Listek.
3«i
nejo v spomin. To pa nikakor ne pospešuje dobrega zloga, katerega mora vender kolikor toliko gojiti že ljudska šola. —¦ To se nam je zdelo potrebno omeniti, sicer pa je knjižica lična in zaradi lepe vsebine vredna, da si jo omisli vsaka šolska knjižica.
Nove knjige za poučevanje v petji. Gospod prof. Anton Medved je dovršil v rokopisu štiri knjige za poučevauje v petji na ljudskih in srednjih šolah, namreč »Početni nauk o petji«, »Vaje v petji za ljudske in srednje šole«, »Kratek nauk o glasbi za ljudske in srednje šole« in »Me t o disk i na vod za poučevanje v petji«. Te knjige so izvestno živo potrebne našim ljudskim in srednjim šolam, katere so si morale doslej ponajveč pomagati s podobnimi nemškimi knjigami, torej jih pozdravljamo kar najtopleje. G. prof. Nedved ni samo obljubljen in čislan skladatelj, nego tudi odličen šolnik, o čemer lepa priča so trije zvezki »Slavčka«, katere je izdal pred nekaj leti. Zato smo trdno uverjeni, da bodo navedene knjige prava dika našim učnim knjigam.
Muzejsko društvo za Kranjsko je izdalo svoja letošnja izvestja, med katerimi nas je obveselil prvi slovenski snopič, obsezajoč gosp. Antona Koblarja spise; Drobtinice iz furlanskih arhivov. — O človeški kugi na Kranjskem. — ,,Loško gospodstvo frižinskih škofov." Nemške ,,Mittheilungeu" se ločijo v zgodovinski in prirodoznanski del. V prvem so nastopni sestavki: Kunstgeschichtliches aus Unterkrain. Von Konrad Crno-logar. — Das Urbarium der Herrschaft Gottschee vom Jahre 15 74. Von Prof. Peter IVolsegger. Potem čitamo prof. Simona Rutarja spise: Die Krainer vor Agram im J. 1529. — Archivalisches aus Wippach. — Dr. Franz von Krones. Die deutsche Be-siedlung der ostlichen Alpenlander. Berichtigungen und Nachtrage. — V drugem delu so sestavki: Mvcologia Carniolica. Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpenlandes. Von W. Voss. Das Klima von Krain. Von Prof. Ferdinand Seidl. — Obširneje izpregovo-rimo prihodnjič.
Iz muzejskega društva. V muzejskem društvu je predaval dne' 27. malega travna kustos Mullner o izkopinah rimske naselbine v Ljubljani. Ko so namreč lansko jesen kopali velik kanal od Ljubljanice do Vrtače, naleteli so najprej na Kongresnem trgu na starine iz časov mostišč, potem pa v začetku Gradišča (pred Wurzbachovo hišo) na glavna vrata, ,,porta praetoria". Našli so sedem velikih zakrivljenih žebljev, na katerih se je še les držal. Rabili so ti žeblji gotovo za okov mestnih vrat. Dalje so našli v Igriških ulicah rimski kanal, ki je bil pokrit z ostanki razpolovljenih stebrov. Na Zelnikovem vrtu je bilo mnogo rimske opeke, poznali so se temeljni zidovi rimskih poslopij, našli so novce, dve razbiti stekleni igli i. t. d. Posebno zanimiv pa je uekakšen lončen pečat, na katerem stoji s hieroglifi zapisano: ,,Asar setem-asch en Aman Pewah ma xeru", t. j. ,,umrši sodnik Amona Peve, opravičeni". Gotovo ga je prinesel s seboj rimski vojak kot amulet in tam izgubil. Poleg Zelnikovega kozolca so odkopali kos (za-padnega mestnega ozidja, ki je bilo debelo 2 m. Zunaj ozidja je bil 4—5 m širok „glacis" in pred njim 5 m globok jarek, ki je bil izvestno napolnjen z vodo. Po teh odkritjih se da lahko popolnoma določiti mestno ozidje rimske naselbine. Ta je imela podobo pravilnega četverokotnika, ki je bil 510 m dolg in 420 m širok, zunaj njega pa so bila še stanovanja do Gradaščice, Ljubljanice in proti severovzhodu do Slonovih ulic.
III. izkaz darov za Prešernov spomenik.                    Prenesek    .    gld. 29485
Dr. Jožef Sernec, odvetnik v Celji..............       ,,      20'—
Dr.  Kari Slane, odvetnik v Novem Mestu (podpisal gld. 50'—)   .    .    .    .       ,,       io* —
Ivan Hribar, glavni zastopnik banke „Slavije" v Ljubljani ,.....       „       10' —
Prenesek    .    gld. 334'85