.
Z adr I 33/114	3183
555.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Ilirska Bistrica.
Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Pri poslovalnici Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 24, se poslovni predmet odslej glasj: Prodaja na drobno vr-varskih izdelkov ter izdelkov iz konoplje in jute (vrvarsko blago vseh vrst vlaken), kmetijskih strojev in orodja, umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin, čebelarskega materiala, gradbenega materiala (cement), živine in krme (moke, industrijske krme, otrobov im zrnate krme), semenskega blaga, zelenjave, sadja in njihovih izdelkov, svežih jajc, perja in divjačine. Vpiše se Širca Stanko, upravnik.
Zadr I b 3/8	3165
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Kostanjevica na Krasu.
Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Izbrišejo se: gostilna »Fajti hrib«, Kostanjevica 35, čevljarski odsek, Kostanjevica 23, krojaški odsek, Kostanjevica 68 in gostilna »Nad Tržiščem« v Selah. Vpišejo se poslovalnice Opatje selo. Vojščica in Temnica. Poslovni predmet je prodaja na drobno živil in gospodinjskih potrebščin, umetnih gnojil im sredstev za varstvo rastlin, kmetijskih
strojev in orodja, semieuskega blaga, stekla, porcelana im keramike, tobačnih izdelkov, vžigalic im potrebščin. Pri poslovalnicah Kostanjevica na Krasu in Sela na Krasu je poslovni predmet isti. Vpiše se obrat Opatje selo. Poslovni! predmet je izdelava suhe robe, zamaškov, bičev ter rekvizitov za športne in fizkul,turne potrebe.
Zadr I a 20/4	3166
Koper, 6. novembra 1959.
556.
Besedilo: Zadružna hranilnica in posojilnica r. z. z n. j.. Koper.
Izbrišejo se Knez Ivan, Rudež Dušan, Donijo Jurij, Benčič Emil, Cesar Firaoc, Jeršin Anton, Babič Milan in Jenko Izidor ter vpišejo novi člani u. o. Subam Ivan, Knez Albin, Biloslav Narcis, Petrinja Danilo, Hreščak Jernej, Može Anton, Širca Milivoj im Aljančič Marija, Vpiše se podpdisovalka Dolenc Mila. Pri poslovalnici, podružnica Postojna, se izbrišeta podpisovale a Pavlovčič Franc in Pirc Franc in vpišejo Urbančič Vlado, predsednik poslovnega odbora, Smrtnik Majda, računovodkinja, Udovič Ivanka in Golic Eleonora. Fri poslovalnici, podružnica Sežana, se izbriše podpdsovalec Kjudetr Ivan in vpiše Hreščak Jernej, predsednik u. o. Pri poslovalnici, podružnici Ilirska Bistrica se izbriše Simčič Anton in vpiše Mršnik Ivan, novi direktor.
Koper, 13. novembra 1959.
Za dr I b 6/ 5	519 5
557.
Besedilo: Umetniška zadruga z o.
j., Ljubljana.
Izbriše se Bober Jože in vpiše Tnotovšek Karel, novi upravnik.
Ljubljana, 17. septembra 1959.
Zadr H 157/10	2811
558.
Besedilo: Stanovanjska zadruga z
o.	j. »Bežigrad«, Ljubljana.
Izbrišejo se Bajc Jože, Engelman Franja in Lindič Anton ter vpišejo novi člani u. o. Bajc Franc, Kunaver Stane in Gorše Jože. Izbrišeta se podpisovaioa Engelman Franja in Bajc Jože ter vpišeta Kunaver Stane, tajnik in Bajc Franc, blagajnik, Sedež zadruge odslej: Titova 20/b.
Ljubljana, 7. oktobra 1959.
Zadr V 455/12	2960
559.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Križe.
Vpiše se pripojitev kmetijske zadruge z o. j., Kovor in kmetijske zadruge z o. j., Lešje k tej zadrugi.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga z o. j. Tržič, Križe, Zadružni dom.
Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Opravljala bo tudi gozdna operativna dela, odkupovala gozdne sor-timente ter jih oddajala na trg po pristojni poslovni zvezi. Izbriše se podpiisovalka Legat Ivanka. Vpiše
se Dobre Janko, upravnik, poleg njega podpisuje Gradišar Milena, računovodkinja. Izbriše se trgovinska poslovalnica v Križah, im odkup ter prodaja lesa.
Ljubljana, 9. novembra 1959,
Zadr IV 3'5l2|/9	3299
560.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Ratkovci.
Zadruga bo opravljala odslej tudi vsa gozdna operativna dela, odkupovala goizdue sortimente in jih prodajala na' trg po pristojni poslovni zvezi.
Maribor, 7. novembra 1959.
Zadr 200/1 — 5	3147
561.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Dolič.
Zaradi opustitve se izbrišeta poslovalnici št. 1 in 2, obe v Doliču, in mehanična delavnica v Doliču. Izbrišeta se tudi podpisovalca Grušovnik Franc, predsednik in Na-veršnik Franc, odbornik. Fri Lušnicu Stefanu pa se vpiše, da bo odslej podpisoval samostojno po zak. določbah in pravilih zadrti ge. Repo-lusk Karel je odslej upravnikov namestnik, ki bo v njegovi odsotnosti podpisoval z istimi pravicami. Zadruga bo odslej po lesnem odseku opravljala gozdna operativna dela, odkupovala gozdne sortimente in jih dajala na trg po pristojni poslovni zvezi; ukvarjala se bo tudi s predmeti reprodukcijskega pomena, kot je to našteto v odločbi Obč. LO Slovenj Gradec. Dalje bo zadruga odkupovala na drobno vse kmetijske pridelke, prodajala pa jih bo potrošnikom im pooblaščenim podjetjem na drobno in debelo.
Maribor, 12. novembra 1959.
Zadr 149/1-8	5171
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I J 1069/57	'	10710
Dne 22. januarja 1960 ob 10. ari bo v sobi št. 80 pri tem sodišču dražba nepremičnin hiše z gospodarskim poslopjem v Vukovskem dolu št. 51, p. Jareninski dol, z zemljišči, vse vpisano pod vi. št. 19 im 129 k. o. Vukovski dfol. Cenilna vrednost je 830.870, najmlajši ponu-dek pa 553.9112 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe je treba priglasiti pri, sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdlražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 20. novembra 1959.
H J 1127/58-12	10857
Dne 9. febr. 1960 ob 12. uri bo pri tem sodišču ponovna prisilna dražba nepremičnin, vi. št. 166 in 336 k.
o. Paiitiiije. Cenilna vrednost s pritiklinami je 1.083.S04, najnižji po-nudek pa 72'5i.869 <iin.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri diražbcnem naroka pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer >pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 27. novembra 1959.
I 1/59-16	10799
Dne 10. marca 19i60 ob 9. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 13 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Hite-no vi. št. 29. Cenilna vrednost je 455.4:64, najmanjši ponrudek pa 151.821 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje na dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Rakekr dne 13. novembra 1959.
Oklici dedičem
0 269/59-5	10894
Kržan Neža roj. Rožman, kmetija, Cundrovec 17, je umrla 4. oktobra 1959 brez oporoke in je zapustila poleg dveh hčera dva od leta 1945 pogrešana sinova Kržan Franceta ml. in Stanislava, ki se pozivata, naj se v enem letu priglasita sodišču, ker bo sicer po brezuspešnem poteku roka zapuščinska obravnava opravljena z živečima hčerama ter z Brložnikom Božom, sodnim nameščencem v Brežicah kot skrbnikom pogrešanega Kržana Franceta ml. in z Dujakovič Rozalijo roj. Zajc, delavko iz Vel. Obreža 54 kot skrbnico Kržana Stanislava.
Okrajno sodišče v Brežicah, dne 25. novembra 1939.
O 746/57	19652
Jezernik Terezija roj. Šibenik, gospodinja, poročena, nazadnje v Celju, Babno 27, je umrla 12. IV. 1957. Dedinja Shatiel Hermina, ki je menda v Izraelu, naj se priglasi v enem letu od te objave pri tem sodišču. ker bo sicer to po preteku enoletnega roka zapuščinsko obravnavo izvedlo na podlagi izjave postavljenega sikrbnika in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Celju, dne 25. februarja 1959.
O 550/58	10651'
Močnik Marija roj. Brečko, pre-užitkarica, vdova, nazadnje v Jakobu pri Šentjurju 5, je umrla 15. V. 1958. Močnik Leopold, roj. 1922, soboslikar, ki je v Nemčiji, naj se
priglasi v enem leto od te objave temu sodišču, ker bo to po preteku enoletnega rolka zapuščinsko obravnavo izvedlo na podlagi izjave postavljenega skrbnika to podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Celju, dne 11. maja 1959.
O 9751/58-tl	1056?
Krajnc Jožef, sin Ivama, mizar iz Mrzlega polja 8, je 3. X. 1958 umrl brez oporoke. Vdova Krajnc Amalija in polnoletni otroci Krajnc Ivan, Ramovš Marija in Krajnc Franc, zdaj neznanokje v Nemčiji, in za dedovanje priglašena Leskovšek Justina roj. Ocvirk, zdaj neznanega bivališča, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Artnak Terezije, tus. uslužbenke in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Celju, dne tl. novembra 1959.
O 64/59-6	10650
Vidovič Ivan, inv. upokojenec, nazadnje v Škofji vasi 8, je umrl 2. I. 1959 brez oporoke. Do dediiščine imata pravico do polovice Vidovič Ivana, vdova in do druge polovice zapustnikov nezakonski sin, prav zapustnikov zakonski sin iz prvega zakona 'Vidovič Edvard, zdaj v Avstraliji, ki naj se priglasita temu sodišču v onem leto od te objave. Po tem roku bo sodišče po postavljenem skrbniku tus. uslužb. Artnak Rezki na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, prisodilo zapuščino po enakih delih obema dedičema, kolikor ne bi bil stavljen zahtevek po 12. členu ZD.
Okrajno sodišče v Celju, dne 14. novembra 1959.
O 641/59-9	10711
Krivec Marija razv. Dušak roj. Cokan, kmetica, Gorica 29, pošta Šmartno v Rožni dolini, jc 26. III. 1959 umrla brez oporoke. Sin Krivec Izidor, roj. 1. 1934, zdaj nekje na Nizozemskem in nedl. Dušak Martin, katerega naj bi zastopal oče Dušak Jože, ki je nekje v Mariboru ali okolici, na j se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenih skrbnikov Artnak Terezije, tus. uslužbenke, in Krivica Alojza, kmeta in tesarja. Gorica 33. p. Celje in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga.
O 88/59	10712
Žuiželj Franc (Ane), invalid, Brdo pri Planini pri Sevnici 7, je 29. XI. 1958 umrl brez oporoke. Vsi, ki menijo, da imajo pravico do dediščine naj se priglasijo temu sodišču v enem leto od te objave. Če se po preteku enega leta od te objave ne priglasi noben dedič, se zapuščina
izroči pristojnemu ljudskemu odboru — Šentjur pri Celju.
Okrajno sodišče v Celju, dne 2ll. novembra 1959.
O ?2i/58	11110
Markelj Alojzija, zasebnica s Krke, p. Krka je umrla 23. II. 19.58 .v domu onemoglih v Ponikvah brez oporoke. Ker dediči niso znani, naj se priglasijo teinu sodišču vsi, ki menijo, da jim pripada dedna pravica, v enem leto od te objave. Po tem roJyu bo sodišče razpravljalo o zapuščini po podatkih, s katerimi bo razpolagalo.
Okrajno sodišče v Grosupljem, dne 21. avgusta 1958.
J
0	143/58-21	V..44S1
Levstek Uršula roj. Lovrenčič, gospodinja, Sodražica 15, je dne 10.
IV.	1958 umrla in zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico zap. hčerka Schuldt Marija, ZDA, ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljena za skrbnico Levstek Danica, usl., Sodražica. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Kočevju dne 8. maja 1959.
1	O 5711/58-11	7898
Kraner Anton, posestnik v Fleku-
šku 25, je umrl 23. XI. 1957. Morebitni dediči se pozivajo, naj se v enem letu po tej objavi priglasijo pri tem sodišču zaradi uveljavljanja svojih dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo zapuščinska razprava nadaljevala in se bo zapuščina, kot zapuščina brez dedičev izročila pristojnemu občinskemu ljudskemu odboru Maribor-Košaki.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 29. avgusta 1959.
1 O 438/59-8	9827
Voglar Jakob, kmet, Cogetinci 24, je umrl 18. V. 1959. Sin Voglar Stanko, nekje v Avstraliji, Adeleide, naj se v enem leto od te objave priglasi^ sodišču, sicer bo to po brezuspešnem preteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjav skrbnika, in podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Okra jno sodišče v Mariboru, dine 27. oktobra 1959.
H O 401/59-6	10568
Kodlla Štefan, kmet, Brezovci 55, je 6. IX. 1959 umrl in zapustil oporoko. Do dediščine ima pravico tudi Kuronja Verona roj. Perša, neznanega bivališča v tujini, ki nar se priglasi sodišču v enem letu od te objave. P tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Fajsa Kolomana, kmeta, Brc-
zoTci 55, in podatkov, s katerimi
sodišče v M. Soboti, dne 18. novembra 1959.
II O 450/59-5	10653
Slamar Emerik, kmet, Kruplivnik 72, je umrl 7. IX. 1959 in zapustil Oporoko. Sorojenca Slamar Anton in Slamar Franc, oba neznanega bivališča v Ameriki, in nečaki Slamar Rudolf, neznanega bivališča v Avstriji, in Slamar Marija, neznanega bivališča v Franciji, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Gj er g jeka Antona, kmeta, Kruplivnik 39, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 19. novembra 1959.
O 188/59-5	10738
Pevec Ivan, upokojenec, Obrež 124, je umrl 10. X. 1959 brez oporoke. Kot zakoniti dedič nastopa tudi zapustnikov sin Pevec Ludvik, zdaj v Angliji, neznano kje, ki naj se priglasi v enem letu od te objave, ker se bo sicer po preteku tega roka opravila zapuščinska obravnava na podlagi podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo in na podlagi izjave postavljenega skrbnika Rakuša Martina.	: i&jj
Okrajno sodišče v Ormožu, dne 18. novembra 1959.
O 73'/58-16	10415
Klemen Marija pok. Franca iz Predjame 38, rojena 7. aprila 1889, je umrla 9. marca 1958 in zapustila Oporoko.
Kot dediči so priglašeni na podlagi oporoke in na podlagi dednega naslova zakona, in sicer:	Turk
Frančiška, gospodinja, Predjama 43, Turk Ivan. mizar, Predjama 8. Klemen Jakob, posestnik, Predjama
p.	d. pri Francetu, Blažek Ana, gospodinja, Veliki otok 8, Miško Andrej, ki živi neznano kje v Belgiji, Srebotnjak Rudolf, TPF »Raška«, Novi Pazar, Srbija, Srebotnjak Frane, Zemun, Ugrimovačka 20, Srbija, Pod-vis Ivanka roj. Srebotnjak, Medvode 30, Srebotnjak Andrej, v Canadi, Srebotnjak Jože, Košnica 44 pri Celju. Požar Apolonija, gospodinja, Predjama 8, Mihelčič Matija, posestnik, Mali otok p. d. pri Kuzmiču. Bole Nada, Hrenovice, Fara 33. Odsotnim dedičem se postavlja kot skrbnik Premk Marinka, uslužbenka tega sodišča. Dediči se pozivajo, kakor tudi event. nadaljnji zapust-ničini bratranci in sestrične ali njihovi potomci, da v enem letu od te objave podajo pri tem sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali se ji odpovedujejo ozir. si postavijo pooblaščenca, ker bo sicer sodišče odločilo o dedni pravici na podlagi podatkov. s katerimi bo razpolagalo. Okrajno sodišče v Postojni, dne 20. oktobra* 1939.
razpolaga.
Okrajno
O 286/59-3	10516
Casl Anton, kmet, Brdo 18, je umrl 12. X. 1959. Sin Casl Anton, nekje v Zahodni Nemčiji, naj se v enem letu od te objave priglasi sodišču, sicer bo to po brezuspešnem preteku roka opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave njegovega skrbnika, in podatkov, s katerimi bo sodišče razpolagalo.
Okrajno sodišče v Šoštanju, dne 117,. novembra 1959.
O 224/59-5	10834
Lapuh Anton, zidar iz Spodnje Libne 16, je umrl brez oporoke 5. marca 1944. |Sin Lapuh Rudolf, delavec, zdaj nekje v Argentini, naj v enem letu od te objave poda pri tem sodišču izjavo, ali zahteva kaj iz zapuščine ali pa se dedovanju odpove, ker bo sicer sodišče po preteku tega roka zapuščino obravnavalo po podatkih, s katerimi bo razpolagalo, in pa s skrbnikom. Okrajno sodišče v Vidmu-Krškem dne 6. novembra 1959.
Amortizacije
Uvede se postopanje za amortizacijo vrednotnic, katerih Imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišCu svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
IR 22:10/58-15	10618
Dr. Namorš .Marta, Ljubljana, Za-ko'torkov a 4, prosi pa amortizacijo bariranega čeka št. 995046 za 45.000 din, izdanega od Narodne banke FLRJ, Vojni servis. Direkcija potrošačkih kredita pripadnika JNA na ime dr. Namorš Marte. Priglasitvc-ni rok: 2 meseca od te objave.
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 16. novembra 1959.
IR 150/59-4	10895
Majcen Janez, delavec, Javornik, gradbeno naselje »Projekt« 4i, prosi za amortizacijo bariranega čeka, št. 336441, izdanega od Komunalne banke, podružnice Bled za potrošniško posojilo Majcnu Janezu, delavcu, Javornik, Gradbeno naselje 41, v znesku 13.000 din. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave.
Okrajno sodišče v Radovljici, dne 7. novembra 1959.
Razne objave
Razpisi
Št. 02-23011/2	10622
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Bohinj razpisuje tale službena mesta:
1.	šefa uprave za dohodke z visoko strokovno izobrazbo in vsaj tri-leta prakse ali višjo strokovno izobrazbo in pet let finančne prakse;
2.	gradbenega inženirja (visoke gradnje) z najmanj 5-letno prakso, s pooblastilom za projektiranje;
3.	referenta za kmetijstvo z visoko strokovno izobrazbo (agronom) z najmanj triletno prakso.
Plača po predpisih o javnih uslužbencih. Pravilno kolkovane pirošnje s kratkim življenjepisom je treba vložiti do 31. decembra 1959 pri Obč. LO Bohinj.
Komisi ja za uslužbenske zadeve Obč. LO Bohinj
Št. 699/59	10835
Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu v Orni na Koroškem razpisuje tale službena mesta za ambulantnega zdravnika, zobarja ali zobozdravnika, zobotehniba, dve medicinski sestri, dve bolničarki,
babico. Pogoji za razpisana službena mesta: ustrezajoča strokovna izobrazba. Plače po ZJU in pravilniku o plačah. Sodobna trisobna družinska in samska stanovanja na razpolagio. Prošnje z biografskimi podatki in opisom dosedanjega službovanja je treba poslati do 22. decembra letos razpisni komisiji pri Zdravstvenem domu v Črni na Koroškem.
Razpisna komisija
Št. 04-1968/2	10621
Razpisna komisija sveta za zdravstvo Obč. LO Jesenice ponovno razpisuje na podlagi 309, člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 52/57) mesto upravnika zdravstvenega doma, Jesenice. Pogoji: zdravnik splošne prakse z opravljenim strokovnim izpitom. Nastop službe po dogovoru. Plača po zakonu o javnih uslužbencih, položajna plača po pravilniku o plačah. Kandidati naj v pravilno kol-kovani prošnji navedejo kratek opis dosedanjega službovanja. Prošnjo je treba poslati Obč. LO Jesenice do 10. XII. 1959.
Razpisna komisija
Št. 602-70	10896
Na podlagi določb 33., 36. in 37. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) objavlja razpisna komisija Komunalne banke Koper razpis prostih delovnih mest:
1.	mesto direktorja podružnice Komunalne banke Koper v Piranu. Pogoji: Ekonomska ali pravna fakulteta z najmanj 10 let službe, od tega 4 leta v finančni stroki;
2.	delovno mesto tajnika podružnice Komunalne banke Koper v Piranu. Pogoji: pravna fakulteta z najmanj 3 leta službe na sodišču ali 4 leta upravne službe.
Prijave po tem razpisu je treba dostaviti Komunalni banki. Koper v 15 dneh po tej objavi.
Razpisna komisija.
St 05-8/4-59	_	_ 10742
Razpisna komisija pri Državnem sekretariatu za blagovni promet
LRS v Ljrmbljaini, Gregorčičem 25, razpisuje delovno mesto
tržnega inšpektorja v Tržnem in-špektoratu TRS. Pogoj: višja ali visoka šofeka izobrazba, vsaj dve leti prakse v gospodarskih, ploslih in položen strokovni izpit. Plača po določbah zakoaa o javnih uslužbencih. Prošnjo z življenjepisom je treba poslati v 19 dneh po objavi na navedeni naslov.
Razpisna komisija
Št. 808/59	10714
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani razpisuje delovno mesto
knjigovodje in računovodje. Za razpisano mesto 'je potrebna visokošolska ali srednješolska izobrazba z vsaj 5detno strokovno prakso in poznavanjem finančnega poslovanja pri finančno samostojnih zavodih. Pravilno kolkovano vlogO' s priloženim življenjepisom in potrebnimi prilogami je treba poslati do 20. decembra letos na naslov: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana, Aškerčeva 18.
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani
St 1860/59	10923
Svet inštituta za turbinske stroje v Ljubljani razpisuje v skladu s 36. členom zakona o znanstvenih zavodih (Uradni list LRS, št. 5/58) delovna mesta višjih znansvetnih sodelavcev, znanstvenih sodelavcev, asistentov, višjih strokovnih sodelavcev ali strokovnih sodelavcev:
a)	za raziskave na vodnih turbinah 2 mesti;
b)	za raziskave na črpalkah 2 mesti;
c)	ža raziskave na ventilatorjih 1 mesto;
č) za raziskave na hidromontažni opremi 1 mesto;
d)	za raziskave na področju splošne dinamike fluidov 1 mesto;
e)	za raziskave na področju ventilacije in klimatizacije 2 mesti.
Kandidati za razpisana mesta morajo izpolnjevati splošne pogoje iz 31. člena zakona o javnih uslužbencih, pogoje iz 54., 55. in 56. oziroma 105. člena zakona o organizaciji znanstvenega dela ter 63., 68. in 77. člena zakona o znanstvenih zavodih. Kodkovane prošnje z življenjepisom in opisom dotsedanjega znanstvenega in strokovnega dela naj prosilci vložijo v 15 dneh po objavi tega razpisa pri upravi inštituta za turbinske stroje v Ljubljani, Vižmarje 22i6.
Svet inštituta
St. 83(21/4-59	10739
Razpisna komisija Sveta za socialno varstvo LRS razpisuje na podlagi 33. in 37. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, štev. 53/5(7)
mesto referenta za družinska vprašanja v stanovanjskih skupnostih. Pogoj za to delovno mesto je višja šolska izobrazba. Interesenti naj vložijo prošnje s krajšim opisom dosedanjega dela in življenjepisom ter šolskimi fspričevali pri Svetu za socialno varstvo LRS, Ljubljana, Župančičeva 3. Nastop službe je i. II. 1960,
Razpisna komisija
St. 895/1-59	10654
Razpisna komisija fakultete za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani razpisuje na oddelku za elektrotehniko eno mesto rednega asistenta za predmet telefonske in telegrafske naprave. Pogoj: inženir elektrotehnike z vsaj dveletno prakso. Pravilno kolkova-ne prošnje z življenjepisom naj prosilci vlože v 50 dneh od ie objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7.
Razpisna komisija
St. 1-9/12-59	10619
Fakultetni svet naravoslovne fakultete v Ljubljani razpisuje mesto docenta, izrednega ali rednega profesorja za fizikalno, elektro in koloidno kemijo. Prijave sprejema dekanat fakultete, Ljubljana, Trg revolucije 11, 30 dni od te objave.
\ Fakultetni svet
St. 3363/1-59	_ _ 10833
Fakulteta za splošno medicino in stomatologijo v Ljubljani razpisuje za ponovne volitve po 91. členu zakona o Univerzi v Ljubljani:
a)	na oddelku za splošno medicino :
1 asistentsko mesto v histološko-embriiotoškem inštitutu,
1 asistentsko mesto v farmakološkem inštitutu,
1 asistentsko mesto v pato-fiziolo-škem inštitutu,
1 asistentsko mesto v mikrobiološkem inštitutu,
1	asistentsko mesto v inštitutu za sodno medicino,
2	asistentski mesti na očesni kliniki;
b)	na oddelku za stomatologijo:
i asistentsko mesto na kliniki za snemmo protetiko.
Prošnje sprejema dekanat fakultete, Ljubljana, Vrazov trg 2/1, 15 dni po tej objavi.
Dekan:
Prof. dr. Franc Novak
St. 02-445/4-59	10741
Razpisna komisija pri Bolnišnici za duševne in živčne bolezni, Ljub-Ijana-Polje razpisuje delovno mesto
medicinske sestre z dovršeno srednjo ali višjo medicinsko šolo. Pravilno kolkovane pr goš n je je treba poslati na upravo Bolnišnice za duševne bolezni, Ljubljana-Polje.
Razpisna komisija
St. 1-560/2-59	10740
Razpisna komisija pri Zavodu za zadružno gradnjo OLO Ljubljana, Ljubljana, Trg VIL kongresa ZKJ 1 razpisuje na podlagi določb 33., 36. in 37. člena- zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) tale službena mesta:
1.	eno mesto referenta za standardizacijo stanovanj,
2.	eno mesto referenta za investicijske programe,
3.	eno mesto referenta za tehnično dokumentacijo,
4.	dve mesti tehničnih risarjev,
5.	eno mesto referenta za instalacije in obrtniška dela,
6.	eno mesto referenta za obračunsko dokumentacijo,
7.	dve mesti sektorskih nadzornih inženirjev,
8.	tri mesti lokalnih nadzornih tehnikov,
9.	eno mesto evidemtičairja za tehnično dokumentacijo,
10.	eno mesto šefa oddelka za financiranje;
11.	eno mesto vodje administracije,
12.	eno mesto strojepiske.
Pogoji: Ad 1—3 inženir arhitekt,
ad 4 srednja strokovna izobrazba, ad 5 gradbeni inženir s strokovnim izpitom in vsaj 5-letno prakso v -n-vesticijah ali višji gradbeni tehnik z vsaj 10-letno prakso, ad 6—7 gradbeni inženir s strokovnim izpitom in najmanj 8 let prakse ali višji gradbeni tehnik z 12-letno prakso na visokih gradnjah in pooblastilom, ad 8 dovršena srednja tehnična šola s strokovnim izpitom in pooblastilom, ad 9 srednja strokovna izobrazba, ad 10 diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik s 5-letno prakso, ad 11 srednja izobrazba s. 5-letno prakso, ad 12 srednja z 2-letno prakso.
Plača po pravilniku o plačah delavcev in uslužbencev Zavoda za zadružno gradnjo OLO Ljubljana, Nastop službenega mesta takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vlože prošnje na naslov.
Razpisna komisija
St. 01-212/1-59	10791
Zdravstveni dom, Murska Sobota razpisuje delovno mesto zdravnika splošne prakse v splošni ambulanti Murska Sobota. Pogoj:	medicin-
ska fakulteta in opravljen staž. Nastop službe je mogoč takoj. Plača po zakonu o javnih uslužbencih in pravilniku -o plačah ZD M. Sobota. Pravilno kolkovane prošnje je treba vložiti pri upravi Zdravstvenega doma, M. Sobota do 15. XII. 1959.
Zdravstveni dom, Murska Sobota
St. 03-4818/2-1959	10620
Občinski ljudski odbor Murska Sobota razpisuje
mesto zdravnika Zdravstvene postaje, Cankova. Pogoj:	zdravnik
splošne prakse. Trisobno komfortno stanovanje na razpolago'. Nastop službe 1. aprila 1960.
Obe. LO Murska Sobota
St. 00/5-1334-7-59	10684
Komisija za u-sl-u žbenske zadeve Obč. LO Ormož razpisuje mesto tajnika občinskega ljudskega odbora Ormož, Za to delovno' mesto 'se zahteva dovršena pravna fakulteta, strokovni izpit in najmanj 5 let prakse. Rok za prijave je 15 dni od te objave.
Komisija za uslužbeniske zadeve Obč. LO Ormož
Št. 03-KE-513/4-99	10927
Na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644'/57) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Obč. LO Sevnica mesto
direktorja na Kmetijskem gospodarstvu, Sevnica. Pogoji:	inženir
agronomije z najmanj 5-letno prakso. Prijave je treba nasloviti komisiji, ki jih sprejema do 26. decembra 1939. Družinsko stanovanje je zagotovljeno v letu 1960.
Komisija za razpis mest direktorjev pri Obč. LO Sevnica
Št. 06-LE-36/2	10747
(Razpisna komisija pri svetu za zdravstvo Obč. LO Šoštanj razpisuje na podlagi 33. in 309. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ. št. 53-664/97) mesto upravnika Lekarne v Velenju. Pogoj: farmacevtska fakulteta s strokovnim izpitom in najmanj 3-letna praksa. Stanovanje ni na razpolago. Interesenti naj vloži jo pravilno kol-kovano prošnjo s krajšim opisom dosedanjega dela in življenjepisom ter šolskimi spričevali 13 dni po tej objavi na Obč. LO Šoštanj, oddelek za zdravstvo.
Razpisna komisija
Št. 39/59	10790
Upravni odbor Veterinarske postaje, Tolmin razpisuje delovno mesto
veterinarja postaje. Pogoj: diplomiran veterinar z opravljenim stažem in odsluženim vojaškim rokom. Kol. kova n c prijave z življenjepisom in prepisom diplome nai kandidati vlože v 15 dneh od te objave.
Upravni odbor
Poziv upnikom in dolžnikom
naj v danem roku pri"1" ^ terjatve o'Mrom'i poravnalo svoje obveznosti do podjetij tr likvidaciji, sicer se bodo dolgovi sodno Izterjali
Št. 4/59	10418
Kmetijsko gospodarstvo Kamnik v likvidaciji je po odločbi Obč. LO Kamnik, št. 03i/8-4'479/t z dne 31. X.
1959 prenehalo in prešlo v redni likvidacijski postopek. Za, likvidatorja je imenovan Berlec Tone, uslužbenec Obe. LO Kamnik. Priglasitve-ni rok: 30 dni od te objave.
Likv id aci jska komisi j a
10748
Na podlagi odločbe Obč. LO Ivančna gorica, št. ©li/.l-1256i/2-59 z dne 28. IX. 195/9 je bil uveden likvidacijski postopek za Kovaštvo, Šentvid pri Stični, z odločbo štev. 10/59 z dne 15. X. 1959 pa imenovan za likvidatorja Lesjak Ignac, knjigovodja pri Avtoprevozu, Ivančna gorica. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Ačko Jakob, Zg. Bistrica, p. Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. številka 51331, ser. štev. OTbGdSl (Poljčane).	^	10332
And orle Marija, Podbrdo 17, preklic o izgubljenem potrdilu o plačani carini za »Lambreto«, štev. 453 z dne 24. II. 1959, CLM 38996. (K 125), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 36 z dne 17. XI. 1939. 10324 Arandelič Blaž, Studence 64, 'pošta Hrastnik, zdravstveno izkaznico, št. 051926.	^	10749
Babič Amalija roj. Korenika, Korte 105, p. Izola, delovno knjižico, št. 640 (Izola).	101-7
Babič Angela, Maribor, Kosarjeva 54, osebno izkaznico, reg. št. 538SS (Maribor).	10731
Bajt Gabrijela, Zg. Bitnje 141, p. Žabnica, zdravstveno izkaznico, št. 355660 (Jesenice).	10944
Barjašič Slavko, Slovenija ceste, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 34404 (Zemun).	1094:5
Begič Rasim, podjetje za regeneracijo tcrmnega materiala, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. številka 188/58, ser. številka 1278103 (Cazin).	10907
Beričič Marija, Idrija, Cankarjeva 4. zdravstveno izkaznico, številka 189512.	10655
B oz go v.š ek Alojz, Trbovlje, Trg svobode 1, osebno izkaznico, reg. št. 53292 (Trbovlje).	10883
Bistan Justin, 'Vače 38, pomočniško spričevalo iz mizarske stroke, izdano lota 1953 v Ljubljani.	10908
Bizjak Alojz, Ljubljana, Campo-va 10/a, zdaj Stoženjiska 66, osebno-izikaznico. reg. številka 17477 (Krško).	'	10697
Blaško Rihard, Lokovec 166, p. Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. 30033, ser. številka 0325263 (Gorica).	10419
Bogotin Jože, Pesje 21, p. Videm-Krškio, osebno izkaznico, reg. šte-
vilka 34914, . ser. številka 0413224 (Krškoj.	10656
Bolka Jernej, Ljubljana, Ambrožev trg 3, odločbo o odgodiivi vojaškega roka, izdano leta 1958 v Ljubljani.	10049
Borštnar Vinko, Kisovec 32, p. Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, št 2920S8.	10839
Bradeško Franc, Maribor, Gorkega 20, zdravstveno izkaznico, štev. 890726.	'	' 10898
Bromše Vekoslav, Anže 20, pošta Brestanica, osebno izkaznico, ser. št. F-0408074 (Krško).	10657
Buh Andrej, Podlipa 32, p. Vrhnika, delovno knjižico izdano v Ljubljani.	10698
Bukaran Anton, Nerezine, Ul. M. Marinčulič, otok Lošinj, zdravstveno izkaznico, št. 774346 (Piran) na ime Bukaran Djema.	10861
Burzič Zaim, Polena 17, p. Mežica, zdravstveno izkaznico, št. i 10800 (Mežica).	10366
Bnždon Liberal, Maribor, Levstikova 9, zdravstveno izkaznico, štev. 919104.	10862
Cerar Marjan, Prikrnica. 1, p. Moravče, osebno izkaznico, reg. štev. 132663 (Ljubljana).	10817
Cerovšek Milena, Sp. Otok 21, p. Radovljica, osebno izkaznico, reg. številka 21728, ser. številka 040038 (Krško).	^	10685
Cojbter Jožica, Maribor, Pristaniška 9. zdravstveno izkaznico, štev. 9815949.	10752
Čelik Olga roj. Prezelj, Koritnica 4, Grahovo ob Bači, osebno izkaznico, reg. št. 16783, ser. štev. 0395093 (Tolmin).	9970
Černe Berta, Mota 4, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. številka S892 (Ljutomer).	10626
Černejšek Marija, Čermožiše 28, p. Žetale, osebno izkaznico, reg. št. 63529, ser. št. F-0853825.	10180
Čemezel Ivan, JosipdbJ, p. Ribnica na Pohorju, zdravstveno izkazni-co, št. 950027.	10686
Černoša Stanislav, Gaberce 8, p. Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. št. 70236 (Rog. Slatina). 10792 Černov Ivan, Ljubljana, Vilharjeva 14, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani,	10699
Česnik Ivan, Idrija, Rožna 7, osebno izkaznico, reg. št. 10567.	10753
Oarič Ivan, Mostje 62, p. Lendava, zdravstveno izkaznico, številka A-100-771.	10658
Čuš Marija roj. Predan, Požeg 7, p. Rače, osebno izkaznico, rer. številka 7977, ser. št. F-0586062 (Maribor-okolica).	10754
Dajč Elemer, Murska Sobota, Kraška 35, osebno izkaznico, reg. štev. 29771. ser. štev. 0411491 (Murska Sobota).	10755
Deržaj Matjaž, Ljubljana. Splitska 2, zdravstveno izkaznico, štev. 121455 (Ljubljana).	10818
Dežnak Zvone, Ljubljana, Tovarniška 20, odločbo o odgoditvi voja-
škega raka, izdana lete 1957 v Ljubljani.	10819
Direv Ivica, Ravne 162, pošta Šoštanj, osebna izkaznica, reg. štev i I-277168.	10479
Drevenšek Janez, Graškov j e 75, p. Podlehnik, osebno izkaznico, reg. št. 451687, ser. št. 02899124.	10793
Drofenik Jože, Maribor, Vodnikov trg 6, zdravstveno izkaznico, številka 947628. _	10807
Drvarič Štefan, Vadarci 1(7, pošta Bodonci, osebno izkaznico, reg. št. 10560 (M. Sobota).	10756
Emeršič Jožef, Hrastovec 129, pošta Zavrč, osebno izkaznico, reg. št. 14617 (Ptuj).	' ioS36
Emeršič Julijana roj. Silak, Hrastovec 129, p. Zavrč, osebno izkaznico, reg. št. 14694 (Ptuj). 10837 Erat Sonja, Dravograd, potni list, številka 251902, izdan 10. V. 1957 v Mariboru.	10759
Erič Miloša v a, Sarajevo, Titova 82, zdravstveno izkaznico, številka 71768.	10808
Erzetič Avgust, Anhovo, p.. Deskie-Anhovo. zdravstveno izkaznico, št. 698888 (Gorica).	10923
Feguš Mari ja, JabLovee 56, p. Podlehnik, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 45243, objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 24 z dne 30. Vil. 1959, ker se je našla. 10863 Ferk Elica, Maribor-Studenci, Kamenškova 3, osebno izkaznico, reg. številka 50618, ser. številka 005148 (Maribor).	10864
Feštajn Anton, Renke, p. Sava pri Litiji, osebno izkaznico, reg. štev. 39012, ser. številka F-0752322/55 (Trbovlje).	10724
Filipovič Marica, Zalog 76, pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, št. 054031 (Ljubljana).	10634
Frbač Viktor, Pameče, p. Slov. Gradec, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 269048, ser. štev. G~0362258, objavljen v »Uradnem listu LRS«, ker se je našla. 10866 Fric Ivan, Ritoznoj 59, p. Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, štev, 317149.	10450
Gašperšič Valentin, Ljubljana, Smartinska 21, osebno izkaznico, reg,, št. 1077889 (Ljubljana). 10820 Geč Tatjana, Maribor, Sairhova 105, osebno izkaznico, reg. št. 46956 (Maribor).	‘10794
Gjbrek Agata, Beltinci 210, osebno izkaznico, reg. št. 311011, ser. št. 0142911 (M. Sobota).	10659
Globočnik Francka, Gorica 1, pošta Radovljica, osebno izkaznico, reg. št, 18717, ser. številka 0830616 (Kranj).	10124
Godec Lado, Koseze, Draga. 48, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	10884
Godec Stane, Cesta, p. Videm-Do-bropolje, osebno izkaznico, reg. št. . 18934, ser. številka 0565244 (Kočevje).	10635
Godina Jožko, Koper, Župančičeva 35, osebno Izkaznico, reg štev. 17742 (Sežana).	10757
Golinar Vlado, Ljubljana, Dolenjska 25, zdravstveno izkaznico, štev. 92635 (Ljubljana).	10700
Golob Janez, Drvainje 42, p. Benedikt, osebno izkaznico, reg. številka 72458, ser. št. 0181798.'	10899
Gorišek Katarina, Maribor, Zupančeva 26, zdravstveno izkaznico, št. 961522.	10809
Gorše Franc, Rakitnica 26, p. Dolenja vas, osebno izkaznico, reg. številka 1431, ser. številka F-0560441 (Kočevje),	108’67
Govekar Manija, Šmartno 81, po-■ šta Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico', reg. št. 4506 (Šmartno). 10821 »Gradis«, Centralni obrati, Ljubljana, Smartinska 32, evid. tablico za tovorni avto znamke TAM. štev. S-892®.	' 10.182
Gram Martin, Kraška vas 5, pošta Cerkje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 54102, ser. številka 0412412 (Krško).	10663
Grilc Marija, Jesenice na Gor., Ul. bratov Ruparjev 8, osebno izkaznico, reg. številka 7929, ser. štev. 0142629.	10758
Grkman Marinka, Komenda 16, zdravstveno izkaznico, št. 202893 (Domžale).	10570
Grm Jože, Škofljica 49 pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 1S6 (Žužemberk).	10S22
Grmek Marija, Ljubljana, Cegnarjeva 10, osebno izkaznico, reg. št. 79399/51 (Ljubljana).	10636
Grobin Vladimir, Čača vas 39, pošta Podplat, zdravstveno izkaznico, št. 873258.	10449
Habič Franc, Podlipoglav 1, p. Dobrenje, osebno izkaznico, reg. stez. 1436 (Ljubljana ok.).	10835
Habič Janez, Bizovik 117, p. Do-brunje, osebno izkaznico, reg. šlev. 125874, ser. številka 0898084' (Ljubljana). _	10657
Hajdnik Leopold, Stanovsko 10, p. Poljčane, zdravstveno izkaznico, št. 311934.	10793
Hanc Angela, Maribor, Krekova 2, osebno izkaznico, reg. št. 70687 (Maribor).	10725
Holer Marija, Partinje 79, p. Ju-rovski dol, osebno izkaznico, reg. štev. 34024, ser. štev. F-0569668 (Maribor).	10S23
Horvat Ivan, Ljubljana, Linbarto va 36, zdravstveno izkaznico, štev. 038193 (Ljubljana).	10851
Hostnik Marija, Maribor, Šentiljska 135, osebno izkaznico, reg. št. 53189, ser. št. 0054141.	,58(0
Hren Bogomir, Fojana 4, p. Dobrovo v Brdih, osebno izkaznico, reg. št. 1199, ser. štev. 0290876 (Gorica).	10664
Hriberšek Jože, Podgora 50. p. Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 19326, ser. št. G-0280636 (Slov. Gradec).	10627
Hud a les Beta, Ljubljana, Kopališka 4, osebno izkaznico, reg. št. 16682/50 (Ljubljana).	10726
Hudorovac Dušan, Dol. Dobravi-ca 8, p. Gradac, osebno izkaznico, reg. št. 4409, ser. štev. 0487719 (Črnomelj).	10573
Husu Ema, Ljubljana, Na peči 33, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	' 10946
Jagodic Angela, Potoče 2, p. Preddvor, zdravstveno izkaznico. 10799 Jamnik Lidija, Črešnjevec 34, Selnica ob Dravi, potni list, štev. 202715 (Maribor).	10800
Janžekovič Martin, Senčak 30, pošta Juršinci, osebno izkaznico, reg. št. 12366 (P'tuj).	10901
Javornik Franc, Velika ■ Loka 48, p. Višnja gora, Zdravstveno izkaznico, izdano v Gos upi jem.	10947
Jerne jšek Anton, Stoperce 25, zdravstveno izkaznico, štev. 252060 (Ptuj).	10760
Jovanovič Marija, Pula, Lina Marjana 9, osebno izkaznico, reg. štev. 28743, ser. številka 0040436 (Maribor).	10869
Jug Mera, Ljubljana, Frankopun-ska ulica, osebno izkaznico, reg. št. 2300 (Ljubljana).	10638
Juršič Jože, Trbovlje, Savinjska 9, zdravstveno izkaznico, štev. 198910 (Trbovlje).	10846
^ Jus Marija por. Bartoš, Ljubljana, Karlovška 9, spričevalo kovinske strokovne šole, izdano leta 1949 v Ljubljani.	io®;o
Kalan Antonija, Struževo 1, p. Kranj, osebno izkaznico, reg. štev. 33687, ser. št. 0213297 (Kranj). 10701 Kampič Ana, Maribor, Gregorčičeva 6, osebno izkaznica, reg. št. 9728, ser. št. 0013938.	10811
Kantužar Vinko, Trbovlje, Kerši-čeva 33, zdravstveno izkaznico, štev. 548381 (Trbovlje).	10843
Kastaneto Kati. Ljubljana, Kavčičeva 26. zdravstveno izkaznico, štev. 027294 (Ljubljana).	(0911
Kastelic Ivan, Želim!je 21, p. Ig pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 12893, ser. štev. F-0913203/52 (Grosuplje).	10783
Kecelj Anton, Depala vas 1, pošta Domžale, roj. 17. V. 1931, vojaško knjižico.	10451
Kekec Franc, Gačnik 85, Pesnica pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 47607, ser. št. 0176865.	10939
Kemperle Alojz, Zg. Gorje 55, p. Zg. Gorje, osebno izkaznico, reg. št. 18834, ser. št. F-0809744 (Radovljica) in orožni list, št. 1405 (Kranj). 10485 Kemprle Milka, Koper, Valjeva 7, osebno izkaznico, reg. številka 0712-64.	10059
Kopec Jakob, Mala Loka 12 pri Domžalah, zdravstveno izkaznico, št. 214224 (Domžale).	10825
Kerin Božo, Brežice, Št. Lenart 35, osebno izkaznico, reg. št. 840, ser. št. F-0066150 (Krško).	10687
Kermavc Jože, Vinarje 2, osebno izkaznico, reg. št. 70377, ser. številka 0171013 in zdravstveno izkaznico, št. 986341,	10940
Kiml-er Aloz, Ljmhljana, Novakova, osebno izkaznico, reg. št. 34889 (Maribor).	10912
Klanoišair Marija, Trbovlje, Nasipi 3&, osebno izkaznico, reg. številka 22598, ser. številka 0723908 (Trbovlje) .	10844
Klander Andrej, Vrbnje 21, pošta Radovljica, zdravstveno izkaznico, št. 340752 in delovno knjižico, reg. štev. 13290, ser. štev. 417469 (Radovljica) .	10688
Klavzner Franc, Zg. Hlap je 40, p. Jakobski dol, osebno izkaznico, reg. št. 30806, ser. št. G-0191139 in vojaško knjižico.	10091
Klavzner Ivana roj. Purgaj, Zg. Hlapje 40, p. Jakobski dol, osebno izkaznico, reg. številka 30996, ser. št. G-0190329.	10092
Klemenčič Simon, Maribor, Tyrše-va 26/1, osebno izkaznico, reg. štev. 6188, ser. št. 0015999 in izkaznico za 75 % popust na železnici tebe Maribor).	10870
Klep Stanislav, Dobrova 17 pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 115061, zdravstveno izkaznico, izdamo v Ljubljani, delovno knjižico, št. 101695i/3'6522 in vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani.	10639
Ključanin Mašo, Slov. Javornik, Kidričeva 41, osebno izkaznico, reg. št. 448, ser. št. 1046237.	10871
Knez Rudi, Potoki 11, p. Javornik na Gorenjskem, osebno izkaznico, reg. št.' 11298, ser. številka F-515608 (Trebnje).	10689
Kocbek Anica, Maribor - Tezno, Akacijeva 29, osebno izkaznico, reg. štev. 67255, ser. štev. 0381597 (Maribor).	10872
Kocmur Janez, Ljubljana, Run-kova 4, spričevalo o strokovnem izpitu, št. XHI/3, izdano 7. XII. 1954 (MLO Ljubljana).	10671
KokoP Cecilija, Maribor, Stros-s,maye!rjeva 17, osebno izkaznico, reg. številka 535, serijska številka 0306545..	10290
Koleša Ivana, Rađanja vas 3, pošta Šentvid pri Stični, osebno izkaznico, reg. štev. 118469, ser. štev. F-0864679 (Ivančna gorica).	10913
Kološa Mirko, Ljubljana, Črtomi-rova 4, zdravstveno izkaznico, štev. 289889 (Lendava).	10640
Koprivc Martin, Pišece 84, osebno izkaznico, reg. št. 10285, ser. št. 0575595 (Krško).	10761
Koprivc Neža, Brestanica 103, zdravstveno izkaznico, številka 572712.	10525
Korošec Doroteja, Hudi vrb 3, p. Nova vas pri Rakeku, invalidsko izplačilno knjižico, št. 016237. 10186 Korošec Ivan, taborišče TAM, baraka 38, osebno izkaznico, reg. štev. 60910.	'	10941
Korpič Franc, zdaj Bohinjska Bistrica, osebno izkaznico, reg. štev. 37254, ser. številka 0118964 (Čepin-ci).	10154
Kosar Andrej, Stranske Makole, p. Makole, spričevalo o strokovnem zidarskem izpitu, izdano od gradbene sekcije obrtne zbornice v Ljubljani.	10716
Kostanjevec Marija, Nova vas 22, p, Markovci pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. št. 91473.	10666
Kotar Janez, Sevnica 21, p. Mirna na Dolenjskem, osebno izkaznico, reg. št. 4952 (Trebnje).	10690
Kovač Alojzij, Dolinice 22, p. Ljubljaina-Šenitvid, zdravstveno izkaznico, št. 118025 (Ljubijama).10727 Kožuh Ana roj. Krek, Kranj, Go-renjesavska 5!5, osebno izkaznico, reg. štev. 9954, ser. številka 0186264 (Kranj).	10428
Kračun Rudolf, Žiče 76, p. Loče pri Poljčanah, osebno izkaznico, reg. št. 27775 (Poljčane).	10155
Krajnc Vinko, Maribor, Vidavova 3, delovno knjižico, številka 404365/ /43017.	10942
Kramberger Ivan, Maribor, Meljska 28/1, osebno izkaznico, reg. številka 46242, ser. štev, 0048487 (Maribor).	10874
Kranjc Terezija, Ljubljana, Zrinjskega ' 6, zdravstveno izkaznico, izdano od ZSZ v, Ljubljani. 10784 Kreft Marica, Biserjane 1, p. Videm ob Ščavnici, osebno izkaznico, reg. št. 16672, ser. št. 0073082 (Radgona).	10763
Kreft Mate, Maribor, Ruška 39, osebno izkaznico, reg št. 24303. ser. št. 0054721.	10762
Kristan Sonja, Ljubljana, Veselova 8/IV, zdravstveno izkaznico, št. A-093099 (Ljubljana).	10641
Kučan Marija, Maribor, Ruška 2, osebno izkaznico, reg. št. 67768, ser. št. 0382110.	10764
Kuduzovič Hasan, Ljubljana, Tomačevska 13/a, zdravstveno izkaznico, izdano v Cazinju.	10728
Kukovec Jožef, Ctsluševci 10, p. Podgorci, osebno izkaznico, reg. št. 23048 in invalidsko izkaznico za 75 % na železnici, št. 012359.	10156
Kumše Franc, Iška Loka 3 pri Igu, prometno knjižico za moped znamke Atala, model 1958.	10642
Kunej Drago, Bistrica ob Sotli 12, osebno izkaznico, reg. št. 16341, ser. št. 0394651 (Krško).	10801
Kušar Ivanka, Nova vas pri Ptuju 74, p. Ptuj, osebno izkaznico, reg. številka 4673, ser. številka 0246386 (Ptuj).	10628
Kušar Viktor, Ljubijama-Moste, Zaloška 177, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani.	10886
Kuzmič Štefan, Homec 47, p. Radomlje. osebno izkaznico, reg. štev. 33056 (Rogaševci).	10914
Lah Frančiška, Komenda 21, osebno izkaznico, reg. št. 1268 (Komenda).-	10948
Lah Peter, Radizel 15, p. Slivnica pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 335, ser. številka 0305045 (Maribor).	10691
Lavrih Franc, Žubina 25, p. Veliki Gaber, vozniško dovoljenje za voznika amaterja A-B kategorije, štev. 132(7, izdano v Novem mestu. 10887 Lazar Berto, Banjšice 101, p. Kal nad Kanalom, propustnioo, številka 38137. ,	10765
Ledinek Marija, Mežica onkraj 11, Mežica, zdravstveno izkaznico, št. 452512, na ime Ledinek Jože. 9682 Leskovar Ela, Ljubljana, Moše Pi-jada 34, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	10949
Lindič Ana, Tomačevo 39, osebno izkaznico, reg. št. 2720(1 (Ljubljana) .	10643
Lipovšek Ivan, Hribi 10, p. Trojane, osebno izkaznico, reg. št. 113, ser. št. F-0715023 (Domžale). 10950 Lipovšek Karel, Znojile 12, p. Lukovica, zdravstveno izkaznico, št. 218503 na ime Lipovšek. Rajko, zdravstveno izkaznico, št. 218504 na ime Lipovšek Damjan in zdravstveno izkaznico št. 218505, na ime Lipovšek Marija.	10702
Lovska družina, Šmarje pri Kopru, ■okroglo štampiljko z besedilom: Lovska družina Šmarje.	10629
Ložar Franc, Bizovik, p. Dobru-nje, osebno izkaznico, reg. št. 360 (Bizovik).	10672
Lugarič Julijana, Zg. Bistrica 32, p. Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 56559, ser. št. 0892700.	10718
Lutar Avgust, Ljubljana, Beethovnova 12, osebno izkaznico, : ag. št. 32272 (M. Sobota).	10703
Lužar Miha, Ljubljaaa-Čmuče 112, osebno izkaznico, reg. št. 1227 (Kamnik) in zdravstveno izkaznico, štev. 61017 (Ljubijana).	10951
Macuh Štefanija, Prepolje 58, pošta Starše, osebno izkaznico, reg. številka 38295. ser. številka 0282531 (Ptuj).	10931
Madarasd Roza, Rogaška Slatina 114, osebno izkaznico, reg. št. 7458, ser. št. 0899666 (Apatin).	10692
Mally Neža, Črešnjevec 72, p. Laporje, potni list št. 160698 (Maribor).	_	10812
Manic Aleksander, Ljubljana, Smartinska 64, osebno izkaznico, reg. št. 298269 (Beograd). 1C852 Marenzi Iliana, Kozina, zdravstveno izkaznico, izdano v Sežani. 10705 Marok Julijana, Maribor, Les jakova 43, osebno izkaznico, reg. št. 43589 (Maribor).	10766
Matijašič Antonija roj. Dovč. Ljubljana, Zaloška 109, osebno izkaznico, reg. št. 31309/51 in režijsko vozno karto podjetja >Ljubljana-Transport«.	10673
Mavrič Fanika, Sp. Kraše, pošta Šmartno ob Dreti, zdravstveno izkaznico, št. 845094 (Šoštanj). 10803 Meglič Terezija, Slivnica 19, p. Orehova vas, osebno izkaznico, reg. št. 906 (Slivnica).	10768
Mehmedovič Ahmed, Ljubljana, Litijska cesta, gradbeno podjetje »Pionir«, osebno izkaznico, reg. št. 1547/53, in zdravstveno izkaznico,
št 4i0ili6, obe izdani v Ključu (Bosna) ter vojaš'ko knjižico, izdano od vojaškega okrožja Negotin — Srbija.	10826
Malin Miba, Ljubljana, Jeranova 14, osebno izkaznico, reg. št 44910, ser. št 0126620 (M. Sobota) in zdravstveno izkaznico, št. 224)122 (Domžale).	,	10704
Merhar Dušan, Ljubljana, Trubarjeva 83, odločbo o odgoditvi vojaškega roka, izdano v Ljubljani leta 1958.	^	10785
Merjasec Stanislav, Kamna gorica 19, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 20887 (Ljubljana). 10729 Mertelj Marija, Ljubljana, Celovška 153, osebno izkaznico, reg. št 92013, ser. št. F-0114325^51 (Ljubljana) in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	10827
Meso jedni k Pavla, Trbovlje, Ul. 1. junija 219, osebno izkaznico, reg. številka 6337, ser. št. F-0719648 (Trbovlje).	10847
Miklavčič Danica, Maribor, Lekarniška 1/1, osebno izkaznico, reg. št. 4375, ser. št 0001434.	10813
Milavec Marjan, Studeno 84, p. Postojna, zdravstveno izkaznico, št. 760447, (Postojna) na ime Milavec Draga.	10574
Milost Emil, Grgar 151, zdravstveno izkaznico, št. 684871.	10769
Mimic Cecilija, Izola, Gregorčičeva 24, osebno izkaznico, izdano v Zadru.	10630
Mirt Milka, Crešnjica 51, p. Cerklje ob Krki, osebno izkaznico, reg. št. 14981, ser. št. 0380291,	10875
Mlakar Štefanija por. Škerjanc, Javor 13, p. Dobrunje, osebno izkaznico, reg. št. 111914, ser. številka F-0139224i/54 (Ljubljana). 10828 Mrakdč Oskar, Bovec 119, zdravstveno izkaznico, št. 083169.	10193
Mubaremovič Febim, Podjetje za remont prog, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 293564 (Ljubljana).	10853
Mušič Franc, Planina 3, p. Slov. Bistrica, osebno izkaznico, reg, št. 57639, ser. številka F-088973'9 (Maribor).	1O095
Nose Jože, Ljubljana, Jurčkova pot 129, odločbo o odgoditvi vojaškega roka, izdano leta 1958 v Ljubljani.	10932
Novak Jafcob; Ljubljana,, Rojčeva 24, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani. 10730 Novak Ludvik, Gornji Petrovci 90, p. Petrovci, osebno izkaznico, reg. štev. 413i07, setr. štev. G-012301? (M. Sobota).	10489
Novak Nežka, Ljubljana, Ob Ljubljanici 4, osebno izkaznico, te g. št. 26336 (Kamnik) in zdravstveno izkaznico, štev. 010646 (Ljubljana).	10706
Novakovič Slavko, Ljubljana, Mala čolnarska 15, osebno izkaznico reg. št. 210125 (Beograd).	10674
Oblak Bogdan, Gabrije 30, p. Ilirska Bistrica, delovno knjižico, št. 552108/30244-1 (Ljubljana). 10786
OtmaLna Jože, Zg. Pirniče 122, pošta Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 2:62i67 (Pirniče).	10915
Pajsar Angelca, Črnuče 7i7, osebno izkaznico, reg. št 11384, ser. št. F 0169688 (Ljubljana). - 10829 Pavlič jiožjca, Ljubljana, Križna 38, osebno izkaznico, reg. št. 125878 (Ljubljana).	10787
Perboe Ivan, Dol. Lendava, Rudarska 33, osebno izkaznico, reg. številka 49744.	9777
Pernek Franc, Velika Varnica 18, p. Zg. Leskovec, osebno izkaznico, reg. št 55251, ser. št. 0259675.	10935
P er tn jak Karel, Dol pri Hrastniku, osebno izkaznico, reg. številka 52251, ser. številka 0417541 (Trbovlje).	10845
Petran Jože, Ljubljana, Tomačevska 15, osebno izkaznico, reg. št. 30555 (Čakovec).	10644
Pihlar Albert, Maribor, Ahacljeva 7, osebno izkaznico, reg. štev. 69845, ser, št-0171481.	10668
Pintarič Jožefa, Zg. Sušica 95, osebno izkaznico, reg. št 3131, ser. št 0371441 (Krško).	6476
Pirc Marija, Javorje 16, p. Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 69/58 (Litija).	10545
Pirnat Štefan, Vel. Poljane 28, pošta Ortnek, zdravstveno izkaznico, št '017066 (Ljubljana).	10916
Plečko Marjan, Ljubljana, Ko-drova 35, osebno izkaznico, reg. št. 6114 (Ljubljana).	10731
Foček Marija, Bukošek 52, p. Bre-žice-, osebno izkaznico, reg. št. 51086, ser. št. 0416396 (Trbovlje). 10840 Podboršek Anton, Ljubljana, Linhartova 4, osebno izkaznico, reg. št. 20325 (Ljubljana).	10888
Podržaj Štefanija, Malo Mlačevo, p. Grosuplje, osebno izkaznico, reg. št. 1311, ser. št. F-0GO1621i/50 (Grosuplje).	10675
Pogačar Milka, Ravne na Koroškem, Cečevje 42, osebno izkaznico, reg. št. 15134, ser. št. 0365844 (Slov. Gradec).	10804
Pogačnik Elizabeta, Ljubljana, Einspilerjeva 4, maturitetno spričevalo srednje ekonomske šole iz leta 1943/46 v Ljubljani.	10732
Pograjc Anton, Ljubljana, Poljanska 30, osebno izkaznico, reg. štev. 11391 (Cegradec),	10953
Polak Alfred, Ljubljana, Zeljar-ska 6, odločbo o odgoditvi vojaškega roka. izdano leta 1959 (duplikat) v Ljubljani.	10830
Poljak Milan, »Gradis«, Slov. Javornik, osebno izkaznico, reg. št. 9379, ser. št. 157658 (Sisak). 10770 Popič Avgust, Muta 125, osebno izkaznico, reg. števika 17/58, ser. številka F-0299753 in predvojaško knjižico.	10195
Potočnik Ivan, Breznica 25, p. Prevalje, osebno izkaznico, reg. številka 34447, ser. št. 0376157.	10934
Potočnik Ivan. Plešivec 61, p. Velenje, osebno izkaznico, reg. št. 21984, ser. št. 0445284 (Šoštanj) in zdravstveno izkaznico.	10062
Preš tor Franc, Ljubljana, Poljska pot 39, osebno izkaznico, reg. številka 31723/51, ser. št. F-0054033 (Ljubljana).	10917
Prežel Ivan, Kregar je vo 16, p. Stahovica, osebno izkaznico, reg. št. 27475, ser. štev. F-0473385 (Kamnik).	10707
Pnimc Emil Milan, Ilirska Bistrica, zdravstveno izkaznico, številka 795663 (II. Bistrica).	10771
Primc Uroš, Ilirska Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 107784 (II. Bistrica),	' 10772
Prosenjak Ružo, Maribor, Šentiljska 50, osebno izkaznico, reg. štev. 73730.	10814
Rakar Lazar, Kampel 1, p. Koper, osebno izkaznico, reg. št. 18533, in zdravstveno izkaznico (obe Koper).	10157
Rakovnik Karel, Orlica 45, p. Ribnica na Pohorju, osebno izkaznico, reg. št. 41270, ser. št. F-0876868 (Maribor).	9721
Rakuša Jakob, Železne dveri 11, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 5177, ser. štev. 0229478 (Ljutomer),	10773
Rančnik Marija, Pesje 43, p. Velenje. zdravstveno izkaznico, štev. 858439.	10876
Razpotnik Marija, Nožice, p. Radomlje, zdravstveno izkaznico, štev. 213043 (Janše). ^	10889
Remec Ludvika, Šempas 45, osebno izkaznico reg. št. 43, ser. št. G-0151553.	'	^ 10877
Remic Branko, Ljubljana, Križev-niška 5, odločbo o odgoditvi vojaškega roka, izdano v Ljubljani leta 1956.	10788
Repenšek Frančiška, Tovarna upognjenega pohištva, »Stol«, Kamnik. zdravstveno izkaznico, štev. A-'069813.	10375
Repovž Janez, Mokronog 143, osebno izkaznico, reg. št. lOllO, ser. št. 0514420 (Trebnje).	10354
Ritonja Anica, Maribor, Usnjarska 23, osebno izkaznico, reg. številka 69723, ser. številka 0170659 (Maribor).	10774
Romih, Neža, Tržič, Trg svobode
6.	zdravstveno izkaznico, št. 453221 in delovno knjižico, št. 351672, obe izdani v Tržiču.	10S90
Rose Amalija, Podpeca 60, p. Črna. zdravstveno izkaznico, številka 452110.	10878
Rotter Helena, Ljubljana, Moša Pijade 11, osebno izkaznico, reg. št. 101298 (Ljubljana).	10646
Rozman Rudolf. Ljubljana. Na Žalah 2, odločbo o odgoditvi vojaškega roka. izdano leta 1958 v Ljubljani.	10954
Rupnik Janez, Ljubljana, Albanska 4/a, odločbo o odgoditvi vojaškega roka,.izdano leta 1938 v Ljubljani.	10958
Rutar Ludvik, Poljubinj 34, pošta Tolmin, osebno izkaznico, reg. številka 9443, ser. številka 0262155 'Tolmin).	’	10924
Sabotin Anton, Gančani 115, pošta Beltinci, osebno izkaznico, reg. štev. 16369 (M. Sobota).	10891
Sarajlić Mehmed, S. G. P. Primorje, Ajdovščina, zdravstveno izkaznico (Ilidiža, Bosna).	10136
Seme Anica, Mežica 201, osebno izkaznico, reg. štev. 3990, ser. številka 0423500 (Šoštanj).	10925
Simčič Franc, sidnikakii dom. Plavž, Jesenice, zdravstveno izkaznico, št. 046536.	10693
Skubic Slavica, Ljubljana, Titova 25, osebno izkaznico, reg. štev. 2402 (Pržanj).	10955
Slamič Rudolf, Komen 18, osebno izkaznico, reg. št. 309 (Sežana). 10935 Slapar Janez, Rafolče 28, p. Lukovica, roj. 21. Vlil. 1935, vojaško knjižico.	10575
Sluga Ivanka roj. Ljubič, Javorje, p. Obrov, osebno izkaznico, reg. št. 30098, ser. št. 0221808 (Sežana) in zdravstveno izkaznico, št. 107498 (Ilirska Bistrica).	10694
Sluga Štefanija, Maribor, Gubčeva 8, delovno knjižico, reg. št. 2452), ser, št. 271719.	10815
Stanič Avgust, Ljubljana, Robova 16, osebno izkaznico, reg. št. 105244 (Ljubljana).	10892
Sušnik Marija por. Zdeša, Ljubljana. Viška 55, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	10676
Svetličič Milena. Ljubljana-Polje 134, osebno izkaznico, reg. št. 111232 (Ljubljana).	10831
Šajinovič Zvonko, Črnomelj, Selniška cesta, baraka, zdravstveno izkaznico, št. 497442.	10906
Šavor Avgust, Ig 105 pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 13689 (Kamnik).	10789
Senica Rudi, Ljubljana, Bohinčeva 7, osebno izkaznico, reg. številka 30611 (Novo mesto).	10893
Sirec Vinko, Maribor-Pobrežje, Ipavčeva 9. e vid. tablico številka S-15489.	10775
Škerl — Frelih Anica. Ljubljana, Prule 6. osebno izkaznico, reg. št. 48818, ser. št. F-0071128 (Ljubljana).	10647
Šoštar Katica, Leskovec 52, p. Pragersko, zdravstveno izkaznico, št. 956495.	10816
Šprincer Franc, Maribor, Tržaška 13, osebno izkaznico, reg. številka 55168. ser. št. 0296593.	10776
Šraj Andrej, Slovenska vas 40. p. Stara cerkev, osebno izkaznico, reg. št. 5878. ser. št. 0652188, zdravstveno izkaznico, obe izdani v Kočevju in vojaško knjižico. 8405 štekar Mirko, Sp. Hoče 60, p. Hoče, zdravstveno izkaznico, številka 956417.	10943
Štrukelj Anton, Ljubljana, Zapuž-ka 8. delovno knjižico, št. 265/374826 (Liubljana).	10708
Štupnikar Justina. Ljubljana, Pod turnom 4. zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru.	10919
Sturm Anton, Sp. Prebukovje, p. Šmartno ob Pohorju, osebno izkaznico, reg. št. 54068, ser. št. 086)205 (Maribor ok.).	5475
Šuen Jožefa, Slomi 4, p. Polenšak, osebno izkaznico, reg. št. 14929, ser. št. 0276711.'	8916
šulgaj Helena, Idrija, Rožna 5, zdravstveno izkaznico, številka 725658.	10463
Super Franc, TVI, Majšperk, pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. štev. 52745, ser. št. 0280.168 (Ptuj). 10577 Suštar Marija, Ljubljana, Matjaževa 1, osebno izkaznico, reg. štev. 93112 (L j ub 1 j an a).	10920
Svajgl Neža, Placar 36, p. Dester-nik, osebno izkaznico, reg. št. 9445, ser. št. 0251558.	10632
Tadel Florijan, Tržič, Janežičeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 1733, ser. št. 0156443.	10653
Tavčar Fanči, Steklarna 70, Hrastnik, osebno izkaznico, reg. št. 52903, ser. št. F-0418213 (Trbovlje). 10432 Teran Leopold, Šoštanj, Koroška 10, osebno izkaznico, reg. št. 9366. ser. št. F-0432576 (Celje). 10498 Trstenjak Ciril, Loperšice 26, pošta Ormož, osebno izkaznico, reg. št. 52600, ser. št. 0280023 (Ptuj). 10546 Turk Aleksander, Imeno 34. p. Podčetrtek, zdravstveno izkaznico, št. 853603 (Celje).	' !0297
Turk Blaž, Vrhnika, Volčjeva 21, osebno izkaznico, reg. št. 39817 (Vrhnika).	10648
Tušar Ciril, Cerkno 137, p. Cerkno, reg. št. 10198, ser. št, F-0538808 (Idrija).	10723
Uran Franc, Ljubljana, Lepo-dvorska 3, osebno izkaznico, reg. štev. 74159, ser. št. F-0096469 (Ljubljana).	10956
Valič Otmar, Plače, p. Ajdovščina, osebno izkaznico, reg. št. 47861, ser. št. 0320560 (Nova Gorica). 10957 Vauhnik Silva,,, Miklavž 82, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 6281, ser. št. 0577571 in zdravstveno izkaznico, št, 955953.	10880
Vavpič Janez, Herinja vas 19, p. Otočec ob Krki. osebno izkaznico, reg. št. 25450 (Novo mesto). 19S95 Veber Anton. Ljubljana, Grajska planota 1, zdravstveno izkaznico, št. 53465 (Ljubljana).	i0733
Vereš Avgust, Ljubljana, Celovška 134, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Našice. 10734 Veršnak Ivana, Rogaška Slatina 168, osebno izkaznico, reg. številka 67875/56 (Celje).	10735
'Vilfan Andrej, SGP »Tehnik«, Škofja Loka. zdravstveno izkaznico, št. 351234 (Škofja Loka).	10547
Vinko Olga, Maribor, Gosposvetska 25. zdravstveno izkaznico štev. 182716.	10778
Vlašič Anton, Cvišlerji. p. Kočevje. osebno izkaznico, reg. št. 6439. ser. št. 0552749 (Kočevje), 10574
Vodopivec'Dragica, Pivka, Pot na Kal i, osebno izkaznico, reg. štev. 40644 (Kranj).	10958
Volk Rudolf, Dobeno 12, p. Brežice, zdravstveno izkaznico, št. 776209 (Kriško).	10779
Vovk Peter, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV/20, delovno knjižico, št. 559260/2136 (Ljubljana). 10678 Vovk Peter, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV/20, zdravstveno izkaznico, številka A-194332/II (Ljubljana).	10854
Volkmer Edvard, Maribor-Brezje, Ul. Na podrtem 29, osebno izkaznico, reg. št. 56688, ser. št. 0298115 (Ptuj).	10780
Vuk Ivan, Šmartno ob Savi 16, p. Ljubljana 1, osebno izkaznico, reg. štev. 6621 in člansko izkaznico ZKS. številka 890028, obe izdani v Dako-vem.	10962
Weiss Igor, Ljubljana, Miklošičeva 7, odločbo o odgoditvi vojaškega roka, izdano leta 1957 v Ljubljani.	10832
Zadnik Stanko, Gaberje 20, p. H. Bistrica, delovno knjižico, reg. številka 20. ser. številka 440430 (II. Bistrica).,	10965
Zalar Alojz, Breže 40, p. Ribnica na Dolenjskem, osebno izkaznico, reg. štev. 14770, ser. številka 596809 (Kočevje).	10881
Zalošeek Alojzija, Anhovo, zdravstveno izkaznico, izdano v , Gorici.	10926
Založnik Peter, . Trnovec 29, p. Medvode, osebno izkaznico, reg. št. 25671, ser. št. F-0128981 (Medvode).	10649
Ziherl Angela, Podpulferca 8, Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. št. 362S6, serijska številka 0212806 (Kranj).	10501
Zorman Alojzij, Ljubljana, Ažbe-tova 28, delovno knjižico, št. 97910 (Ljubljana).	40959
Zupan Anton, Bled-Rečica, nova hiša, zdravstveno izkaznico, številka 325791 (Jesenice).	'	10198
Zupan Jože, Bled, Zagorice 125, zdravstveno izkaznico, štev. 340690 (Radovljica).	1078!
Zupanc Franc, Kranj, Kidričeva 29, osebno izkaznico, reg. št. 499. ser. št. 0837809 (Kranj).	10960
Žagar Albin, Kranj, Cesta talcev 21, osebno izkaznico, reg. štev. 8558. ser. št. 0197748 (Kranj).	10464
Žebre Peter, Ljubljana, Carja Dušana 18, izkaznico predvojaške vzgoje, izdano v Ljubljani.	10855
Žibert Pavlina. Ljubljana, Kosovelova 4, osebno izkaznico, reg. št. 54370 (Ljubljana).	10921
Živanović Sretan, Struževo 63. pošta Kranj, osebno izkaznico, . reg. številka 7740, ser. številka 018-1050 (Kranj).	10961
Žmavc Ida, Ojstro, Trbovlje 3, osebno izkaznico, reg. št. 49188. .set. št. 0049710 (Maribor).	10848
Izdala •Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani