V Mavhinjah nastopajo mladi in odrasli gledališki navdušenci ■V- 'f "■ ^12 Ob občinskem prazniku v Sovodnjah nagradili zaslužne občane Goriški in novogoriški gasilci podpisali sporazum o sodelovanju Primorski dnevnik TOREK, 30. JUNIJA 2009_ Št. 153 (19.552) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste »0-o= 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kako blizu ali daleč je Slovenija? SandorTence Velike zamude z imenovanjem novega generalnega konzula ali konzulke Slovenije v Trstu so upravičeno vzbudile začudenje in tudi nelagodje. Res je, da je treba pri imenovanju spoštovati zakone in pravila, kar pa se je v tem primeru izrodilo v nepotrebne birokratske zaplete. Včeraj smo v Ljubljani končno dobili uradno vest, da je Jože Šušmelj dobil naslednico. Svet za zamejske Slovence, ki se je sestal pod vodstvom Boruta Pahorja, se je izognil retoričnim in dolgoveznim razpravam ter namenil pozornost konkretnim zadevam. V evropske čezmejne projekte mora Ljubljana, so dejali, aktivneje vključiti Slovence v sosednjih državah. To je spodbudna napoved, dosti manj spodbudna pa je bila splošna ugotovitev, da je sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino v zadnjem času skoraj popolnoma zamrlo. In kje so razlogi za takšno stanje? V FJK ni več Riccarda Illyja, ki je sicer do Slovenije imel včasih čuden odnos, tudi v Ljubljani pa ni ravno velikega zanimanja za konkretno sodelovanje z našo deželo. Splet teh okoliščin je botroval, da je danes vse skupaj skoraj zamrlo in da bo treba na marsikaterem področju začeti skoraj znova. Škoda, a takšna je situacija. Tudi slovenska manjšina ni ravno blestela pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja. Padec Illyja je bil zanjo velik šok, a življenje mora naprej v novih razmerah. TRST, GORICA - Schengenski sporazum začasno preklican Na mejnih prehodih do 15. julija kot po starem Zlasti na Tržaškem kolone vozil - Kontrole pri izstopu iz Italije nerazumljive LJUBLJANA - Srečanje o evropskih čezmejnih projektih Borut Pahor in trije ministri na seji Sveta za zamejce LJUBLJANA - Pod predsedstvom premierja Boruta Pahorja se je včeraj sestal Svet za Slovence v zamejstvu. To je bila prva seja, odkar je Pahor za krmilom slovenske vlade. Na seji so bi- li tudi ministri Boštjan Žekš, Franc Križank: in Samuel Žbogar (foto Bobo). Glavno pozornost so namenili evropskim čezmejnim projektom in sodelovanju med Slovenijo in Furlani- jo-Julijsko krajino, ki je skoraj zamrlo. Žekš je sporočil, da je vlada končno imenovala novo generalno konzulko v Trstu, ki bo Vlasta Valenčič Pelikan. Na 3. strani TRST, GORICA - Ponovna vzpostavitev mejnih kontrol zaradi vrha G8 v LAquili je takoj spremenila življenje ob meji. Na raznih mejnih prehodih so se zlasti v nedeljo, delno pa tudi včeraj, nagnetle kolone vozil. Po drugi strani je nadzor marsikje precej blag: na raznih mejah na Tržaškem policisti vabijo voznike, naj se sploh ne ustavijo, da ne bi ustvarjali zastojev. Domačinom je to dejstvo v uteho, postavlja pa pod vprašaj sam namen protiterorističnega vladnega ukrepa. Ponovna uvedba nadzora na meji še posebej preseneča in razburja prebivalce Goriške, kjer krajevni upravitelji opozarjajo, da kontrole pri izstopu iz države nimajo ničesar opraviti z zagotavljanjem varnosti na vrhu G8. Na 7. in 15. strani Goreči avtobus povzročil večurni zastoj pri Razdrtem Na 2. strani TPPZ na proslavi pri Železni Kapli Na 5. strani Trst: še odmevi na predlog regulacijskega načrta Na 8. strani Čezmejna Goriška snuje »evromesto« in stavi na prevoze Na 14. strani MANJŠINA - Sinoči na Opčinah 33. občni zbor SDGZ Tudi organizacija slovenskih gospodarstvenikov v finančnih težavah OPČINE - Čeprav je delovanje bogato in usmerjeno tako na koristi članov kot na uveljavljanje v širšem okolju, je tudi predstavniška organizacija slovenskih gospodarstvenikov zabredla v precejšnje finančne težave. To je glavna ugotovitev s si-nočnjega občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v dvorani ZKB na Opčinah. Tako iz poročila predsednika Nika Tenzeja kot ostalih poročil, pa tudi pozdravnih nagovorov predsednikov krovnih organizacij, Štoke (SSO) in Pavšiča (SKGZ), je izšel problematičen finančni položaj manjšinskih ustanov, ki bodo brez uspešnih sanacijskih ukrepov skupaj zbrale za več kot milijon evrov izgub. Na 4. strani p §M@U@S velik nsSjeffl mm mzmw H^» in udobno rSSEamo ETOonaTrca Avtobusa št. 11 in 25 vas pripeljeta prav do nas! Ul. Eremo 259 5 min. od Katinare, 100m od parka Revoltella Tel. 040/910342 8. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Mavhinje Torek, 30. junija 2009 20:30 LUTKARJI IZDEVINA IN OKOLICE O ROPARSKEM VITEZU JAROMIRU 21:00 ZELO MALA TRŽAŠKA KABARETNA BANDA MONOLOG ZA DVA 2 Torek, 30. junija 2009 ALPE-JADRAN / DEŽELNI ZAKON O VARNOSTI - Po pritožbi vlade na ustavno sodišče Odbornica Federica Seganti odločno v bran določil zakona Pripravljena je na nekaj sprememb v besedilu pa tudi na »spopad« z vlado TRST - Vlada je na ustavno sodišče vložila pritožbo proti zakonu o varnosti, ki ga je aprila letos odobril deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Vlada v pritožbi še posebej nasprotuje določilom deželnega zakona v točkah, ki govorijo o razvoju čezmejne varnostne politike, o finančni podpori za obhodnice prostovoljcev, o policijskem varovanju posameznih območjih, o pravnem statusu osebja, o izenačenju statusa krajevne policije s statusom sodne policije in o oborožitvi mestnih redarjev. Na odziv ni bilo treba dolgo čakati in deželna odbornica za varnost, predstavnica Severne lige Federica Seganti, je poudarila, da ne misli popustiti in da bo zakon odločno zagovarjala pred ustavnim sodiščem. »Zakon bo nedvomno imel pričakovane učinke. Pri nekaterih določilih bo dovolj, da nekoliko izpilimo besedilo, pri drugih pa ne mislimo popustiti,« je dejala. Dodala je še, da jo čudi, da je pomisleke v zvezi zakonom izrazilo obrambno ministrstvo, medtem ko notranje ni imelo pripomb. Seganti tudi pravi, da so nekatere pripombe vlade take narave, da ne vplivajo na bistvo zakona. »Nekatera določila lahko tudi brez škode umaknemo iz besedila, pri drugih bo morda treba samo minimalno spremeniti besedilo,« je prepričana Federica Seganti, ki napoveduje, da bodo zdaj skupaj z ministrstvom za odnose z deželami ocenili spremembe, ki jih predlaga vlada, in skušali ugotoviti, če lahko vlada na podlagi predlogov, ki jih bo pripravila Dežela, vlada umakne pritožbo. »Če bo kljub temu prišlo do spora prede ustavnim sodiščem, pa sem prepričana, da lahko tudi zmagamo,« pravi deželna odbornica za varnost. Odločitev vlade, da se pritoži na ustavno sodišče, pa je že pozitivno ocenil načelnik svetniške skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Gianfran-co Moretton. »Ta zakon je jasen znak politične neodgovornosti Severne lige, ki je Ljudstvo svobode prisilila, da je glasovalo za zakon, čeprav se marsikdo ni strinjal z vsebino zakona,« je dejal Moretton in dodal, da je pritožba desnosredinske vlade logična, saj zakon posega v nekatere izključne pristojnosti države. Podobnega mnenja je tudi načelnik deželnih svetnikov Italije vrednot Piero Colussi, ki je dejal, da je bila pritožba pričakovana, saj je tudi on sam v razpravi opozarjal na neustavnost nekaterih delov zakona. »Zadovoljni« so tudi pri sindikatu CGIL. Franco Belci je v izjavi poudaril, da vlada nasprotuje točkam, za katere so brez uspeha že predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter policije zahtevali spremembe in tudi organizirali demonstracije pred deželnim svetom, ko je ta sprejemal zakon. Deželna odbornica Federica Seganti ne misli popustiti SLOVENIJA - HRVAŠKA - Reševanje slovensko-hrvaškega mejnega spora Žbogar v kratkem ne pričakuje novosti, v Zagrebu pa govorice o možnem umiku sporne dokumentacije KRF, ZAGREB - Slovenski zunanji minister Samuel Zbogar, ki se je v nedeljo na Krfu udeležil zasedanja zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in zunanjih ministrov EU, je za Radio Slovenija povedal, da zaenkrat ni predvidenih nobenih stikov med slovensko in hrvaško stranjo, koliko časa bo trajal ta "razmislek", pa zaenkrat ne more reči. "Ne vem, mislim da rabimo vsi še nekaj časa, da vidimo, kaj se je zgodilo, in da predvsem razmislimo, katere so poti naprej," je glede naslednjih korakov v reševanju slovensko-hrvaškega spora dejal minister Zbogar. Kot je še povedal, se je na Krfu, kjer je v soboto in v nedeljo potekalo zasedanje zunanjih ministrov Ovseja, ob njegovem robu pa v soboto še Svet Na-to-Rusija na ravni ministrov ter neformalno zasedanje zunanjih ministrov EU o Iranu, s svojimi kolegi "veliko pogovarjal" in "vsi nekako čakajo, da se mi sami odločimo, katere so poti naprej". Ob tem je Zbogar ponovil željo Slovenije, da se nadaljujejo pogajanja za rešitev vprašanja meje in deblokado hrvaških pristopnih pogajanj pod okriljem evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, a dodal, da "je potreben tudi nek razmislek na strani držav članic" EU. Hrvaški časnik Jutarnji list, ki se sklicuje na neimenovane, a dobro obveščene vire pri hrvaški vladi, pa je v svoji nedeljski izdaji zapisal, da bi bila Hrvaška pripravljena izločiti dele spornih dokumentov, če bi pravna služba Evropske komisije ocenila, da hrvaška pristopna dokumentacija prejudicira mejo s Slovenijo. Čeprav je hrvaška vlada možnost umika nekaterih dokumentov in pristopne dokumentacije, ko je to pred nekaj meseci predlagala Slovenija, odločno zavračala, pa naj bi bil Zagreb po pisanju časnika zdaj že pripravljen na popuščanje. Pokazalo se je namreč, da postaja evropska prihodnost Hrvaške naenkrat zelo oddaljena: Slovenija je bloki- rala še eno pristopno poglavje, evropski komisar za širitev Olli Rehn je dvignil roke od slovensko-hrvaškega spora in celo Carl Bildt je nakazal, da se švedsko predsedstvo EU z mejo ne namerava pretirano ukvarjati. Verjetnost, da bodo pristopna pogajanja končana še letos, je vse manjša, vse bolj verjetno pa je, da bi blokada lahko trajala celo več let. To je velik problem, saj po nekaterih ocenah Hrvaška s tem letno izgublja približno milijardo evrov, še piše Jutar-nji. Nekdanji hrvaški minister za evropske integracije Neven Mimica je za časnik ocenil, da je bil ključen trenutek takrat, ko je hrvaška vlada pred nekaj meseci kategorično zavrnila vsako možnost umika pristopnih dokumentov. "Takrat bi bilo treba v miru sesti s Slovenci ... in videti, kaj točno po njihovem prejudicira mejo. Pogovor bi bil bolj korekten, kot pa da generalno zavračamo slovenske trditve," meni Mimica. Ze omenjeni vir iz vlade je sicer po pisanju Jutarnjega lista prepričan, da je možnost umika spornih dokumentov zgolj teoretična, saj je Hrvaška povsem prepričana, da meje ne prejudicira niti en dokument iz pogajalskih stališč Hrvaške z EU. Vendarle pa se zdi, da tudi opozicija meni, da so prav pogovori o pristopnih dokumentov najboljša možnost, da se Hrvaška izvleče iz trenutne situacije. In s tem se po pisanju Jutarnjega lista strinja tudi predsednica nacionalnega odbora za spremljanje pristopnih pogajanj Vesna Pusic, piše časnik. Po besedah Mimice je sicer nekatere dele pristopne dokumentacije mogoče umakniti brez večjih težav, pri nekaterih pa bi bila situacija bolj zapletena, zato bi bilo najenostavneje, da Hrvaška z izjavo, ki bi bila ratificirana na ravni parlamenta, vlade, predsednika ali neke druge institucije, Sloveniji jamči, da z nobenim pristopnim dokumentom ne prejudicira meje. In obratno - da Slovenija isto jamči Hrvaški. (STA) Voznik relija do smrti povozil novinarko LOGATEC - Na reliju v logaški Obrtno-industrijski coni Zapolje se je v soboto zgodila tragična nesreča, v kateri je umrla 44-letna novinarka ASC Mustang, Avtokross arene in Kamniških novic. Nesreča se je zgodila, ko je tekmovalec iz Postojne zletel s proge in med prevračanjem trčil v novinarko -fotografinjo, ki je stala na mestu, ki je bilo predvideno za fotografiranje in snemanje. Policija, ki okoliščine nesreče sicer še preiskuje, je sporočila, da je šlo najverjetneje za splet nesrečnih okoliščin. Organizator Blagomix racing park pa v izjavi za javnost pojasnjuje, da je do nesreče prišlo, ko je voznik v finalni dirki izgubil oblast nad vozilom in zletel preko zaščitnih gum v novinarko. Po-škodovanki je zdravniška služba takoj nudila prva pomoč, vendar ji ni bilo več pomoči. V prometnih nesrečah v Sloveniji minuli teden umrla dva človeka LJUBLJANA - Na slovenskih cestah se je v minulem tednu zgodilo 152 prometnih nesreč, v katerih sta dva človeka izgubila življenje. Poškodovalo se je 194 ljudi. Samo med zadnjim koncem tedna se je zgodilo devet prometnih nesreč, v katerih je ena oseba izgubila življenje, poškodovalo pa se je osem ljudi. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč sta bila neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti, so sporočili z Generalne policijske uprave. Slovenske ceste so letos zahtevale 91 smrtnih žrtev, v enakem obdobju lani pa 96. Zapeljal proti sodni stavbi in poškodoval stopnišče ter glavni vhod LJUBLJANA - V noči s sobote na nedeljo je bilo poškodovano stopnišče in glavni vhod sodne stavbe na Tavčarjevi 9 v Ljubljani. Poškodbe je povzročil voznik, ki je proti sodni stavbi zapeljal z Miklošičeve ceste. Kot so zapisali, je voznik z Miklošičeve ceste namerno zapeljal na pločnik in na prostor vzporedno s čelnim delom sodne zgradbe v bližino stopnic ter nato preko stranskega dela stopnic na vrh. Tik pred vhodom je voznik zapeljal navzdol in po poševni poti proti cestišču Tavčarjeve ulice. Pri tem je poškodoval vhod oz. stopnice na glavnem vhodu. Ljubljansko okrožno sodišče je incident kot kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari prijavilo tudi policiji in jim izročilo zgoščenko s posnetki. Preiskava še poteka, zato identitete storilca niso sporočili, kot tudi niso pojasnili vzroka agresivnega dejanja. NESREČE - V noči na ponedeljek na avtocesti Koper - Ljubljana zgorel romunski avtobus Na tisoče turistov nad tri ure v stoječi koloni Požar izbruhnil nekaj pred 23. uro - Potniki nepoškodovani - Avtocesto za promet odprli v ponedeljek približno ob 2.30 zjutraj POSTOJNA - Kot je poročal včerajšnji spletni Dnevnik, je nekaj tisoč ljudi, ki so se v nedeljo pozno zvečer vračali iz podaljšanega konca tedna nazaj proti domu, je bilo nemalo presenečenih, ko so morali svoje ponedeljkovo jutro preživeti na hribu pred izvozom Ajdovščina. Kar tri ure namreč pristojnim, ki so krivdo valili drug na drugega, kot poroča Dnevnik, zaradi gorečega avtobusa ni uspelo iz blokade rešiti ljudi. Kolona je bila dolga vse od izvoza Senožeče. Na PU Postojna niso povedali, zakaj niso učinkoviteje posredovali in zakaj je bil zastoj tako dolgotrajen. Kot se je izvedelo, je v nedeljo okoli 22. 50 ure na avtocesti Koper - Ljubljana pri Razdrtem, kjer poteka zaradi del na cesti promet samo po eni strani avtoceste, zaradi napake na motorju zagorel romunski avtobus s priklopnikom in v celoti zgorel. Ljubljanski Dnevnik na spletu navaja, da je sedemintrideset potnikov, državljanov Romunije, pravočasno zapustilo avtobus, tako da ni bil nihče poškodovan. Potnike so gasilci Prostovoljnega gasilskega dru- štva Postojna in Razdrto nastanili v gasilnem domu v Razdrtem, kjer so počakali, da jim organizator potovanja priskrbi drug avtobus. Zaradi odstranjevanja ostankov avtobusa in posledic, ki so nastale na vozišču je bil promet v celoti zaprt 3 ure in 20 minut. Policisti so kraj dogodka zavarovali in ugotavljali vzroke požara, so zapisali na Policijski upravi (PU) Postojna. Po pojasnilih dežurnega na PU Postojna Darka Iskre, se je vse skupaj dodatno zapletlo zapletlo, ker je avtobus zagorel ravno na delu cestišča, ki je v sanaciji, tako da obvoz ne bi bil mogoč. Nekaj tisoč ljudi, povečini turistov in tovornja-karjev, je bilo tako prisiljenih ponoči čakati v svojih avtomobilih, dokler prizorišča nesreče niso počistili in obenem zaradi razlitega aluminija porezkali še cestišča, navaja Dnevnik. Ko so po dobrih treh urah čakanja promet vendarle sprostili, pa je bil prizor na nasprotnem pasu več kot šokanten: ob treh zjutraj je bila namreč kolona v obratni smeri prav tako dolga več kilometrov, še piše na spletni strani Dnevnika. Goreči romunski avtobus je povzročil triurni zastoj na Primorski avtocesti pgd razdrto / ALPE-JADRAN Torek, 30. junija 2009 3 LJUBLJANA - Borut Pahor vodil sejo Sveta za Slovence v zamejstvu Slovenske manjšine naj se še aktivneje vključijo v evropske čezmejne projekte Slovenija imenovala generalno konzulko v Trstu - Pavšič: Gorici prestolnici evroregije - Terpin o novem tržaškem regulacijskem načrtu Predsednik slovenske vlade Borut Pahor in minister Boštjan Žekš prihajata na sejo Sveta za Slovence v zamejstvu in (spodaj) člani tega telesa Marjan Sturm, Rudi Pavšič, Drago Štoka, Vladimir Smrtnik in Damijan Terpin bobo LJUBLJANA - Slovenija meni, da bi se morale slovenske manjšine v Italiji, Avstriji, Madžarski in Sloveniji še aktivneje vključiti v evropske čezmejne projekte. Dosedanji načrti In-terreg so sicer obrodili dobre rezultate, lahko pa bi bili še boljši, če bi Ljubljana smotrneje uskladila svoje načrte s Slovenci v sosednjih državah. Da bo odslej to sodelovanje boljše je na včerajšnji seji Sosveta za zamejce, ki od leta 2006 deluje v sklopu vlade, zagotovil predsednik Borut Pahor. Da njegova vlada misli resno potrjuje dejstvo, da so se seje udeležili tudi ministri Samuel Žbogar (zunanje zadeve), Franc Križanič (gospodarstvo) in Boštjan Žekš (Slovenci v zamejstvu in po svetu). Vlada imenovala novo generalno konzulko Minister Žekš je po seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, sporočil novinarjem, da je vlada imenovala novo generalno konzulko v Trstu. Njenega imena ni razkril, neuradno pa smo izvedeli, da gre za Vlasto Valenčič Pelikan, ki je svojčas že opravljala to funkcijo. Problem konzulata brez uradnega predstojnika (zadnji je bil Jože Šušmelj, ki je to funkcijo opravljal do upokojitve) je na seji postavil predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka. Nova konzulka naj bi prišla v Trst enkrat septembra. Štoka je obžaloval, da letos pri nas ni bilo tradicionalnega sprejema ob dnevu slovenske državnosti. Žekš je dej al, da je vlada črtala vsem diplomatskim in konzularnim predstavništvom dodatna finančna sredstva, kar se je očitno poznalo tudi pri pobudah ob prazniku državnosti, ki sicer ima v Trstu širši pomen, kot drugod izven Slovenije. Slovensko manjšino v Italiji so na seji, poleg Štoke, zastopali še Rudi Pavšič (SKGZ), Damijan Terpin (SSk) in Jole Namor, predstavnica Slovencev iz vi-demske pokrajine. Čezmejno sodelovanje s FJK je skoraj zamrlo Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je opozoril, da je čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino v zadnjem času praktično zamrlo. Razlogov za to je najbrž kar precej, danes pa je bistveno, da se to sodelovanje spet obudi. Začenši s t.i. delovnimi omizji, ki se ne sestajajo že vrsto mesecev. Zato si tudi Slovenci v FJK precej obetajo od obiska predsednika Dežele Ren-za Tonda v Ljubljani, ki je napovedan za 21. julij. Pavšič precej verjame v projekt evroregije, ki mora po njegovem temeljiti na enakopravni vlogi vseh sodelujočih. Tudi na aktivni soudeležbi narodnih manjšin, ki živijo na tem območju. SKGZ meni, da bi bili obe Gorici lahko skupna prestolnica evroregi-je, kar bi imelo tudi poseben simbolni in zgodovinski naboj. Pozor na urbanistična določila v Trstu Tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin je na seji Sosveta postavil problem novega regulacijskega načrta v tržaški občini. Medtem ko se v mestu in v ožji okolici namerava ustaviti gradnje, bodo na Krasu spet gradili. S kakšnimi kriteriji in nameni, se je vprašal Terpin, ki je odkrito omenil težnje po raznarodovalni politiki na škodo Slovencev. Opozicijska leva sredina v tržaškem občinskem svetu je že odločno kritizirala okvirni regulacijski načrt, ki ga mestna uprava skuša skriti pred javnostjo. Na potezi je sedaj tudi slovenska manjšina. Terpin (omenil je kritično stališče predsednika vzhodnokra-škega sosveta Marka Milkovičado novega urbanističnega načrta) je pozval slovensko vlado, naj pozorno spremlja razvoj dogajanj na Tržaškem. S.T. Bošamarin-Koper, na lepi sončni lokaciji, na vrhu hriba smo za vas zgradili eno samostojno hišo in dva dvojčka (4 enote), zasnova pritličje in nadstropje. Neto uporabne površine so od cca.120 m2 do 135 m2, parcele v izmeri od cca. 220 m2 do 400 m2. Vsi objekti so zgrajeni do 5. gr.f., okolica urejena. Prevzem možen takoj. Avto-Phone d.o.o. GSM: 00386 (0)51 200 400 LJUBLJANA - Sosvet za zamejce Žekš: Manjšine nas opozarjajo, naj ne zaostrimo odnosov s sosedi LJUBLJANA - »V Sloveniji bi nekateri hoteli, da vlada udarno izpostavi odnose s sosednjimi državami, naše manjšine, ki živijo v teh državah, pa nas svarijo, naj bodimo previdni in naj bo naša politika do sosedov tvorna in premišljena.« Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je takole spregovoril po seji Sosveta za zamejce, na kateri je premier Borut Pahor posebno pozornost namenil položaju Slovencev na Madžarskem. In sicer v luči jutrišnjega uradnega obiska v Budimpešti. Predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem so Pahorju izročili seznam perečih vprašanj, ki jih namerava premier izpostaviti ob svojem obisku na Madžarskem. Predstavniki Slovencev v zamejstvu so na splošno izrazili zadovoljstvo nad delom vlade in urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob tej priložnosti so predstavniki zamejskih organizacij predstavili svoje dejavnosti na tem področju ter obenem opozorili na odprta vprašanja manjšin. Sogovorniki so se strinjali, da je mogoče sodelovanje še izboljšati, saj je odprtih še veliko potencialov, ki niso izkoriščeni. Svet za Slovence v zamejstvu je stalno posvetovalno telo vlade, ki ga je vlada predsednika Janeza Janše s krovnim zakonom o odnosih s Slovenci zunaj njenih meja ustanovila 13. julija 2006. Ob tem je vlada tedaj v skladu z omenjenim krovnim zakonom ustanovila tudi drugo stalno posvetovalno telo - Svet za Slovence po svetu. Svet za Slovence v zamejstvu se je nazadnje sestal 2. septembra lani. Na drugi seji so tedaj na Brdu pri Kranju govorili predvsem o položaju slovenskih manjšin in konkretnih projektih za prihodnost, predvsem do leta 2013, ki naj pripomogli k boljšemu sodelovanju med državo matico in slovenskimi manjšinami. DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 4 Torek, 30. junija 2009 GOSPODARSTVO OBRAČUNI - SDGZ sinoči na Opčinah opravilo 33. redni letni občni zbor Kljub krizi in finančnim težavam se dejavnost krepi Predsednik Niko Tenze: Pomembno je, kako bomo iz krize prišli, zato se pripravljamo OPČINE - Gospodarska kriza oziroma njene posledice za gospodarstvo naše skupnosti so bile neizbežna vezna nit analize in obračuna zadnjega poslovnega leta Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ), ki ga je na sinočnjem občnem zboru v svojem poročilu podal predsednik Niko Tenze. Vendar pa to ne pomeni, da je bil obračun enoletnega dela neuspešen, nasprotno, v poročilu je bilo tudi veliko pozitivnih not, še posebno kar zadeva bogato dejavnost sekcij združenja. 33. redni občni zbor v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ki ga je vodil podpredsednik SDGZ Marko Stavar, je prisluhnil še poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal njegov predsednik Marino Pečenik, direktor združenja Andreja Šik je predstavil finančni obračun in proračun za leto 2009 in prebral poročilu o delu Euroservisa, delovanje podjetja Servis pa je orisala njegova direktorica Nadja Prašelj. Niko Tenze je svoje poročilo začel z notranjimi spremembami v organizaciji po lanskem junijskem občnem zboru, ko je predsedniško funkcijo zapustil Boris Siega, prišlo pa je še do nekaterih drugih zamenjav, ki pa niso vplivale na programe in strateške usmeritve organizacije. Tenze je predsedniško mesto prevzel v zelo nehvaležnem trenutku, ko je že izbruhnila mednarodna finančna in gospodarska kriza, na katero se je skušalo združenje kar najhitreje in učinkovito odzivati in se vključevati v širše pro-tikrizno ukrepanje (sodelovalo je z deželno upravo in pristopilo h kreditni konvenciji z deželnimi zadružnimi bankami). »Kot lepa, tako tudi grda obdobja ne trajajo za vedno. Pomembno je, kako bomo iz krize prišli in kako bomo pripravljeni na izzive bodoče, neizogibne ponovne gospodarske rasti,« je opozoril Tenze in med glavne ukrepe v tej smeri uvrstil izobraževanje, za kar se je SDGZ angažiralo tako v zavodu SDZPI kot v konzorciju Slovik. Kritična masa združenja oziroma število članov, ki jih bo organizacija imela konec letošnjega leta, bo po Tenzeje-vih besedah usodno vplivalo na njeno predstavniško moč, kar bo posebej pomembno pri odločanju o novem vodstvu tržaške Trgovinske zbornice. SDGZ bo v tem procesu lahko jeziček na tehtnici, zato je predsednik pozval tako člane kot zunanje dejavnike, vključno z mediji in krovnimi organizacijami, naj pomagajo pri prizadevanjih za razširitev članske baze in s tem za uveljavljanje našega go- Predsednik Niko Tenze med branjem poročila na občnem zboru SDGZ kroma spodarstva nasploh. K temu je predsednik dodal tudi poziv, naj se slovenska podjetja v čim večji meri poslužujejo storitev podjetij, ki so včlanjena v SDGZ, saj bodo tako pomagala utrjevati gospodarske temelje naše skupnosti. Finančno preživetje je namreč postalo problem tudi za združenje, zato je Tenze naslovil na pristojne ustanove, začenši s krovnima organizacijama, poziv, naj bodo bolj pozorne do teh problemov in naj pomagajo poiskati njihovo trajno rešitev. »Poskrbeti moramo, da bodo naši uradi vso svojo pozornost lahko posvečali problemom članstva in razvoja manjšinskega gospodarstva, medtem ko gre zdaj preveč truda v zagotavljanje finančnega preživetja,« je poudaril Tenze. Ob tem je dodal, da bi več pozornosti želeli tudi od medijev, saj da prevladuje vtis, da ti posvečajo gospodarstvu nesorazmerno malo prostora v primerjavi s kulturo in športom. Po navedbi še nekaterih specifičnih problemov, predvsem v Gorici in v dolinski obrtni coni, je bil drugi del predsednikovega poročila veliko bolj optimističen, saj je podrobno orisal bogato dejavnost vseh petih sekcij in pokrajinskih sekcij v Gorici in Čedadu. »Kot vidimo, je bilo delovanje kljub menjavam v vodstvu, krizi in raznim težavam, izjemno bogato, kar pomeni, da je organizacija močna in da je tudi vrsta nepredvidljivih problemov ne more preti- rano ovirati pri njeni dejavnosti,« je ob koncu ocenil Tenze in s ponosom dodal, da »je bilo združenju poverjeno koordiniranje Gospodarskega foruma manjšine, ki bo v naslednjih mesecih postavil temelje za usklajeno delovanje gospodarskih dejavnikov naše skupnosti«. Po predstavitvi članske kartice SDGZ, ki je nova pobuda v korist članov in se bo s časom bogatila z novimi storitvami in ugodnostmi, so pred razpravo (ki je zadevala predvsem finančno plat poslovanja organizacije) zborovalce pozdravili predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka, predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik Zadružne kraške banke (ZKB) Sergij Stan-cich. Predsednika obeh krovnih organizacij sta potrdila pozornost do delovanja slovenske gospodarske organizacije in ji zagotovila podporo, Pavšič pa je dodal trpko ugotovitev, da bo brez ustreznih sanacijskih pristopov vsota majhnih deficitov naše skupnosti presegla milijon evrov. Toda naša skupnost ni samo v materialni stiski, ampak še bolj v miselni, je opozoril in se pri tem nanašal na pomanjkanje načrtov, idej in vizije. Finančna stiska je bila sicer vodilna nit ne samo razprave, ampak vsega občnega zbora, ki je - z besedami predsednika nadzornega odbora Marina Pe-čenika - opozoril, da je treba najti sistemsko rešitev za kritje tistega dela proračuna, ki se ne krije iz članarin. (vb) EU - V Bruslju včeraj objavili četrtletno poročilo Območje evra še globoko v recesiji, a tudi prvi znaki okrevanja BRUSELJ - Območje evra je še vedno globoko v recesiji, a gospodarski kazalci in finančni trgi že kažejo prve znake izboljšanja, ugotavlja Evropska komisija v četrtletnem poročilu o območju evra, ki so ga včeraj objavili v Bruslju. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem beleži največje zmanjšanje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) Slovaška, takoj za njo pa je Slovenija. Poročilo vključuje prve ocene učinkovitosti ukrepov, ki so jih države članice sprejele v podporo bankam, in analizo izzivov v prihodnje, še posebej vzdržnosti dolga. V prvem delu je ocenjen vpliv finančne in gospodarske krize na rast, v drugem pa gospodarski in proračunski izzivi, ki jih v času krize predstavlja staranje prebivalstva. Obseg bruto domačega proizvoda se je v območju evra v prvem četrtletju letos v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšal za 2,5 odstotka. To pomeni, da je gospodarstvo območja evra v prvem četrtletju letos beležilo najslabše rezul- tate vsaj od sedemdesetih let minulega stoletja, ugotavlja komisija. Obseg BDP se je skrčil v vseh državah z evrom, razen na Cipru. Med državami, za katere je imela komisija na voljo podatke, se je obseg BDP po navedbah komisije najbolj zmanjšal na Slovaškem (-11,4%) v Sloveniji (-6,4%) in v Nemčiji (-3,8%). Nasprotno pa so rezultati na Portugalskem in v Franciji boljši, kot je bilo pričakovati. Glede pomoči bankam komisija ugotavlja, da se oblika in višina podpore bistveno razlikujeta od države do države, kar je med drugim odvisno od velikosti bančnega sektorja in izpostavljenosti bank slabim naložbam. Večina držav članic je zagotovila tako finančne injekcije kot državne pomoči. Španija, Slovenija in Finska so uvedle državna jamstva, ne pa tudi finančnih injekcij. Samo Ciper, Malta in Slovaška še niso uvedli nobene sheme. V povezavi s kreditno dejavnostjo komisija ugotavlja, da se je ta krepila v omenjenih treh drža- vah, ki še niso uvedle nikakršnih shem, torej na Cipru, Malti in Slovaškem, pa tudi na Portugalskem in v Sloveniji. O staranju prebivalstva pa komisija v poročilu ugotavlja, da bo število prebivalstva v območju evra predvidoma ostalo do leta 2060 enako kot je bilo v letu 2008, vendar pa so med državami članicami velike razlike. V večini bo po navedbah komisije število prebivalcev zraslo - v Belgiji, na Irskem, v Španiji, Franciji, na Cipru, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Avstriji, na Portugalskem in na Finskem, medtem ko se bo zmanjšalo v Sloveniji, Nemčiji, Italiji, Grčiji, na Malti in Slovaškem. V Sloveniji in še sedmih državah -Luksemburgu, Grčiji, na Cipru, Malti, Nizozemskem, v Španiji in na Irskem -se bo javna poraba, povezana s staranjem prebivalstva, zelo bistveno povečala, in sicer za sedem odstotnih točk ali več. Te države so doslej tudi le malo napredovale pri reformiranju svojih pokojninskih sistemov, še ugotavlja komisija. (STA) Agencija Informest lani s spodbudnim obračunom dela GORICA - Rastejo pridobljeni skladi in aktivnosti, zmanjšujejo pa se stroški upravljanja - to so glavne in pozitivne ugotovitve iz lanskega poslovnega obračuna goriške agencije Informest, ki so ga pred dnevi sprejeli na občnem zboru v Benetkah. Agencija za podpiranje internacionalizacije podjetij iz Triveneta, katere glavni družbeniki so dežele Furla-nija-Julijska krajina, Veneto in Tri-dentinska-Južna Tirolska, je lani v primerjavi z letom 2007 povečala svoj obseg dela za 13 odstotkov (vreden je bil 2.834.893 evrov), dostop do nacionalnih in evropskih sredstev pa se je povzpel na 13 milijonov evrov. Vse pomembnejšo podporo za podjetja, ki se odpravljajo na tuje trge, pa dokazuje podatek, da je bilo lani vzpostavljenih, več kot tisoč stikov s podjetji, od katerih jih je bilo 71 odstotkov iz območja Triveneta. Dejavnosti pomoči in svetovanja podjetjem sta povečali promet za 50 odstotkov, pridobljene zadolžitve pa so zrasle za osem odstotkov. Storitev goriške agencije se je lani poslužilo 313 podjetij iz Triveneta, iz vse Italije pa jih je bilo 574. Leto 2008 je bilo posebno uspešno tudi z vidika upravljanja, saj so se predvideni stroški v vrednosti 558.197 evrov zmanjšali za sto tisoč evrov. Zelo visoka je bila tudi stopnja uporabe sklada za sofinanciranje projektov, ki je dosegla 174.510 evrov, kar je naložba, ki je v skladu z misijo Informesta kot ustanove javnega interesa. Hrvaški BDP v prvem trimesečju letos padel za 6,7 odstotka ZAGREB - Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani realno skrčil za 6,7 odstotka. Hrvaška je tako prvič po tretjem četrtletju leta 1999 zabeležila padec BDP na letni ravni. Največji vpliv na četrtletni padec BDP sta imela padca domače potrošnje in kapitalskih naložb, ki sta v prejšnjih obdobjih generirala rast hrvaškega gospodarstva. Hrvaško gospodarstvo naj bi se po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (IMF) letos skrčilo za 3,5 odstotka, medtem ko naj bi država v letu 2010 beležila 0,3-od-stotno gospodarsko rast. EVRO 1,4058 $ -0,27 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 29. junija 2009 valute evro (povprečni tečaj) 29.6. 26.6. ameriški dolar japonski jen 1,4058 134,03 1,4096 134,50 kitajski juan ruski rubel mniicka niruia 9,6070 43,8375 67,5490 9,6329 43,8580 67,8020 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hntan^U'! ti int 7,4463 0,84865 7,4464 0,85430 L/1 1 La1 OM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ LF^HOUJ 10,8658 9,0340 10,9595 9,0400 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 26,020 1,5260 25,998 1,5275 jVIUCIIjM llallh. estonska krona 15,6466 276,21 15,6466 275,30 1 1 la U ¿.a 1 J M 1 11 i L poljski zlot H^n^niKi ar 4,4960 1,6236 4,4945 1 6168 Kol IGUJM uuigi avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,7451 1,9558 1,7457 1 9558 uuiu ai j i\i ur v romunski lev lii"/*\\/cki itac 4,2135 3,4528 4,2174 3,4528 IILUVjM IILaj latvijski lats nt37l ICki fAal 0,7007 2,7209 0,6990 2,7210 uio¿.njoM icai islandska krona ti ircki lira 290,00 21619 290,00 2 1645 LUljIVa lila hrvaška kuna 7,2801 7,2860 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 29. junija 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,30875 LIBOR (EUR) 0,75125 LIBOR (CHF) 0,59688 1,1175 1,5975 1,10625 1,32875 1,51625 EURIBOR (EUR) 0,764 1,108 1,322 1,51 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.399,52 € -41,10 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 29. junija 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,42 IMTTIDCI IDADA ^ Q1 -0,95 -1 98 KRKA 1 1 IKA KOPER 69,99 +0,84 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 24,53 160,79 -0,49 -1,46 TELEKOM SLOVENIJE 320,30 168,53 +1,12 +0,39 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,66 DELO PRODAJA -rrm 1 cr» nn -3,37 ISKRA AVTOELEKTRIKA - -' ICTD A BCM7 1AÛ8 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,31 h/11 IMnTCCT +0,18 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 38,74 14,27 29,00 241 80 +0,83 -0,21 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 241,80 -0,45 -0,45 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 19,43 -2,85 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 29. junija 2009 +1,39 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,30 4,885 1411 +2,93 +1,98 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 5,035 +0,93 -0,69 -0 18 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,101 4,1225 1021 +1,17 EDISON ENEL ENI 3,5175 1684 -0,49 +1,15 FIAT FINMECCANICA 7,15 1005 +0,48 +3,10 +1 41 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,83 +1,85 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,315 13 80 +1,87 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 14,91 -6,25 +1,64 +1 07 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,9975 8,405 1717 +1,82 +1 36 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,2515 1060 +1,62 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 17,42 +8,27 +1,87 +0 16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,095 5,38 +1,41 +1 38 TENARIS TERNA 0,993 9,85 +2,87 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,3725 0,291 +0,42 -1,69 UNICREDIT 9,28 1,807 +0,22 +2,09 SOD NAFTE (159 litrov) 71,57 $ +0,11 IZBRANI BORZNI INDEKSI 29. junija 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.239,50 1.035,64 -0,11 +0,17 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.905,41 +0,71 FIRS, Banjaluka - - ralavlç dmnr^ í73 3h -li qii SRX, Beograd BIFX Saraievo 259,85 1971 49 +2,78 -0,71 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 14.398,07 2.545,72 -1,02 +0,41 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.528,85 1.844,06 +1,07 +0,32 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC inn 1 nnrlnn 927,22 963,77 4.885,09 +0,91 +0,65 +2,27 +1 25 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.294,03 3.193,68 2.108,18 +2,04 +3 11 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 891,90 2.437,72 -0,32 +2,00 EUnOSi OXX 50 Nikkei, iokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.783,47 2.317,17 18.528,51 2.975,31 14.785,74 -0,95 -0,03 -0,38 +1,61 +0,14 / ALPE-JADRAN Torek, 30. junija 2009 5 KOROŠKA - Proslava Zveze koroških partizanov pri Peršmanu Odmeven opomin zanikanju antifašizma v _ Na proslavi tudi minister Boštjan Žekš, zapel pa je Tržaški partizanski pevski zbor CELOVEC - Tradicionalna spominska svečanost preteklo nedeljo pri Peršmanu, gorski kmetiji v občini Železna Kapla, kjer so nacisti tik pred koncem druge svetovne vojne pobili enajst (!) članov slovenske družine Sadovnik, je letos potekala kot opomin proti omalovaževanju antifašističnega odpora in oživljanju nacistične miselnosti na Koroškem in v Avstriji. Govorniki so opozorili na bistven prispevek antifašisti-čnega odpora koroških Slovencev, proslavo pa je počastil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, zapel pa je Tržaški partizanski pevski zbor. Prav slednji je na prireditev privabil veliko množico ljudi in prijateljev partizanske pesmi. K množičnemu obisku pa so svoje prispevale tudi politične razmere oz. zaskrbljujoč zasuk v desno na Koroškem in v Avstriji z omalovaževanjem antifa-šističnega odpora in primeri odkritega oživljanja nacistične miselnosti in rasnega sovraštva ob volilni kampanji za volitve v Evropski parlament. Na to sta še posebej spomnila predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev anti-fašističnega odpora Peter Kuchar in predsednica društva Peršman Gudrun Blohberger. Kot prvi predstavnik cerkve, ki je spregovoril pri Peršmanu, pa je novi škofov vikar Jože Marketz dejal, da »je nujen spoštljiv spomin na žrtve nacisti- čnega nasilja, da pa tudi danes nočemo kloniti politiki, ki dela razlike med pripadniki različnih narodov in jezikov.« Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm pa je z zadovoljstvom ugotovil, da se je odnos do partizanstva in upora med ljudstvom izboljšal, kot pravilno pa je označil odločitev Zveze koroških partizanov v 80-tih letih, da iz Peršmanove domačije naredi muzej odpora proti nacizmu in fašizmu. Prav to dejstvo je izpostavil tudi dunajski politolog Walter Manoscek, ki je posebej poudaril pomen takih centrov spominjanja, brez katerih tudi ne bi bilo protiuteži uradnemu zgodovinopisju na Koroškem. Tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je v svojem govoru izpostavil pomembnost takih prireditev, dotaknil pa se je tudi notranjih problemov slovenske manjšine na Koroškem, ko je dejal, da naj si manjšina sama poišče svojo organizacijsko obliko. Novi župan občine Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik, izvoljen na samostojni slovenski listi, pa je »z veseljem in ponosom« izjavil, da je prav v občini Železna Kapla bil močno prisoten antifa-šistični odpor, še posebej koroških Slovencev. Veliko množico udeležencev pa je na spominski svečanosti opozoril tudi na aktualno gonjo proti njemu oz. na živčne reakcije vladajočih koroških Med govorniki na proslavi je bil tudi minister za Slovence v zamejstvu Boštjan Žekš, prisotnim pa je zapel Tržaški partizanski pevski zbor strank (BZO, SPO in FPO), ker je predlagal, da bi v Železni Kapli nastalo zbirališče oz. prvo zatočišče za azilante. Ob tem je podčrtal, da je vnovič postalo jasno, da na Koroškem delujejo tudi v tem primeru isti mehanizmi, kakor v primeru pravic koroških Slovencev. Ivan Lukan AVSTRIJA Predsednik Fischer bo sprejel Smolleja CELOVEC/DUNAJ - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karl Smolle se bo ta teden mudil na političnih pogovorih na Dunaju. Kot so sporočili iz pisarne Narodnega sveta, se bo sestal tudi z avstrijskim zveznim predsednikom Heinzem Fischerjem. Smolle je dejal, da želi pogovor s predsednikom Fischer-jem voditi v smislu besed slovenskega predsednika Danila Turka, ki se je na predavanju v Ti-njah zavzel za »kreativno internacionalizacijo« manjšinskih vprašanj z vključitvijo mednarodnih strokovnjakov. Ob tem je pristavil, da bi avstrijski predsednik moral nastopati dosti bolj odločno, še posebej ob vedenju politike na Koroškem. Zaskr-bljujuča pa je za Smolleja »nedejavnost avstrijske zvezne vlade, ki močno zamuja«. (I.L.) NUMIZMATIKA - PND Ilirska Bistrica Izdali štiri nove znamke za pomembnejše domačine ILIRSKA BISTRICA - Filatelistična sekcija Primorskega numizmatičnega društva Ilirska Bistrica skupaj s Pošto Slovenije že tretje leto nadaljuje z izdajanjem osebnih znamk, ki jih likovno oblikujeta Romeo Volk in Bogdan Rolih. Letos je društvo izdalo štiri nove znamke za domače važnejše osebnosti, ki so s svojim delom obeležile čas, v katerem so živele in ustvarjale. Izdajo znamk je podprla občina Ilirska Bistrica, je poudaril predsednik PND Vojko Čeligoj. Gre za znamko o dr. Karlu Lavriču (1818 Prem-1876 Gorica), organizatorju kulturnega in političnega življenja na Primorskem, ki ima svojo spominsko ploščo na Premskem gradu, doprsni kip v Novi Gorici in po katerem nosita ime trg in knjižnica v Ajdovščini. Druga znamka je posvečena Aleksandru Ličanu (1839-1890), posestniku, lastniku mlina in žage, trgovcu in županu, ki izhaja iz družine, ki ji je dal poseben pečat njegov stari oče Matija Ličan, znan kot »Stari Slovenec«. Bil je pomemben član kroga bistriških kulturnikov. Uresničil je pobudo svojega starega očeta o ustanovitvi bistriške čitalnice (1864) in bil njen prvi predsednik. Za splošno dobro ga je cesar odlikoval s srebrnim križcem s krono. »Naslednja znamka je posvečena duhovniku, pesniku, prevajalcu in publicistu Janezu Bilcu (1839-1906), ki je služboval v Trnovem in na Vipavskem. Pisal je v vezani in prosti besedi, pesmi so domoljubne, verske vsebine, opisuje naravo, domači kraj in okolico, Istro in Čičarijo. Zgleduje se pri Vodniku, Prešernu in Vilharju. Kot zanimivost lahko dodam, da je napisal prvi turistični vodič po Postojnski jami. Zadnja znamka pa je znamka Miroslava Friderika Martinčiča (1849-1936), notarja, živahnega družbenega in kulturnega delavca v Bistrici, prvega predsednika domačega planinskega društva 1907, pobudnika gradnje prve društvene postojanke v Črnem dolu pod Snežnikom. Bil je dejaven v mnogih društvih, posebej v lovskem. Po italijanski zasedbi naših krajev je hitro padel v nemilost novih oblasti, ki so ga leta 1920 pregnale v Jugoslavijo,« je poudaril Vojko Čeligoj. (O. K.) SEŽANA - Odlok o zaščiti vplivnega območja Kobilarne Lipica pripravili mimo občine Vplivno obomočje naj se ureja v okviru OPN Svetniki zavrnili predlog kulturnega ministrstva - Negativno so odlok ocenili tudi v posebni svetovalni skupini župana Terčona V PETEK PRVA VSEBINSKA SEJA Novi svet kobilarne takoj začenja z delom SEŽANA - Pred dnevi se je na ustanovitveni seji sestal novi Svet Kobilarne Lipica (KL). Svetniki so se seznanili s svojimi pristojnostmi in si razdelili naloge. »Prvo dejanje bo pregled poslovanja tako javnega zavoda kot družbe Lipica turizem,« je povedal predsednik Sveta Igor Trebec, na prvi vsebinski seji pa se bodo sestali v petek, 3. julija. Na seji je direktor KL Matjaž Pust opozoril, da država še ni poravnavala vseh finančnih obveznosti do javnega zavoda. »Zaenkrat imamo zagotovljenih 2,1 milijona evrov, likvidnostnih težav pa nimamo, ker so z ministrstva za kulturo naka- zali svoj delež.« Iz državnega proračuna je za delovanje javne službe obljubljenih okoli tri milijone evrov. Svetniki so se zavzeli še za ohranitev konjeniške enote za protokolarne namene, ki deluje v okviru Slovenske vojske (SV). Ta stane okoli 100 tisoč evrov na leto, zaradi krčenja denarja za potrebe vojske in ker enote v državnem protokolu niso uvrstili v svoje programe, ji grozi ukinitev. Konjeniška enota je bila ustanovljena pred štirimi leti, v skladu s pogodbo naj bi KL zagotovila 15 lipicancev, SV pa denar za oskrbo in treninge konj. (I.C.) SEŽANA - Pred kratkim so sežanski svetniki zavrnili predlog osnutka Odloka o razglasitvi robnega (tudi vplivnega) območja Kobilarne Lipica za kulturni spomenik državnega pomena (odlok). Razlog - na ministrstvu za kulturo (MK) se niso uskladili z lokalno skupnostjo. Svetnike je zmotila predvsem vrsta omejitev, ki zadevajo delovanje in obstoj dveh kamnolomov družbe Marmor. Negativno so se do odloka opredelili tudi v posebni svetovani skupini, ki jo je imenoval župan Davorin Terčon, in predlagajo, da se območje ureja z občinskim prostorskim načrtom OPN). Predlog odloka kaže na ignoranco brez primere, predvsem pa onemogoča razvoj kamnolomov, so menili svetniki. »Če je bil odlok pripravljen zato, da se preprečijo gradnje, ki ne sodijo v bližino KL, potem je treba to jasno povedati,« je menil Miroslav Klun. »Kamnolomi so na območju še iz rimskih časov, v Sežani imamo šolo za oblikovanje kamna, v načrtu je postavitev muzeja na prostem - to bi morala država podpreti z obema rokama. Sam zaščito podpiram, sem tudi za to, da se KL uvrsti na svetovni Miroslav Klun kroma UNESCO seznam, vendar na tak način ne verjamem, da bomo uspeli. Zaščita mora biti razvojno naravnana.« Bistvo odloka je, da se ohrani kulturna krajina, je povedal svetnik Robert Rogič, »in vplivno območje potrebuje zaščito. Predlog odloka ni nastal, da blokira delovanje kamnolomov, ampak da prepreči izgradnjo dveh nizov vrstnih hiš na robu državnega spomenika. Imam informacije iz prve roke, da je MK dalo negativno mnenje do projekta v Škibinih, je pa občina zaspala. MK je jasno povedalo, da kamno-lomske dejavnosti ne bo oviralo, je pa mo- goče odlok nekoliko nerodno napisan.« Ro-gič je še predlagal, da se svetovalna skupina številčno okrepi in da občina predlaga vpis KL v UNESCO. Podžupan Iztok Ban-delj je opozoril, da vplivno območje ni kulturna krajina, »ampak neprehodna goščava. Predlagam, da se lastnikom ponudi denar, da bodo prostor očistili.« Kot rečeno, so se negativno do odloka opredelili tudi v županovi svetovalni skupini, ki jo vodi Damjan Grmek, sicer zaposlen kot vodja projektov v KL. »Robno območje obsega 750 hektarov in se razteza okoli KL. To pomeni, da se ob obstoječem uvaja novo zavarovano območje, odlok pa se ni pripravil v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Predlagamo, da se raje pospeši pripravo OPN in območje ureja z OPN. Postopek sprejema odloka naj se ustavi, razglasitev pa opravi sporazumno z vsemi akterji. To določa 14. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine.« Kar pomeni tudi z lastniki, katerih parcele ležijo v katastrskih občinah Bazovica, Gropada, Lokev in Trebče. Irena Cunja 6 Petek, 26. junija 2009 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Brioni, darilo narave Miro Kocjan Odnosi med Slovenijo in Hrvaško so podobni vremenu. Zdajšnje atmosfersko stanje je pravi prototip. Ozračje se neprestano spreminja, lepega vremena ni in noče biti. Tudi bližnja bodočnost ni rožnata. Sanader, predsednik hrvaške vlade, trdi, da ne bo popustil in predlaga, da se sprejem Hrvaške v Evropsko unijo reši tako, da ne bi bil odvisen od mejnega spora s Slovenijo. Skratka, ločiti mejni spor od pogoja za pristanek. Slovenija s svoje strani vztrajno brani svoj košček morja in trdi, da seveda ni proti vključitvi Hrvaške, da pa bi bilo treba predhodno izločiti iz pristopnega gradiva vse tisto, kar a priori napak odloča morsko in sploh mejno pripadnost. Skratka, dva koraka naprej, najbrž pa tri nazaj. Imel sem nekaj naključnih pogovorov s hrvaškimi, predvsem istrskimi znanci, o najnovejših premikih (ki jih ni) in soglašajo, da je Sanader v svoji nedavni trditvi o vstopu Hrvaške dejal, da v združeni Evropi meje niso več pomembne, hkrati pa je le dejal, »da če meja je, potem je tudi prav, da vemo, kje je«. Protislovje je očitno, navajajo sogovorniki. Hrvaški oblastniki so se zdaj odločili za smelo potezo, da se namreč Hrvaška umakne iz pogajanj, je pa to zvit predlog, saj vedo, da je interes Evrope, da je tudi Hrvaška v uniji. Nasproti rezkemu stališču Hrvaške Slovenija odgovarja, da seveda ni proti njeni vključitvi v unijo, da pa je vstop v mednarodne vode zanjo življenjskega pomena in da je vseskozi kljub vsemu vodila tako rekoč »mehko« politiko do Hrvaške in Evropske unije. Na vrsti je zdaj Švedska kot predsednica Unije. Nekateri pričakujejo ostrejše poteze, najbrž tudi kako novo mediacijo, saj je bilateralna rešitev zmeraj bolj oddaljena, čeprav nekateri vztrajajo na njej (na primer v Trstu italijanski zunanji minister, ki priporoča »fleksibilnost« Slovenije). Tihoma pa se pojavlja za zdaj ne kot možnost marveč kot argument, ki ga ne kaže zanemariti, da je Hrvaška kajpak zainteresirana za sodobnejše prometne kopenske vezi s severom in zahodom. Morda bi se s tem odpovedala trmastemu stališču o morski meji. Seveda so to zgolj osebni in zasebni pogovori, ki nimajo kaj opraviti z obravnavo te problematike, zaslužijo pa pozornost. Naravno, izhajajoč zmeraj iz tega, da je vstop v mednarodne vode bistven problem Slovenije in njene prihodnosti kot nesporno pomorske države. Čas je, da se oddahnem od tega prepleta in da se spustimo na turistične perspektive. Zadnje čase spet izstopajo tudi v mednarodnih medijih Brioni kot, pišejo nekateri, »darilo narave«. Narodni park na tem otočju je čedalje bolj cilj mednarodnega obiska. Trdijo, da ga je v zadnjih štirih letih obiskalo več kot tri milijone turistov. Nočitev pa je bilo več kot milijon. Reklame o tej dragoceni turistični možnosti je veliko, nekateri trdijo, da že preveč. Skratka, kdo je zadnje čase že bil na Brionih? Naomi Campbell, princesa Karolina iz Monaka, kralj Abdulah Aziz, danska princesa A. Firval, pisateljica Eva En-sler, igralec John Malkovich, tenor Placido Domingo in številni drugi. Mikavni so tudi načrti za bodočnost: končna ureditev pravega sredozemskega parka, arheološkega in etnografskega muzeja, pa še park dinozavrov. Četrtega julija bo na Brionih srečanje z mnogimi dosedanjimi obiskovalci, na njem pa pogovor o tem, kakor pravijo na Brionih, kako še lepše urediti ta »nebeški« del sveta. V Poreču pa so priredili bogato razstavo nekdanjih »kaštelirjev« tudi v spomin na 125. obletnico domačega muzeja. Vemo, da so »kaštelirje« gradili zvečine na izpostavljenih krajih, odkoder je bil širok pregled na okolico, hkrati pa so pomenili tudi obrambo pred tujci. Prvi kaštelirji so nastali že kakih 800 let pred Kristusovim rojstvom in so nazoren primer tedanje gradnje. Najbolj ohranjeni so objekti pri Pulju, pri Vodnjanu pa tudi blizu Poreča (Picugi), kjer so našli okrog 250 grobov iz 8. ter 5. stoletja pred Kristusovim rojstvom. Nekatere so pričeli kar skrbno obnavljati. Kar številni hrvaški kraji so te dni cilj tujih turistov, seveda poleg Brionov. Milijarder in lastnik Microsofta Bill Gates je te dni skupaj s soprogo Melindo, otroki in prijatelji obiskal narodni park Krke. Ti in taki obiski so občudovanja vredni zavoljo identitete gostov, pa tudi plovil, s katerimi prijadrajo na dalmatinske obale. Pri Gatesu gre za nadvse sodobno plovilo, dolgo več kot 80 metrov in opremljeno z vsem mogočim. Zanimivost: brž ko se je Gates prikazal v Škradinu, kjer je vhod v park, je zaprosil za domačo »travarico«. Turistični svet je pač sestavljen tudi iz takih »drobnarij«. Pa smo pri italijanski manjšini, ki vztrajno skrbi za književnost in objavlja nova in nova dela njenih pomembnejših predstavnikov. Tako se zdaj Ennio Macchin na Reki, ki je bil kar nekaj let ravnatelj EDIT-a, odrezal s publikacijo »Reški spomini« (Ri-membranze fiumane), ki je pravzaprav vrsta šestih zanimivih zgodb. Knjigo je predstavil v Teru, odkoder je Macchin doma, delo pa je opisal Silvio Forza, ki je zdajšnji ravnatelj EDIT-a. Če me spomin ne vara, je bil Macchin nekaj let tudi predsednik Italijanske unije, skratka mož, ki je bil in je steber italijanske manjšine. Zal je nujno, v duhu časnikarske resnice, poročati in komentirati tudi senčne strani dogajanj. Hrvaška matica je te dni objavila podatke o pokojninah na Hrvaškem, ki med drugim razkrivajo, da okrog 170 tisoč upokojencev prejema pokojnine v višini komaj 540 kun (približno 75 evrov) mesečno, kar je daleč pod ravnijo revščine. V Pulju pa hitijo z urejanjem naprav za distribucijo metana, dela pa so zlasti mrzlična na področju Monteparadiso in Nove Verude. Seveda imajo prometne težave, vendar jih prebivalci strpno prenašajo. Sredi julija, slišimo, bo plin na razpolago bolnišnicam in nekaterim industrijskim objektom: tako za Pomorsko bolnišnico, pa za tovarno cementa, za Tehnomont, kjer gradijo čolne dolge do 50 metrov, pa še za ladjedelnico Uljanik. Plin bodo črpali iz akvatorija, oddaljenega kakih 15 kilometrov od istrske obale. Na Reki pa dežujejo pripombe v zvezi s hitro cesto D 404, ki pelje neposredno v mesto. Dogaja se namreč, da gradnja predora »Pečine« traja že kar nekaj časa, daleč več od predvidenega, svetlobe pa še ni opaziti. Prebivalci menijo, da gre za skupno gradbeno odgovornost in da je, kakor se zdi, težko ugotoviti, kdo je najbolj kriv. Objekt gradijo že kar nekaj mesecev in ne gre zanemariti, da je, oziroma bo stal kakih 500 milijonov kun. V mestu pa z zanimanjem spremljajo delo firme »Pegaz«, v bistvu gre za konjerejo, ki od leta 2001, ko je bila ustanovljena, podpira kar 25 članov, ki pa so iz raznih krajev Hrvaške. Gre namreč za to, da meritorne ustanove čedalje bolj ugotavljajo kako koristna je povezanost med osebo in konjem, zlasti pa med osebo, ki je bolna revmatičnih težav predvsem pa gre za bolnike z multiplo sklerozo in celo možganske motnje. Presenetljivo je, meni tudi del medicine, kako tesno je razumevanje med živaljo in bolnikom. Pa ne gre, kakor kaže, samo za kratek čas, marveč kar za poskus ozdravitve, vsaj delne. Društvo »Pegaz« ima sedež v Lo-pači, kakih deset kilometrov od Reke, zavoljo lastniškega problema pa si zdaj prizadevajo, s pomočjo oblasti, za novi sedež. JEZIK NA OBROBJU Ob poslušanju pa tudi branju vsakršnega sporočila se v naši zavesti oblikujejo slike. Dobro oblikovano sporočanje lahko primerjamo s slikarstvom, z likovnim upodabljanjem. Če je dovolj plastično, se nam s predstavami o povedanem podzavestno vtisnejo v spomin tudi nove besede, z njimi pa tudi način izražanja. Ljudje na obrobju si želijo kul-tiviran jezik, vendar se težko prilagajajo novostim, še posebno, če nimajo na razpolago dobrih besedil. Odklanjajo pa tudi težnjo po centralizmu, ki se izraža v knjižnem jeziku. Današnje življenje zahteva svobodo in decentralizacijo, torej tudi jezikovno neutesnjenost, vendar ob upoštevanju slovnice, ki je ključ do jezika. Zaradi želje po preseganju strogih predpisov enotnega knjižnega jezika se danes pogosto omenja pogovorni jezik, kar naj bi bila malo nižja, bolj ljudska oblika jezika. Za uveljavljanje tega pogovornega jezika se je začel že pred desetletji zavzemati prof. Toporišič. Rada ga je sprejela osrednja Slovenija, medtem ko ga obrobje odklanja. Tako Štajercem kot Primorcem (ti se radi zgledujejo po knjižni italijanščini) se zdi preveč ljubljanski, čemur bi težko oporekali. Ob vseh teh različnih pogledih na knjižni ali tudi pogovorni jezik je obravnavanje današnjega maternega jezika, tudi v Italiji, vse prej kot lahko. Posebno politiki in kulturni delavci vsak dan poudarjajo potrebo po večji skrbi za jezik, ki se utaplja v tujih jezikovnih vzorcih. Ob prelistavanju starih časopisov s presenečenjem spoznavamo, da ti pozivi niso nekaj novega, da se vlečejo že dolga leta brez vidnega uspeha. Naj v potrditev tega citiram misli, ki jih je davnega l. 1978 v Trstu na osrednji proslavi praznika slovenske kulture izrekel takratni nagrajenec Prešernovega sklada in danes priznani pesnik Miroslav Košuta: »Naš glavni boj se bije za jezik, pravimo. A v kolikšni meri to upoštevamo v vsakodnevni praksi? V svojem osebnem življenju? Pri izbiri branja, kolikor zanj sploh še najdemo čas? V kakšnem jeziku govorimo med sabo? Je to še slovenščina, če moramo za vsak zahtevnejši pojem seči po tujem izrazu. In naprej: ali kot novinarji storimo vse, kar je v naših močeh, da bi ohranili svoj jezik čim žlahtnej-ši? Ali kot uredniki res vodimo kulturno politiko? Ali kot gledališčni-ki še premoremo toliko ljubezni in ustvarjalnega žara, kolikor ju zahteva poslanstvo našega specifičnega odra? Ali kot pisatelji in pesniki, slikarji, glasbeniki ustvarjamo v povezanosti z našim človekom in njegovimi sprotnimi problemi? Ali kot profesorji in učitelji vemo, kolikšnega pomena je za našo skupnost prav šola, ki je temelj vsega našega življenja? In kot dijaki te šole - ali razumemo...da bi bili obsojeni na smrt, če nam mladina ne bi zrasla kulturna in narodno ozaveščena?« (Prim. dnev., 19. febr. 1978). Tem vprašanjem sledi pesnikova misel, da našo narodno skupnost lahko rešijo edinole kulturna zrelost in narodna zavest, vera v ideale in zaupanje v človeka, predanost skupnosti, globoka ljubezen do domovine in predana ljubezen do resnice. Vse to lahko podpišemo še danes. Hkrati pa se moramo ob tem zamisliti. S.L. PISMA UREDNIŠTVU Solidarnost z Mirjam Muženič Rad bi časnikarki Mirjam Muže-nič izrazil vso svojo solidarnost in človeško bližino, obenem pa odločno obsojam ponižanje, ter profesionalno in moralno linčanje, s katerimi jo blatijo njeni nadrejeni. Mirjam Muženič je v svoji dolgoletni praksi med Slovenci v Italiji opravila ogromno delo ne samo na poklicnem področju, temveč tudi kot človek, ki je vedno znal prisluhniti s polno mero razmevanja našim ljudem, društvom in ustanovam in njihovemu kulturnemu in političnemu ter vsestranskemu življenjskemu utripu. Ni bila samo dopisnik RTV Slovenija v Trstu, temveč iskren prijatelj med prijatelji. Njeno delo izredno cenim in ji želim, da bi pravica, ki je nesporno na njeni strani, čimprej zmagala. Boris Pangerc, profesor na Državni nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini in predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Festival v Mavhinjah Letos se odvija že 8. zamejski festival v Mavhinjah, ki je pravi praznik veselja, smeha, paše za oči in tudi spro- |f„ stitve. Ob tem velikem organizacijskem stroju, ki začne delovati že mesece prej, da spravi vse pod streho, se včasih urine tudi kaka pomanjkljivost. To je čisto človeško, samo kadar občutiš sam to na lastni koži, ima pač grenak priokus. OPZ Slomšek je v letošnjem letu pripravil muzikal "Moje pesmi, moje sanje", v katerega smo vložili veliko truda in dela, saj smo vse (tudi scene in kostume) pripravili v lastni režiji. Po uspehu, ki smo ga doživeli na premieri in ponovitvah smo se na prigovarjanje nekaterih odločili, da prvič sodelujemo na zamejskem festivalu. Na naše veselje smo bili sprejeti (pa čeprav izven konkurence zaradi ozvočenja) z nastopom v petek 26. junija ob 18.30. Do tukaj vse v redu, samo ura se nam je zdela malo zgodnja glede obiska (zaradi prenatrpanosti, naj ne bi bilo mogoče drugače). Vse se je zataknilo pri obveščanju. Nedelja 21.junija nismo omenjeni (PD). Četrtek 25.junija smo omenjeni brez ure nastopa (PD). Petek 26.ju-nija-dan nastopa-nikjer ni nič napisano (PD). Organizatorje smo vedno opozorili na pomanjkljivosti (pred nastopom so nas pa opozorili, da smo na 60. strani zgibanke, brez slike-poslali smo več kot eno-ne pa v razporedu predstav na 23. strani. V pravilniku tega nismo zasledili, če pa je se oproščamo). Nedelja 28.junija je v članku za PD končno omenjena tudi ura nastopa (žal prepozno) Nastop je bil seveda dobro izveden, a na naše razočaranje skoraj pred praznim šotorom, oziroma v prisotnosti nekaterih sorodnikov in prijateljev, katere smo uspeli tel. obvestiti. Vse to sem napisala (v imenu nastopajočih), da se v prihodnosti ne bi ponavljale iste napake, kajti tukaj so bili žrtev otroci (22 otrok, stari od 4 do 14 let ter ravno toliko staršev, ki so si morali vzeti prosto, da so lahko pomagali pri predstavi), ki so se z izrednim navdušenjem pripravljali na nastop, pa čeprav izven konkurence. V imenu nastopajočih pevcev in njihovih staršev OPZ Slomšek, pianistke prof. Tamare Ražem in mojem, vam želimo se veliko uspehov pri vašem nadaljnjem delu. Zdenka Kavčič-Križmančič KOPER - Predstavitev knjige Daše Drndic Sonnenschein Zgodba o zlu, ki se širi po Evropi, se začne in zaključi v Gorici oz. Gorizii KOPER - Prejšnji četrtek je v vabljivi koprski galeriji Meduza potekala predstavitev knjige Daše Drndic z naslovom Sonnenschein v slovenskem prevodu Burde Strsoglavec. Izvirno besedilo je namreč, v nasprotju s sporočilom nemškega naslova na platnici, v hrvaščini. V nasprotju s tistim, kar si navadno predstavljamo, da ni junij mesec sploh več primeren za takšne pobude, se je v dvoranici zbralo skoraj trideset predvsem poslušalk. Uvodne besede je v obliki prebiranja odlomkov posredoval publiki igralec ljubljanskega Mladinskega gledališča Zeljko Hrs. Prvi izbor ni bil ravno v sozvočju z glavno vsebino tega 'dokumentarnega romana', je pa pritegnil pozornost. Naslednja branja so nasprotno posegla v samo srž avtoričinega sporočanja. Za formalni pozdrav prireditelja je poskrbela Irena Urbič, nato pa je vsebinski uvod in pogovor z Dašo Drndic načela ter speljala prevajalka celotnega besedila Burda Strsoglavec. Namen kronista je, da o sami knjigi - izdala jo je v dobri opremi založba Modrijan, uredila pa Mija Longyka - njeni sporočilnosti, načenjanju zgodovinskih, družbenih, psiholoških in eksistencialnih vprašanj še napiše kaj posebej, zato naj se bralec zaenkrat zadovolji s kroniko koprskega dogajanja v zvezi s knjigo, katere fabula pa se začenja v Gorici, pravzaprav v Gorizii, kot vztrajno in dosledno beremo skozi celotno besedilo. Če z zgolj nekaj besedami površno nakažemo vsebino, potem lahko sledijo dvopičju naslednji pojmi: judovstvo, holokavst, kraja otrok, nemška koncentracijska taborišča, Rižarna, umetna ljubezen v kuplera-jih po vsej Evropi, iskanja ugrabljenega sina, iskanja izgubljene matere. Kot se je zlo širilo po vsej Evropi, tako se zgodba razpreda v Avstrijo, v Nemčijo, na Poljsko in spet v mesto ob Soči. Iz nje izstopa nemočno čudenje nad dejstvom, da za storjeno zlo skoraj nihče ni plačal svojega dolga, da je nasilje ponavljajoč se pojav in da med prebivalstvom prevladuje drža by-standerjev, neprizadetih opazovalcev, ki s svojo držo objektivno omogočajo nastajanje in prevlado zla. Iz tega in iz marsikaterega drugega vidika je knjiga osvežujoče protirevizionistična in spod-bujevalka razmišljanja o sedanjih manipulativnih trendih propagandnega stroja, ki odstotke bystanderjev povečuje do zloveščih napovedih o vračanju zla. Zaključna razprava ni bila številčna po posegih, nekoliko pa se je naelektrila v zvezi z vprašanjem, zakaj so imena, ki se nanašajo na obmejne kraje na italijanskem državnem ozemlju napisana v italijanščini, čeprav obstajajo slovenske oblike (Gorizia, Udine, Monfalcone, Gabrovizza - Trst je izjema), drugače pa pravilno piše Neapelj, Rim in podobno. Kaže, da si še dolgo ne bomo na jasnem glede toponomastike. In če si nismo mi... Napovedana je predstavitev v Trstu za oktober, predlog -ponudba o tako rekoč obvezni predstavitvi v Gorici, od koder celotna zgodba izvira, pa je naletel na neizrazne oči; tudi nobenega povpraševanja po goriških telefonskih številkah in naslovih elektronske pošte možnih prirediteljev ni bilo. Pricurljalo pa je opozorilo, da je predstavitev potekala že v Novi Gorici ob hrvaški izdaji. No comment. Aldo Rupel Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Torek, 30. junija 2009 1 Q APrimorski ~ dnevnik VARNOST - Do 15. julija preklic schengenskega sporazuma Spet poletne vrste na mejah, nadzor pa je v glavnem blag Pri Škofijah kolone tudi zaradi zoženega cestišča - Na vidiku sta dva »vroča« julijska vikenda Od sobote ponoči so italijanski mejni prehodi od Francije do Slovenije, od Ventimiglie do Milj, spet zastraženi. Italijanska vlada je ob priložnosti glavnega vrha G8 v LAquili (slednji bo potekal od 8. do 10. julija) iz varnostnih razlogov začasno preklicala predpise schengenskega sporazuma, kar sam sporazum dopušča. Kontrole na mejnih prehodih se bodo zaključile v sredo, 15. julija. Vmes bosta na vrsti dva »vroča« julijska vikenda, ki bosta po prvih dneh sodeč bržkone postregla z dolgimi in mučnimi avtomobilskimi kolonami. Že v soboto so se na mejnih prehodih na Tržaškem pojavili avtodomi mejne policije. Okrog 250 policistov (prišteti pa je treba še finančne stražnike in ka-rabinjerje, ki nadzorujejo mejna prehoda Socerb in Gorjansko) straži 24 ur dnevno vse mejne prehode, v obe smeri. Za prehod meje je potreben osebni dokument. V nedeljo so se na glavnih mejnih pre- hodih pozno dopoldne in predvsem popoldne nagnetle vrste vozil, ki so se iz Hrvaške in Slovenije vračala v Italijo. Največ, okrog pol ure, je bilo treba čakati na Škofijah in Fernetičih, medtem ko je bil promet skozi ostale mejne prehode hitrejši. Včeraj je bil delavnik, zato so bile vrste krajše. Policisti so na mejnih prehodih v glavnem izvajali blažjo kontrolo, dokumente so pregledovali le od časa do časa. Na Škofijah sta se v obeh smereh vseeno ustvarili koloni, vozila so dopoldne čakala v vrsti od 20 do 30 minut. Temu so poleg pregledov dokumentov botrovali zoženo cestišče in hitrostne omejitve. Na Fernetičih in Pesku je bila situacija boljša, čeprav so se v teku dneva tudi tam občasno ustvarjali zastoji. Na stranskih mejnih prehodih je bilo prometa razmeroma malo, pa tudi nadzor je bil blažji. Ponekod nadzora pravzaprav niti ni V nedeljo so se na Fernetičih ustvarili daljši zastoji kroma bilo. Ko smo se vozili iz Italije v Slovenijo po Plavju, je edini navzoči policist sedel v kombiju, maloštevilni avtomobili pa so v obe smeri vozili brez obveznega postanka. Na Colu in pri Lipici so policisti in finančni stražniki kar naprej mahali, da bi avtomobili brez oklevanja nadaljevali pot in sprostili mejni prehod. Medtem je bil promet na mejnem prehodu Škofije v obeh smereh zelo počasen. Mejni policisti, ki imajo na razpolago samo avtodome in nekaj mizic pod šotori, so pojasnili, da morajo pregledovati dokumente vsakega petega ali desetega vozila, pri čemer preverjajo veljavnost osebnih izkaznic. Vozniki so večinoma precej informirani, saj vedo, čemu je meja začasno zastražena. To v manjši meri velja za neslovenske in neitalijanske državljane, ki pa skoraj vsi vozijo proti Hrvaški ali se iz nje vračajo, tako da jim kontrola na italijanski meji ne povzroča posebnih preglavic. Mnenja o ukrepu italijanske vlade so vsekakor deljena. Koprski voznik se z novostjo ne obremenjuje, uslužbenec bencinskega servisa ob meji Škofije in neka domačinka pa se sprašujeta, ali ima vse sploh smisel. »Mar se ni vrh G8 v Trstu pravkar končal? Kaj pa imamo mi z vrhom v južni Italiji?« se sprašujeta. Prileten tržaški par, ki potrpežljivo čaka v koloni, pa je prepričan, da je bil ukrep potreben: »Absolutno se strinjava. Te meje so ne- MEJNE KONTROLE - Poseg Rosata »V Genovi je vseeno prišlo do incidentov« Tržaški poslanec Ettore Rosato Po kakšnih kriterijih je vlada spet uvedla policijski nadzor na mejah? To se in sprašuje poslanec Demokratske stranke Ettore Rosato, ki ugotavlja, da so nekateri mejni prehodi s Slovenijo spet nadzorovani, drugi (menda večina) pa ne. Rosato je skupaj s kolegi poslanci Alessandrom Maranom, Ivanom Strizzo-lom in Carlom Monaiem včeraj posegel pri notranjem ministru Robertu Maroniju in od njega zahteval pojasnila v zvezi z začasno ukinitvijo schengenske pogodbe. Rosato soglaša, da je treba zavarovati bližnji vrh G8, dodaja pa, da podobni ukrepi poleti leta Notranji minister Roberto Maroni 2001 niso preprečili krvavih incidentov ob vrhu G8 v Genovi. Za boj proti terorizmu in organiziranemu nasilju je potrebna predvsem preventiva, v tem primeru pa je Rim dal na razpolago premalo osebja za učinkovit nadzor mejnih prehodov. Nekatere meje so strogo nadzorovane, druge pa nič. pravi Rosato. Vlada bi vsekakor ob takšnem ukrepu morala poskrbeti za široko informativno akcijo, kar pa se ni zgodilo. Vsaj na mejah s Slovenijo ne, kjer mnogi tujci, a tudi Italijani, sploh niso seznanjeni, da sta za prečkanje meje znova potrebna potni list oziroma osebna izkaznica. POLITIKA - Ocena nedavnih volitev Demokratska stranka dobro • VB • • | | • | V* • v zgoniški in dolinski občini, precej slabo pa v repentabrski Pokrajinska skupščina Koordinacije Slovencev Demokratske stranke je na Opčinah obravnavala nedavne volitve in položaju v stranki pred oktobrskim kongresom. Uvodno poročilo je podal koordinator Štefan Čok, iz večine posegov je izšla misel, da se bo moral kongres posvečati predvsem vsebinskim smernicam. Nesprejemljivo bi bilo, da bi se kongres spremenil v neko obračunavanje med vodilnimi kadri, je bilo slišati na Opčinah. Splošni rezultati volitev v Evropi kažejo vsekakor na krizo naprednega tabora, ki jo bomo lahko premostili le z globokimi spremembami, je dejal Čok. Še posebno ga skrbi dejstvo, da so se v Evropi močno okrepile populistične in evroskeptične sile. Senatorka Tamara Blažina je izpostavila, da smo se v zadnjem letu in pol prevečkrat oddaljili od projekta, ki ga je DS imela in zaradi tega ljudje je ne smatrajo za sposobno, da bi spremenila državo. Kar se upravnih volitev tiče je debata izpostavila, da je stranka dosegla odlične rezultate v Zgoniku in Dolini. Koordinator je glede Zgonika dejal, da je bila nagrajena dobra uprava župana Mirka Sardoča, v Dolini pa so Koordinator Slovencev Demokratske stranke Štefan Čok demokrati izvolili v občinski svet sposobno in pomlajeno ekipo. Čok je v repentabrski občini odkrito govoril o volilnem porazu (in to kljub naporom županskega kandidata Kazimir-ja Cibija) ter o velikem razkoraku med Cibijevo in listo Marka Pisanija, ki je bil izvoljen za župana. Čok je ob sklepu srečanja podčrtal, da se mora Koordinacija Slovencev potruditi, da bo kongres trenutek, v katerem naj se poglobi tudi tematike vezane na multietnično spe-cifiko našega prostora. V teku julija bo Koordinacija Slovencev organizirala deželno skupščino. Do takrat gre posvetiti veliko več energije včlanjevanju, saj bo dosegljivost nakazanih ciljev odvisna tudi od številčne prisotnosti koordinacije na vseh nivojih stranke. varne,« trdi žena. Nekaj metrov daleč je mlad tržaški motorist nasprotnega mnenja: »Nobene koristi ni v tem. Popolna farsa je.« Izvedeli smo tudi za primer dveh deklet iz srednje Italije, ki sta v nedeljo s tržaško prijateljico brez dokumentov prekoračili mejo pri Fernetičih, to pa kar dvakrat, tja in nazaj. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ima ukrep proti terorizmu, ki bo dobra dva tedna spremenil življenje ob meji, konkretne pozitivne učinke. (af) REPENTABOR Druga seja občinske ■ v v* skupščine Na repentabrskem županstvu se je včeraj popoldne že drugič sestal novoizvoljeni občinski svet. Seja je bila izrazito kratka, na njej pa je skupščina preverila in soglasno odobrila deleže Občine Repentabor pri nekaterih družbah. Potrdili so tako udeležbo v družbah Kraški vodovod (občina razpolaga s 23-odstotnim deležem), v družbi AMT (0,925), v AMT-Tra-sporti (0,925), v Lokalni akcijski skupini (0,83), v družbi Acegas-Aps (to je simbolične delež, in sicer 18 milijonink) in tovornega terminala pri Fernetičih (12,02 odstotka). Župan Marko Pisani je nato sporočil, da je občinski odbor dvignil 1.500 evrov iz rezervnega sklada za izplačilo DDV in 1.300 evrov za storitve poletnega centra. Nazadnje je skupščino seznanil s sobotnim obiskom člana ustavnega sodišča Paola Grossija. Temu so skupaj s predstavniki Agrarne skupnosti orisali sklenjeno transakcijo, Grossi pa je s tem v zvezi izrazil pohvalne besede. Na seji so tudi določili datum prihodnje seje občinskega sveta, ki bo načelno v četrtek, 9. julija, ob 18. uri. (ag) 8 Torek, 30. junija 2009 MAVHINJE / OBČINA TRST - Odmevi na predlog novega regulacijskega načrta Predlog je »slab in površen«, »škandal« in le »gradbeni načrt« Mnenja občinskega svetnika Švaba in predsednikov rajonskih svetov Milkoviča in Rupla - Danes posvet DS Vrstijo se komentarji na novo varianto regulacijskega načrta občine Trst, s katere je tančico tajnosti, v katero je bila zavita po odločitvi predsednika urbanistične komisije občinskega sveta Roberta Sasca, odstrla stranka Zelenih prejšnji petek. Potem ko smo v nedeljo objavili komentarja občinskih svetnikov Ste-fana Ukmarja (Demokratska stranka) in Iztoka Furlaniča (Stranka komunistične prenove), objavljamo danes tudi stališče Igorja Švaba (Slovenska skupnost), ki v sporočilu za javnost po prvem bežnem pregledu variante meni, da je ta »zelo slaba in površna, saj brez vsake analize posega v vaška jedra, kjer so bili podrobno-stni načrti komaj odobreni, in tako onemogoča naraven razvoj domačinom, po drugi strani pa predvideva obsežne špekulacije na področjih, ki so samo za oblast zanimive brez vsakršnega načrta gospodarskega razvoja.« Po Švabovem mnenju so izjave, ki jih je tržaški župan Roberto Dipiazza dal za tržaški italijanski dnevnik, da se z omejevanjem gradenj obvaruje teritorij, »samo pesek v oči, saj gre predvsem za področja, kjer do sedaj ni nihče vprašal ničesar, torej so z gradbenega vidika nezanimiva,« meni svetnik SSk. Natančnejšo analizo predloga regulacijskega načrta pa bosta predstavila strokovni svet in tajništvo SSk, ki se bosta sestala v prihodnjih dneh, piše v sporočilu za javnost. Za predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta Marka Milkoviča pa je predlagana varianta regulacijskega načrta »pravi škandal«, zlasti kar zadeva predvidene gradnje pri Banih in Padričah. Pri Banih so predvidene gradnje za okoli 130.000 novih kubičnih metrov prostornine: to bi znašalo za kakih štiristo novih hiš s tisoč novimi prebivalci, opozarja Milkovič, ki govori o pravi katastrofi za Bane, ki imajo zdaj kakih 230-240 prebivalcev. Poleg tega po Milkovičevih besedah tako pri Banih kot pri Padričah predlog novega načrta govori tako o obrtni, trgovski, muzejski in turistični kot tudi o stanovanjski namembnosti območja, kar po mnenju predsednika vzhodnokraške-ga rajonskega sveta ne gre skupaj, zato na koncu utegne celotno območje biti namenjeno le gradnji stanovanjskih hiš. Mil-kovič opozarja tudi na možnost novih gradenj na območjih opuščenih manjših kasarn v Gropadi, Bazovici in drugod, enaka usoda po njegovem mnenju čaka tudi bivši kino Belvedere na Opčinah. Tudi na območju nasproti bivšega begunskega taborišča pri Padričah utegne nastati novo naselje, čeprav bi bilo po predlogu načrta namenjeno sprejemnim in turističnim Igor Švab kroma dejavnostim. Poleg tega so preprečili vsako zazidljivost v vaseh, kjer utegnejo biti oškodovani tisti, ki so dvajset let plačevali davek Ici na zazidljiva zemljišča in prihranjevali, da bi si sin ali hčerka zgradila hišo, ker se želita poročiti. Podobnega mnenja je predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Bruno Rupel, ki v predlogu novega regulacijskega načrta ne vidi urbanističnega razvoja mesta in okolice, ampak le gradbeni načrt. Zazidljiva območja so bila sicer skrčena, ampak v škodo vaških jeder, zmanjšali so tudi razmerje kubičnih me- Marko Milkovič kroma trov zazidljivosti na kvadratni meter, a po Ruplovi oceni le za domačine, ki imajo majhne parcele, medtem ko so favorizirali velike gradnje. Za slednje pa površin na območju zahodnega Krasa zaenkrat ni, ker so pred časom za te površine že bila izdana gradbena dovoljenja, zdaj pa bodo nezazidljive. Leta 2007 so bila tako izdana dovoljenja za gradnjo 26 stanovanj, leta 2008 za 65, v prvih mesecih letošnjega leta pa za dvajset novih stanovanj. Zanimivo je, pravi Rupel, da bodo zdaj ta področja nezazidljiva, pri čemer se predsednik zahodnokraškega rajonskega sve- Bruno Rupel kroma ta sprašuje, zakaj ta regulacijski načrt ni prišel pred dvema letoma: »Zelo enostavno je delati regulacijski načrt, ko smo že vse zgradili in zamašili vse luknje,« zaključuje Rupel, ki napoveduje razpravo v rajonskem svetu v četrtek. O predlogu regulacijskega načrta je včeraj popoldne na strankinem sedežu v Ul. Donota razpravljala tudi skupščina izvoljenih predstavnikov Demokratske stranke v rajonskih in občinskem svetu, danes popoldne pa DS prireja tudi posvet v prostorih hotela Urban (ob 15.30). Ivan Žerjal KONTOVEL - Prejšnji teden na god sv. Janeza Krstnika Srebrna maša Jožeta Špeha Proseški in kontovelski župnik, drugače doma iz Velenja, je med tržaškimi Slovenci od leta 1990 Na god sv. Janeza Krstnika je prejšnji teden prav na dan mašniškega posvečenja pel na Kontovelu srebrno mašo domači župnik Jože Špeh (na sliki). Na Tržaškem je gospod Špeh od leta 1990, bil je najprej na Proseku in v Bar-kovljah, dušnopastirska pot pa ga je leta 1992 po smrti župnika Albina Grmeka pripeljala na Kontovel v župnijo sv. Hieronima. Že od samega začetka se je slavljenec predal tudi poučevanju na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, leta 2001 pa je po smrti proseškega župnika Rudija Bo-gatca prevzel še tamkajšnjo župnijo sv. Martina, nekaj let nazaj pa še slovensko službo božjo pri sv. Vincenciju v Trstu. Iz rodnega Velenja je Špeha življenjska pot po študiju v Ljubljani, na Dunaju in v Berlinu pripeljala na Primorsko. Pred začetkom slavja je škofov vikar za Slovence v Trstu msgr. Franc Vončina prebral čestitke tržaškega škofa msgr. Evgena Ravignanija, v imenu farne skupnosti pa se je slavljencu za dolgoletno požrtvovalno delo zahvalil Matjaž Rustja. V pridigi je Vončina najprej predstavil lik Janeza Krstnika, v drugem delu pa se je iskreno zahvalil slavljencu za njegovo velikodušno delo v naših župnijah in na šoli, v isti sapi pa se je zaustavil ob perečem problemu pomanjkanja duhovniških poklicev na Tržaškem. Praznik, ki se ga je udeležilo res veliko faranov in slavljenčevih prijateljev, se je nadaljeval v župnišču, kjer so domače žene pripravile prigrizek. (tj) Švab (SSk) v Ljubljani ob Dnevu državnosti Tržaški občinski svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Igor Švab se je v soboto v Mostecu pri Ljubljani udeležil uradnih slovesnosti ob skupni obeležitvi Dneva državnosti Republike Slovenije in Hrvaške, ob 18. obletnici slo-vensko-hrvaškega prijateljstva, kjer se je srečal s predstavniki kulturnih in športnih društev ter organizacij tako Slovencev ki živijo na Hrvaškem, kot Hrvatov, ki delujejo v Sloveniji. Kot piše v sporočilu za javnost, je splošna ugotovitev bila, da so taka srečanja potrebna ter da so manjšine veliko in neprecenljivo bogastvo in lahko nedvomno pripomorejo k utrjevanju prijateljstva in premoščanju težav. Izražena je bila želja, da bi slovenska in hrvaška politika čim prej našli ugodno rešitev glede spora o meji, tako da bi se nadaljeval postopek pristopanja Hrvaške k Evropski uniji ter da bi se v prihodnje taka prijateljska srečanja lahko razširila tudi na predstavnike Slovencev in Hrvatov, ki živijo in delujejo v Italiji. Občina Dolina deli komposterje Občina Dolina obvešča, da bo od srede 1. julija dalje vsak dan od 8. do 10. ure na županstvu Občine Dolina, potekalo brezplačno razdeljevanje vrtnih komposterjev zmogljivosti 400 litrov (do konca njihove razpoložljivosti), z namenom, da bi se spodbudilo domače kompostiranje organskih in rastlinskih odpadkov. Uporabniki bodo, po izpolnitvi ustreznega obrazca, prejeli tudi priložen natančen in enostaven priročnik za uporabo komposterja. Za komposter lahko zaprosijo vsi občani s stalnim bivališčem v občini Dolina, ki razpolagajo z zadostnim prostorom za njegovo namestitev; ob dvigu kom-posterja pa naj imajo pri sebi osebni dokument. Za naknadne informacije in pojasnila se je mogoče obrniti na tel. št. 040-8328.234. Dela v bolnišnici Burlo Garofolo Na območju bolnišnice Burlo Ga-rofolo bo promet na notranjih cestah od 1. do 12. julija zaradi del omejen vsak dan od 10. ure dalje. Prav tako bo iz varnostnih razlogov omejena možnost parkiranja. Vodstvo bolnišnice vabi zato vse, da se poslužujejo avtomobila samo v primeru, da je to neobhodno potrebno. ŠPORTNI OBJEKTI - Nova pridobitev za ŠD Vesna in ostala domača društva mm «V • • • • «V V Križani imajo novo nogometno igrišče Igrišče z umetno travo so poimenovali po vaščanu Gigiju Candottiju - V kratkem naj bi ob njem začeli graditi še telovadnico Križ se bo kmalu ponašal z enim večjih športnih centrov na Tržaškem. Včeraj so predstavniki domačih društev in krajevnih uprav predali namenu novo igrišče za mali nogomet, ki je nastalo ob glavnem nogometnem igrišču s pokrito tribuno. Po besedah predsednika ŠD Vesna Roberta Vido-nija bodo ob malem igrišču v teku tega leta začeli graditi še telovadnico. Igrišče za mali nogomet z umetno travo so poimenovali po vaščanu Luigiju (Gi-giju) Candottiju, ki je bil več let Vesnin odbornik, umrl pa je pred dvema letoma. Objekt bodo soupravljala tri vaška društva - ŠD Vesna, ŠD Mladina in KD Vesna. Vidoni je povedal, da so vaščani pred 10 leti očistili zemljišče ob kriškem »stadionu«. Leta 2007 je Združenje za Križ na javni dražbi odkupilo zemljišče od deželne nepremičninske družbe FVG, lani pa je deželna uprava dodelila projektu za igrišče z umetno travo prispevek v višini 500 tisoč evrov. Predsednik ŠD Vesna se je zahvalil deželni in tržaški občinski upravi (del zemljišča je v njeni lasti), Združenju za Križ, ki podpira kulturno in športno obogatitev vasi, geom. Fabiu Urli- niju in društvenemu odborniku Alfredu Ghiri. Naslednja na vrsti je torej telovadnica, za katero je Dežela FJK že prispevala 700 tisoč evrov. Uradno odprtje novega nogometnega igrišča je uvedel otroški pevski zbor Glasbeni ustvarjalci, slovesnost ob kioskih kriške šagre pa je povezovala Mairim Cheber. Po Vidoniju so posegli deželna odbornica Federica Seganti, slovenska konzulka Bojana Cipot, poslanec Massimiliano Fedriga, deželni svetnik Igor Gabrovec, predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, tržaški odbornik Michele Lobianco ter pokrajinska predsednika organizacij CONI in FIGC Stelio Borri in Luca Giani. Novo igrišče je blagoslovil župnik Maks Suard, ploščo v spomin na Luigi-ja Candottija (izdelal jo je Pavel Hrovatin) pa sta odkrila žena in sin pokojnega, Laura in Roberto. Na novem igrišču je prvi nastopil nogometni žongler Swan Ritossa, sledila je prva tekma memoriala v spomin na Mateja Lachija Laha: na sporedu je bil derbi med Plavimi in Kržani. Turnir se bo nadaljeval do 4. julija, konec tedna bo tudi vrhunec šagre, ki jo skupaj prirejajo tri vaška društva. (af) Plošča na novem nogometnem igrišču kroma / TRST Torek, 30. junija 2009 9 1 ŠOLSTVO - Višješolci včeraj pisali tretjo nalogo v okviru državnega izpita Pisni del mature je mimo Od jutri dalje spraševanja Tretjo pisno nalogo so pripravile komisije na posameznih šolah in je obsegala več predmetov Maturanti slovenskih višjih srednjih šol v Trstu so se včeraj spopadli še s tretjo pisno nalogo v okviru letošnjega državnega izpita. Medtem ko sta bili prejšnji nalogi vsedržavnega značaja, so tretjo pripravile maturi-tetne komisije na posameznih šolah oz. smereh in je bila torej internega značaja, obsegala pa je snov, ki so jo maturanti predelali v teku zadnjega šolskega leta. Pri nalogi je prišlo v po-štev več predmetov (od tod tudi naziv multidisciplinarna naloga), imela pa je tudi več tipologij, od sintetične obravnave določene tematike do kratkih odgovorov na vrsto vprašanj. Kandidati so včeraj imeli štiri ure časa za pisanje naloge. Večina jih je začela pisati okoli 8.30 oz. 9. ure, le kandidatke klasičnega liceja Franceta Prešerna so s pisanjem naloge pričele ob 11. uri, ker so morale počakati na komisijo, ki je prišla iz Gorice (klasična liceja v Trstu in Gorici imata namreč skupno komisijo). Če ostanemo pri liceju Prešeren, so kandidatke jezikovne smeri morale napisati sintetično obravnavo določenih tematik iz latinščine, filozofije, tujega jezika in fizike, medtem ko so na znanstveno-fizikalni smeri prišli v poštev tuj jezik, italijanščina, prirodopis ter risanje in zgodovina umetnosti. Kandidatke klasične smeri pa so morale napisati krajše odgovore na vrsto vprašanj, po tri za vsak predmet, iz sledečih predmetov: zgodovine umetnosti, zgodovine, tujega jezika in matematike. Na oddelku za knjigovodje Trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa so kandidati morali odgovarja- ti na vrsto vprašanj iz uporabne matematike, gospodarskega zemljepisa, prava in tujega jezika, na oddelku za geometre pa so morali podati sintetično obravnavo tematik iz italijanščine, topografije, prava in matematike. Na Pedagoškem in družboslovnem li-ceju Antona Martina Slomška so kandidati tako pedagoške kot družboslovne smeri pisali tipologijo naloge, ki je predvidevala krajše odgovore na vprašanja: slednja so na pedagoški smeri bila iz filozofije, matematike, italijanščine ter risanja in zgodovine umetnosti, na družboslovni smeri pa iz prava, tujega jezika, matematike in filozofije. Na Poklicnem zavodu Jožefa Stefana so vzeli v poštev mešano tipologijo naloge, kjer so morali kandidati rešiti tri naloge ter odgovoriti na sedem vprašanj. Za kandidate so poleg tujega jezika, italijanščine in matematike prišli v poštev še na elektronskem oddelku sistemi, na mehanskem oddelku elektronika, na ke-mijsko-biološkem oddelku pa biotehnologija. Po popravi nalog in objavi rezultatov pisnega dela mature se bo jutri začel ustni del državnega izpita. Na liceju Prešeren bodo pred komisijo kot prve sedle kandidatke jezikovne smeri, na liceju Slomšek maturanti družboslovne smeri, na zavodu Zois kandidati oddelka za knjigovodje, na zavodu Stefan pa kandidati kemijsko-biološkega in elektronskega oddelka. Na večini smeri bodo končni izidi mature znani najbrž že konec tedna. Ivan Žerjal Prizor iz včerajšnjega pisanja tretje maturitetne naloge na liceju Slomšek kroma INTERVJU - Vladimir Vodopivec Nekaj nasvetov za učinkovit nastop na ustnem delu mature Odjutri dalje so bodopetošolke inpetošolci soočali z ustnim delom državnega izpita. Marsikomu povzroča ta preizkušnja največ skrbi, saj nastop pred komisijo pogosto spremlja trema. Da bi dijake nekoliko pomiril, se je Primorski dnevnik obrnil na strokovnjaka v javnem nastopanju Vladimirja (Ladija) Vodo-pivca, ki je navedel nekaj koristnih nasvetov. Vodopi-vec se je več let posvečal znanstvenemu komuniciranju in organizaciji kongresov, do pred kratkim je bil direktor združenja italijanskih piarovcev FERPI, trenutno pa poučuje na fakulteti za stike z javnostjo v Gorici. Kako naj dijaki komunicirajo s komisijo? Najprej naj podčrtam, da temelji komunikacija na dialogu, ne pa na monologu. V tem primeru to pomeni, da mora komunikacija sloneti na nekakšnem dialogu med člani komisije in maturantom. Slednji mora razumeti, da lahko brez strahu prosi za pojasnilo in preveri, ali je dobro razumel zastavljeno vprašanje. Zavedati pa se mora, da nekomunicirati ni mogoče. Tudi molk ali drastičen odklon nekaj pomenita, komunikacija je namreč veliko več kot sama beseda. Komuniciramo tudi s kvaliteto glasu, s telesom, z obrazno mimiko. Kako lahko naše telo pokaže, da smo samozavestni in pripravljeni? Zelo pomembno je seveda to, kar povemo. Neumnosti raje ne govorimo in najbolje bo, da predmet popolnoma obvladamo. Ob vprašanju, kaj povedati, pa je zelo važno tudi kako to povedati. Ob besedah govori telesna govorica, ton in barva glasu. Mladim svetujem, naj vadijo doma: berite in ponavljajte na glas, če je potrebno, to delajte pred ogledalom. Tako se boste videli, spoznali in se sprijaznili s svojim videzom. Vse je pomembno: kako govorite, kam gledate, kako obračate oči. Prijatelja, sestro ali mamo zaprosite, naj poslušajo vaše predavanje. Vaja bo tudi pomirila živce. Pred vstopom v razred vedno pomaga globok vdih, še prej pa je potreben dober zajtrk, ki daje potrebne energije: iti tešči na izpit ni primerno. Pa tudi alkohol ne sodi na izpit: nekateri trdijo, da te špric poživi, učinek pa kmalu mine in rezultat je še slabši. Kakšno vlogo imajo kretnje in mimika? Na izpitih je prvi vtis zelo važen. Če ga na začetku polomimo, ne bomo imeli prilike, da vtis popravimo. Paziti moramo, kako vstopimo v razred, kako hodimo do mize, kako pozdravimo (pozdravimo skozi stisnjene zobe, ali pa lepo in sproščeno?), kako sedemo pred profesorje. Na vse to se lahko primerno pripravimo. Tudi očesni stik s sogovornikom je primarnega pomena. Če bomo buljili stran ali pa pove-šali oči, bomo izzvali manj pozitivne občutke. Rahel smehljaj pa je boljši od trdega obraza. Kaj pa oblačila? Tudi ta vplivajo? Seveda. V določenih okoljih je bolje izbrati bolj formalna oblačila. Res je, da so maturantje mladi, ki sledijo modi, toda moda ni sopomenka elegance. Nizke hlače, kratke majice in trebuh »na ogled« sodijo v kopališča Topolini, ne pa na državni izpit. Ali lahko s prefinjeno komunikacijo nadoknadimo vrzeli v znanju? Odgovarjati moraš na zastavljena vprašanja, ne moreš presedlati z matematike na filozofijo. Če snovi ne poznaš, ni veliko pomoči. Če pa dijak vsaj nekaj zna in to pove prisebno ter daje dober vtis, potem si lahko delno pomaga. Brez dobrega znanja ne bo prejel odlične ocene, morda se bo dokopal do kake potegnjene šestice ... Aljoša Fonda SESLJAN Posilili 19-letno dekle iz ZDA V nedeljo ob zori so trije moški v Sesljanu posilili 19-letno dekle iz ZDA, ki je trenutno na Tržaškem na obisku pri prijateljici. Kriminalno dejanje je policiji prijavilo samo dekle, ki so ga nato pregledali v otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Zdravniki so potrdili, da je bila ženska žrtev posilstva. Preiskavo vodijo policisti mobilnega oddelka tržaške kve-sture, ki drugih podatkov zaenkrat ne posredujejo javnosti. Izvedelo se je vsekakor, da naj bi mlada Američanka povedala, da so jo posilili malo pred zoro na stezi, ki povezuje naselje z morjem. Dodala je, da medtem ko so jo trije kriminalci izmenično posiljevali, sta druga dva opazovala, ne da bi jih skušala ustaviti. Preiskovalci so s tem v zvezi že zaslišali nekaj oseb. Toda glede na tajnost preiskave, ni znano, ali so to bili osumljenci, priče ali osebe, seznanjene z dogodkom. »To je zaskrbljujoč dogodek, ki ga obžalujem,« je poudaril de-vinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret. Doslej je Sesljan in tamkajšnji zaliv, v katerem so kopališče, restavracije in diskoteke, obiskalo mnogo mladih in smo vselej zagotovili varen kraj za zabavo, je še povedal župan Ret in naglasil, da se kaj takega v Sesljanu še nikdar ni zgodilo. Zaskrbljenost in obenem presenečenje so izrazili tudi lastniki sesljanskih javnih lokalov. GLEDALIŠČA V GLEDALIŠČU - Glasbena matica Ljubezen je večna Koncert bo jutri zvečer ob 2130 na dvorišču devinskega gradu • •• Oblikovalke prvega dela koncerta »Ljubezen je večna ...« je naslov, ki bo povezal skladbe in besedila v prvem delu koncerta, s katerim se bo začel večerni niz dogodkov, ki jih Glasbena matica prireja v okviru festivala Gledališča v gledališču. Po uspešni matineji z učenci slovenske glasbene šole, ki je odprla celotni program tradicionalne festivalske pobude Pokrajine Trst, bodo zdaj na vrsti profesionalni glasbeniki, ki so študirali, diplomirali ali poučujejo na Glasbeni matici. Ob svoji stoletnici bo imela ustanova priložnost, da predstavi svoje delovanje, dosežke in potencial širšemu občinstvu. Prvi, dvodelni večer bo na sporedu jutri ob 21.30 na dvorišču devinskega gradu. V tem sugestivnem okviru bo premierno zaživel projekt treh ustvarjalk. Solopevka madžarskega izvora Krisztina Nemeth, ki poučuje na Glasbeni matici, harfistka Tadeja Kralj in igralka Slovenskega stalnega gledališča Nikla Pe-truška Panizon bodo oblikovale namreč »triglasni« spored s samospevi in poezijami na temo ljubezni. Na programu bodo skladbe in pesniška besedila španskih, italijanskih in slovenskih avtorjev. Drugi del koncerta se bo nadaljeval s solo nastopom priznanega tržaškega kitarista Marka Ferija, enega od najbolj dejavnih in mednarodno uveljavljenih glasbenikov in pedagogov Glasbene matice, ki bo izvedel program skladb Brouwerja, Dyen-sa, Tortore in Bogdanovica. V primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v avditoriju Zavoda združenega sveta v Devinu. Krožišče pri Ljudskem vrtu bodo poimenovali po Fulviu Tomizzi Občinski odbor je med včerajšnjo sejo dokončno odobril poimenovanje območja pri Ljudskem vrtu po pisatelju Fulviu Tomizzi. To bo območje, na katerem so ravno pred nedavnim uredili krožišče (it. Largo Giar-dino). Upati je, da bo krožišče kmalu dokončno urejeno, resnici na ljubo pa bi si Tomizza zaslužil nekaj več. Med sprejetimi sklepi sta tudi pozitivno mnenje glede sodelovanja med občinama Trst in Benetke na področju informatike ter ustanovitev posebnega sklada 300.000 evrov za izredne posege na področju zaposlovanja. 1 6 Torek, 30. junija 2009 GORIŠKI PROSTOR / LONJER - Sinoči predstavitev že 7. mednarodne likovne delavnice Arteden v Lonjerju že posnemajo v Walesu in v katalonski Barceloni V Lonjerju bo od 5. do 11. julija mednarodna likovna delavnica Arteden, ki privabi vsako leto mlade umetnike z različnih koncev sveta. Arteden bo letos že sedmič zapored. Zaradi tega so organizatorji SKD Lonjer-Katinara navdušeni, še bolj pa jih navdušuje sorodna prireditev Celfeden, ki je bila v juniju v Walesu in za katero so poskrbeli umetniki, ki so sodelovali na prejšnji Ar-tednih. V okviru Artedna bo tudi letos poseben kulturni dogodek. V sodelovanju s Skladom Sergija Tončiča bodo v Lonjerju gostili dva finalista za nagrado zlato zrno, ki so jo podelili v prejšnjih dneh. Že včeraj so tako odprli razstavo končnega zmagovalca Ivana Žer-jala, nastopil pa je tudi harmonikar Igor Zobin. Arteden in program dogodkov je predstavila sinoči Jana Pečar. O delu Ivana Žerjala je govoril sam avtor, medtem ko je sodelujoče umetnike predstavila Darja Kodrič. To so Mariya Efremova, Azad Karim, Vesna Kranjec, Roberta Skerlavaj, Gerda Sture in Luca Vanello. Arteden posveča pozornost stiku med umetniki manjšinskih in večinskih evropskih etničnih skupin in bo tokrat že sedmo leto zapored, je poudarila Jana Pečar. To je eksperimentalna delavnica likovnega izražanja, ki vabi k ustvarjanju goste-umetnike iz raznih evropskih krajev. Obenem ponuja prostor tudi drugim lokalnim ustvarjalcem in sodelujočim združenjem, mladim in nenazadnje prebivalcem Lonjerja. Arteden je v sedmih letih zasidral mrežo živih odnosov in navdušenja, je naglasila Pečar. Spored letošnje delavnice spet poudarja interaktivnost, srečanje med različnimi umetnostnimi pristopi (slikarstvo, mozaična obrt, fotografija, ples, glasba, poezija), preizkušanje, odprtost in dostopnost vsem, ki bi se radi vključili v poletni ustvarjalni krog. Posebno pozornost bodo na Artednu letos deležni slovenski ustvarjalci iz naših krajev. Arteden bo torej letos predvsem možnost, da se lokalni mladi ustvarjalci predstavijo in da se srečajo z umetniki iz drugih zemljepisnih realnosti. Kar nas letos še najbolj navdušuje, so sadovi, ki jih je v teh letih obrodil Arteden, je dejala Pečar: podobno delavnico z naslovom Celfeden so priredili v Walesu, podobno pa nameravajo storiti tudi Katalonci v Barceloni. Arteden se bo začel v nedeljo, ko bo ob 19.30 sprejem umetnikov s pesniško umetniškim dogodkom Poet art. Sodelovali bodo Andrej Carli, Tomaž Scarcia, Erik Cernigoi, Giulia Marsich in Julija Kjuder. Od ponedeljka do petka bo vrsta prireditev, na voljo pa bodo bodo vsak dan delavnice za otroke oz. najstnike. V torek, 7. julija, bodo ob 20. uri odprli fotografsko razstavo Marca Tavina Podobe iz Vietnama, ob 21. uri bo plesna točka s skupino Arabesque. V sredo bo ob 20. uri Pevski sprehod po vasi. V četrtek, 9. 7., bo zabava in ples s skupino Alter ego, v petek bo ob 18. uri kuharska delavnica za odrasle. V soboto, 11. julija, bodo na sporedu predstavitev Franca Vecchieta, tradicionalna južnoameriška glasba ter razstava del otroških in mladinskih delavnic. Včeraj danes Danes, TOREK, 30. junija 2009 EMILIJA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 -Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 14.38 in zatone ob 0.55 Jutri, SREDA, 1. julija 2009 BOGOSLAV VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,9 stopinje C, zračni tlak 1015 mb raste, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 71-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,3 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 4. julija 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Bernini 4 (na vogalu z ul. del Bosco) - 040/309114, Ul. Felluga 46 -040/390280, Milje - Beneško nabrežje 3 - 040/274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4 (na vogalu z ul. del Bosco), Ul. Felluga 46, Oširek Piave 2, Milje - Beneško nabrežje 3, Opčine - Pro-seška ul. 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Coraline e la porta magica«. ARISTON - Na sporedu Festival Mare-metraggio. Informacije na spletni strani www.maremetraggio.com. CINECITY - 16.00, 17.30, 18.50, 20.30, 21.45 »Transformers: la vendetta del caduto«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Coraline e la porta magica«; 16.00, 18.10, 20.05, 22.00 »Una notte da leoni«; 16.00, 17.55, 20.10, 22.05 »La ra-gazza del mio migliore amico«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un'estate ai Ca-raibi«; 22.00 »I love radio rock«; 18.00, 19.50 »Terminator salvation«; 16.05 »Una notte al museo 2: La fu-ga«. FELLINI - 16.10, 18.00, 19.50, 21.45 »Coco Avant Chanel«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 18.20 »Vincere«; 16.45, 20.20, 22.00 »Martyrs«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15, 19.30, 21.45 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La ragazza del mio mi-gliore amico«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00, 20.00, 22.00 »V žrelu pekla«; 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 »Hannah Montana«; 17.20, 19.30, 21.40 »Prekrokana noč«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10 »Moonacre, i segreti dell'ultima Luna«; 18.45, 22.15 »Un'estate ai Carai-bi«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.20 »Transformers: la vendetta del caduto«; Dvorana 3: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Una notte da leoni«; Dvorana 4: 15.30, 17.10, 20.40 »Una notte al museo 2«; 18.45, 20.30, 22.15 »Borderland - Linea di confine«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.30 »Transformers - La vendetta del caduto«; Dvorana 2: 18.00, 20.00, 22.00 »La ragazza del mio miglior amico«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.10 »Una notte da leoni«; Dvorana 4: 17.30 »Coraline e la porta magica«; 20.10, 22.10 »Un'estate ai Caraibi«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »Fro-zen River«; Kinemax d'Autore: 17.45, 20.00, 22.00 »Il canto di Paloma«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča vse, ki so pogojno vpisani v pokrajinske lestvice učnega osebja in so med tem časom dosegli predvideni naslov (habilitacijo ali specializacijo), da do danes, 30. junija, našemu uradu predstavijo prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice. Obenem spominjamo, da imajo vsi tisti, ki so uvrščeni v lestvice rednih natečajev (do 1999-2000) in so med tem časom dosegli specializacijo za podporni pouk, do 1. julija pravico, da potrdilo o opravljeni specializaciji predložijo Deželnemu šolskemu uradu (obrazci so na razpolago pri Uradu za slovenske šole). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil dne 28. maja 2009 objavljen razpis za vključitev v zavodske lestvice učnega osebja, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it). Interesenti morajo prošnjo (obrazci bodo v kratkem objavljeni na zgoraj omenjeni spletni strani) predstaviti na tajništvo ene od izbranih šol do danes, 30. junija. Nove lestvice bodo v vseh ozirih nadomestile tiste, ki so bile veljavne v šolskih letih 2007/08 in 2008/09, tako da morajo vsi interesenti ponovno predstaviti prošnjo. Prošnjo morajo predstaviti tudi tisti kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice in ki želijo vključitev v prvi pas zavodskih lestvic. RAVNATELJI TRŽAŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL pozivajo dijakinje in dijake, ki so pravkar zaključili 3. razred nižjih srednjih šol in njihove družine, da se čimprej javijo v tajništvih izbranih višjih srednjih šol za potrditev vpisa. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ F. MILČIN-SKEGA obvešča, da je še nekaj prostih mest in sicer za tabor »Z vetrom« 1. izmena (19. do 25. julija) - 2 mesti, 2. izmena (od 26. do 1. avgusta) 2 mesti, prijave sprejemamo do 16. julija. Za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ pa sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise do 20. avgusta. Za vsa dodatna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. S Izleti MI GREMO HOD'T N VIŠARJE, pridš z nami? Jezerski kvintet - Jazbo, Bobo, Čano, Sax, Fabjan smo za nedeljo, 12. julija, rezervirali avtobus, spekli pršut in segreli inštrumente! Informacije in rezervacije na tel. št.: 347-6849308 (Igor) ali 335-7016807 (Robi). SPDT organizira od petka, 17., do nedelje, 19. julija, tridnevni pohod v spodnje Bohinjske gore. Iz Bihinjske Bistrice se bodo povzpeli na Črno prst, Po-rezen in Hudojužno. Za vse potrebne informacije in prijave pokličite na tel. št. 040/220155 (Livio). Vabljeni! Hi Osmice DRUŽINA PERTOT Špjlni ima odprto osmico v Nabrežini, Stara vas 10. Vabljeni! OSMICA pri Štolfovih, Salež 46. Tel. št.: 040-229439. Vabljeni! OSMICO je odprl Iztok v Slivnem. Tel.št.: 040-200634. OSMICO je odprl Ladi Rebula v Repni-ču št.2. Tel. št.: 040-229174. OSMICO smo odprli pri Stršinoveh na Colu. Vabljeni. OSMICO smo odprli pri Terčonovih v Mavhinjah št.42. Tel. št.: 040-299450. OSMICO sta odprla v Samatorci Stanko in Alma. Vabljeni. Tel.št.: 040-229349. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Med-jivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. STEVO ZAHAR je v Borštu 58 odprl osmico. Tel. 040-228451. Toplo vabljeni! V ZGONIKU št. 59 je odprl osmico Janko Kocman. Tel. 040-229211. ZAHODNI KRAS - Praznik vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla Procesija po kriških ulicah Praznik pri nogometnem igrišču se bo nadaljeval v soboto in nedeljo V Križu so v nedeljo in včeraj praznovali vaška zavetnika sv. Petra in Pavla. V nedeljo je bila tradicionalna procesija po vaških ulicah, sinoči pa slovesna maša, ki jo je daroval openski dekan g. Tone Bedenčič. Procesije (foto Kroma) se je letos udeležilo veliko ljudi, med katerimi je bilo lepo število mladih. Procesijo so popestrili dekleta in mladeniči v narodnih nošah, pel je domači cerkveni pevski zbor, poseben pečat pa je verskemu sprevodu dala nabrežinska godba na pihala. Praznik zavetnikov so spremljale številne kulturne in družabne prireditve. Najprej je bil na vrsti Kriški teden v priredbi kulturnega društva Vesna, sinoči pa je v Slomškovem domu zaprla vrata razstava o vodi kot viru življenja. Vaški praznik ob kriškem nogometnem igrišču se bo nadaljeval še v soboto in nedeljo. / TRST Torek, 30. junija 2009 1 1 Čestitke Hip hip hura', danes naša SARA 30 let ima! Vse najboljše in veliko srečnih dni ji iz srca voščijo prijateljice Irina, Mojca, Romina in Maja. Dragi MAGDA in DARKO, že trideset je let pod skupno streho. Ob 30-letnici poroke vama želimo še veliko zdravja, ljubezni, sreče in uspehov Jan, Jaš ter vsi domači. Draga MAGDA in DARKO, da bi se še naprej tako rada imela in še veliko lepih let skupaj preživela. To vama voščimo iz srca. ENDADUFA 71 Obvestila KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s poletnim urnikom od 9. do 13. ure. KRUT - nadaljuje se vpisovanje za izlet od 13. do 18. septembra v odkrivanju zanimivosti Sicilije in Malte. Pohitite, ker je število mest omejeno! Podrobnejše informacije s programom in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. ASZ - AŠD POMLAD obvešča, da bo redni občni zbor danes, 30. junija, ob 21. uri v športnem centru v Bazovici. DRUŠTVO I.GRBEC vabi danes, 30. junija, ob 19. uri na predstavitev medi-tacijskega tečaja, ki se bo odvijal vsak torek, od 20. do 21. ure v društvu I. Grbec, Servola 124. Informacije na tel. št.: 040-307665 ali 328-1839881 (Vit-toria). ELIC- Umetnosta šola »Sintesi« vabi vašega otroka na likovne delavnice od danes, 30. junija, do petka, 3. julija, ter od torka, 7., do petka, 10. julija, (Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami) od 9.00 do 12.00 ure, ki jih vodi umentik Leonardo Calvo, na Opčinah v Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040-390823, 333-4784293, 040774586. SK DEVIN vabi na 35.redni letni občni zbor, ki bo danes, 30. junija, na Sedežu v Slivnem ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo,nadzorniško poročilo, odobritev obračuna in proračuna, pozdravi gostov, predstavitev smučarskih ekip in trenerjev za sezono 2009/2010. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut razpisuje nagrade za zaključena diplomska in podiplomska dela. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki so v akademskih letih 2007/2008 di-plomirali/magistrirali/doktorirali iz družboslovnih in humanističnih ved na univerzah v Italiji, Sloveniji in drugih državah. Rok oddaje je danes, 30. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na: www.slori.org. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 30. junija, ob 20.30 tovariško srečanje ob zaključku sezone. MEPZ DEVIN-RDEČA ZVEZDA iz Sa-leža vabi na zaključni koncert letošnje sezone, ki bo v novi štivanski cerkvi Ja- neza Krstnika v sredo, 1. julija s pri-četkom ob 20.30. ODBOR ZA MISIJON vabi na srečanje z g.o Branko Sulčič od Hospica Adria Onlus na temo »Biti prostovoljec v Ho-spicu«, v sredo, 1. julija, ob 18. uri v župnijskem domu pri Sv. Jakobu (za cerkvijo), Trg Sv. Jakoba 14 (Campo San Giacomo), 5. nadstropje. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta za Tržaško, da bo seja v sredo, 1. julija, ob 18.30 v prvem in 19. uri v drugem sklicu na dvorišču Tržaške knjigarne (Ul. S.Francesco 20). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB JURE KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 1. julija, v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je za sredo, 1. julija, sklican Deželni svet. Zasedanje bo potekalo v prostorih pevskih zborov v Devinu s pričetkom ob 19. uri v prvem sklicu in ob 20. uri v drugem sklicu. Vsako članico lahko zastopa en predstavnik. Čla-nice-Federacije imajo pravico do dveh predstavnikov. Se ji lahko prisostvujejo tudi predsedniki članic, nimajo pa volilne pravice. SKD IGO GRUDEN vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem domu Igo Gruden v četrtek, 2. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja vaški praznik ob priliki 105-obletnice ustanovitve društva, 3.,4. in 5. julija na B'lancu. Zabavali vas bodo ansambla »Mi« in »Souvenir«. V nedeljo mimohod godb na pihala in koncert na prireditvenem prostoru. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v Občini Repentabor, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za leto 2008, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti izključno na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago od 3.junija v občinskem tajništvu, v sledečih uradnih urnikih: pon-pet 9.0012.00, pon. in sre. tudi 15.00-17.00. Rok za vložitev prošenj, izpolnjenih v celoti, zapade 3.julija, ob 12.uri. OBČINA REPENTABOR sporoča, javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v Občini Repentabor, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo predtem neodda-no, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon v predmetu. V ta namen je treba predstaviti prošnjo izključno na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu, in bo na razpolago od 3.junija na tajništvu občine Repentabor - Col št.37, v sledečih uradnih urnikih: pon-pet 9.00-12.00, pon. in sre. 15.0017.00. Rok za vložitev prošenj izpolnjenih v celoti zapade 3.julija, ob 12.uri. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO GRAD od Banov vabi v brjač pri Ču-kaveh na Svetoivanski praznik. Prireditev bo v petek, 3. julija, ob 20.30. Nastopila bosta humorista Zmaga in Vi-torjo in harmonikar Rado Andoljšek. V primeru slabega vremena bo prireditev v društvenih prostorih. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na društveni praznik v soboto, 4. julija, ob 20.30 na društvenem sedežu v Se-sljanskem zalivu. MLADINSKI KROŽEK DOLINA v sodelovanju s slovenskim kulturnim društvom »Valentin Vodnik« vabita na »Praznovanje sv. Urha« v soboto, 4. julija, ob 19. uri s slovesno sv. mašo v župnijski cerkvi v Dolini. Sledi kulturni program v prostorih mladinskega krožka z nastopom pihalnega orkestra Breg, gojencev glasbene šole in komičnega dua Zmaga in Vittorio. Toplo vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od 1. julija dalje zaprta za nedoločen čas. ARTEDEN/09 vabi od ponedeljka, 6., do petka, 10. julija, od 17. do 18. ure, na umetniškem prizorišču v Športno kulturnem centru v Lonjerju, »Workshop 4 teenager«, ustvarjalna delavnica za najstnike »Ples v barvah«, mentorici Daša Grgič in Jana Pečar. Informacije in prijave: Tel. št.: 333-5062494 predstavnica Skd Lonjer-Katinara, mail: ja-na@arteden.org. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah o'pen bic. Tečaji bodo ce-lotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tečaj od 6. do 10. julija; 2. tečaj od 10. do 14. avgusta. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure ter ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax 040-299858, e-mail in-fo@yccupa.org ter na spletni strani www.yccupa.org. POLETNO SREDIŠČE KRATKOHLAČ-NIK bo v prostorih otroškega vrtca Marjan Štoka na Proseku (Trst), od 6. do 31. julija, od 8. do 17. ure pod naslovom »Palček Kratkohlačnik potuje z ...«. Vpisi in informacije na tel. št.: 040212289. OBČINA DOLINA Odborništvo za Socialno službo organizira od 5. do 12. septembra letovanje v Riminiju za občane, ki so dopolnili 60. leto starosti. Vpisovanje poteka v Anagrafskem uradu do torka, 7.julija, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.15; ponedeljek in sreda popoldne od 14.30 do 16.45. Prošnji je treba priložiti kopijo davčnih dohodkov za leto 2008 in izjavo o primernem zdravstvenem stanju za letovanje na obrazcu, ki je na razpolago na občini. OBČINE ZGONIK, REPENTABOR IN DEVIN NABREŽINA iz Okraja 1.1 organizirajo letovanje v toplicah za sedemdeset oseb v letovišču Abano Terme (PD) v obdobju od 20. septembra do 4. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo osebe, ki so stare preko šestdeset let, samostojne in stanujejo v eni izmed treh občin. Obrazec s prošnjo za udeležbo na letovanju je mogoče dvigniti na sedežih Občin Zgonik, Repentabor ter na Uradu Socialne službe Občine Devin Nabrežina v Naselju Sv. Mavra, 124 v Sesljanu, ob urniku poslovanja. Prošnje za udeležbo, ki naj bodo izpolnjene na ustreznem obrazcu in potrebne dokumente je potrebno oddati na zgoraj omenjenih sedežih do 8. julija. 19. DRAGA MLADIH na temo Ustvarjalnost in inovativnost bo od 10. do 12. julija v Kopru, Središča Rotunda (stari zapori). Petek 10. julija, ob 20. uri večer z inovatorjem Japecom Jakopinom. Sobota, 11. julija, ob 10. uri okrogla miza »Od inovativnosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Florjančič, Tinkara Kovač, Gregor Čušin; od 15. ure dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativnost in ustvarjalnost mladih«, beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Doniztti 3, 040 370 846, www.dragamladih.org 19. DRAGA MLADIH na temo ustvarjalnost in inovativnost bo od 10. do 12. julija v Kopru, Središča Rotunda (stari zapori). Petek 10. julija, ob 20. uri večer z inovatorjem Japecom Jakopinom. Sobota, 11. julija, ob 10. uri okrogla miza »Od inovativnosti do ustvarjalnosti« gostje: Jure Leskovec, Peter Florjančič, Tinkara Kovač, Gregor Čušin, od 15. uri dalje delavnice. Nedelja, 12. julija, ob 10. uri okrogla miza »Inovativnost in ustvarjalnost mladih« beseda udeležencem. Prijave in informacije: MOSP-Mladi v odkrivanju skupnih poti, Ul. Donizetti 3, 040-370846 ali www.dragamladih.org. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Evropska levica krožek 1. maj vabi v Ljudski dom v Podlonjerju v ponedeljek, 20. julija, ob 19. uri na javno srečanje na temo »Hitra železnica: gospodarska priložnost ali pustošenje okolja?«. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji bodo celotedenski in ob vikendih. Vršili se bodo v sledečih izmenah: 1. tedenski od 27. do 31. julija, od 10. do 16. ure; 2. tedenski od 3. do 7. avgusta, od 10. do 16. ure. Datumi tečajev ob vikendih: 1.: 26.,27.,28.junij, 4.,5.julij; 2.: 10.,11.,12.,18.,19. julij; 3.: 24.,25.,26.ju-lij, 1.,2.avgust. V petek zvečer teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in info: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 11. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure, na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, oziroma na tel./fax: 040-299858 ali po e-mailu info@yccupa.org in na spletni strani www.yccupa.org. PILATES - SKD F. PREŠEREN iz Boljun-ca obvešča, da se vadba nadaljuje do konca julija v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini vsak torek in petek, od 19. do 21. ure. POLETNE DELAVNICE TREBČE 2009 Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč, v sodelovanju z Jusom-Srenjo Trebče in Amaterskim športnim društvom Primorec, organizira »Poletne delavnice Trebče 2009« za otroke, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Delavnice bodo potekale v Ljudskem domu v Trebčah v tedenskih izmenah do 31. julija, pod strokovnim vodstvom študentk in diplomiranih vzgojiteljic Pedagoške fakultete. Na sporedu bodo športne igre, likovno ustvarjanje, glasbene urice, kuharske delavnice, zabava, igre in še in še. Za informacije in vpis pokličite čimprej na tel. št.: 347-8386109 (Biserka). Vabljeni! POLETNI CENTER NATURA vabi otroke od 6. do 13. leta na kreativni in zabavni oddih v Teniški center v Nabre-žini, in sicer do 16. avgusta s tedenskimi ciklusi. Teniški tečaj in aktivnosti v naravi. Info: 338-6376575 ali 3349314040. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23., do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na in-fo@cheerdancemillenium.com. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040/22684 (Sandra) ali 040/226480 (Zdenka) po 20.uri. KRUT vabi na skupinsko letovanje ob koncu poletja v Mali Lošinj, od 30. avgusta do 6. septembra. Vabljeni! Podrobnosti na sedežu, Ul Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT vabi v Šmarjeske toplice od 30. avgusta do 9. septembra, na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b - tel. št.: 040-360072. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) do 4. septembra. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s splavarji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas) vključno do 5. avgusta. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. H Prireditve MEPZ DEVIN - RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z župnijo Janeza Krstnika iz Štivana in SŠKD Timava, Medjavas -Štivan, vabi na dobrodelni koncert, ki bo v novi cerkvi Janeza Krstnika v Šti-vanu, v sredo, 1. julija, ob 20.30. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM 2009 vsak četrtek v juliju na dvorišču Prosvetnega doma na Opči-nah, ob 21. uri. SKD TABOR prireja »Poletje pod kostanjem 2009«, v Prosvetnem dom na Op-činah: četrtek 2. julija, koncert skupine »Prifarski Muzikanti«; četrtek 9. julija »Večer srbske folklore; četrtek 16. julija, gledališka predstava »Jamski človek«; četrtek 23. julija, celovečerni film »The Millionaire«; četrtek 30. julija, koncert ameriške pevke »Gwen Hughes«. Začetek večerov ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bodo prireditve odvijale v dvorani. V KRAŠKI HIŠI v Repnu bo do vključno nedelje, 5. julija, na ogled razstava »Izbor iz zbirke Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju«. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 ter od 15.00 do 17.00. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. S Poslovni oglasi MLADI KRAŠKI MUZIKANTJE v Baru pri Bojani v KRIŽU v četrtek, 2. julija, od 20.30 dalje. Vabljeni! 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO B, ES, AS prostor, 1.600 evrov, malo igrano, prodam; tel. 335-5387249. DRAGA DEKLETA! Če imate voljo se poročiti z mojo poročno obleko, staro 53 let, pokličite me, rade volje vam jo posodim, številka 46. Tel. 040-299820. IŠČEM PLATIŠČA za VW Polo R14 185x55 ali R15 195x45. Tel. 3336925572. MERCEDES A 160, letnik nov. 2003, full optionals, redno servisiran mercedes, prodam v odličnem stanju. Cena: 7.500 evrov. Tel. 348-7745988. PRODAJAMO vinograd v Logu in manjše zemljišče v Ricmanjih. Tel. 3317707948 od 12. do 14. ure. PRODAM avto peugeot 207 1.4 xs, bencin, 8W, junij 2006, črne barve, tri vrata, klima, gume februar 2009, redno servisiran, 48.500 prevoženih km, v zelo dobrem stanju. Cena 7.500 evrov, možnost pogajanja. Tel. št.: 3389339077. PRODAM sledeče učbenike za znanstveni licej: Biologija 2 in 3, Zgodovina 1, Svet književnosti 1 in Od prvih zapiskov do Romantike. Tel. št.: 3409538927. PRODAM KLAVIR (mezzacoda) znamke magrini&figlio. Tel. 335-6322701. PRODAM PLATIŠČA ALU (cerchi in lega), 15 col, za audi A4 in podobne, malo rabljene, po ugodni ceni. Tel. 3396228540. PRODAM SCOOTER suzuki burgman 250, letnik 1998, vedno servisiran, zelo dobro ohranjen. Tel. 040 - 771909 v večernih urah. PRODAM STANOVANJE 70 kv. m., v dobrem stanju, cona Ul. Conti-Rossetti, po želji tudi garaža. Tel. 040 -771909 v večernih urah. PRODAMO lepo opremljeno, klimatizirano stanovanje. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. Centralno ogrevanje. Cena 135.000,00 evrov. Informacije na tel. št.: 3485289452. RESNA ŠTUDENTKA z dopolnjenim 18. letom iščem zaposlitev v poletnih mesecih - julij in avgust. Tel. št.: 3406600709 (v večernih urah). V GABROVCU dajem v najem nepremičnino, 50 kv.m., za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. Prispevki Ob 6. obletnici smrti Edija Ote darujeta žena Milojka in hči Sonja 25,00 evrov za TPPZ Pinko Tomažič in 25,00 evrov za Center za rakasta obolenja. Ob 24. obletnici (29.6.) smrti drage mame Brede Rauber darujeta Jasna in Nataša 60,00 evrov za OD Bor. V spomin na dragega očeta Jakoba Grudna daruje sin Rado 100,00 evrov za OD Bor. V spomin na nonota Ivana Križmanči-ča, ob njegovem godu in 100. rojstnem dnevu, daruje Nada de Waldestein 25,00 evrov za Slomškov dom v Ba-zovici.Katerina Čufar daruje 25,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici.Ob obletnici smrti Bogdana Bernetiča daruje družina 0,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Ivico Verginella darujeta Lidija in Miloš Kalc 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. Adijo Nadja Bivša sošolka Vera Caharija 12 Torek, 30. junija 2009 MAVHINJE / 8. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN - Predstave in posvet Od razposajenih burk in pravljic do kriminalk in čustvenih dram Na posvetu so se skupine dogovorile za srečanje sredi septembra, da preučijo potrebe in želje lil 8. ZAMEJSKI FESTIVAL AMATERSKIH DRAMSKIH SKUPIN Poleg predstav je v okviru zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin tudi posvet o amaterskem delu, ki je bil letos še posebej zanimiv, poleg tega so organizatorji z zadovoljstvom ugotavljali, da se ga je udeležilo veliko več udeležencev kot prejšnja leta. Na sporedu je bil pozno popoldne v nedeljo, 28. junija, vodila pa ga je Maja Lapornik. Najprej so razpravljali o skupnih predlogih glede sprememb pravilnika, kot tudi o tem, kdaj bi bilo najprimerneje, da skupine nastopijo na festivalu: ali takoj po premieri ali na koncu niza ponovitev. Veliko so govorili tudi o izbiri jezika, to je, ali naj se skupine odločajo za knjižni jezik ali naj ohranijo narečje, na katerega so nekateri močno navezani. Prevladalo je stališče, da je prav ohraniti narečje, ki pa mora biti kultivirano, na izročilo navezano narečje in ne neki sodobni slang, poln italijanskih besed. Nadalje so ugotovili, da se na festival prijavlja vse manj otroških skupin, zato so sklenili, da bodo stopili v stik s šolami, da bi ponovno spodbudili tovrstno dejavnost med šolarji in dijaki; res pa je, da se marsikatera otroška skupina festivala ni mogla udeležiti, ker so starši že odšli z otroki na dopust. Najpomembnejši rezultat posveta je ta, da so se skupine dogovorile za večje medsebojno sodelovanje, zlasti za izmenjavo informaciji o besedilih, o mentorjih in drugem; zato bo v drugi polovici septembra na pobudo Šport-no-kulturnega društva Cerovlje-Mavhinje novo srečanje, na katerem bodo skupine predstavile svoje potrebe in želje. Predstavniki skupin so še opozorili, da je vse manj ponovitev in gostovanj: nekoč so igro ponovili celo osemnajstkrat, zdaj pa so srečni že, če so ponovitve štiri. Tudi glede tega sta potrebni večja povezanost in komunikacija, zlasti pa večja pozornost s strani medijev, da o delovanju informirajo dramskih skupin javnost, saj je ravno odziv in topli aplavz gledalcev za amaterskega igralca edino plačilo in edina spodbuda. Vsekakor so glavne protagonistke festivala nastopajoče skupine. V soboto, 27. junija, se je v mladinski kategoriji predstavila skupina MOSP, katere člani so doslej skupaj nastopali že tri leta kot Gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. V skupini je osem deklet in samo en fant, zaradi česar verjetno ni lahko najti primernega besedila. Njihova izbira je padla na rahlo komedijsko obarvano kriminalko Henryja Thomasa v priredbi Helene Pertot Krvava uganka za osem žensk. Osem zelo raznolikih ženskih likov s poudarjenimi, kdaj pa kdaj tudi nekoliko karikiranimi značajskimi potezami je mladim igralkam Roberti Busechian, Francesci Sabba, Valentini Oblak, Maruški Guštin, Juliji Berdon, Heleni Pertot, Kim Furlan in Pa-trizi Jurinčič nudilo možnost za njihovo večstransko osvetlitev. Edini moški igralec Danijel Simonetig je imel v zelo kratki vlogi manj priložnosti. Predstavo je re-žirala Luška Susič, kostume, ki so skrbno odražali družbeni status dramskih likov, je ustvarila Julija Berdon, sceno pa Magda Samec. Sledila je narečna komedija Ku je pršla Alma... dramske skupine KD Slovenec iz Boršta, ki je nastopila v kategoriji odraslih. Gre za tradicionalno igro, ki jo pripravijo ob praznovanju vaškega zavetnika sv. Antona: letos je avtorica Jasna Petaros izbrala pripoved o nekonvencionalni Almi, ki s svojim prihodom v vas razburi duhove, na koncu pa stvari spravi v red. Jasna Petaros je skupaj z Aleksandrom Corbattom po- skrbela za režijo; avtor glasbene kulise je Erik Petaros, scenograf je Peter Sancin, oblikovalec luči Alan Rapotec, medtem ko so kostumi skupinsko delo. Nastopajoči Alja Hrvatič v naslovni vlogi, Samuel Corbatto, Patricija Zahar, Maks Štefan-čič, Sandi Slavec, Irina Družina, Astrid Corbatto, Erik Bandi in Stojan Zahar so si dali duška v temperamentih, burkaško karikiranih vlogah in se niso pustili motiti niti dežju, ki je med njihovim nastopom prepodil nekaj gledalcev. V nedeljo, 28. junija, je kot prva nastopila Otroška dramska skupina društva Slovenec, ki združuje osnovnošolce z Brega. Pod vodstvom Bože Hrvatič so pripravili glasbeno predstavo Mavrična ribica, ki jo je po Marcuseu Pfi-stru v verzih priredila Boža Hrvatič, ki je tudi režiserka. Avtor glasbe, ki jo je v živo izvajal Nomos Ensemble, je Aljoša Tavčar; pri oblikovanju predstave so sodelovali še koreografinja Klara Vodopi-vec ter kostumografinji in scenografki Ester in Dajana Kočevar, kot tudi šepe-talka Ivana Mahnič. Mavrična igrica je za otroško skupino razkošna predstava z devetnajstimi nastopajočimi, za katere je bil oder pod šotorom kar premajhen, da o glasbeni spremljavi v živo sploh ne govorimo, barviti domiselni kostumi pa so bili prava paša za oči. Vsekakor je bila za mlade umetnike celovita gledališka izkušnja, saj so igrali, peli in plesali, v solističnih in skupinskih točkah, vse z naravno sproščenostjo, ne da bi pokazali niti kanec tre- Desno prizor iz Krvave uganke za osem žensk, pod njo pa iz narečne komedije Ku je pršla Alma ... kroma Nato so se na trgu predstavili igralci Beneškega gledališča, ki deluje nepretrgoma že veš kot trideset let z vsestransko zahtevnimi projekti, kar se tudi pozna v njihovem nastopu. Letos so na mavhinjskem festivalu sodelovali z delom italijanskega dramatika Uga Betti-ja Delitto sull'isola delle capre, ki ga je v beneško narečje priredila Marina Cernetig. Zgodba, ki v beneškem nare-šju nosi naslov Kozja koža, pripoveduje o treh ženskah, materi Agati, kčeri Sil-viji in svakinji Piji, ki živijo osamljeno, a spokojno življenje, dokler se na njihovem, dvorišču ne prikaže moški, Anjul, ki v vsaki zbudi slo po ljubezni, čeprav se vse tri že na začetku zavedajo, da njegov značaj ni ravno zgleden. Kljub temu, bi si lahko v njihovi hiši udobno postlal, ko ga pohlep ne bi usodno privedel preko mere. S predstavo je Beneško gledališče prvič nastopilo letos na prazniku žena v Špetru, nato pa na raznih ponovitvah. Pod vodstvom režiserja Marjana Bevka so štirje nastopajoči ustvarili skrbno dodelane verodostojne like s prepoznavnimi značajskimi potezami, v katerih se skladno izmenjajeta dramatičnost in humor, kar nekoliko blaži mračno tragi-čnost izvirnika. Radoživega, a pohlepnega in premalo občutljivega Anjula igra Gianni Trusgnach, Marina Cernetig igra zagrenjeno, a še vedno življenja lačno mamo Agato, Anna Bernich je svakinja Pia, ki se ji toži po lepem življenju, ki ga je komaj okusila, Emanuela Cicigoi pa mlado, še nevedno, naivno in preplašeno hčerko Silvijo. (bov) Utrinka iz nedeljskih predstav: levo Beneško gledališče, desno pa Otroška dramska skupina društva Slovenec kroma / KULTURA Torek, 30. junija 2009 13 KNJIŽEVNOST - Ob visokem življenjskem jubileju Spominske miniature pisateljice Mimi Malenšek Pri Celjski Mohorjevi je izšla knjiga Ko dozori jerebika Ob visokem življenjskem jubileju uveljavljene slovenske pisateljice Mimi Malenšek (roj. 1919) se je na knjižnih policah pojavilo njeno novo knjižno delo, ki prinaša enajst pripovedi. Nekatere so precej dnevniško »obarvane«, vse po vrsti pa na privlačen način odslikavajo in razodevajo raznovrstne podobe življenja, ki so se avtorici v minulih letih in desetletjih vtisnile v kamro spomina med Dunajem, Istro in Jezersko-Karavanškim spokojem. Med vrhunce njene besedne ustvarjalnosti poleg domovinskih pripovedi literarni kritiki uvrščajo zlasti njene zgodovinske, psihološke, biografske in vojne romane. V teh delih so bralcem približani stari časi davnega Norika, znamenite osebnosti, denimo Trubar, Hren, Gallus, Prešeren, čebelar Janša, umetniki moderne itd. Vendar Malenškova ni zagledana samo v daljno preteklost, pogosto obremenjeno s temnimi sencami, temveč s primerno dozo nostalgije posega tudi v okvir sodobnih dogajanj, ki prinašajo razkroj tradicionalnih vrednot in vse bolj odstavljajo etične in moralne nazore na stranski slepi tir. Od leta 1937, ko je kot 16-letna deklica objavila svoje prvo delo »Pesem polja«, do pričujoče knjige je pisateljica opravila zavidanja vredno književno kilometrino. To njeno zelo dolgo pripovedno nit prepleta kar 33 izdanih proznih del, ki so skoraj vsa po vrsti postala razprodane knjižne uspešnice v slovenskem merilu. V ospredju njenih del je bivanjska stvarnost, prepredena z različnimi usodami literarnih junakov. Prozno snov praviloma črpa iz real- Mimi Malenšek je ustvarjalno praznovala svoj visoki življenjski jubilej nega miljeja, ki ga iz prozaične vsakdanjosti senzibilno dviga na visoko raven besedne ustvarjalnosti. Pripovedi v pričujoči knjigi zaznamujeta dve nasprotji: morska klima istrske Fontane in ostre sape Jezerskega ali kot v spremni besedi zapiše Berta Golob: Mehka dlan morja in ostrina gorskih vrhov. Široka krošnja murve in prese-vna tanka jerebika. Dva poldnevnika, kjer se pisateljica počuti najbolj doma. Najbolj pri sebi s seboj. Čas in kraj in človek s teh dveh polut, vse je drugačno od siceršnjih podob. Tudi ko vstopajo zraven še vtisi od tod in tam, najsi gre za dunajske, istrske ali doberd- obske reminiscence, se stekajo v isto reko rahlo valujočih besed. Z izjemno tenkočutnostjo se pisateljica v treh pripovedih (Fontanske kaskade, Barba Zvane, Disonanca) loteva tudi svojih srečanj in doživetij ob severozahodni istrski obali. Posebej izstopa lik Barba Zvaneta, v katerem Malenškova pro-nicljivo »portretira« temeljne značilnosti samosvojega istrskega človeka minulega stoletja, usodno priklenjenega na rodno grudo. O tem veliko pove naslednji citat: »In potlej je kmeto-val, oženjen mož, delal v kamnolomu na Tarski Vali, drobil kamenje za ceste, mešal beton za bunkerje ob morju, ko se je bližala vojna, prekupčeval z osli, počel sploh vsega hudiča, zakaj istrska usoda človeku ne da, da bi si kaj izbiral - vzemi življenje, kakršno je na tej rdeči zemlji med skalami ali pa poskušaj srečo drugod, če te še ni izučilo. Ne izbiraš si dela in ne izbiraš si gospodarja ...« Vedno živi opisi ljudi in dogodkov so od pisateljice zahtevali resen študij vseh okoliščin, zvrhano mero znanja in poznavanja, sicer bi njene pripovedi obtičale na ravni domišljijskih zgodb. Bogate življenjske izkušnje, tudi take, ki zaradi »družbeno-sistemske« neprilagojenosti zapustijo grenkobne brazgotine, so nedvomno vplivale na obsežen pisateljski opus Mimi Malenšek s katerim se je trajno zapisala v zgodovino slovenske književnosti, ne nazadnje tudi kot prevajalka, saj je naše knjižne police obogatila tudi z dvajsetimi prevodnimi deli. Slavko Gaberc Etno Histria V vasi Gračišče pri Kopru od včeraj pa do 6. julija muzicira 60 etno glasbenikov iz 14 držav Evrope, ZDA in Južne Amerike. Mednarodni orkester Etno Histria, ki se je letos zbral sedmič zapored, se bo v tednu dni predstavil na petih koncertih v Kopru, Piranu, Gračišču, Kranju in vasi Škoc-jan. Projekt Etno Histria je v Kopru predstavil vodja Matija Solce. Glasbeniki, večinoma stari od 20 do 30 let, bodo šest dni preživeli v gračiški osnovni šoli in se drug od drugega učili etno glasbe iz različnih koncev sveta. Solce poudarja, da gre za mlade nadarjene glasbenike, ki v domačem okolju večinoma že ustvarjajo v etno glasbenih skupinah ali pa glasbo študirajo, med člani pa se najdejo tudi profesionalni jazz ali klasični glasbeniki. Pri delu ne uporabljajo not, po štirih dneh intenzivnih vaj pa bodo na svojevrsten način predelano ljudsko glasbo predstavili občinstvu. Otvoritvenemu koncertu 1. julija v Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu bo sledil koncert 3. julija v Gračišču. Orkester bo 4. julija gostoval na festivalu Carniola v Kranju, 5. julija pa se bodo glasbeniki ob odprtju lutkarskega festivala Lutke brez meja predstavili v koprski Taverni. Zaključni koncert bo 6. julija v vasi Škocjan pri Škocjanskih jamah. Rdeča nit letošnjega projekta predstavljata pripovedovanje zgodb in istrska glasba. »Zanima nas, kako so Istrani prišli v ta prostor,« pravi Sol-ce, ki raznolikost istrskih prebivalcev primerja z mednarodnim značajem orkestra. Na letošnjih koncertih Etno Histrie bodo sodelovali tudi slovenski pripovedovalci in pesniki, lutkarji iz Lutkovnega gledališča Ljubljana in izvajalci ljudske in istrske glasbe. Na koncertu v Gračišču bosta med drugim nastopili skupini Vruja in Volk Folk, v Piranu nameravajo izvesti plesno delavnico, v Kopru in Ljubljani pa bodo nastopili na uličnih sprevodih z velikimi lutkami. (STA) TRST - Operno gledališče Verdi Andrea Battistoni blestel z orkestrom in zborom Tržaško operno gledališče Verdi je nadvse uspešno zaključilo operno, pa tudi krajšo sinfonično sezono; medtem, ko potekajo manjše pobude pod naslovom V pričakovanju operete, pa je krajšo praznino napolnil izvenabonmajski operno-simfonični koncert, ki je zaposlil zbor in orkester. Minila so dobra dva meseca od prvega tržaškega nastopa mladega dirigenta po imenu Andrea Battistoni: bliskovit vzpon komaj dvaindvajsetletnega glesbenika je skoraj presenetljiv glede na znanje, ki ga poklic zahteva, toda glasbenik je že na svojem prvem tržaškem koncertu dokazal, da misli resno. Nekaj pomislekov je takrat izzvala izbira Patetične simfonije Petra Iljiča Čajkovskega, kajti skladba je bolj primerna za zrele dirigente, tokrat pa je bil program sestavljen iz uvertur in opernih zborov, nekoliko manj problematične glasbe, ki je mladeniču dala priložnost, da je pokazal svoje najboljše vrline: jasne, živahne kretnje, vsakokrat točno usmerjene v orkestrski oddelek, ki v trenutku izstopa, obenem pa suvereno obvladanje celotnega ansambla. Bat-tistoni je skoraj vse skladbe dirigiral na pamet, kar priča o resnosti in poglobljenosti priprave. Koncert je odprla Uvertura iz Mozartove Figarove svatbe: natančno, tekoče in smiselno, pa tudi lahkotno in briljantno. Sledila je Uvertura iz Rossinijevega Siviljskega brivca in mladi mojster je s hudomušnim skladateljem našel najlepše sozvočje: muzi-ciranje se nezadržno naelektri , ob tem pa orkester ohranja strogo disciplino in ne zanemarja lepega fraziranja. Lepo je dirigent izpeljal tudi Uverturo iz Mozartove Čarobne piščali, nato pa se je orkestru pridružil zbor za odlomek iz Do-nizettijevega Don Pasqualeja; če smo zadnje čase večkrat tožili nad kvaliteto pevskega ansambla, smo tokrat vendarle slišali ubrano in ritmično skladno petje, kot se spodobi za zbor, ki mu je pri srcu dostojanstvo svojega profesionalnega statusa. Battistoni ima tudi lepo lastnost, ki je žal ne premorejo mnogi bolj izkušeni kolegi, da zborovske vstope primerno anticipira in se tako izogne neskladnostim, za katere ni vedno kriv izključno pevski ansambel. Rossini je prevladoval med skladatelji in tudi Uvertura iz opere Il signor Bruschino je zazvenela briljantno, naravnost navdušujoče pa je orkester izpeljal Uverturo iz Tatinske srake. Sledil je Rataplan iz Donizettijeve La Fille du Régiment, ki jo je moški zbor ohranil v spominu iz komaj minule operne sezone, nato pa je mešani zbor zapel odlomek "Cinto il crine di bei fiori" iz Ros-sinijeve opere Guillaume Tell, višek koncerta pa je bila nedvomno Uvertura iz poslednje opere velikega mojstra: prvi čelist Jacopo Francini je zelo občuteno in muzikalno zaigral znameniti solo, izvrstna je bila tudi spremljava kolegov, nato pa je božajoče zapel angleški rog, na katerem je Gianni Scocchi suveren mojster, izredno pretanjeno pa mu je odgovarjal flavtist Giorgio Di Giorgi. Pravi ognjemet pa je bil finale, v katerem je dirigentova poustvarjalna mrzlica zajela celotni orkester ter privedla občinstvo do navdušenih aplavzov in vzklikov. Vrstni red programa je bil sestavljen nekoliko čudno, kajti Rossinijeva uvertura bi bila najbolj primeren zaključek, toda sledil ji je še zbor iz Bellinijeve Son-nambule "Qui la selva è più folta e om-brosa", spevna in umirjena glasba, ki se je nekoliko oddaljila od prevladujočega ozračja. Program je v tržaško dvorano Tripcovich-De Banfield privabil dokaj številno občinstvo, navdušene aplavze je dirigent delil s solisti v orkestru, s posameznimi oddelki, pa tudi z zborom in njegovim vodjo Lorenzom Fratinijem. Katja Kralj OPČINE - Finžgarjev dom Otroška Morska deklica Predstavo so pripravili gojenci Male gledališke šole, ki so vadili pod vodstvom Alide Bevk Na dnu morja, kjer se voda srebrno svetlika in delfini skačejo skozi valove, stoji dvorec, kjer kraljuje morski kralj Triton. S svojim strogim pogledom nadzoruje vse morske prebivalce in s skrbnim očesom opazuje svoje hčerke morske deklice. Za praznike jim prireja slavja, za njihove neubogljivosti pa naklepa stroge kazni. Skratka dnevom daje ritme, v katere pa se ne povsem vključujeta lepa Ariela in njen prijatelj delfinček Tinček. Vse se še bolj zaplete, ko se v Arielino srce usidra ljubezen do očarljivega princa. Tu nekje se začne predstava, ki so jo na odru Finžgarjevega doma na Op-činah odigrali gojenci Male gledališke šole. Gledališki teden se je odvijal pet dni, v katerih so se otroci pod režijo mlade igralke in režiserke Alide Bevk, naučili vloge in postavili na oder pravo gledališko predstavo. Malih igralcev je bilo kar 54 in so zato igro uprizorili v dveh izmenah. Učenje besedil so spremljali mladi animatorji, ki delujejo že več let v okviru Radijskega odra in Slovenske prosvete. Prispevek zanje je poklonila Zadružna kraška banka. Pred otroškimi očmi je iz dneva v dan nastajala gledališka igra v vseh fazah. Mali igralci so ob učenju besedila na pamet sledili tudi postavljanju scenografije na oder, ki jo je oblikovala profesorica Magda Samec. Vodne barve ozadij so priklicale lesk morskih globin in penasta valovanja morja. Vznemirjeni so otroci pričakali kostume, preko katerih so še bolj igralsko doživeto uprizorili odrske like. Za glasbena ozadja je poskrbel Aljoša Saksida, ki je z dirigentsko taktirko spremenil igralce v pevce. Slednji so zapeli nekaj pesmi, prirejene po filmski izvedbi. Plesne sposobnosti otrok je nadalje razvijala Jelka Bogatec, ki si je zamislila vodni ples vseh prebivalcev morja. Plesne korake so tako izvajali hudomušni raki, očarljive meduze, zale morske deklice, svetleče ribice, nezanesljivi delfin in hudomušni konjiček. Kot se za vsako odrsko postavitev spodobi je bil prisoten tudi izvedenec za luči, Samuel Kralj. Celoten projekt je vodila profesorica Lučka Susič, ki je poskrbela tudi za besedilo. Sprva jo je navdihnila predstava šole Antona Martina Slom- ška iz Argentine, kasneje pa se je opredelila za izvirno besedilo, ki preseneča z verzno igrivostjo. Besede se namreč zlagajo v rime in zvenijo pesniško prijetno. Verzne storitve so namenjene morskim bitjem, medtem ko se zemljani izražajo v nevezani besedi. Skratka v pičlih petih dneh je nastala prava predstava, ki je očarala male in velike, oziroma vse, ki si radi svoje pravljične sanje predstavljajo na odrih. Mala gledališka šola je ponovno presenetila s svojo pripravljenostjo, s skrbjo za lepo slovensko govorico pa tudi s pisano odrsko postavitvijo. Od letos je šola dobila tudi ime, saj so jo organizatorji poimenovali po pobudnici in dolgoletni mentorici Matejki Peterlin, ki je s svojo predanostjo odrskim deskam znala mladim igralcem pričarati ljubezen do gledališča. Mali gledališčniki so predstavo še enkrat odigrali, in sicer v nedeljo 27. junija v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, sodila pa je v okvir abonmajske sezone Gledališkega vrtiljaka. V.P. 1 4 Petek, 26. junija 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.eu Nezgode ne poznajo meje in gasilci tudi ne Sporazum omogoča bolj učinkovito in hitrejše posredovanje na 20-kilometrskem čezmejnem območju w i Doriano Minisini Pokrajinski poveljnik goriških gasilcev Doriano Minisini in direktor gasilske enote Nova Gorica Anton Petrovčič sta na sedežu novogoriške mestne občine včeraj podpisala sporazum o čezmejnem sodelovanju na področju gašenja požarov in reševanja na splošno. Oba poveljnika in številni prisotni, med katerimi so bili goriška prefektinja Maria Augusta Marossu, deželni poveljnik gasilcev Amedeo Monaco, novogoriški župan Mirko Brulc in pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič, so se strinjali, da se s sporazumom širi in krepi že do zdaj vzorno čezmejno sodelovanje, ki je lahko zgled ostalim čezmej-no povezanim krajem. Brulc je izpostavil možnost izmenjave drage opreme, za katero res ni potrebe, da bi jo imele obe strani. Poveljnik novogoriške gasilske enote, Simon Vendramin, je poudaril, da je podpis sporazuma sad dobrega sodelovanja, ki ga potrjujejo številne skupne intervencije, izvedene v zadnjih letih. Izpostavil je sodelovanje gasilcev z obeh strani meje pri hujši prometni nesreči na soški cesti, v kateri je tovorno vozilo končalo v reki Soči, skupno akcijo pri izlitju nevarnih snovi v potok Koren, sodelovanje novogoriških gasilcev pri odpravljanju posledic neurja v Gradežu, skupno intervencijo pri požaru na tovornem vozilu na mejnem prehodu Vrtojba, številna sodelovanja pri reševanju oseb, ki so hotele storiti samomor ipd. »Nezgode ne poznajo meje in gasilci tudi ne. S tem dokumentom dobivamo tudi pravno podlago za sodelovanje in iz- Anton Petrovčič foto n.n. menjavo ter harmonizacijo opreme,« je še pojasnil Vendramin. Minisini je pojasnil, da se mu ni pred šestimi leti, ko je prevzel poveljstvo goriških gasilcev, niti sanjalo o tem, kako so organizirani gasilci onkraj meje, kmalu pa je ugotovil, da sodelovanje uspešno poteka na podlagi prijateljstva. Izpostavil je tudi dejstvo, da je organiziranost gasilcev v Italiji precej drugačna od slovenske, saj je v Italiji to organizirano na državni, v Sloveniji pa na lokalni ravni. »Razlike oz. ovire, ki jih s tem sporazumom odpravljamo, predstavljajo tudi korist oz. prednost v smislu komplementarnosti oz. širjenja obsega delovanja,« je še povedal Minisini ter dodal, da so se pri pripravi sporazuma zgledovali po že podpisanem podobnem sporazumu med tržaškimi in koprskimi gasilci. Deželni poveljnik Monaco je poudaril, da razlike v organiziranosti niso nikoli ovirale sodelovanja ter pojasnil, da sporazum ne predvideva le sodelovanja v primeru nesreč, ampak tudi pri izobraževanju gasilcev in poznavanju opreme. Poudaril je, da nameravajo podoben sporazum podpisati tudi v Sežani ter z avstrijskimi gasilci iz Celovca in Beljaka. »Včerajšnji podpis dovoljuje intervencijo gasilcev iz celotne dežele, ne le iz Gorice, kar je seveda odvisno od vrste in razsežnosti nesreče, je še pojasnil Monaco. »Vsi si želimo, da bi ta dokument čim manjkrat stopil v veljavo,« pa je pristavil Petrovčič. Podpisani sporazum omogoča bolj učinkovito in hitrejše posredovanje na 20-kilometrskem čezmejnem območju, kjer prebiva 150 tisoč ljudi. (nn) GORICA - Mednarodna kooperacija Sortiranje odpadkov »izvažajo« v Sarajevo Gostje iz Sarajeva na pokrajini Na goriški pokrajini in na sedežu družbe Iris je včeraj potekalo delovno omizje, ki so se ga udeležili partnerji projekta mednarodne kooperacije Stra.De 2. Nosilec projekta, ki je namenjen pripravi načrta za uvedbo ločenega zbiranja odpadkov v Sarajevu, je goriška pokrajina. Projekt je nadaljevanje projekta Stra.De 1 in je vreden 75.000 evrov, ki jih bo v večji meri prispevala dežela FJK. Med ostalimi partnerji sta ob pokrajini, ki jo je na včerajšnjem srečanju predstavljal odbornik Marko Marinčič, še družba Iris in združenje Kallipolis. Seminarja, na katerem so predstavili dosedanje študije in rezultate, na podlagi katerih bodo jeseni začeli z uvajanjem sistema sortiranja odpadkov v sarajevski četrti Dobrinja, sta se udeležila tudi dva predstavnika komunalnega projekta KJKP iz Sarajeva, predstavnica uprava občine Novi Grad v Sarajevu in predstavnica tamkajšnje fakultete za arhitekturo, ki se bodo danes seznanili z goriškim sistemom sortiranja odpadkov. GORICA - Strateški projekti treh občin Z integracijo prevozov do »evromesta« Med Gorico, Novo Gorico in Šem-petrom-Vrtojbo bodo ustanovili Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), s pomočjo katerega bodo povečali razsežnosti projekta na področju prevozov Adria-A in zasnovali »evromesto«. Tako je ob robu včerajšnjega srečanja na goriškem županstvu povedal občinski odbornik Guido Germano Pettarin. Sestanka, ki je potekal na pobudo občine Gorica, sta se ob županu Ettoreju Romoliju udeležila še novogoriški župan Mirko Brulc in ambasador Srednjeevropske pobude (INCE) Pietro Ercole Ago. Adria-A je eden izmed strateških projektov, ki jih je komisija za programe mednarodne kooperacije Italija-Slo-venija pred nedavnim odobrila. Projekt, ki so ga predstavile tri uprave z drugimi partnerji, je uspešno prestal prvo fazo ocenjevanja, Pettarin pa je prepričan, da se bo prebil tudi skozi drugo fazo in bo nazadnje deležen financiranja. Projekt Adria-A predvideva uresničitev železniške povezave med Gorico in Novo Gorico, ki bo povezala slovensko in italijansko železniško omrežje, ovrednotenje železniške povezave Nova Gorica-Sežana in razvoj terminala za pretovor s ceste na železnico na goriškem tovornem postajališču. »Vsebine projekta Adria-A pa bi lahko še razvili z novimi instrumenti, ki jih ponuja EU, « je povedal Pettarin in pojasnil, da je predlog podal sam ambasador Ago. »Na sestanku smo sprejeli odločitev, da bomo razvili projekt EZTS na področju prevozov. Delali bomo na okrepitvi železniških povezav na čezmejnem območju, ovrednotenju bohinjske proge in povezavi med tovornima postajališčema. Vse to bo privedlo tudi do potrebe, da bo med občinami prišlo do usklajevanja vseh javnih prevozov, tudi taksijev in avtobusov, in usklajevanja na urbanističnem področju. Začeli bomo pri prevozih in prišli do "evromesta",« je povedal Pettarin in dodal, da bodo do septembra sestavili načrt za ustanovitev EZTS-ja. Župan Brulc je o včerajšnjem srečanju povedal, da je za slovensko stran pomembno predvsem, da se v projekt vključi elektrifikacija proge Nova Gorica-Sežana. Na goriški občini župana Brulc in Romoli (levo) ter ambasador INCE Ago (zgoraj) bumbaca »Elektrifikacijo naj bi dosegli tudi za progo proti Jesenicam, kar bi bilo za nas zelo pomembno,« je še povedal in pojasnil, da iz tega naslova izhaja okrog 135 milijonov evrov, ki bi lahko prinesli korist tudi za Slovenijo. »Ker smo se odpovedali petemu koridorju, ki bi prerezal Vipavsko dolino in naredil veliko škodo, želimo pa biti priključeni na peti koridor, je ta projekt za nas zelo zanimiv, saj omogoča tudi povezavo s pristanišči Trst in Koper, morda nekoč tudi z Reko, tako da bi ta vozel ohranili, kar bi bilo za nas zelo pomembno,« je sklenil no-vogoriški župan. (Ale, nn) Soča hudo onesnažena Okoljevarstveniki zveze Legambiente, ki so v nedeljo v Gradežu začeli letošnjo pot z jadrnico Goletta verde, so opozorili na hudo onesnaženost Soče. Podatki, ki se nanašajo na analize voda ob izlivu reke, kažejo, da je količina fekal-nih bakterij - le-te živijo v človeškem črevesju - izredno visoka. V Gradežu je bila prisotna tudi predstavnica deželne agencije ARPA Luisella Milani, ki je potrdila prepoved kopanja v Marini Julii in v bližini plaže v Štarancanu. Dokumentarec o azbestu Danes ob 15. uri bodo v avditoriju trži-ške bolnišnice predstavili dokumentarec o azbestu »Amianto, un percorso di sorveglianza sanitaria«, ki so ga izdelali na pobudo centralne direkcije FJK za zdravje in socialno zaščito. Ogled bo brezplačen, prisotna pa bosta tudi deželni odbornik Vladimiro Kosic in trži-ški župan Gianfranco Pizzolitto. Imenovali bodo predsednika Danes ob 18. uri bo na sedežu goriške pokrajine zasedal pokrajinski svet. Na dnevnem redu je tudi imenovanje novega predsednika pokrajinskega sveta, ki bo nasledil Alessandra Fabbra; le-ta je odstopil, potem ko je na zadnjih volitvah postal župan občine Fara. Čarobna Irska v Števerjanu Nocoj ob 21. uri bo v Formentinijevem gradu v Števerjanu predzadnja prireditev v okviru letošnjih Snovanj. Nastopil bo ansambel harfistk Girotondo d'ar-pe s programom irske glasbe. Poleg skupine harfistk iz Trsta in Gorice bodo na nocojšnjem koncertu v sugestivnem grajskem okolju sodelovali še violinist, plesalka in recitator; udeležba na koncertu je brezplačna. Kam je izginila Marjana? V lokalu Caffe dom v prostorih novo-goriškega kulturnega doma bo danes ob 20.30 uri literarno zabaven večer z naslovom Kam je izginila Marjana. Iskanje pogrešane Marjane Remiaš, nekdanje novinarke in literarne ustvarjalke, ki še vedno rada vodi razne javne prireditve, bo vodila novinarka Primorskih novic Vesna Humar. (nn) Radikalci za transparentnost Združenje radikalcev iz Gorice je pozitivno ocenilo pobudo pokrajinske uprave, ki bo odslej na spletu prenašala v živo seje pokrajinskega sveta. Radikalci pozdravljajo odločitev in upajo, da bo kmalu prišlo tudi do spletnega seznama dohodkov izvoljenih. REDIPULJA - Na dvorišču bivšega doma Gorel iz obupa Mario Fumis ima opekline po vsem telesu in se bori s smrtjo Delavci družbe Iris so ga našli včeraj zjutraj na dvorišču hiše v ulici Sant'Elia v Redipulji: 40-letni domačin je ležal na tleh z opeklinami po vsem telesu. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev naj bi se Mario Fumis polil z bencinom, nato pa se je sežgal na domačem dvorišču, kjer so ga delavci podjetja za odvažanje odpadkov našli nezavestnega. Moškega, ki se bori s smrtjo, zdravijo v specializiranem centru v Padovi, kamor so ga odpeljali z rešilnim helikopterjem. Okoliščine tragičnega dogodka niso še povsem jasne. Preiskovalci namreč niso še ugotovili, ob kateri uri se je Fumis sežgal, nepojasnjen pa je tudi vzrok, ki ga je privedel do skrajnega dejanja obupa, čeprav je slišati, da je moški doživljal hudo materialno stisko. Fu-mis, ki bi novembra letos dopolnil 41 let, se je za usodni korak po vsej verjetnosti odločil včeraj ponoči. Polil se je z bencinom po telesu, prižgal vžigalnik in zanetil ogenj. Nihče ni opazil ničesar, do- kler niso mimo dvorišča prišli delavci, ki so našli moškega na tleh in začutili močan vonj po sežganem. Takoj so zavrteli številko službe za hitro pomoč 118. Zdravniško osebje je zaradi hudih opeklin na 90 odstotkih Fumisovega telesa poklicalo rešilni helikopter, ki je moškega nemudoma odpeljal v Padovo, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za najhujše primere. V ulici Sant'Elia v Redipulji pa so posredovali karabinjer-ji iz Foljana in iz Gradišča, ki bodo s preiskavo skušali pojasniti okoliščine. Fumis je pred leti upravljal lokal No Worries v Redipulji, nato pa je zašel v hude finančne težave, ki so ga prizadele tudi psihološko. Trudil se je, da bi si opomogel, pri čemer mu je pomagala tudi socialna služba. V zadnjih časih je bil zaposlen v marketu na Goriškem in je živel v stanovanju prijatelja. Za tragično dejanje pa je izbral dvorišče hiše, kjer je do pred kratkim živel z družino in od koder so ga z družino vred prisilno izselili. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 27 . junija 2009 1 7 GORICA-NOVA GORICA - Zaradi nadzorovane meje ljudje presenečeni, razburjeni in razdraženi »Je morda izbruhnila vojna?« Kontrole pri izstopu nesmiselne GORIŠKA - Kljub nadzoru na prehodih »Luknje« v meji Ljudje premalo ali skoraj nič informirani, policisti prijazni in komunikativni »Kaj se je zgodilo? Nesreča, atentat, vojna?« Na varuhe italijanske meje na goriških prehodih se je v nedeljo, na prvi dan ponovne uvedbe kontrol, vsul plaz vprašanj o tem, kaj tam počenjajo in zakaj zahtevajo identifikacijske dokumente, če smo mejo že odpisali. Tudi včeraj so bili policisti kar naprej tarča komentarjev presenečenih, razburjenih ali razdraženih ljudi, kar pomeni, da o 18-dnevni italijanski zamrznitvi schen-gna vedo bolj malo ali nič. Na bolj ali manj vljudne pripombe so policisti odgovarjali prijazno in potrpežljivo, včasih z zadrego, saj morda celo njim uhaja, zakaj morajo izvajati kontrole tudi pri izhodu iz države. To so rimska navodila, ki pa jih ljudem ne razlagajo, saj jim je bilo naročeno, naj tega ne počenjajo. Njihova dolžnost je, da pregledujejo dokumente v obe smeri. Kdor dokumenta nima, meje ne bo prečkal. To je v nedeljo doletelo moškega, ki se je na dnu Škabrijelove ulice spustil v prepir z agenti, ker je hotel čez z neveljavno prepustnico. Zdelo se mu je naravno, da za prestop oživele meje bo dobra tudi oživela prepustnica. Včeraj na istem mestu pa se je starejši kolesar tik pred prihodom na mejo vznemiril zaradi pogleda na policiste in med brskanjem po žepu, da bi iz njega potegnil dokument, je s kolesom vred zgrmel na tla. Zamrznitev schengna je plačal z odrgninami in udarci na rokah. Tudi zanj je bila meja spet neprijazna. Po Erjavčevi-Škabrijelovi se je v Gorico včeraj zjutraj pripeljal novogoriški župan Mirko Brulc. »Čudno je, da moramo dokument pokazati tudi na tem prehodu, ki smo ga s schengnom odprli in je povezal naši mesti,« je komentiral in poudaril: »Z naše strani gotovo ne grozi nobena nevarnost dogodkom v Italiji, še najmanj pa vrhu G8 na italijanskem jugu. Ni nam prijetno, a smo tolerantni. Ko sem izvedel, da bo na meji spet nadzor, sem naše občane nagovoril, naj se uniformiranim osebam nasmehnejo in naj pokažejo dokument, da pa, če ni nujno, naj ne gre- Avtodom z italijanskimi policisti na mejnem prehodu pri Rdeči hiši (zgoraj) in novogoriški župan Mirko Brulc med včerajšnjim prečkanjem meje na Erjavčevi-Škabrijelovi s prepustnico v roki (levo) bumbaca do čez mejo.« Brulc je še povedal, da italijanski ukrep ne bo načel dobrososedskih odnosov, »saj za to ni kriva lokalna oblast, naše prijateljske vezi pa smo utrjevali tudi tedaj, ko so bili časi veliko hujši«. Župan je hkrati postavil vprašanje, na katerega včeraj nikakor nismo dobili odgovora: »Kaj pa na zeleni meji? Kakšni so ukrepi na turističnih območjih, kakršen je na primer Park miru na Sa-botinu? Nismo prejeli nobenih navodil in ne vemo, kako naj se tam obnašamo.« Brulc se je o ponovnem nadzoru meje včeraj menil tudi z županom Gorice Ettorejem Ro-molijem. »Oba pravzaprav ne razumeva, zakaj se kontrola izvaja tudi pri izstopu iz Italije v Slovenijo. Upam, da se bodo italijanski varnostni organi organizirali in poskrbeli za to, da se bo kontrola izvajala le pri vstopu v Italijo, kar bo omogočilo hitrejši pretok meje,« je vsebino pogovora povzel Brulc. Na to je goriško prefektinjo včeraj opozoril tudi pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je predlagal, naj se odpravijo kontrole pri izstopu iz Italije: »Le-te nimajo ničesar opraviti z zagotavljanjem varnosti na julijskem vrhu G8. Primerneje bi bilo maloštevilnim razpoložljivim agentom naročiti, naj speljejo več cestnih pasov pri vstopu v državo in tako preprečijo morebitne zastoje«. Marinčič je še dodal prepričanje, da je učinkovitost ponovne uvedbe nadzora zelo vprašljiva, če ne povsem nekoristna in absurdna: »Zdi se bolj demonstrativno dejanje brez pravega učinka, kar potrjuje okoliščina, da so manjši prehodi nenadzorovani, vendar ne samo ti. Prijatelj, ki se je vračal iz Francije, v Ventimiglii včeraj ni opazil niti sence policista.« Svoje kritično stališče je včeraj spet izrazil policijski sindikat SAP, ki trdi, »da je policijsko osebje nezadostno in ne more zagotavljati kontrol na vseh maloobmejnih in kmetijskih prehodih, to pa pomeni, da je ukrep zamrznitve schengna povsem neučinkovit«. (ide, nn) Tako kot ženica na fotografiji (desno), še marsikdo drug je včeraj nemoteno prečkal državno mejo na Trgu Evrope -Transalpini foto n.n. Antiglobalisti in predstavniki ekstremnih »black blocksov«, ki že komaj čakajo, da se prek slovensko-italijanske meje poženejo proti Abrucem, na srečanje G8, ki bo potekalo v LAquili od 8. do 10. julija, se bodo na Goriškem z le malo iznajdljivosti kot za šalo izognili ponovnemu, sicer začasnemu mejnemu nadzoru. Na manjših mejnih prehodih namreč policistov včeraj ni bilo. Zanje naj bi skrbele mobilne enote, a z malo potrpežljivosti in ob upoštevanju pravega timinga ter dejstva, da policistov za nadzor primanjkuje, bi lahko na nekdanjem mejnem prehodu za kmetovalce dvo-lastnike v Solkanu v Italijo vstopil cel konvoj do zob oboroženih »black blocksov«, pa ne bi tega nihče opazil. Tudi na Trgu Evrope oziroma Transalpini včeraj dopoldne ni bilo videti nobenega policista. Ne duha ne sluha o kakršni koli kontroli. Sam sem ga z biciklom dvakrat prečkal v obe smeri, pa ni iz nobenega grma skočil do zob oborožen specialec in me odpeljal na zaslišanje. Pri prečkanju meje seveda nisem bil edini. Tudi preko trga obeh Goric bi se dalo, resda prek Vecc-hietovega mozaika, z avtomobilom, pa bi bila vsaka reakcija varuhov meje prepozna, saj jih ni bilo v bližini. Tretji tak prehod med Solkanom in Šempetrom je prehod na Pristavi oziroma Rafutu, kjer so o ponovni uvedbi mejnega nadzora včeraj pričale le spuščene zapornice, ki se jih da tudi z avtomobilom zelo elegantno obvoziti in mobilno stranišče, ki so ga postavili ob nekdanjo mejno postojanko. Na nekdanjem mejnem prehodu v Solkanu, na Erjavčevi ulici v Rožni dolini in Šempetru so mobilne policijske patrulje opravljale svoje delo, pri čemer pa policisti niso bili najbolj usklajeni. Medtem ko so na nekaterih od omenjenih prehodov kontrolirali le tiste, ki so vstopali v Italijo, so drugod kontrolirali tudi izstop iz države. Eden od treh policistov na nekdanjem mejnem prehodu Šempeter mi je potrdil, da se lahko mejo prečka tudi z nekdanjimi prepustnicami, medtem ko so njegovi kolegi na Ška-brijelovi ulici to zanikali in potrdili, da so že nekaj ljudi poslali nazaj, ker so na mejo prišli brez dokumentov. Glede na to, da se v medijih o ponovni uvedbi mej -nih kontrol piše že od februarja, so lahko tisti, ki s seboj niso imeli ustreznih dokumentov, za zavrnitev krivili le sebe. Varuh meje v Šempetru je povedal tudi, da naj bi kar nekaj ljudem že preprečili prehod meje na podlagi predhodnih prekrškov v smislu udeležbe na anti-globalističnih demonstracijah. Na Škabrijelovi ulici se s tem niso soočili. »Antiglobalisti in "black blocksi" bodo skušali čez mejo v dneh tik pred začetkom srečanja, ne zdaj,« je policist na Škabrijelovi na neki način demantiral izjave kolega, oba pa sta potrdila, da kontrolirajo predvsem avtomobile s tujimi registracijami. Kolesarji in pešci smo bili za varuhe meje manj zanimivi. Podrobnejših pregledov so bile deležne le bolj mi-čne gospodične na kolesih, kar se je dogajalo že, ko je meja še stala in zaradi česar policistom, ki so ob včerajšnjem izmenjajočem se soncu in dežju stali ob meji, ne gre zameriti. »Dejstvo je, da še nimamo natančnih navodil o tem, kako postopati,« je v zvezi s pripombo o tem, da v Šempetru prepustnice veljajo, na Erjavčevi pa ne, povedala policistka na Škabrijelovi in pojasnila, da na ne- Kmetijski prehod v Solkanu foto n.n. Prehod na Pristavi - Rafutu foto n.n. katerih mejnih prehodih kontrola poteka 24 ur dnevno, na nekaterih pa le do večera, potem pa zanje občasno skrbijo mobilne enote, kar velja za mejni prehod v Mir-nu, pa tudi za tista v Števerjanu in pri Devetakih. O kakšnih zastojih oziroma kolonah, o katerih so poročali s Fernetičev in Škofij, na goriškem koncu včeraj ni bilo govora. Kot je povedal tiskovni predstavnik novogori-ške policijske uprave Dean Božnik, je zjutraj prišlo do kakšnih 150 metrov dolge vrste tovornih vozil na mejnem prehodu v Vrtojbi, kar pa je v primerjavi z večki-lometrskimi kolonami izpred nekaj let zanemarljivo, pa še ta »kolonica« se je okrog 11. ure povsem sprostila. Ponovil je tudi, da slovenski policisti pri mejnem nadzoru ne sodelujejo in se bodo po potrebi vključevali le v primerih zavrnitve oseb oziroma ob pojavu večjih zastojev. Glede na osebne izkušnje v nedeljo in ponedeljek so bili policisti na vseh mejnih prehodih, ki sem jih obiskal, dobro razpoloženi in komunikativni, kot bi bili veseli, da so jih iz pisarn za dobra dva tedna poslali na mejo. Če bi imeli poleg avtodomov, ki spominjajo na počitnice in nadomeščajo nekdanjo mejno infrastrukturo, v bližini še kakšno reko, potok ali vsaj napihljiv bazen, bi bilo vse skupaj že zelo podobno dopustu. Nace Novak 1 6 Torek, 30. junija 2009 GORIŠKI PROSTOR / SOVODNJE - Z nedeljskim vrhuncem se je zaključil večdnevni občinski praznik Priložnost za praznovanje in razmislek o izzivih teritorija Alenka Florenin: Infrastrukture so veliko breme - Nagradili zaslužne občane in zmagovalca v prometni vzgoji Izzivi in vse večje odgovornosti, s katerimi se spopadajo manjše občine, so bili v središču posega županje Alenke Florenin, ki je v nedeljo nagovorila množično publiko kulturnega doma v Sovodnjah. V nabito polni dvorani je namreč potekala slovesnost, s katero je letošnja izvedba večdnevnega praznika občinske samostojnosti dosegla vrhunec. Ceremonije so se udeležili občani, pa tudi predstavniki oblasti in drugih uprav, s katerimi sovodenjska občina plodno sodeluje. Med gosti so bili goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, župan pobratene občine Škofje loke Igor Draksler, župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič, županja občine Števerjan Franka Padovan, pokrajinska odbornica Mara Černic, doberdobska podžupanja Luisa Gergolet in podžupan šempetrske občine Radoš Frančeškin. Floreninova je praznično priložnost izkoristila za razmislek o aktualnih vprašanjih in načrtih, ki se tičejo razvoja sovo-denjskega teritorija. Poudarila je optimizem, s katerim se novoizvoljena uprava loteva na- Nedeljska revija kotalkaric društva Vipava na Peči (levo), nagrajena osnovnošolca Nikol Frandolič in Simon Čavdek s kolesoma ter pohodniki pred kamnitim pastirskim zavetiščem na Vrhu (desno), zaslužni občani z županjo Alenko Florenin (spodaj) bumbaca log, ki so ji bile zaupane s strani volivcev, obenem pa ni skrivala zaskrbljenosti zaradi krčenja prispevkov krajevnim upravam in drugih neznank. »Količina in značilnosti vprašanj, s katerimi se soočamo v naši občini, zahtevajo takojšnjo pozornost in čimprejšnjo rešitev ter delo na več nivojih. Tako se bomo v naslednjih tednih po eni strani posvetili šolskim stavbam, z namenom, da bi v septembru naši malčki stopili v čim bolj prijetne in funkcionalne prostore, po drugi pa je treba dati odgovor vsem, ki jim je pri srcu urejen videz našega okolja,« je povedala županja in nadaljevala: »V naslednjih dneh se bodo v Sovodnjah začela dela za namestitev optičnega kabla. Nevšečnosti gradbenih del nam bodo delno poplačali z obnovljenim pločnikom na Prvomajski ulici, v jesenskih mesecih pa naj bi se začeli najbolj obremenjujoči posegi v normalno vaško življenje. Širitev avtoceste bo spremenila prometno ureditev in odščipnila še nekaj naše zemlje. Prizadevali si bomo, da bomo kot skupnost za te posege prejeli primerno odškodnino. Številne infrastrukture, ki so že prisotne in ki jih nameravajo na- mestiti v prihodnosti, so veliko breme za naš teritorij in je torej prav, da nam pristojni zagotovijo primeren bivalni prostor.« Kot ob vsaki izvedbi občinskega praznika so tudi v nedeljo izročili priznanja zaslužnim občanom in organizacijam. Letošnji nagrajenci so bili pevska skupina Bodeča neža z Vrha, dolgoletni odbornik društva Sovodnje Robert Uršič, član društva Skala Ladi Boškin, podpredsednik sovodenjske sekcije krvodajalcev Paolo Braini ter Remo Devetak, ki si je za delo na političnem in prosvetnem področju prislužil priznanje občine Sovodnje. Lepo nagrado, in sicer kolo, sta prejela učenec sovodenjske osnovne šole Simon Čavdek in učenka osnovne šole na Vrhu Nikol Frandolič, ki sta se najbo- GORICA - Včeraj so maturantje pisali tretjo nalogo Čaka jih le še kolokvij Po multidisciplinarnem testu je na vrsti ustni del državnega izpita, ki se bo začel jutri Večji del preizkušnje je mimo. Včeraj se je 45 maturantov goriških višjih srednjih šol spoprijelo z multidisciplinarnim testom, s katerim so zaključili pisni del državnega izpita. Čakajo jih le še kolokviji, nakar se bodo lahko končno oddahnili. V tretji pisni nalogi je šestnajst dijakov znanstveno tehnološkega liceja Simon Gregorčič odgovarjalo na vprašanja iz biologije, fizike, angleščine in zgodovine umetnosti, trinajst maturantov družboslovne smeri liceja Gregorčič pa je preizkusilo svoje znanje na področjih filozofije, angleščine, prava in telesne vzgoje. Ustni del izpita se bo na liceju Simon Gregorčič začel jutri, 1. julija. Najprej bodo na vrsti dijaki znanstveno-tehnolo-ške smeri, nato pa družboslovci. Komisija predvideva, da bodo ocene razobesili na oglasni deski v sredo ali v četrtek prihodnjega tedna. Štirje maturantje klasičnega liceja Primož Trubar so včeraj pisali nalogo iz matematike, filozofije, italijanščine in nemščine, ustni del državnega izpita pa bodo opravili v četrtek. Trije kandidati na tehnično-industrijskem zavodu Jurij Vega so se v multidisciplinarnem testu spoprijeli z vprašanji iz angleščine, italijanščine, elektronike in statistike, devet maturantov poklicnega zavoda za trgovske in turistične dejavnosti Cankar pa s področji tehnike komunikacije in javnih stikov, angleščine, turističnega zemljepisa ter zgodovine umetnosti in kulturnih dobrin. Z ustnim delom izpita bodo jutri najprej začeli dijaki zavoda Vega, nato pa bodo kolokvij dočakali še kandidati zavoda Cankar. Ocene bodo predvidoma znane v petek. (Ale) Maturantje iz ulice Puccini v Gorici med pisanjem naloge bumbaca lje odrezala na natečaju prometne vzgoje, za katerega sta se zavzeli občina in Zadružna banka Doberdob Sovodnje. Prijeten večer, ki ga je vodila Katerina Citter, je s pesmimi iz repertoarja Edith Piaf popestrila pevka Mirjam Pahor. Ob spremljavi pianistke Barbare Peršič je slovesnost v kulturnem domu sklenila s pesmijo »La vie en rose«, nato pa se je praznovanje nadaljevalo na prireditvenem prostoru na Peči. Kotalkarice društva Vipava so navdušile prisotne s priljubljeno zgodbo o Ostržku, po kateri je bila na vrsti glasba v živo s skupino Spring. V nedeljsko praznovanje je sicer že v jutranjih urah uvedel pohod z ogledom znamenitosti sovodenjske okolice. Pohodniki, VILEŠ-GORICA Avtocesta: v juliju izbira izvajalca del V mesecu juliju bodo dodelili izdelavo izvršnega načrta in gradbena dela za prekvalifikacijo odseka hitre ceste Vileš-Gorica v avtocesto. To je včeraj v Vidmu napovedal deželni odbornik Riccardo Riccardi, ki je hkrati vicekomisar za izpeljavo projekta. »Komisija, ki je pristojna za razpis javne dražbe, zaključuje dokumentacijo in bo akte postopka za dodelitev del predala v juliju,« je pojasnil Riccardi. Na razpis za uresničitev avtoceste na odseku med Gorico in Vi-lešem se je prijavilo enajst ponudnikov; njihove ponudbe preučuje komisija. »Odprtje gradbišča na odseku hitre ceste, ki meri sedemnajst kilometrov, je predvideno pred koncem letošnjega leta,« je še povedal deželni odbornik in navedel, da bodo gradbena dela po predvidevanjih trajala 1.095 dni, celotni strošek, z razlastitvami vred, pa znaša 180 milijonov evrov. ki jih je vodil Mitja Juren, so se zbrali na Peči, od tod pa so se podali do Gabrij, kjer so ostanki zaselka Bertolinišče, Vrha, kjer so si ogledali kamnito pastirsko kočo, ter dlje do vzpetine Larga in kavern pri Cotičih. Tudi v letošnji izvedbi praznika samostojnosti nista mogli manjkati tekmovanji najboljših vin in kruha. Za rdeče vino so v soboto prejeli nagrado Stanislava Gravner (1. mesto), Mitja Juren (2. mesto) in Salomon Tomsič (3. mesto). Gravnerjeva je zmagala tudi prvo nagrado za bela vina, za njo pa sta se uvrstila Salomon Tomsič in Slavko Gulin. Pri pripravi kruha so se odlikovali Manuel Feri in Vesna Buzin (1. mesto), Rado Buzin (2. mesto) in Fabio Devetak (3. mesto). (Ale) TRŽIČ - Ul. Galilei Truplo na domu Dekle ponoči glasno jokalo Dekle je na svojem domu umrlo v še nepojasnjenih okoliščinah. Truplo mlade Sabrine M. so našli v nedeljo v stanovanju v ulici Galilei, v ATER-jevem kompleksu v Tržiču, kjer je živela sama in kjer jo je vsak dan obiskovalo osebje socialnih služb. Ko so okrog 11. ure prišli in pozvonili, se dekle ni odzvalo, zato so se obrnili na policijo. Ko so vstopili v stanovanje, je bilo dekle že mrtvo. Na podlagi nadaljnjih preverjanj so agenti izključili, da je smrt nasilne narave, saj so bila vrata zaprta iz notranjosti in ni bilo znakov nasilja. Bolj verjetno je, da je smrt povzročila slabost oz. infarkt ali usoden odmerek mamil ali zdravil. Truplo so odpeljali v splošno bolnišnico v Tržiču, kjer bodo na njem opravili obdukcijo, ki edina lahko pojasni vzrok smrti. Sosedje so sicer povedali, da so sredi noči iz stanovanja slišali kričanje in glasen jok, nato pa naenkrat tišino, ker pa je bilo iz dekletovega doma pogosto slišati hrup, se niso vznemirili in spet legli spat. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 28. junija 2009 17 GORICA - Včeraj podpisali konvencijo Fundacija obnovo svetnika s Placute Kip sk Janeza Nepomuka sega v leto 1774 in je nekoč stal ob Kornu Kip sv. Janeza Nepomuka, ki stoji na podstavku ob križišču med ulicama Brass in Seminario v Gorici, bodo obnovili. V ta namen so včeraj podpisali konvencijo predstavniki goriške občine, združenja Italia Nostra in Fundacije Goriške hranilnice, ki bo financirala restavratorski poseg. Občino je zastopal župan Ettore Romoli, fundacijo njen predsednik Franco Obizzi, združenje Italia Nostra, ki je soroden poseg že izvedlo na Nepomukovem kipu pri pevmskem mostu, pa Maddalena Malni Pascoletti. Za obnovo kipa se je zavzel rajonski svet Svetogorska Placuta, ki je prošnjo za financiranje naslovil na fundacijo, ta pa je v ta namen odobrila prispevek v znesku 15 tisoč evrov za goriško občino, ki je lastnica kipa; ta sega v leto 1774 in je nekoč stal ob mostu čez Koren, ki danes teče v podzemlju križišča. Kip so čas in vremenski dejavniki hudo načeli, njegova obnova pa se bo začela, potem ko bo na njem opravljena temeljita študija. Nepomuk s Placute bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino ■ GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del ca-duto«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Una notte da leoni«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Antichrist«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.30 »Transformers - La vendetta del ca-duto«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La ragazza del mio miglior amico«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Una notte da leoni«. Dvorana 4: 17.30 »Coraline e la porta magica«; 20.10 - 22.10 »Un'estate ai Caraibi«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Ki-nemax dAutore«: »II canto di Paloma«. KRMIN DVORIŠČE OBČINSKEGA GLEDALIŠČA: 21.30 »Una notte al museo 2«. berdoba vabi v Modra's galerijo na ogled razstave Enza Valentinuza z naslovom Pešpot 77; do 5. julija ob delavnikih med 18. in 20. uro, ob praznikih med 10. in 12. uro. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ALESSIA FABBRICATOREJA bo na ogled do 7. julija v galeriji La Bottega v ulici Nizza 4 v Gorici. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled prva razstava iz programa -kustosi izbirajo z naslovom Dva. Razstavljata Mirjam Marussig in Miha Ur-šič; do 17. julija od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V MUZEJU TERITORIJA V KRMINU, v palači Locatelli, je na ogled razstava Danila Jejčiča in Franca Duga z naslovom »Divergenti affinita«; do 16. avgusta od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT (Delpinova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava slik Nataše Gre-gorič; do 1. septembra vsak dan med 10. in 19. uro. ~M Koncerti fí Razstave NA GRADU DOBROVO je v organizaciji Goriškega muzeja na ogled dokumentarna razstava na temo Trgovina z vinom in meje - Zgodovina podjetja bratov Abuja v Gorici 1899-2009; postavili so jo v sodelovanju s kulturnim združenjem Apeiron. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava Tina Piazze; do 19. julija od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM razstavljajo udeleženci tradicionalne likovne kolonije za slovenske izseljence, ki je od 13. julija potekala na Mostu na Soči, trije od dvanajstih sodelujočih slikarjev, pa so ustvarjali tudi v Šmartnem; razstava bo na ogled še danes, 30. junija. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA LOREDANE PRINCIC, članice fotokluba Skupina 75, v organizaciji združenja Triestefotografia je na ogled v kavarni Trieste na trgu Oberdan 1 v Ron-kah; do 4. julija. KULTURNO DRUŠTVO JEZERO iz Do- 13. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV SLOVENIJE v Novi Gorici: danes, 30. junija, ob 21. uri na domačiji Klinec v Medani v Goriških brdih Boštjan Simon West Coast Jazz Kvartet; 2. julija ob 17. uri v Kulturnem domu Nova Gorica zaključni koncert udeležencev poletne šole in ob 21. uri v atriju gradu Kromberk Marcus Weiss (CH) & Arno Bornkamp (NL), gost koncerta Matjaž Drevenšek (koncert mentorjev poletne šole saksofona); 3. julija ob 21.30 na Bevkovem trgu Danski pihalni orkester; 4. julija v Kulturnem domu v Novi Gorici koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (1. kategorija) in na Bevkovem trgu latino večer La Cubana; 5. julija v Kulturnem domu v Novi Gorici koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (2. kategorija). Koncerti so brezplačni. Ob slabem vremenu se koncerti z Bevkovega trga selijo v Kulturni dom Nova Gorica. FESTIVAL ŠTEVERJAN 2009 v organizaciji SKPD F.B. Sedej iz Števerjana bo med 3. in 5. julijem med Borovci v Šte-verjanu: petek, 3. julija, ob 20.30 odprtje razstave in prvi tekmovalni večer; sobota, 4. julija, ob 20.30 drugi tekmovalni večer; nedelja, 5. julija, ob 17.30 finalni del, gost večera bo Adi Smolar, nagrajevanje. V DEŽELNEM AVDITORIJU V GORICI bodo v sodelovanju z gledališčem Giuseppe Verdi iz Trsta uprizorili opereti: v torek, 7. julija, ob 21. uri »Il conte di Lussemburgo« M.A. Willnerja in R. Bodzankyja, uglasbil Franz Lehar, v izvedbi Orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta; v četrtek, 30. julija, ob 21. uri »Sogno di un val- GORICA - Vpisovanje do četrtka Filmski maratonci na startnih blokih Med 2. in 4. julijem bo v Gorici tretji maraton kratkih filmov »6*60 - Vi-sioni a tutto campo« v organizaciji študentskega združenja Makin'GO in laboratorija Crea Univerze v Vidmu. Zanimanje za maraton narašča, kot dokazujejo junijske predstavitve v ljubljanskem Kinodvoru in na festivalu Napoli Film Festival, pa tudi žirija dodatno pridobiva na ugledu. Ob goriški igralki Aniti Kravos bo namreč članica žirije tudi direktorica festivala Kino Otok, Koprčanka Lorena Pavlič; direktorica izolskega festivala, ki je nabrala veliko izkušenj, ko je vodila Kinodvor, predstavlja za goriški maraton dodaten prestiž. Tudi zaradi njene udeležbe organizatorji maratona računajo, da bo v prihodnost združenje Makin'GO sodelovalo na izolskem festivalu, ki bo letos potekal petič, od 10. do 14. septembra. Odprtost goriškega združenja do filmskega dogajanja v Sloveniji se kaže tudi v seznamu tekmujočih skupin. Vpisanih je preko dvajset ekip, po veči- zer« F. Doermanna in L. Jacobsona, uglasbil Oscar Straus, v izvedbi Orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta. Predprodaja vstopnic (15 evrov) bo potekala pri blagajni avditorija od 1. do 7. julija (razen v nedeljo) med 17. in 19. uro ter od 24. do 30. julija (rezen v nedeljo) po istem urniku, na prodaj bodo tudi eno uro pred začetkom predstave; informacije na tel. 0481-383380 in na naslov teatrover-di@comune.gorizia.it. H Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na te tečaje: Tečaji po univerzi, uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (80 ur) in podiplomski tečaj v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v prostorih KB Centra; vpisovanje in informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj informatike Varni internet, orodja za iskanje in shranjevanje podatkov, namenjen nižješolcem. Prvi tečaj se bo vršil od 6. do 10. julija, drugi pa od 13. do 17. julija od 9. do 13. ure na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev Korzo 51 v prostorih KB Centra; vpisovanje in informacije na tel. 048181826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča vse, ki so pogojno vpisani v pokrajinske lestvice učnega osebja in so med tem časom dosegli predvideni naslov (habilitacijo ali specializacijo), da do danes, 30. junija, predstavijo Uradu za slovenske šole prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice. Urad obvešča tudi, da imajo vsi tisti, ki so uvrščeni v lestvice rednih natečajev (do 1999-2000) in so med tem časom dosegli specializacijo za podporni pouk, do 1. julija pravico, da potrdilo o opravljeni specializaciji predložijo Deželnemu šolskemu uradu (obrazci so na razpolago pri Uradu za slovenske šole). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil 28. maja 2009 objavljen razpis za vključitev v zavodske lestvice učnega osebja, ki si ga je mogoče ogledati na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it). Interesenti morajo prošnjo (obrazci bodo v kratkem objavljeni na zgoraj omenjeni spletni strani) predstaviti na tajništvo ene od izbranih šol do danes, 30. junija. Nove lestvice bodo v vseh ozi-rih nadomestile tiste, ki so bile veljavne v šolskih letih 2007-08 in 2008-09, tako da morajo vsi interesenti pono- ni iz dežele FJK, nekaj jih prihaja iz Veneta, Emilie Romagne in tudi iz Slovenije. Število »maratoncev«, ki se bodo potegovali za denarno nagrado v znesku 5.000 evrov in za nagrado Hiša Filma (podeljuje jo tradicionalni pokrovitelj, družba Transmedia), pa se lahko še vedno poveča: rok za vpis sovpada z začetkom maratona, v četrtek, 2. julija, ob 10. uri, ko se bo na dvoru Darka Bratine na Travniku začelo odštevanje. Vsaka ekipa bo imela na razpolago 60 ur za realizacijo šestminutnega kratkome-tražnika, pri čemer bodo morali tekmovalci upoštevati smernice organizatorjev. Odštevanje se bo zaključilo v soboto, 4. julija, ob 22. uri, ko bodo morali sodelujoči oddati svoja dela; sledilo bo praznovanje. Vsak član žirije bo za ocenitev imel na razpolago deset dni, predvajanje in nagrajevanje najboljših kratkometražnikov pa bosta v goriškem Kinemaxu v torek, 14. julija, ob 21. uri; za vpis in podrobnejše informacije je na voljo spletna stran www.makingo.org. vno predstaviti prošnjo. Prošnjo morajo predstaviti tudi tisti kandidati, ki so vključeni v pokrajinske lestvice in ki želijo vključitev v prvi pas zavodskih lestvic. □ Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v prihodnjih mesecih do konca leta 2009 izvedlo naslednje dejavnosti: 1. avgusta bo običajni piknik, tokrat povezan z izletom v Spilimbergo za obisk znane šole mozaikov; od 13. do 18. oktobra bo šestdnevni izlet na mandarine, v Med-žugorje in po poti spominov na kraje nekdanje Jugoslavije, tudi iz časa NOB; 25. oktobra bo tradicionalna koncertna revija Starosta mali princ v Kulturnem domu v Gorici, povezana z jutranjo ekskurzijo v Oglej, v sodelovanju s Krut-om; v nedeljo, 8. novembra, bo martinovanje v znani vinski kleti na Dobrovem; v torek, 29. decembra, bo silvestrovanje prav tako v kleti na Do-brovem. Obvestila glede vpisovanja za vsako prireditev bodo objavljena ob pravem času v našem časopisju. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta od 17. do 28. avgusta. OBČINA SOVODNJE razpisuje javni natečaj za dodelitev prispevkov za plačevanje nižjih najemnin. Informacije in obrazec lahko dobite na županstvu od ponedeljka do petka med 8. uro in 9.30 ter 12. in 13.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 16. do 18. ure ali na uradni občinski spletni strani www.savo-gnadisonzo.com. ZSKD obvešča, da bodo uradi od 29. junija do 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. OK VAL IN GOVOLLEY obveščata, da je v teku do 3. julija poletno središče za otroke od 5. do 12. leta starosti v občinski telovadnici-parku v Doberdobu od 7.45 do 13. ure (brez kosila). Na programu so športne in družabne igre, odbojka, nogomet, košarka in karate. Za otroke iz goriške občine so organizatorji poskrbeli za prevoz; informacije in vpis na tel. 328-1511463 (Ingrid). POLETNO SREDIŠČE KRATKOČAS- NIK z naslovom Palček Kratkočasnik potuje z... bo potekalo od 6. do 17. julija v stavbi otroškega vrtca v Doberdobu od 8. do 13. ure; informacije in vpisovanje pri skladu Mitja Čuk, tel. 040-212289 (jutranje ure) in pri Damijani Češčut, tel. 335-5952551 (večerne ure). FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE bo v šolskem letu 2009-2010 financirala vrsto vzgojnih projektov iz fonda za izobraževalne programe. Gre za pobude, ki jih predlagajo šole iz goriške pokrajine in katerih namen je spodbujati šolsko integracijo, poučevanje tujih jezikov in glasbene vzgoje ter uvajanje novih tehnologij. Prošnje morajo šole oddati - poslati po pošti ali izročiti osebno - do danes, 30. junija, na sedežu fundacije v ulici Car-ducci 2 v Gorici; priložiti morajo izpolnjeni informativni vprašalnik in oris projekta na obrazcih, ki so na razpolago v uradih fundacije in na spletni strani www.fondazionecarigo.it. Informacije nudijo od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481537111). OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo 1. julija zaprta. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da je za sredo, 1. julija, sklican deželni svet. Zasedanje bo potekalo v prostorih pevskih zborov v De-vinu s pričetkom ob 19. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu. Vsako članico lahko zastopa en predstavnik. Članice federacije imajo pravico do dveh predstavnikov. Seji lahko prisostvujejo tudi predsedniki članic, nimajo pa volilne pravice. SPDG obvešča, da v juliju in avgustu ne bo rednega dežurstva na društvenem sedežu, zato vabi člane, ki se odpravljajo v gore, da poravnajo članarino 2. julija med 19. in 20. uro. AŠD SOVODNJE sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah v ponedeljek, 6. julija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. TARSU V DOBERDOBU: stalni prebivalci doberdobske občine, ki imajo pogoje za posedovanje družinske kartice, se bodo lahko posluževali pravic, ki veljajo za občinsko olajšavo davka na odvažanju urbanih odpadkov TARSU. Olajšava predvideva odobritev prispevka za davek TARSU, ki so ga do-berdobski občini za obdobje 20072009 plačale družine, ki prebivajo na območju iste občine. Zavezanec za plačilo davka TARSU mora biti eden izmed članov družinskega jedra, ki ima pravico do družinske kartice. Za koriščenje olajšave je potrebno predložiti prošnjo za družinsko kartico do 15. julija. Olajšavo bodo odobrili občinski uradi za vse, ki že imajo družinsko kartico pod pogojem, da bo veljavna 15. julija; v nasprotnem primeru bo potrebno v istem roku ponovno vložiti prošnjo in hkrati posredovati novo potrdilo ISEE. 0 Prireditve GAS POLETJE poteka na nekdanjem carinskem terminalu na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba vse do 13. septembra. Dejavnosti v organizaciji društva Gas Vrtejba se bodo zaključile na tradicionalnem koncertu Rock boreli. V okviru Gas poletja bo športno, glasbeno, zabavno in družabno dogajanje od četrtka do nedelje, in sicer od 18. do 24. ure, ob nedeljah dve uri prej. Vse dni bo poskrbljeno za šport (nogomet na odboj, odbojko, družabne igre, go kart...), za ustvarjalne delavnice in igre za najmlajše. Petki in sobote bodo glasbeno obarvani; vsaj ena sobota v mesecu bo na carinski terminal pripeljala znane slovenske glasbene skupine (Zablujena generacija, Big foot mama in Zaklonišče prepeva). DRUŠTVO TRŽIČ prireja predstavitev knjige Stefana Bartolinija »Fascismo antislavo. Il tentativo di bonifica etnica al confine nord-orientale« v petek, 3. julija, ob 18. uri na sedežu VZPI-ANPI v ul. Valentinis 84 v Tržiču. Prisotni bodo za društvo Tržič Danilo Peric, za center Gasparini Dario Matiussi in za VZPI-ANPI predsednik tržiške sekcije Paolo Padovan. ' . Mali oglasi PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 10.00, Laura Dose por. Korecic (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na goriškem glavnem pokopališču. DANES V BEGLIANU: 11.00, Dario Vi-sintin v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.30, Elena Furioso por. Garzitto (iz tržiške bolnišnice) na trgu in nato na pokopališču ter v Trst za upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Elisabet-ta Petrin vd. Cidin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. IB Torek, 30. junija 2009 DNEVNE NOVICE / CAPRI - Predsednik republike na krajšem oddihu ob svojem 84. rojstnem dnevu Napolitano pozval politiko in medije k premirju pred Vrhom G8 Berlusconi: »Moja vlada je najstabilnejša na Zahodu, za krizo so krivi časopisi« CAPRI - Predsednik republike Giorgio Napolitano je svoj včerajšnji 84. rojstni dan praznoval v Capriju v družbi soproge Clio. Na sprehodu po mestnem trgu so ga poleg množice radovednežev pričakali tudi številni novinarji, katerim je povedal, da je ob rojstnem dnevu prejel vrsto čestitk in voščil iz Italije in tujine. V daljšem telefonskem pogovoru se je predsednik zadržal tudi s premierjem Silviom Berlusconijem. Dejal je, da sta se pogovarjala zlasti o pripravah na bližnji vrh G8, ki bo zasedal v LAquili. Napolitano je novinarjem dejal, da bi bilo prav, če bi se polemike, ki razdvajajo italijansko politično sceno vsaj začasno umirile. »Razumem, da sta pri tem soudeležena tako politika kot informacija, vendar bi si v tem trenutku želel premirja, zaradi občutljivosti mednarodnega srečanja, ki je pred nami«, je še dejal predsednik republike. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj v Neaplju predstavil mednarodni vrh in je ob tem kot po navadi kazal optimističen obraz. »Moja vlada je najstabilnejša na Zahodu«, je med drugim dejal novinarjem in skušal pomesti s težavami, ki ga obdajajo in zaradi katerih je še posebej v dobršnem delu tujega tiska govora o možnosti njegovega odstopa. Berlusconi je dejal, da je vlada močna, saj je večina pravkar zmagala na volitvah, njegov osebni konsenz pa naj bi (po njegovih podatkih) znašal skoraj 63%. Glede Napolitanovega apela k premirju je izrazil željo, da bi bil sprejet, a je že takoj potem polemično poudaril, da je opozicija »truplo, ki se premika«. O krizi je ponovil stališče, da gre predvsem za psihološki faktor, pri čemer so vsega krivi tisti časopisi, ki o krizi pišejo in pri ljudeh oziroma odjemalcih ustvarjajo strah in nezaupanje, zato ljudje denar raje hranijo, kot da bi ga trošili. Berlusconi je napovedal, da bomo z zaupanjem dobro in v kratkem premostili krizo. Premier je o neapeljskih smeteh dejal, da je sedaj mesto čisto in je položaj Neaplja v tem smislu boljši, kot v drugih mestih. Prav tako je premier ponovil obvezo, da v Abrucih konec septembra nihče ne bo več v šotorih, bližnji vrh G8 pa bo izdelal nove norme za svet finance in ekonomije, v katerem bo treba spoštovati nova pravila. TIRANA - Po ocenah OVSE tokrat bolje, a še vedno kršitve Predsednik republike Giorgio Napolitano med ljudmi na neapeljskih ulicah ansa Na volitvah v parlament zmaga demokratov Salija Berishe pred socialisti Edija Rame Zmagovalec nedeljskih volitev v Albaniji Sali Berisha ansa TIRANA - Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) je včeraj v Tirani ocenila, da je Albanija med nedeljskimi parlamentarnimi volitvami pokazala napredek, da pa kljub temu kršitve ostajajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Misija Ovseja je tako navedla, da je albanski volilni proces izkazal izboljšave, a hkrati ugotovila, da kršitve ostajajo. Ocena Ovseja o izvedbi nedeljskih volitev velja za ključno v prizadevanjih Albanije za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Nedeljske volitve je od skupno več tisoč opazovalcev spremljalo 450 opazovalcev Ovseja. Predstavnik Ovseja v Tirani Wolfgang Grossruck je na novinarski konferenci izrazil zadovoljstvo, da je volilni dan minil »mirno, brez večjih nasilnih incidentov«. Po njegovih besedah je volitve zaznamoval pozitiven napredek na večini volišč, ki so jih obiskali opazovalci. Grossruck pa je hkrati obžaloval »kršitve«, kot je med drugim še vedno obstoječa praksa, da »poglavar družine« voli za celotno družino. Razkril je tudi, da so se nekatera volišča odprla z zamudo.Opazovalci Ovseja so sicer tudi navedli, da so napredek na volitvah pogosto zasenčile politizacija tehničnega vidika volilnega procesa in kršitve med predvolilno kampanjo, ki so zmanjšale zaupanje prebivalstva v volilni proces, je Ovse zapisal v izjavi za javnost. Organizacija je opozorila tudi na navedbe o domnevnem pritisku na volivce in uporabi uradnih dogodkov v predvolilne namene. Ovse bo sicer še naprej spremljal dogajanje v zvezi z volitvami v Albaniji, vse do končnega preštetja glasov. »S pozornostjo spremljamo preštevanje, je povedal Grossruck. Uradni rezultati volitev naj bi bili znani še danes, glede na izide vzporednih volitev pa je Demokratska stranka (PD) dosedanjega albanskega premiera Salija Berishe zabeležila majhno prednost pred svojimi glavnimi izzivalci, socialisti župana Tirane Edija Rame. Be-risha je volitve označil za »svobodne in pravične«, oblasti pa so ocenile, da so potekale gladko. Socialistična stranka se namerava na drugi strani pritožiti zaradi nepravilnosti na volitvah, ki so bile sedme od padca albanskega komunističnega režima v zgodnjih 90. letih minulega stoletja. (STA) ARGENTINA - Predsedniški par Cristina in Nestor Kirchner doživela pekoč poraz na volitvah HONDURAS Po udaru Micheletti BUENOS AIRES - Argentinska predsednica Cristina Kirchner in njen soprog, nekdanji predsednik Nestor Kirchner sta na nedeljskih delnih parlamentarnih volitvah doživela pekoč poraz. Volilna koalicija Fronta pravičnosti za zmago (FJPV - Frente Justicialista para la Victoria) je namreč izgubila absolutno večino v kongresu, poražena pa je bila še v petih provincah.Posebnost argentinske demokracije je, da na polovici vsakokratnega zakonodajnega obdobja potekajo delne volitve v oba domova kongresa. Volivci so tako v nedeljo volili polovico od 247 članov poslanske zbornice in tretjino od skupno 72 senatorjev. Po od 75 do 95 odstotkih preštetih glasov je koalicija FJPV izgubila štiri sedeže v senatu in s tem tudi absolutno večino v 72-članskem zgornjem domu parlamenta, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ostalo ji je 36 sedežev v senatu oziroma eden manj od absolutne večine. Od večine se je morala posloviti tudi v poslanci zbornici, spodnjem domu parlamenta. Cristina Fernandez de Kirchner ansa Nekdanji argentinski predsednik Nestor Kirchner, ki velja za bolj levo usmerjenega, je izgubil boj s konservativnim peronistom Franciscom de Narvae-zom za poslanski sedež v provinci Buenos Aires, kjer živi kar 40 odstotkov volilnega telesa in je odločilnega pomena za vo- litve v celotni državi. Po 91 odstotkih preštetih glasov je zbral 32,2 odstotka podpore, njegov tekmec de Narvaez pa 34,5 odstotka, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kirchner je davi že priznal poraz in napovedal, da bo stranka v prihodnjih dneh analizirala svoje napake, medtem ko je de Narvaez dejal, da so »obrnili nov list v zgodovini Argentine«. Volilna koalicija FJPV se je morala soočiti še s porazi v ključnih petih provincah, in sicer Buenos Aires, Santa Fe, Cordoba in Mendoza. Zavezniki predsedniškega para so doživeli poraz tudi v provinci Santa Cruz, kjer je predsedniški par začel svojo politično kariero. S porazom zakoncev Kirchner se tako zastavlja vprašanje njune sposobnosti še naprej in s pogajanji vladati državi, česar pa nista vajena, poroča AFP. Po ocenah političnega analitika Rosenda Frage je argentinska družba vladi poslala sporočilo, ki bi tako morala spremeniti svojo dosedanjo politiko. (STA) TEGUCIGALPA) - Parlament v Hondurasu je po aretaciji in izgonu predsednika Manuela Zelaye za novega predsednika države imenoval dosedanjega predsednika kongresa Roberta Michelettija. Ta je za novega predsednika parlamenta v nedeljo zvečer imenoval dosedanjega sekretarja kongresa Alfreda Saavedro, za zunanjega ministra pa Enriqueja Ortiza Colin-desa. Kongres v Hondurasu je Micheletti-ja izbral samo nekaj ur po tem, ko je Zelaya prispel v Kostariko ter zatrdil, da je on še vedno predsednik svoje države. Zelaya je zatem odpotoval v Managuo v Nikaragvi, kjer se bo udeležil regionalnega vrha Bolivar-skega zavezništva Amerik (ALBA), na katerem naj bi med drugim govorili tudi o razmerah v Hondurasu. Zelaya je izrazil svojo odločenost, da se vrne v domovino in ponovno prevzame svoj položaj. Venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki se prav tako mudi v prestolnici Ni-karagve, pa je obljubil, da bo storil vse, kar je politično, diplomatsko, družbeno in moralno potrebno, da bi Zelaya ponovno prevzel položaj. (STA) NEW YORK 150 let zapora za pogoltnega finančnika Bernard Madoff ansa NEW YORK - Ameriški zvezni sodnik Danny Chin je včeraj na newyorškem sodišču izrekel kazen 150 let zapora 71-letnemu finančniku Bernardu Madoffu. Slednji je marca letos priznal, da je zavajal vlagatelje v eni od največjih piramidnih shem v ameriški zgodovini, v kateri se je obračalo več kot deset milijard dolarjev. Ob izreku sodbe je bilo na sodišču na stotine opeharjenih vlagateljev, nekaj pa jih je pred izrekom sodnika prepričevalo, da si Madoff zasluži najostrejšo kazen, ker jim je uničil življenja. Tožilstvo je za Ma-doffa zahtevalo 150 let zapora, kar je največ, kar dopušča zvezni zakon. Madoffov odvetnik Ira Sorkin je predlagal največ 12 let zapora, glede na to, da je Madoff sam priznal krivdo, sprejel odgovornost in sodeloval pri preiskavi. Sodnika China je zaprosil, naj pri izrekanju sodbe pozabi na vso histerijo in čustva ter upošteva omenjena dejstva. Ne glede na to, kako dolga je zaporna kazen, pa je skoraj zanesljivo, da bo Madoff do konca življenja za rešetkami. Sodnik Chin je že v petek pokazal, da ne bo usmiljen, s tem ko je ukazal zaplembo 171 milijard dolarjev vrednega premoženja, povezanega z Madoffom. Ta vsota krepko presega 65 milijard dolarjev, kolikor naj bi imeli vlagatelji vloženih pri Madoffovih podjetjih v času razkritja prevare. Madoff je sicer dolga leta zavajal vlagatelje, vendar vsi niso ostali brez svojega denarja. Piramidna shema je delovala tako, da je z denarjem novih vlagateljev izplačeval stare vlagatelje in jim dajal tudi visoke donose na vložke. Piramida se je podrla lani, ko se je poglobila finančna kriza in je usahnil vir novih vlagateljev. Ti so se sicer pred tem skoraj tepli za priložnost, da dajo denar Madoffu in se niso spraševali kako mu uspeva delati tako visoke dobičke. Madoffa in soprogo Ruth Madoff bodo sedaj po napovedih »obrali do kosti«. Ruth Madoff je namreč s tožilstvom dosegla dogovor o zaplembi premoženja, vključno z 80 milijonov dolarjev vrednega premoženja, za katerega je sicer trdila, da je njeno in nima povezave z možem. Po dogovoru ji bo ostalo 2,5 milijona dolarjev, kar pa bo izpuhtelo v zrak, ko bo potrebno poravnati odvetniške stroške. Madoff v zaporu denarja ne bo potreboval, niti hiš, stanovanj, avtomobilov, čolnov, in ostalega premoženja, ki ga bodo prodali na dražbi. Madoffu in ženi so vzeli stanovanje na Manhattanu, hišo na Long Islan-du in Palm Beachu na Floridi, v skupni vrednosti 22 milijonov dolarjev. Pobrali so jima račun pri borzno posredniškem podjetju Comhad Securities, na katerem sta imela 50 milijonov dolarjev, 13 milijonov dolarjev z računa pri banki Wachovia. Posojila, ki jih je dajal zaposlenim, družini in prijateljem, pa bo pobrala država. (STA) w Torek, 30. junija 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Pokal konfederacij generalka za SP 2010 v JAR podelil oceno 7,5 Predsednik FIFA izpostavil gostoljubnost, ni skrival pa težav z logistiko - Gneče na cestah JOHANNESBURG - Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter je po končanem tekmovanju za pokal konfederacij v Južnoafriški republiki, ki je bilo tudi pomemben test za svetovno prvenstvo čez leto dni, prireditev na jugu Afrike ocenil kot dobro in ji podelil 7,5 točke od desetih.«Vemo, da bo treba še marsikaj postoriti, predvsem pri logistiki. A smo na pravi strani in vesel sem, da smo prišli v Afriko,» je dejal Blatter in odgovoril kritikom, predvsem evropskim, ki so dvomili, da so v Južnoafriški republiki sposobni pripraviti tako veliko tekmovanje, kot je SP. Blatter je prirediteljem v JAR za pokal konfederacij podelil 7,5 točke na lestvici desetih možnih. Izpostavil je predvsem gostoljubnost Južnoafri-čanov in njihovo pripravljenost pomagati udeležencem tekmovanja. Blatter je bil tudi zadovoljen, ker se strahovi o domnevno nevarni državi niso pokazali za utemeljene, saj je bilo več težav kot z zagotavljanjem varnosti udeležencev z njihovimi namestitvami in prevozi. FIFA je ugotovila, da bodo morali prireditelji do naslednjega leta zagotoviti še vsaj 18.000 prenočitvenih zmogljivosti v hotelih ter izboljšati javne prevoze, saj so gledalci na številne tekme zamujali zaradi gneče na cestah. Blatter se ob koncu ocene pokala konfederacij ni mogel izogniti zdaj že razvpitim vuvuzelam, navijaškim pripomočkom domačih gledalcev; ti so s plastičnimi trobentami in njihovim značilnim zvokom roja žuželk parali živce predvsem evropskim igralcem in gledalcem. »To je del folklore pri ogledu tekem v tem delu sveta, zato Afričanom ne smemo vzeti veselja,« je bil spravljiv Blatter, ki pa se bo moral s tem vprašanjem bržkone še srečati. FINALE - Brazilija s 3:2 premagala ZDA Kolikšna je bila resnična teža tekmovanja v JAR? JOHANNESBURGH - Baje je finalna tekma pred ekrani privabila celo več milijonov ameriških ljubiteljev športa, saj je tekmo, kar je za nogometni spektakel v ZDA prej izjema kot pravilo, direktno predvajala Tv postaja Espn. Svojim očem, kot tudi drugi po svetu, niso mogli verjeti, ko je njihova reprezentanca po prvem polčasu proti brazilskim učiteljem vodila z 2:0, drugi zadetek Dono-vana pa je bil šolski zgled, kako se izvaja protinapad. »Svetovni red« so Brazilci vzpostavili v drugem delu, ko so v mrežo solidnega Howarda poslali tri žoge (dve Luis Fa- biano, eno pa pet minut pred koncem Lucio), pravzaprav celo štiri, saj je sodnik spregledal Kakajev gol, vratar je namreč odbil žogo, ko je že krepko prešla golovo črto. Osrednje vprašanje je zdaj, koliko velja Pokal konfederacij (Španija je v tekmi za 3. mesto šele s 3:2 premagala Južno Afriko ...), ali drži, da mali dohajajo velike in da je Italija na psu. Brazilci so se osvojenega pokala veselili kot da bi osvojili svetovno prvenstvo. Pa vendar se zdi, da bo prihodnje leto pela drugačna pesem. Morda tudi za »azzurre«. £Primorski ~ dnevnik NOGOMET Super ponudba za Eto'oja BARCELONA - Potem ko so poletni nogometni trg dodobra razburkali pri madridskem Realu z milijonskimi nakupi Kakaja in Cristiana Ronalda, je za novo razburjenje poskrbel angleški Manchester City. Pri Barceloni so potrdili, da so Angleži zelo vneti za prestop Kame-runca Samuela Eto'ja, pri tem pa ne nameravajo niti najmanj varčevati. Novico o tem, da je katalonski nogometni velikan dobil ponudbo za odličnega napadalca, je potrdil predsednik kluba Joan Laporta; dejal je, da je ponudba Manchester Cityja «stratosferska», obenem pa izrazil upanje, da bo Eto'o ostal zvest modro-rde-čim. Predsednik Barcelone ni razkril številk, ki pa so jih hitro izbrskali angleški in španski mediji. Manchester City je tako po poročanju časnikov Marce in News of the world pripravljen kot odškodnino za Kamerunca odšteti 30 milijonov evrov, za plačo pa bi mu namenil 210.000 evrov na teden. Manchester City je pripravljen z Eto'ojem podpisati petletno pogodbo, kar bi pomenilo, da bi v tem času za njegovo plačo porabil približno 55 milijonov evrov. «BORZA« - Milan se je dokončno odpovedal upanj, da bi najel napadalca Dzeka (nemški Wolsburg ga hoče zadržati), zdaj pa se zanima za Brazilca Luis Fabiana. UNDER 21 - Izid finala evropskega prvenstva mladih do 21 let: Nemčija - Anglija 4:0. NESREČA - Nekdanji odlični francoski smučar Luc Alphand, ki se je po koncu smukaške kariere leta 1997 posvetil dirkanju, je konec tedna doživel hudo nesrečo na motoci-klističnem reliju RandAuvergne, na katerem so morali tekmovalci v dveh dneh prevoziti 400 kilometrov, in so ga zaradi poškodb hrbtenice odpeljali v bolnišnico. Nekdanjega uspešnega smukača, med leti 1995 in 1997 je zmagal na 12 tekmah svetovnega pokala, so operirali v Clermond-Fer-randu. Vuvuzela na Blatterjevi mizi V spominu tistih, ki so sledili tekmam pokala celinskih nogometnih zvez pred malimi ekrani, se bodo kmalu razblinili av-togol Dossene, podvig Američanov proti Špancem in lahkotnost brazilske igre. Ostal pa bo neprijeten spomin na hupanje »vuvuzel«. Komentator koprske televizije Roberto Siljan je točno ocenil glasbeno kuliso južnoafriških stadionov: »Po tekmi brenči v glavi kot, da bi bil človek z njo dve uri v čebeljem panju.« V medijih so že masovno prisotni pozivi, da se glasbeni pripomoček za svetovno prvenstvo prepove. Istočasno se tisti del javnega mnenja, ki je načelno proti nečemu, zavzema za ohranitev neprijetnega zvoka kot dela afriške glasbene tradicije. Stališča je treba seveda zabeliti z visoko donečimi besedami in v ospredje so prišli celo očitki, da se skuša preko prepovedi (pretežno temnopoltim) Južnoafričanom vsiliti majhno dozo apartheida. Vuvuzela (ime izhaja verjetno iz besede »zulu«, ki v jeziku tswana pomeni povzročati hrup in samega zvoka »vuvu«) nosi tudi ime »lepatata«, ki pa je sedaj bolj primerna za rog gazele kudu, preko katerega so v afriški tradiciji starešine vabile vaščan na posvet. Nogometna vuvuzela terja dokaj dobra pljuča in nobenega glasbenega znanja, saj je zvok enoličen in za nas hudo moteč. Z očesom na rasizmu bi pri nas za hrup lahko obtoževali temnopolte domačine. Presenetljivo pa je, da je vse skuhal belec z imenom van Schalkwyk, ki je kot nalašč za afrikaanerja z najhujšimi rasističnimi nagibi. Vrli van Schalkwyk je leta 2001 začel izdelovati plastične vuvzele za potrebe domačih kibicev. Uspeh je bil izreden in domača »confindustria« mu je celo podelila posebno nagrado za inovativnost. Moteč zvok trobentic ni prvič na dnevnem redu mednarodnih nogometnih forumov. O njem so razpravljali že leta 2008 in brez sedanjih večkratnih izkušenj sklenili, da se ga dopusti tako na pokalu zvez kot na svetovnem prvenstvu. Po novem so se proti vu-vuzeli izrekli vsi reporterji in marsikateri nogometaš. Kdo bo zmagal? Vsekakor bo prepoved vuvuzel vse prej kot prisila rasizma. Tudi domači gledalci se bodo lahko prepričali, da je nogometna tekma prirejena, da se jo gleda in ne, da se samo moti nekoga z neprestanim hupanjem, ki nima nobene zveze s potekom igre in s športnimi strastmi. Vsekakor ima FIFA ponovno na dnevnem redu zahtevo, da se vuvuzele za svetovno prvenstvo prepove. Josef Blatter ima novo delo. (dk) TENIS - Italijanka F. Schiavone v Wimbledonu Prvič v četrtfinalu Zdaj jo čaka 4. nosilka Dementijeva - Federer zlahka ugnal Šveda Soderlinga Francesca Schiavone je prejšnji teden dopolnila 29 let. Do četrtfinala Wimbledona so se pred njo doslej uvrstile le še tri Italijanke ansa LONDON - Francesca Schiavone je šele četrta Italijanka, ki se ji je posrečila uvrstitev v četrtino finala teniškega grand slam turnirja v Wimbledonu. Zadnji dve sta bili Golarsa in Farina. Schiavonejeva je v dvoboju osmine finala s 6:2 in 7:6 (1) odpravila 26. nosilko, Francozinjo Virginie Razza-no. Zdaj jo čaka nastop proti 4. nosilki Rusinji Jeleni Dementijevi. Med moškimi se je v četrtfinale uvrstil tudi Roger Federer, ki je po odpovedi Španca Rafaela Nadala najvišje postavljeni igralec v Wimbledonu. V osmini finala je Švicar s 6:4, 7:6 (5) in 7:6 (5) izločil 13. no- silca, Šveda Robina Soderlinga, s katerim se je srečal že v finalu Roland Garrosa. Tako je Federer napravil še en korak k rekordnemu 15. naslovu na turnirjih za grand slam. Od njega ga ločijo le še tri zmage. Brez presenečenj so minili tudi dvoboji v ženski konkurenci. Tretja nosilka Venus Williams je proti Srbkinji Ani Ivanovic gladko dobila prvi niz (6:1), na začetku drugega pa je 13. nosilka dvoboj zaradi poškodbe predala. Mlajša izmed sester Williams, Serena, sicer druga nosilka, je gladko izločila Slovakinjo Danielo Hantuchovo (6:3, 6:1). PESCARA Prva zlata odličja tudi za Slovenijo PESCARA - Slovenija je tretji dan sredozemskih iger v Pescari dočakala prvi dve zlati medalji. Osvojila sta ju plavalka Anja Klinar v disciplini 400 mešano in strelec v trapu Boštjan Maček. Klinarjeva se je v finale uvrstila z najhitrejšim časom kvalifikacij, v finalu pa le še potrdila svojo dobro pripravljenost in zmagala s časom novega rekorda iger (4:39,48).To je za Klinarjevo že druga kolajna na teh igrah, saj je v soboto že osvojila bron na 200 mešano Osemin-tridesetletni strelec Maček iz Prekmurja se je v finale šesterice najboljših strelcev iz prvega dela tekmovanja podal s četrtim dosežkom, v finalu pa je zasenčil vso konkurenco in slavil s 144 točkami. Srebrno odlič-je je osvojil Italijan Giovanni Pellielo (142). Prvo moško plavalno zlato je za Italijo osvojila štafeta 4x200 m prosto, Filippo Ma-gnini je bil na 100 m prosto drugi za Francozom Bernardom, bron pa je v rokobor-ki dobil orjak Francesco Miano Petta (129 kg). Slovenski odbojkarji so z 2:3 izgubili proti Italijanom, rokometašice pa z 21:27 proti Francozinjam. 20 Torek, 30. junija 2009 MAVHINJE / TENIS - Turnir v Cuneu Na pragu zmage proti polfinalistki Wimbledona 1999 Na zelo močnem teniškem turnirju v Cuneu z nagradnim skladom 100.000 dolarjev je bila naša igralka Paola Cigui v drugem krogu kvalifikacij na pragu lepega podviga. Potem ko je v nedeljo s prepričljivim 6:3, 6:4 odpravila eno najbolj perspektivnih italijanskih mladink, tri leta mlajšo Valentino Confalonieri, se je včeraj pomerila s 27-letno v Nemčiji rojeno Hrvatico Mirjano Lučic z rezidenco v Tampi na Floridi. Lučiceva je bila kot najstnica ena najboljših mladih igralk na svetu, saj se je pri 16 letih povzpela na 32. mesto svetovne lestvice, leta 1999 pa se je prebila v polfinale nič manj kot na turnirju v Wimbledonu, tam pa klonila pred eno najboljših igralk vseh časov, Nemko Steffi Graf. Skupno je Lučiceva na turnirjih za grand slam nastopila kar petnajstkrat, v dvojicah pa je leta 1988 celo osvojila Australian open. Po letu 2002 je zaradi družinskih razlogov doživela zaton, zdaj se počasi spet vzpenja, ta teden pa zaseda na svetovni lestvici 380. mesto. Paola (št. 441) se je Lučicevi krčevito upirala. Čeprav je na koncu izgubila s 6:4 in 7:6, je bila v obeh setih na pragu zmage. V prvem je vodila s 5:4 in 40:0, vendar ji treh zaključnih žog ni uspelo izkoristiti, čeprav je imela na voljo servis. Zaključno žogo je pri izidu 6:5 imela tudi v »tie-breaku« drugega seta, ki ga je nato izgubila z 8:6. »Seveda mi je žal, da nisem izkoristila priložnosti za zmago, po drugi strani pa sem v Cuneu potrdila rast forme. Dobro sem igrala že proti Confalonieri-jevi, še boljše pa proti Lučicevi, ki »velja« več kot kaže njena lestvica. Ona vsako žogo udari z vso silo, tudi greši, vendar vsiljuje zelo visok ritem, ki pa sem mu bila popolnoma kos. Ona je res prava igralka, zato ocenjujem, da je bil to eden mojih doslej najboljših nastopov,« je povedala Paola in zapravljene zaključne žoge opravičila s trditvijo, da na tej ravni hitro izgubiš prednost, če le za hip popustiš. Svoje so verjetno prispevale tudi izkušnje. Ciguijeva, ki je v Cuneu pridobila Paola Cigui kroma točko WTA,se bo konec tedna odpravila na turnir v Zagreb, kjer znaša nagradni sklad 75.000 dolarjev. Po nastopu v Cu-neu verjamemo, da nas bo Paola presenetila s kakšnim odmevnim rezultatom, po katerem bi se približala letošnjemu cilju, uvrstitvi med prvih 300 igralk na svetu. (ak) JADRANJE - Avgusta na Danskem Jaro Furlani bo član Orlove ekipe na EP »match race« Na Match race Slovenia cup 2009je slovenska posadka zasedla drugo mesto qu. t - Naši mladinci na taboru Košarkarske zveze Slovenije v Postojni Na tradicionalnem 33. taboru Košarkarske zveze, ki se je v Postojni začel v nedeljo in je namenjen košarkarjem od 13 do 17 let, se mudijo tudi štirje naši nadebudni košarkarji, ki so v minuli sezoni branili Jadranove barve v prvenstvih do 15 in do 17 let. Andrej Zerjal, Luka Sacher, Niko Daneu, Igor Valič in Tadjan Škerlj se bodo do sobote, pod vodstvom slovenskih strokovnjakov, posvetili predvsem osnovnim tehničnim elementom, vadili pa bodo tudi protinapad. MALI NOGOMET - V Repnu prvič za Pokal Krasa Kakovostni nastopi Na turnirju z »zvenečimi imeni« zmagalo moštvo Teran Teraphy - Organizatorji: Okrepiti bo treba vaški duh V nizu številnih turnirjev v malem nogometu, ki jih prirejajo naša društva, sodi turnir za Pokal Krasa, ki se je od 15. do 28. junija odvijal na malem igrišču v Repnu, med pomembnejše. Prvič, ker so v nekaterih ekipah nastopili zares dobri nogometaši (Rudonja, Lekič, Kneževič, Tomiz-za, Cipracca, Bertocchi ...), in je bilo nekaj tekem, predvsem v polfinalu in finalu, zelo kakovostnih, drugič pa, ker so igrali pretežno nogometaši, ki nastopajo v ekipah naših društev ali pa iz Sežane in okolice. Turnir se je končal z zasluženo zmago ekipe Teran Therapy, ki je v velikem finalu premagala Koimpex s 5:4. Vse je kazalo, da bodo "teranovci" zlahka ugnali nasprotnike, saj so vodili že s 5:1, nakar so se Kneževič, avtor dveh golov, in soigralci prebudili, dosegli še tri zadetke. Bilo pa je prepozno tudi za izenačenje in Teran Terap-hy je tako zmagal in osvojil prvo mesto. V malem finalu za 3. mesto se je zapletlo. Ekipa Salone Salvatore je odstopila, potem ko je izgubila v polfinalu proti Koimpexu. Da bi vseeno igrali tekmo, je organizator vpoklical moštvo Idrosystema, ki je premagalo Repen z 2:0 in osvojilo 3. mesto. Nagrajevanje je bilo zelo bogato, za vedro razpoloženje pa je poskrbel simpatični napovedovalec Omar Marucelli z dov-tipi in šalami. Ekipe in posameznike sta nagradila nova odbornica za šport repenta-brske občine Roberta Škabar ter glavni organizator in pobudnik tega turnirja Kristjan Pacor, ki je imel tudi to zadoščenje, da je prvo mesto osvojila prav ekipa, ki jo je sam sponzoriziral in za katero je tudi igral. Zmagovalna ekipa Teran terapy kroma »Mislim, da je turnir uspel, tudi glede na dejstvo, da smo ga prvič priredili. Vreme nam je kar nekaj dni nagajalo, vseeno pa smo lahko z obiskom gledalcev zadovoljni. Nastopilo je kar deset ekip in nekatere so uvrščale zelo dobre nogometaše, ki igrajo v višjih amaterskih ligah. Nekatere tekme so bile zato zares na visoki ravni,« je uvodoma dejal glavni organizator turnirja Kristjan Pacor. Ni pa skrival niti senčnih plati in samokritično nadaljeval: »Turnir smo priredili prvič in na napakah se moramo učiti. Mislim, da je bila glavna napaka predvsem ta, da na turnirju ni bilo tistega vaškega duha, ki bi si ga želeli. Nekatere ekipe so težile le za rezultat in zato je večkrt prišlo do ugovarjanja sodnikom in celo odstopom. Za prihodnje turnirje moramo pomisliti na možnost, da bi v vsaki ekipi igrali največ dva-tri registrarani nogometaši. Kakovostna razlika med ekipami bi bila tako občutno manjša, na turnir bi privabili predvsem domače igralce iz okoliških vasi. Ponavljam pa, da je, kljub nekaterim pomanjkljivostim, turnir uspel.« (lako) Izidi Polfinale: Teran Therapy - Repen 9:1; Koimpex - Salone Salvatore 2:1 Finale, za 3. mesto: Idrosystem - Repen 2:0 (strelec: Sardoč 2); za 1. mesto: Teran Therapy - Koimpex 5:4 (Spetič 2, Tom- izza, Bombač, Črgan; Kneževič 2, Ber-tocchi, Kočič) Končni vrstni red: 1. Teran Therapy, 2. Koimpex, 3. Idrosystem, 4. Repen; 5. ex-aequo vse ostale ekipe. Naj igralci turnirja Najlepši gol: Jar Martini (Baby Gang); najmlajši: Erik Kuret (Baby Gang); najstarejši; Giorgio Ruzzier (Plavi); najboljši: Igor Černjava (Repen); vratar: Christian Ber-gamasco (Idrosystem); strelec: Marko Črgan (Teran Therapy) 28 golov; fair-play: Massimo Vrše (Društvo); najboljši igralec finalne tekme: Luka Spetič (Teran Therapy); najboljši vratar finalne tekme: Sašo Bole (Koimpex) V Kopru je bi konec preteklega tedna jadralski pokal »Match race Slovenia cup 2009«, najpomembnejše slovensko tekmovanje v jadralnem dvobojevanju. Na 10 metrov dolgih jadrnicah »One desing« priznanega projektanta Andreja Justina so v sklepnem delu merile moči najboljše štiri posadke od desetih, kolikor se jih je udeležilo tekmovanja. Slovenska, na čelu z glavnim organizatorjem tekmovanja Juretom Orlom, je v finalnem dvoboju izgubila z Južnoafričanom Ianom Ainsliem z 1:3. Italijan Simone Ferrarese, star komaj 21 let, pa je v dvoboju za tretje mesto z 2:1 premagal Avstralca Keitha Swin-tona. Ob koncu tekmovanja so izpeljali še flotno regato četverice polfinalistov, zmagal pa je Orel, ki je na svetovni jadralski lestvici uvrščen tri mesta nižje od Ainsli-ja, ki je deseti, in je z njim po kvaliteti dokaj izenačen. V Orlovi posadki je bil v vlogi tim-merja tudi slovenski Tržačan Jaro Furlani (na sliki predzadnji, ostali člani posadke pa so bili Karlo Hmeljak, Aleš Boznik in Mitja Simčič. Prav zaradi visokega rankinga je bil Orel že povabljen na evropsko »match-race« prvenstvo, ki bo avgusta na Danskem, v njegovem moštvu pa bo tudi Fur-lani. »Na evropskem prvenstvu te vrste bom sodeloval prvič, in bo to zame še nova priložnost, da si naberem izkušnje,« je povedal Furlani, edini zamejec, ki je imel čast, da je tekmoval z ramo ob rami z velikimi profesionalnimi kalibri kot so Rus-sel Coutts, James Spithill in Paul Cayard. »Biti v tem svetu je za vsakega Evropejca zelo težko,« pravi Jaro, ki sicer, kot znano tekmuje tudi v razredu RC44. Čez dva tedna ga v tem razredu čaka četrto tekmovanje na Gardskem jezeru, krmar na Lahovem Črnem sokolu, s katerim tekmuje Furlani, pa bo Francoz Sebastian Col, udeleženec zadnjega Ameriškega pokala na francoski jadrnice Areva Challenge. To bo za Jara še nova priložnost, da se z opazovanjem vrhunskega krmarja prikrade do dodatnih izkušenj. (ak) JADRANJE - Čupa Nočna regata: na cilju le devet jadrnic V soboto zvečer je izplulo preko startne črte šestnajst jadrnic za 18. nočno regato v organizaciji Jadralnega društva Čupa. Ta športni dogodek je vpisan v koledarju naše cone oz. območja italijanske jadralne zveze in zahteva primerno, po protokolih določeno organizacijo. Udeleženci v tej vsakoletni regati tekmujejo za trofejo Čupa in za trofejo Eugenio Fran-dolic. Vpisalo se je le šestnajst posadk. Vremenska napoved ni bila že več dni naklonjena, še prav posebej je bilo pričakovati povečini skromno prisotnost vetrov ali celo odsotnost. Nočna plovba v takih pogojih in po besedah nekaterih še z latentno možnostjo kake nenadne nevihte, je pogojevala odločitve za tak podvig. Zato ne preseneča dejstvo, da je uspešno priplulo na cilj v maksimalnem času le osem jadrnic, od teh prve tri izrecno re-gatne. Poslednja od teh je tvegala, da izpade zaradi štirih skromnih sekund. Vrstni red (v oklepaju vrstni red v kategoriji): 1.(1.) Amis (Skipper Marina), 2.(1.) Tolomeo (Svoc), 3 (2.).Ti-buron (Čupa), 4. (1.) Comenessuna (Lni-Monfalcone), 5.(1.) Daphne (Portorož), 6 (2.). Monella (Čupa), 7 (2.) Acquabenessere (Pietas Julia), 8 (3.). Jole (LNI-Monfalcone). Ostalih osem posadk je izpadlo. Minimali čas: 9 ur 08, 02 sekunde. Maksimalni čas zadnjega uvrščenega 15 ur 29,56 sekunde. Konec regate ob 12.30 uri. (O.V.) / ŠPORT Nedelja, 28. junija 2009 21 ŠPORTNIK JUNIJA - Matej Černic Veliki bojevnik se je vrnil na sceno v velikem slogu Po kalvariji zadnjega leta zaradi težav s hrbtom in koleni, zaradi operacije in zamujenega nastopa na olimpijskih igrah v Pekingu in po nekaj sezonah, odigranih v tujini ali manj kakovostnem moštvu (kot je bila lani Martina Franca), daleč od reflektorjev državne in tudi naše do- Loris Mania odličen na Nizozemskem Italija je v 3. krogu kvalifikacij svetovne lige še drugič premagala Nizozemsko in se morda celo vrnila v igro za uvrstitev v sklepni del, ki bo konec julija v Beogradu. »Azzurri« so po dveh porazih proti ZDA igrali na Nizozemskem kot prerojeni. Po sobotni zmagi s 3:2, so bili v nedeljo še bolj prepričljivi in so zmagali z gladkim 3:0 (25:23, 25:15, 25:20). Selektor Anastasi je tokrat že od vsega začetka poslal na igrišče mladega Travico kot podajalca in Laska kot korektorja, oba sta bila odločilna že v soboto, tokrat pa prav tako. Enega boljših nastopov v reprezentanci doslej pa je odigral libero Loris Mania'. Števerjanec je zelo dobro sprejemal servis (64%), predvsem pa se je izkazal v obrambi (12 uspešnih obramb na 13!), kjer je še posebno zablestel v 3. se-tu. Matej Černic (7 točk na 19 v napadu) je k zmagi prispeval osem točk, največ, to je 15, pa jih je dosegel Lasko. Z Nizozemsko se bodo Italijani spet pomerili konec tedna, tokrat v Italiji: v petek bo tekma v Mantovi, v nedeljo pa v Modeni. V isti skupini so ZDA dvakrat premagale Kitajsko s 3:0. Vrstni red skupine A: ZDA 14, Nizozemska 11, Italija 8, Kitajska 3. mače javnosti, se Matej Černic pri 30 letih spet kaže v svoji najlepši luči. Državna reprezentanca zdaj preprosto brez njega ne more. Še pred nekaj tedni nam je zaupal, da na začetku svetovne lige ne bo veliko igral, toda že po nekaj nastopih se je pokazalo, da je v pomlajeni vrsti »az-zurrov« nenadomestljiv. In Matej je s svojo igro popolnoma upravičil odločitev selektorja Anastasija, da mu podeli kapetanski trak. Do take mere, da so se njegovi privrženci in poznavalci s spominom lahko vrnili v leto 2005, ko je na evropskem prvenstvu s fantastično igro v 4. setu finala v Rimu skoraj sam spravil na kolena Rusijo in odločilno prispeval k osvojitvi naslova, zadnje velike lo-vorike,s katero se lahko ponaša italijanska odbojkarska reprezentanca. Tedaj, kot zdaj, je šlo za Mateja v bistvu za veliko revanžo. Čeprav je namreč odbojkar iz Gabrij nedvomno eden največjih produktov italijanske odbojke v tem desetletju, se mu v »najlepšem prvenstvu na svetu«, italijanski A1-ligi, nikoli ni uspelo docela uveljaviti. Njegov prihod v Modeno leta 2002 je namreč sovpadel z začetkom zatona tega znamenitega kluba, s katerim se je v prvi sezoni sicer še uvrstil v finale končnice za naslov, v naslednjih dveh pa doživel sama razočaranja. Škodo mu je prav gotovo povzročil tudi spor s tedanjim trenerjem Mode-ne, ikono mednarodne odbojke Ju-liom Velascom in sledila so leta »begunstva« v Grčiji in Rusiji, celo v oddaljeni Sibiriji. Tisti, ki ga dobro poznajo, vedo, da je Matejeva najnovejša vrnitev na sceno v velikem slogu - v novi sezoni bo v Perugii končno spet oblekel dres vrhunskega moštva, pravzaprav nekaj popolnoma samoumevnega za športnika, ki mu poleg prefinjene tehnike ne manjka borbenosti in trme. To so lastnosti, ki jih, mimogrede po- vedano, v reprezentanci deli s Šte-verjancem Lorisom Maniajem. Matej je izstopal že kot najstnik pri Valu, je vitek, hiter, gibčen in izjemno koordiniran igralec, vendar daleč od tega, da bi bil orjak, prav zato ima morda toliko navijačev po svetu. Z njim se namreč lahko identificirajo tudi navadni smrtniki. A. Koren ODBOJKA Orel in Kosmina še ne vesta, kje bosta igrala Slovenski odbojkar Damir Kosmina, ki je v minuli sezoni z Loretom napredoval v A1-ligo, še ne ve, kje bo igral v naslednji sezoni. Bivši slogaš bi rad ostal pri Loretu, a ga klub zaradi omejenega budžeta najbrž ne bo vključil v ekipo. »Loreto je nakupil zelo dobrega krilnega igralca in korektorja, za oba pa potrosil precej denarja. Zato bodo za dopolnitev igralskega kadra večinoma iskali igralce v bližini Loreta. To pa zato, ker so stroški zanje nižji: klub ne bi trošil denarja za bivališča in vse ostale bivanjske stroške,« je pojasnil Kosmi-na, ki pa ne izključuje, da bi ga klub kljub temu lahko potrdil. Trener Mo-retti je namreč slovenskemu odboj-karju iz Sesljana povedal, da bi nanj rad računal tudi v naslednji sezoni. Medtem pa je Kosmina prejel nakaj ponudb iz B1-lige (igral bi v prvi postavi) in A2-lige. Dokončna odločitev bo najbrž znana šele ob koncu julija. Goriški odbojkar Aljoša Orel, ki je v minuli sezoni igral v A2-ligi pri Cremi, prav tako še nima ekipe. Dobil je nekaj ponudb iz italijanskih klubov, sicer pa ni še odločil, kje bo igral. Čeprav je načrtoval, da bi se preizkusil v tujini, bo najbrž ostal v Italiji. Odbojkarska zveza namreč letos zahteva od igralcev, ki zapustijo Italijo, 10.000 evrov. Lani je bil ta strošek polovičen. □ Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OS Bevk na Opčinah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Nikol) ali na info@cheerdancemillenium.com. SK DEVIN vabi na 35.redni letni občni zbor, ki bo danes na sedežu v Slivnem ob 20.30 v drugem sklicanju. KOŠARKARSKI KLUB BOR in ZSSDI prirejata od nedelje, 30. avgusta, do nedelje, 6. septembra, že tradicionalni košarkarski kamp v slikovitem kraju Gorenje med Zrečami in Roglo. Priprav se lahko udeležijo košarkarji od letnikov 1991 do 2001. Informacije in prijave na telefonskih številkah 339-1788940 (Stojan Corbatti) in 338-3764446 (Robi Jakomin). ODBOJKA - Prvi dan trofeje dežel v Lignanu Dekleta boljša od fantov Pučnikova (Bor) in Komjanc (Olympia) v izbranih vrstah FJK igrala največ MATEJA PETEJAN arhiv Po nedeljskem svečanem odprtju, je na odbojkarski Trofeji dežel včeraj stekel prvi tekmovalni dan. V Lignanu merijo moči deželne reprezentance fantov do 16 in deklet do 15 let, gre pa za najpomembnejšo mladinsko odbojkarsko tekmovanje v Italiji. Izbrani vrsti FJK sta letos kar bogati z odboj-karji naših društev. Trener Giacomino Za-nuttigh je tako v moško izbrano vrsto po dolgi selekciji uvrstil tudi mlada igralca ŠZ Olympia, tolkača Davida Capparellija in korektorja Matijo Komjanca (oba letnik 1993), v ženski reprezentanci, ki jo vodi Glauco Sellan iz Pordenona, pa sta tudi centra Bora Katerina Pučnik in podajalka Govolleya Mateja Petejan (obe letnik 1994). Fantje so prvi dan doživeli dva poraza, imeli pa so smolo z žrebom, saj so se pomerili z močnimi nasprotniki, ki so jih prekašali tudi fizično. Proti Emiliji Romagni so igrali zelo dobro, poraz z 2:1 (25:20, 23:25, 26:24) pa je bil tesen: osvojili so drugi set, v tretjem pa zapravili vodstvo 17:12. Proti Ka-labriji so igrali slabše in izgubili s 3:0 (25:17, 25:22, 25:12). Matija Komjanc je kot standardni korektor igral ves čas in bil soliden, MATIJA KOMJANC kroma DAVIDE CAPPARELLI kroma KATERINA PUČNIK lukan Capparelliju pa v napadu ni šlo od rok in ga je trener na obeh tekmah zamenjal. Ekipi FJK se je poznalo, da ima slabega podajalca. Dekleta so začela z dvema zmagama. Kampanijo so premagale s 3:0 (25:20, 25:15, 25:20), Apulijo pa z 2:1 (25:22, 19:25, 25:15). Pučnikova je igrala ves čas kot standardni center, v napadu pa je dobila malo žog. Na prvi tekmi je tako dosegla 5 točk (1 napad, 1 servis, 3 bloki), na drugi pa tri (1 servis, 2 napada). Mateja Petejan je na igrišče stopila samo v delu 2. seta proti Apuliji. Danes bodo na trofeji še igrali po skupinah. ATLETIKA - Deželno člansko prvenstvo Fabio Ruzzier desetič prvak FJK v hitri hoji V nedeljo je v Pordenonu naslov osvojil po štiri letih - Prvič zmagal leta 1983 Fabio Ruzzier je po štirih letih spet osvojil naslov deželnega članskega prvaka v hitri hoji. Na prvenstvu v Pordenonu, ki sta ga ovirali dež in sopara (nekatera tekmovanja so celo odpadla), so na razdalji 10 kilometrov nastopili le trije tekmovalci. Ruzzier, ki je branil barve društva Atletica Gori-zia, je zmagal s solidnim izidom 49:44,30. Na drugo mesto se je uvrstil Filippo Driussi (atl. Udine) z izidom VSE NAJBOLJŠE Danes praznujejo trije člani športnih hiš slavnih: košarkarski trener Mirko Novosel, plavalec Michael Phelps in boksar Mike Tyson. Je pa danes tudi rojstni dan padriškega mladoporočenca in vratarja Zarja-Gaje Jaša Grgiča. Jutri pa bo praznovala članica društva Cheerdance Millenium Kristina Žerjal, ki se je s skupino Sprites konec aprila udeležila svetovnega prvenstva v Orlandu. Plesalci navijači gropajskega društva pa bodo proslavljali še v četrtek, saj bo takrat imel rojstni dan Ryan Starc. V petek pa bo treba voščiti trem košarkarjem. Tretjega julija so namreč rojeni Borovo krilo Ivan Kralj ter spremljevalec Kontovela Matej Budin in Kontovelov mladinec Boris Gaggi Slokar. V soboto pa bo največ čestitk romalo v telefon (smučarske) učiteljice Martine Bogatez, medtem ko bo treba v nedeljo, 5. julija, spet čestitati Borovemu košarkarju. Praznoval bo namreč Niko Štokelj, ki je po naključju rojen istega dne in isto leto kot nogometaš Alberto Gilardino in košarkar Beno Udrih. V nedeljo bosta sicer praznovala še predsednik prve vlade samostojne Republike Slovenije Lojze Peterle in prva zamejka na ekranih Mediaseta Mairim Cheber. (p. v.) 52:58,48, tretje uvrščeni Marco Per-sello pa je zaostal že skoraj za 8 minut. Ruzzier je Driussiju zadal krog zaostanka, zato je na koncu varčeval z močmi, saj je bila sopara po nalivu izjemno nevšečna. To je bil že njegov deseti deželni naslov v hitri hoji, prvega je namreč osvojil leta 1983 v dresu tržaškega društva CUS Trieste, ko je bil star 30 let. Ruzzier je bil na prvenstvu edini Slovenec. Dan zatem se je Ruzzier v Domžalah udeležil še državnega prvenstva Slovenije za veterane, vendar ni tekmoval v hitri hoji. V starostni kategoriji M55 je zmagal v metu 700 gramov težkega kopja z izidom 32,21 metra, v teku na 5.000 metrov pa je bil tretji z izidom 20:01,33. SKOKI V VODO Ivana Curri na DP z metrske deske 13. Slovenska skakalka v vodo Ivana Curri (Trieste Tuffi) je na državnem prvenstvu v Cosenzi po petkovi uvrstitvi v finale in nato na absolutnem 8. mestu v Italiji s trimetrske deske, v nedeljo nastopila še na metrski deski in pristala na 13. mestu med šestnajstimi državnimi finalistkami. Zmagala je Elisabetta Marconi pred Francesco Dallape'. Olimpijka Tania Cagnotto je bila šele četrta, Tržačanka Noemi Bat-ki pa šele peta. 2 2 Torek, 30- jun'ja 2009 PRIREDITVE / LJUBLJANA - Od sinoči Jubilejna, 50. izvedba Jazz festival Ljubljana Jubilejno, 50. izdajo Jazz festival Ljubljana se sinoči uvedel nastop nizozemskih glasbenikov Hana Benninka & Guusa Janssena v Klubu CD. Glasbena obletnica festivala, ki jo programsko zaznamuje jazz na relaciji New York - Chicago - Ljubljana, bo v Cankarjevem domu, Križankah in na Metelkovi potekala do velikega finala 4. julija. Začetek festivala je včeraj zaznamovalo še odprtje razstave Hana Bennika z naslovom Tempo comodo v Mali galeriji Cankarjevega doma. V sklopu festivala se bodo med drugimi predstavili legendarni pihalec Roscoe Mitchell s Chicago Quartetom, zasedba Powerhouse Sound s saksofonistom Kenom Vandermarkom in dvema članoma avant rock skupine Tortoise, edini še živeči član južnoafriških Blue Notes - bobnar Louis Moholo v projektu Viva La Black ob spremljavi Keitha in Julie Tippett ter MinAfric Orchestra ter nova jazzovska zvezda, izraelski kontrabasist in skladatelj Avishai Cohen. Pomemben delež na festivalu bodo imeli slovenski glasbeniki: Big Band RTV Slovenija, katerega gost bo Paquito D'Rivera s Kube, Izidor Leitinger, ki bo dirigiral nemško-portugalsko-slovenski zasedbi European Movement Jazz Orchestra, Kristijan Krajnčan z mednarodnim projektom KK Contemporary Jazz Ensemble ter skupina Statements, v kateri pod vodstvom legendarnega kontrabasista Reggieja Workmana igrata Lenart Krečič in Igor Bezget. Založbe Jazzland z Norveške, Not Two s Poljske in Clean Feed s Portugalske, ki se bodo predstavile v Klubu CD, bodo s seboj pripeljale tudi pevko Sidsel Endresen, pianista Buggeja Wesseltofta, zasedbo Ensemble 56 in pianista Joaa Paula. Zaključni festivalski dogodek bo poseben večer Johna Zorna v Križankah, ki ga je eden najbolj cenjenih glasbenikov in skladateljev zadnjih tridesetih let pripravil prav za festivalsko 50-letnico. Zorn je v Ljubljani sicer že nastopal, a še nikoli na jazz festivalu. (STA) KOPER, VIDEM Lutke brez meja Na čezmejnem festivalu bo 115 festivalskih dogodkov Čezmejni festival Lutke brez meja, v katerega sta se letos povezala koprski Primorski ulični festival in lutkovni festival iz Vidma, bo v prostor od severa Furlanije-Julijske krajine do južnega konca slovenske obale prinesel 115 festivalskih dogodkov v izvedbi 52 mednarodnih gledaliških skupin. Program čez-mejnega festivala, ki bo v organizaciji koprskega lutkovnega studia Lutkarnica in Združenja za svobodno evropsko kulturo ALCE iz Italije potekal od začetka julija do konca avgusta, sta včeraj v Kopru predstavila umetniška vodja festivala Pierpaolo di Giusto in Maja Bavdaš Gros. V obeh društvih si želijo, da bi lutkovni festival, ki bo potekal na več kot 30 lokacijah na italijanski in slovenski strani meje, prispeval k dialogu različnih kultur, sklepanju novih prijateljstev in zbliževanju ljudi. Di Giusto poudarja, da je po številu predstav in čezmejnem značaju festival Lutke brez meja edinstven v Evropi. S festivalom želijo organizatorji primorskemu in italijanskemu občinstvu predstaviti vrhunske lutkovne predstave lutkovnih in uličnih skupin iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Švice, Romunije, Španije, Mehike, s Hrvaške, Češke in Slovaške. V Sloveniji bo festival 2. julija v Gra-čišču napovedala predstava lutkovne karavane, uradno odprtje pa bo 5. julija v koprski Taverni s koncertom mednarodne folklorne skupine Etno Histria. Primorski ulični festival se bo gledalcem predstavil z dvema produkcijama. Predstava Pozor, los! avtorja Matije Solceta, ki prinaša zgodbo iz skandinavskih gozdov, bo premierno uprizorjena 10. julija, 28. avgusta pa bo premiera predstave Sinjebradec, koprodukcije Lutkarnice in nemškega gledališča Hobbit, ki v senčni tehniki oživlja grafike umetnice Jut-te Schmitt. Predstave bodo uprizorili po različnih lokacijah v Kopru, Izoli in Piranu, lutkovna karavana pa bo festivalsko dogajanje popeljala tudi v vasice v zaledju slovenske Istre, z lutkovno predstavo Pozor, los! in koncertom zasedbe Etno Hi-stria. (STA) _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 30. junija ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi F. Lehar: »Vesela vdova«. 40. mednarodni operetni festival. Urnik: v soboto, 4., v soboto, 11. in v petek, 17. julija ob 20.30, v nedeljo, 19. julija ob 17.30, v sredo, 22. in v soboto, 25. julija ob 20.30. DEVIN Na gradu Jutri, 1. julija ob 21.30 / »Ljubezen je večna«, solopevka Krisztina Nemeth, igralka Nikla Petruška Panizon in har-fistka Tadeja Kralj / drugi del: kitarist Marko Feri. V ponedeljek, 6. julija ob 21.30 / Ca-merata strumentale italiana, vodi F. Fi-ciur; solistka - flavtistka Erika Slama in harmonikar Igor Zobin. MIRAMARSKI GRAD V petek, 10. julija ob 20.30, prestolna dvorana / Violinist Matej Santi in pianist Aries Caces / drugi del: klavirski duo Beatrice Zonta - Vesna Zuppin. GORICA Deželni avditorij V petek, 3. julija ob 20.30 / V priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice: Glasbena prireditev Naša pesem. Vstop prost. ŠTEVERJAN Grad Formentini Danes, 30. junija ob 21.00 / V priredbi SCGV Emil Komel in Arsateliera iz Gorice: Koncert ansambla Girotondo d'Arpe, ki bo izvajal tradicionalno keltsko glasbo za harfe, flavto, violino in glas. Vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ 13. mednarodno srečanje saksofonistov v Sloveniji Koncerti so brezplačni. Ob slabem vremenu se koncerti z Bevkovega trga preselijo v Kulturni dom Nova Gorica. Danes, 30. junija ob 21.00, na domačiji Klinec v Medani v Goriških brdih / Boštjan Simon West Coast Jazz Kvartet. V četrtek, 2. julija ob 17.00, v Kulturnem domu Nova Gorica / Zaključni koncert udeležencev poletne šole in ob 21.00 v atriju gradu Kromberk Marcus Weiss (CH) & Arno Bornkamp (NL), gost koncerta Matjaž Drevenšek (koncert mentorjev poletne šole saksofona). V petek, 3. julija ob 21.30, na Bevkovem trgu / Danski pihalni orkester. V soboto, 4. julija, v Kulturnem domu v Novi Gorici / Koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (1. kategorija) in na Bevkovem trgu latino večer La Cubana. V nedeljo, 5. julija, v Kulturnem domu v Novi Gorici / Koncert finalistov 5. mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Sloveniji (2. kategorija). MAREZIGE V petek, 3. in v soboto, 4. julija ob 19.00 / »MareziJazz«, festival big ban-dov. Vstop prost. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 30. junija ob 20.00, Gallusova dvorana / Gioacchino Rossini: »Sevilj-ski brivec«, komična opera v dveh dejanjih. Režiser: Plamen Kartaloff. Nastopajo: Operni solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. ■ 50. Jazz festival Ljubljana Danes, 30. junija ob 21.00, Letni oder Gale hale, AKC Metelkovo mesto / »Večer v Chicagu«, Roscoe Mitchell Chicago Quartet; ob 22.30: Powerhouse Sound. Jutri, 1. julija ob 19.30, Križanke / Viva La Black feat. Keith & Julie Tippett, Louis Moholo and MinAfric Orchestra; ob 21.00: Avishai Cohen; ob 22.30: Paquito D'Rivera & Big Band RTV Slovenija; ob 24.00, Klub CD: 1. koncert Jazzland: Sidsel Endresen. V četrtek, 2. julija ob 18.00, Klub CD / Koncert Not Two: Ensemble 56, brezplačne vstopnice; ob 20.00, Križanke: KK Contemporary Jazz Ensemble feat. Ambrose Akinmusire and Jimmy Greene; ob 21.30: Statements feat. Reggie Workman; ob 23.00: 2. koncert Jazzland: Bugge Wesseltoft; ob 00.30, Klub CD: Nika Perunovic & Marko Zaletelj. V petek, 3. julija ob 18.00, Klub CD / Koncert Clean Feed: Joao Paulo, brezplačne vstopnice; ob 20.00: EMJO - The European Movement Jazz Orchestra, dirigent Izidor Leitinger; ob 21.30: Richard Galliano Quartet feat. Gonzalo Rubalcaba, Richard Bona, Clarence Penn; ob 23.00, Križanke: Hamilton de Holanda Quintet; ob 00.30, Klub CD: José James. V soboto, 4. julija ob 13.00, Klub CD / Zlatko Kaučič & Evan Parker; ob 18.00: Satoko Fuji ma-do Quartet; ob 20.00, Križanke: Večer z Johnom Zornom: 1. del Improvisations feat. John Zorn, Marc Ribot, John Medeski, Jamie Saft, Trevor Dunn, Chris Wood, Cyro Baptista, Billy Martin, Kenny Wollesen and Joey Baron, 2. del The Dreamers, 3. del Zaebos: Medeski Martin & Wood play Book of Angels; ob 24.00, Klub CD: Push Up. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled razstava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. DOBERDOB Modra's galerija: do 5. julija bo v priredbi Kulturnega društva Jezero na ogled razstava Enza Valentinuza z naslovom Pešpot 77. Odprto ob delavnikih med 18.00 in 20.00, ob praznikih med 10.00 in 12.00. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. KRMIN V muzeju Teritorija v palači Locatel- li, do 16. avgusta razstavljata Danilo Jej-čič in Franc Dugo pod naslovom »Di-vergenti affinità«. Odprto od četrtka do sobote med 17. in 20. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 17. in 20. uro. RONKE Kavarna Trieste (trg Oberdan 1): do 4. julija, bo na ogled fotografska razstava članice fotokluba Skupina 75, Loredane Princic, v organizaciji združenja Triestèfotografia. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Storževa galerija: še danes, 30. junija je na ogled razstava slikarja Alberta Žvaba pod naslovom »O Krasu o morju«. Galerija pri Valetovih: do 12. julija bodo na ogled fotografski portreti »Spa-cal - Černigoj«, fotografa Maurizia Frullanija. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): od jutri, 1. julija (otvoritev ob 19.00), do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, Bö. junija 2009 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Čar sedmih not 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 20.00, 23.10 Dnevnik 11.35 17.00 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik, Gospodarstvo 14.10 Variete: Verdetto finale 15.00 Nan.: Un medico in famiglia 3 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: L'eredita 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Alice Nevers: professione giudice 23.15 Aktualno: Porta a porta Estate 0.20 Nočni dnevnik, sledi Sottovoce Rai Due 6.00 13.45 Aktualno: Si viaggiare 6.15 Dok.: Magica terra del Sikkim 6.40 13.50 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Un mondo a colori 10.40 Dnevnik - Tg2 Estate 11.25 Nan.: American Dreams 12.05 Nan.: Desperate Housewives 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 14.00 19.00 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: One Tree Hill 15.15 Nan.: Beyond the Break - Vite sull'onda 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.50 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Piloti 19.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.25 Žrebanje lota 21.05 Nan.: Gost Whisperer - Presenze 21.50 Nan.: 90210 23.25 Nočni dnevnik 23.40 Dok.: La linea d'ombra V" Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La Storia siamo noi 9.005 Film: Uomini e lupi (pust., It., '56, r. G. De Santis, i. S. Mangano) 10.45 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: Trebisonda 16.40 Atletika: Sredozemske igre, Pesca- 17.15 Nan.: Squadra Speciale Vienna 18.00 Geo Magazine 2009 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Dok.: Da Wall Street a Gran Torino 23.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 6.00 Nan.: La grande vallata 7.25 Nan.: T. J. Hooker 8.30 Nan.: Miami Vice 9.50 Nad.: Febbre d'amore 10.00 Nad.: Vivere 10.35 Nan: Giudice Amy 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Doc 12.25 Nan.: Distretto di polizia 4 13.30 18.55, 21.50 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum 15.10 Nan.: Il fuggitivo 16.10 Nad.: Sentieri 16.45 Film: L'avventuriero di Hong Kong (pust., ZDA, '55, r. E. Dmytryk, i. C. Gable, S. Hayward) 17.30 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 19.35 Variete: Ieri e oggi in Tv 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Nikita 21.10 Film: A rischio della vita (akc., ZDA, '95, r. P. Hyams, i. J.C. Van Damme) 23.35 Film: Sliding Doors (kom., V.B., '98, r. P. Howitt, i. G. Paltrow, J. Hannah) Canale S 8.30 9.00 9.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.35 17.35 17.40 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Nan.: Finalmente soli Film: La banda Olsen al circo (kom., Niz., '06, r. A. L. Naess, i. T. M. Aamodt) 16.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Film: La forza dell'amore (kom., ZDA, '05, R. Little, i. S. Appleby) Nan.: Settimo cielo Dnevnik - kratke vesti Nan.: Carabinieri 4 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca- ri) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Paperissima Sprint Nan.: Mystère Nan.: Damages v Italia 1 6.00 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 7.50 13.40, 17.30 Risanke 9.45 Nan.: Young Hercules 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.15 Nan.: Baywatch 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.50 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Hannah Montana 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: Eli Stone 23.00 Nan.: Chuck 0.50 Nan.: My name is Earl ^ Tele 4 7.00 8.35, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Aktualno: Storie tra le righe 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Don Matteo 5 11.00 Talk Show: Il meglio di formato fa-miglia 12.00 Dnevnik - kratke vesti 13.00 Dok.: Le perle dell'Istria 13.30 Dnevnik 13.50 Aktualno: Nel baule dei tempi 14.30 Sul carso, nella natura e in fattoria 14.45 Glasb.: Palco, gli eventi in TV 15.20 Borgo Italia 15.45 Trofeo di danza 17.00 Risanke 20.00 Borghi nel FVG 20.10 Ritmo in tour 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Trottola: I mass media nei problemi della gente 22.00 Nan.: L'uomo che viveva al Ritz 23.40 Film: Io sono un evaso LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.35 0.40 1.05 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Cuore e batticuore Nan.: Mike Hammer 1.15 Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Minaccia da un miliardo di dollari (pust., ZDA, '79, r. B. Shear, i. D. Robinette) Nan.: Star Trek Dok.: I giganti della Patagonia Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder call Dnevnik Variete: Grazie al cielo sei qui -Sketches Nan.: The District Aktualno: Complotti Nočni dnevnik Nan.: Alla corte di Alice (T Slovenija 1 7.00 Kultura, sledi Odmevi 7.45 Na zdravje! (pon.) 9.00 Odd. za otroke: Selena 9.35 18.40 Risanke 9.45 Lutk. igrana nan.: An bat pet podgan (pon.) 10.15 Zgodbe iz školjke 10.55 Dok. serija: National Geographic (pon.) 11.50 Dok. portret (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Umetnost igre (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan: Zgodbe iz divjine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.35 0.35 Dok .odd.: Poti k ljudem 18.00 Otr. nad.: Zlata ribica 18.30 Žrebanje Astra 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Čez planke: Čile 21.05 Dosje: Tv Dnevnik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. serija: Razgaljeni 1.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 30.06.1991 (pon.) {p Slovenija 2 6.30 0.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal, sledi Otroški infokanal 9.300 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 10.20 Na lepše (pon.) 10.50 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevnik 30.06.1991 11.20 Studio City (pon.) 12.20 Bleščica, oddaja o modi 12.55 Prisluhnimo tišini (pon.) 14.00 Wimbledon: tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije 20.00 Izobr. mlad. serija: Muzikajeto 20.30 Globus 21.35 Nad.: Dediščina Evrope (pon.) 23.10 Lit. nad.: Lilije (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.25 15.50 16.20 17.00 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.25 21.00 21.30 22.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Film: Fighting Mad (ZDA, '76, i. P. Fonda, L. Lowry) Sredozemlje Pogovorimo se o ... Artevisione - magazin Istra v času Evropski magazin Vremenska napoved 0.45 Primorska kronika 22.15, 0.30 Vsedanes - TV dnevnik Šport Alpe jadran Potopisi Srečanje z... Glasovi Dalmacije »Q« - trendovska oddaja Wimbledon: tenis, odprto prvenstvo Velike Britanije, povzetek Tv Primorka 8.00 8.20 9.00 9.05 10.00 10.05 10.35 18.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik TV Primorka (pon.) Videostrani Novice 22.00 Mozaik Novice 17.05 Hrana in vino, oddaja o ku-linariki (pon.) Videostrani z novicami vsako polno uro Mladinska oddaja: Mladi o mladih Pravljica Spoznajmo jih (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved Primorski tednik Asova gibanica Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Poletni Studio D; 11.30 Čustvena inteligenca; 12.15 Srečko Kosovel, človek v magičnem kvadratu; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, odprta knjiga: Tolstoj - Vojna in Mir; 18.00 Soncu naproti; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Jazz, etno, folk festivali; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Indie ni Indija; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrož-venket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Pogovor o...; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki; 16.30 Proti etru; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.30 Knjižni namig; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncerti na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 25. junija 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1020 OSLO - 17/31 O / HELSINKI .15/28 STOCKHOLM " ^ 13/29 O K0BENHAVN 15/24 o ^fgam A AMSTERDAM —LONDON O O 16/24 18/28 16/24 BERLIN 16/22 O VARŠAVA O 19/27 MOSKVA 18/27 0 O KIJEV O PARIZ 16/28 OBRUSELJ 15/26 ŽENEVA 15/27 O MILAN 0 20/29, DUNAJ 17/21 O LJUBLJANA 0 16/22 LIZBONA O 21/24 MADRID O 16/29 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 18/25 r, Zaradi plitvega območja nad Balkanom še vedno priteka od severovzhoda k nam vlažen zrak. O GRADEC 16/25 MARIBOR 016/23 M. SOBOTA O 16/24 TOLMEČ O 13/24 TRBIŽ O 12/23 o 13/23 KRANJSKA G. fl KRANJSKA 17/30 O PORDENON 18/29 ČEDAD O VIDEM O 18/29 ^NAPOVED ZA DANES' SKOPJE O J4/28 X.T „„ATENE " , ^0/30 O-^IHl ~ -v Zjutraj bo povsod po deželi povečini zmerno oblačno vreme. Popoldne bo na hribovitem svetu oblačno z občasnimi plohami in nevihtami, ki se bodo lahko pozneje pojavile tudi v nekaterih območjih na nižini. Ob obali bo prevladovalo lepo vreme. Popoldne in zvečer bo se lahko vsekakor pojavila kakšna ploha. Dopoldne bo deloma sončno, zjutraj bo po kotlinah megla ali nizka oblačnost, ponekod v vzhodni Sloveniji bo rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj C. J Nad severnim Sredozemljem in Balkanom se v višinah zadržuje jedro hladnega zraka. Od severovzhoda priteka k nam razmeroma vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.39 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.38 in zatone ob 0.55 A BIOPROGNOZA Danes vreme večji del dneva ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo sredi dneva in popoldne pojavljale manjše vremensko pogojene težave. Po nekaterih nižinah bo popoldne počutje nekoliko poslabšala tudi soparnost. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 22,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 6.14 najvišje -3 cm, ob 9.31 najnižje -15 cm, ob 17.50 najvišje 42 cm. Jutri: ob 1.35 najnižje -37 cm, ob 7.53 najvišje 3 cm, ob 11.44 najnižje -7 cm, ob 18.37 najvišje 41 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m ..........11 1000 m ..........19 1500 m ..........14 2500 m . 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 10 in pol, po nižinah 9. O GRADEC 16/26 CELOVEC O 15/25 TOLMEČ O 13/24 TRBIŽ O 12/23