(Mf^MMEEGLAS Loto XLIV - št. 5 - CENA 12 din Kranj, petek, 18. januarja 1991 [SNOVANJA Življenje, podrejeno poeziji str. 6 Diego de Landa v Poljanah? Začela se je zalivska vojna "Puščavski vihar"je udaril Očitno so Američani in njihovi zavezniki z nenadnim in silovitim zračnim udarom presenetili Irak, ki kar nekaj ur ni reagiral, Sadam Husein pa napoveduje "bitko vseh bitk", ki je Američani in njihovi zavezniki ne bodo pozabili. Ko postane beseda nemočna in politika odpove^ spregovori orožje. V Zalivu je spregovorilo 170 dni po lanskem 2. avgustu, ko je Irak zasedel Kuvajt, in 19 ur po preteku ultimata Varnostnega sveta Iraku, da se mora umakniti iz Kuvajta, svoje nove 19. province. Kuvajt je bil 30 let, odkar obstaja, "iraška bolečina", velika vaba za Huseina, ki se mu megli pred očmi ob podatkih o velikih zalogah nafte v Kuvajtu in že od leta 1968 dalje obtožuje to državo, da mu krade nafto. Nafta je bistven razlog za vojno, drugi pa je zanesljivo dvoboj med ZDA in Irakom, kdo bo imel glavno besedo v tem delu sveta. Američani so prepričali 16 zaveznikov, da je treba Hu-seinu stopiti ta hip na prste, sicer mu bo greben še rastel, rasla bo njegova vojaška, tudi jedrska mot, in da je njegovo zavzetje Kuvajta nedopustno. Za discipliniranje brkatega, nepredvidljivega možaka, je bil po sodbi Američanov in zaveznikov v noči s srede na četrtek pravi trenutek. Američani so udarili s kirurško natančnostjo, na vnaprej določene cilje na zemlji, na radarske in komunikacijske postaje, na raketna izstreliš-ča, posebej tista zoper Izrael, na skladišča kemičnega orožja, na raketne in letalske baze, pa tudi na pehoto in motorizirane enote. Zadetek je bil v polno, pravijo Američani, brez izgub, odpor je bil slaboten, na kuvajtsko in iraško ozemlje, predvsem na strateške cilje, pa so zmetali nad 18.000 ton razstreliva. Ameriški predsednik Bush je dejal, da je cilj osvoboditev Kuvajta in ne zasedba Iraka, Sadam Husein pa je napovedal začetek svete vojne, matere vseh bitk ob pomoči boga, hudič, mislil je na ameriškega predsednika, pa bo pogubljen. Vojna se je začela. Lahko traja tri ali štiri dni, ali mesece. Odvisno, kaj bo storil Husein, kam bo udaril, saj sedaj odpora praktično ni bilo. Mogoče stavi Sadam na boj na tleh, mož na moža, ki jo je izvežbal v osemletni vojni z Iranom. Svet stoji na pragu največjega pekla. Upajmo, da tega praga ne bomo prestopili, saj bo sicer svet stopil daleč, daleč nazaj. • J. Košnjek Ingo Paš na posvetu z blejskimi hotelirji Negotovost pred novo sezono Tu »led, 16. januarja - "Čeprav bodo zaključni računi o minuli turistični «*oni znanj je|e februarja, lahko povem, da ni razloga za zadovoljstvo. urizem sicer ni neposredno vezan na politiko, vendar pa je image naše arzave v tujini takšen, kakršnega si ne želimo. Tako se v sekretariatu za "rizem pripravljamo, da predstavimo slovenski turizem drugače kot do-*>edaj. Rešitve razvoja panoge pa bo treba iskati predvsem s tujim kapitalom pri investicijah in sistemskimi ukrepi, ki jih predvidevata republi-?..aMzakona o investicijah in zakon o spodbujanju manj razvitih obmo-je na posvetu poudaril republiški minister za turizem in gostinstvo '"go Paš. Blejski hotelirji, združeni v nstično poslovno skupnost, so °d ministra zahtevali predvsem Pojasnila o privatizaciji v turiz-mu.in gostinstvu, ki je za Bled sv°jska zlasti zato, ker imajo ho-en in gostišča precej nekdanjih lastnikov, ki jim je bilo imetje nacionalizirano. Ingo Paš je ob e,T) povedal, da so možnosti privatizacije v panogi večje kot v arugih in da bo z njo treba pohi-0,1 Lastništvo pa bo treba reševati od primera do primera. Blej-i*1 hotelirji so tudi povedali, da majo težave pri sodelovanju z s'lsoh'iiki, ki se ne vključujejo v (.jpP"? propagandne in druge ak-j. Jc: ki naj bi izboljšale ponudbo JJa- Z namenom izboljšanja ponudbe pa bodo v kratkem ustanovili Turistično podjetje. Bled. v katerem naj bi bili združeni sedanja TPS, krajevna skupnost in turist ično društvo. Na Bledu se namreč zavedajo, da je struktuira gostov še vedno takšna, kot si je ne želijo, da pa bo turiste z globljimi denarnicami moč pripeljati na Bled le, če bo boljša in pestrejša tudi ponudba. Ob tem je stalna ovira tudi dejstvo, da je večini krajanov turizem še vedno nadlega, saj jih je v turi/mu zaposlenih le okrog deset odstotkov. Ingo Paš je povudaril, da se je potrebno zavedati, da od turizma trži vse gospodarstvo, pa tudi zasebniki s proizvodi in storitvami. Glasova Preja Spoštovani bralci Zaradi zadržanosti gosta dr. Franceta Bučarja vam moramo žal sporočiti, da drevi ob 19. uri ne bo Glasove preje v hotelu Creina v Kranju. Voditelj Viktor Žakelj obljublja, da se bo skušal z uglednim gostom dogovoriti za drugi večer še ta mesec. Prosimo za razumevanje. Uredništvo Minister je tudi povedal, da je med tujimi vlagatelji še vedno velik interes za naložbe v turizmu, ovira pri tem je zlasti vprašanje lastnine, nejasnosti v zakonodaji (predvsem davčna politika) in dejstvo, da za turizem nimamo izdelanih programov in projektov. Čeprav je pred novo turistično sezono v zvezni blagajni menda okrog 27 milijonov dolarjev namenjenih propagandi našega turizma je vprašanje, koliko tega bo moč dobiti v republiko. Dobra propaganda pa je za Bled še kako potrebna, saj je bilo med lanskimi 566 tisoč gosti kar osemdeset odstotkov tujih. • V. Stanovnik Upokojenci ostali brez poračuna Kranj, 18. januarja - Danes slovenskim upokojencem ni bil izplačan poračun, ki ga jim je pokojninska skupnost dolžna na račun zadnje uskladitve pokojnin in ga jim je obljubila že decembra. Izplačilo 14-odstotne razlike k pokojninam je zaradi finančne stiske preloženo. Že lep čas pišemo, kako hudo je osušena blagajna SPIZ, tako na tesno kot tokrat pa ni šlo še nikoli. Če v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije nočejo ogroziti rednega januarskega izplačila pokojnin, potem morajo začasno odložiti izplačilo poračuna. Zanj bi SPIZ takoj potrebovala 278 milijonov dinarjev, za januarske pokojnine pa 525 milijonov, vendar jih nima, ker ji precejšen del slovenskega gospodarstva dolguje 600 milijonov, federacija pa le slab milijon manj. Več na strani 5. • D. Ž. Obiskal nas je poslanec Evropskega parlamenta dr. Otto von Habsburg Veliko sreče v Evropi Tako je dejal včeraj članom slovenske skupščinske komisije za mednarodne odnose, predstavnikom strank in časnikarjem 78-Ietni parlamentarec von Habsburg, ki je bil tri dni gost slovenskega parlamenta. Ljubljana, 17. januarja - Dr. Otto von Habsburg, rojen leta 1912, sin cesarja Karla I in cesarice Cite, ki je umrla leta 1989, nad 10 let poslanec Evropskega parlamenta, ki nam kot predsednik medparlamen-tarne skupine za srednjo in vzhodno Evropo pri mednarodnem priznanju lahko pomaga, nas je nagovoril v slovenščini: Hvala bogu, da imam končno priložnost, da sem v Sloveniji, da je ta Slovenija suverena, saj se tudi sam čutim Slovenca. Nato je dejal, da je zanj izredno pomembno, da je z nami, da je že 11 let parlamentarec in je prvič v Sloveniji. Nekaj desetletij ne more zbrisati tega, kar nas je povezovalo stoletja, je povedal in menil, da ima Slovenija pomembno mesto v Evropi. V krajši oceni položaja v Evropi je dr. Otto von Habsburg dejal, da se bo Evropa še spre- minjala, da mora končno nehati veljati jaltska ureditev in zavladati multipc'irnost. Vzpostavlja se gospodauko ravnotežje med Združenimi državami Amerike, ni pa še političnega. Politična struktura v Evropskem parlamentu se mora spremeniti, aparat ne ustreza več, in tudi spreminja se, kar mora Slovenija pri vstopu v evropsko skupnost izkoristiti. Parlamentarec von Habsburg je dejal, da je Slovenija na pomembni zemljepisni točki in da bodo šle nove povezave prek Sredozemlja, posebej zaradi izbruha vojne v Zalivu. Če tega območja, kjer sedaj divja vojna, ne bi nasilno razbili in razdelili, bi bilo problemov manj, prav tako pa je bila pred drugo vojno razbito donavsko območje, ki bi se, če bi bilo enotnejše, lahko učinkoviteje zo-perstavilo Hitlerju. Sedaj se mora Evropa na novo organizi- (zvoljen upniški odbor Elana Veliko besede hrvaški upniki Kranj, 16. januarja - Stečajni senat je razglasil rezultate volitev v upniški odbor Elana, v njem je pet hrvaških in štirje slovenski upniki, nekaj pa Jih je prav tako že v stečaju. V devetčlanski upniški odbor Elana je bilo izvoljenih pet hrvaških upnikov: (NA nafta plin Zagreb, Coning Vara/din. Dalmacija Dugi rat, banka Slobodna Dalmacija Split in Med-žimurska banka Čakovec ter štirje slovenski upniki: Indos Ljubljana (zastopa male upnike), banka Vipa Nova Gorica, Les d.d. Ljubljana in Komercialno hipotekama banka Ljubljana. Že ob razglasitvi rezultatov so nekateri upniki povedali njihovega zastopnike v upniškem odboru: Zvonimir Brodić za Ina nafta plin Zagreb, Borut Rangus za lndos Ljubljana, Martin Ma-rača za banko Slobodna Dalmacija, Marjan Colja stečajni upravitelj banke Les Ljubljana in Boris Slatnik stečajni upravitelj KHB Ljubljana. Drugi upniki bodo imena svojih zastopnik sporočili kasneje. Upniški odbor se bo prvič sestal v torek, 22. januarja, ob 10. uri v Elanu. Več o Elan« na 10, strani. • M. V. rati, vendar na osnovi samoodločbe narodov. Tudi zato postaja Slovenija vedno bolj pomembna. Visoki gost je menil, da moramo Slovenijo vtisniti v spomin, zavest Evrope, znajti se mora na zemljevidu Evrope, pri čemer pa je lahko velika pomoč povezovanje slovenskih političnih strank s sorodnimi evropskimi strankami. Tudi majhni narodi morajo dobiti pomembno mesto, kar sicer ni pogodu centralistom v Evropskem parlamentu, vendar je za Evropo bistvena različnost. Osnovni princip je demokratizacija, ki mora veljati tudi v mednarodnih odnosih. On osebno in Evropski parlament bosta Sloveniji pomagala. Bog živi svobodno in neodvisno Slovenijo v svobodni Evropi, je dejal ob koncu srečanja dr. Otto von Habsburg. Veliko uspeha in sreče na poti v demokracijo in Evropo vam želim in da je v Sloveniji dosežena taka stopnja nacionalne enotnosti. Na sliki: Prihod dr. Habsburga na brniško letališče, kjer ga je pozdravil dr. France Bučar. • J. Košnjek, slika G. Šinik GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek, 18. januarja 1991 Bajuk se je skesal Kranj, 16. januarja - Zadeva Bajuk je kot vse kaže zaključena, saj se je na seji komisije za kadrovske zadeve posul s pepelom, ostaja pa v službi na občini, saj občinska vlada svojega sklepa ni preklicala, na današnji seji smo slišali, da tudi iz socialnih razlogov. "Izjavljam, da umikam preklic odpovedi in se odrekam vseh nadaljnjih postopkov v zvezi s to zadevo. Prav tako izjavljam, da nisem nikdar rekel, da ne sprejemam ponujenega delovnega mesta pomočnika sekretarja za občo upravo. To izjavo so pridali novinarji." Tako zdaj pravi Anton Bajuk, bivši v.d. direktorja kranjskega Radia, takšno izjavo je dal na komisiji izvršnega sveta za kadrovske zadeve, ki jo vodi podpredsednik izvršnega sveta Marjan Kne. Na današnji seji izvršnega sveta je poročal, da so Baju-ka prosili za pismeno obrazložitev, ki jo je le-ta tudi dal, hkrati pa izrazil željo, da prisostvuje seji kadrovske komisije, kar so mu omogočili. Na današnji seji izvršnega sveta so poročilo kadrovske komisije sprejeli in kot vse kaže. je zadeva Bajuk zaključena. Na ponovno pripombo Tadeja Markiča, da po vsem tem Bajuka vendar ne morejo zaposliti na občini, je predsednik Vladimir Mohorič dejal, da sklepa o njegovi zaposlitvi ne nameravajo preklicati, saj je bil Bajuk izigran, uporabljen za politično akcijo, takšno stališče pa je utemeljil tudi kot socialno potezo, saj bi sicer Bajuk ostal brez dela. Glej ga šmenta, zdaj so pa novinarji krivi, lahko na koncu komentiramo afero Bajuk, vsi tisti novinarji, ki so ga tako vneto zagovarjali, bodo morali požreti grenko pilulo, ob spoznanju, da niso kos lokalnim političnim igricam. Na množično obiskani tiskovni konferenci v kranjskem hotelu Creina je namreč Bajuk izjavil, da se ne namerava zaposliti na občini, natančneje postali pomočnik sekretarja za občo upravo, izpuhtele pa so seveda tudi vse njegove tožbe o pritiskih. Dodati kaže, da je kranjska vlada na prejšnji seji (9. januarja) podaljšala rok za konstituiranje kranjskega Radia do konca letošnjega junija, s priporočilom, naj se izvede čim prej. • M. Volčjak Porodniške v redu izplačane Kranj, 18. januarja - Potem ko so sindikatui minuli teden protestirali zoper izostanek izplačil nadomestil v času porodniških dopustov, je slovensko zdravstveno ministrstvo obvestilo, da bodo zaradi finančnih težav porodniške izplačane z zamikom. Na Gorenjskem težav z omenjenimi izplačili ni bilo, nam je povedal dr. Drago Petrič s kranjske enote uprave za zdravstveno varstvo. Opravičilo! V torkovi številki je novinar Igor Kavčič na 10. strani pisal o obisku kranjskih obrtnikov pri mozirskih kolegih. V njem je jasno poudaril, da je denar, ki so ga kranjski obrtniki zbrali kot pomoč poplavljencem v mozirski občini, v pravih rokah. S tem je tudi zanikal govorice, ki so se pojavljale v Kranju o porabi tega denarja v druge namene. Žal pa je v predzadnjem odstavku, koje našteval, kaj seje vse govorilo in pri tem izpostavil ime kranjskega župana, pozabil še enkrat poudariti, da gre le za govorice, ki so bile z obiskom pri mozirskih kolegih demantirane. Gospodu Vitomirju Grosu se za nerodnost opravičujemo! Leopoldina Bogataj ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Iva Slavca 1, Kranj razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela oz. naloge DIREKTORJA Pogoji: - da je diplomirani veterinar ali diplomirani inženir agronomije z opravljenim strokovnim izpitom, - da ima 5 let delovnih izkušenj. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisni komisiji v zaprti kuverti na naslov: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, z oznako »za razpis direktorja«. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. 5EHGLAS Ob 35-letnici jc kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj. p. o.. Moše Pijadeja 1 Tisk: DELOTČR- Tisk časopisov in revij Ljubljana, p. o. Predsednica časopisnega sveia Kristina Kobal Časopis izhaja dvakrat tedensko ob torkih in petkih, (ena i/voda je 12,00 din. naročnina /a I. kvarlal 1991 znaša 300.00 din. Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240.00 din). Gorenjski s; I as urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor). Štefan Zargi (v. d, glavnega urednika). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (/a dom in družino, zanimivosti, Tržič), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Skofja I oka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo. Radovljica). Darinka Sedej(razvedrilo, Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija). Jože Kušnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje). Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja I Tekoči račun pri SDK: 51500-603-31999 Telefoni: direktor in glav ni urednik 2S-463. uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960, sprejem neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure. ob sredah do 16.30. telefav. 25-366 (direktor, komerciala). 23-163 (u redništvo) Neobjavljenih pisem in slik ne \ racamo. Časopisje oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Radovljiška skupščina o gospodarstvu in še posebej o Elanu Edina svetla točka je izvoz Ker je tečaj dinarja nerealen, je izvoz kratkoročno slaba usmeritev, dolgoročno pa pomeni perspektivo. Radovljica, 16. decembra - Zbori radovljiške občinske skupščine so v osrednji točki skupne seje obravnavali gospodarske razmere v občini in usmeritve izvršnega sveta na tem področju, predvsem na pobudo radovljiških socialistov pa tudi očitke, ki so se v zadnjem času pojavili v sredstvih javnega obveščanja, češ da je podjetje Šport EL 2000, ki ga je ustanovila občina, "moteč dejavnik" pri reševanju Elana in da Skupščina občine Radvoljica v zvezi s podjetjem Šport EL 2000 ne kaže dovolj razumevanja za celovito rešitev Elana". Član izvršnega sveta Srečo Vernig je tokrat na nekoliko drugačen način, kot je bilo doslej v navadi, delegatom predstavil gospodarske razmere v občini, še zlasti tiste probleme, ki ob zunanjih dejavnikih, na katere občina nima vpliva ali ima za to le malo možnosti, najbolj vplivajo na gospodarsko (in družbeno) krizo in na težak položaj gospodarstva. Na to. na primer, močno vpliva izobrazba zaposlenih. Kar 70 odstotkov zaposlenih ima izobrazbo prve do četrte stopnje (to je povezano tudi z visoko stopnjo delovno intenzivno proizvodnje), občini pa zelo primanjkuje kadrov pete. šeste, predvsem pa sedme stopnje. Približno dva tisoč občanov z bivališčem v radovljiški občini, med katerimi prevladujejo ljudje z najmanj peto stopnjo izobrazbe, se vozi na delo zunaj občine - v Kranj. Ljubljano, na Jesenice itd., iz drugih občin pa prihaja na delo v radovljiško občino le okrog tisoč zaposlenih V razvitem svetu se zaposlenost "seli" iz gospodarstva oziroma industrije v druge dejavnosti, v radovljiški pa je v gospodarstvu zaposlenih 84 odstotkov, v industriji 50 odstotkov. Zaposlenost, ki je bila največja 1987. leta, koje občina dajala kruh domala 14 tisoč zaposlenim, se je zadnja leta zmanjševala, tako da je zdaj v občini zaposlenih le še okrog 12.500 delavcev. Število brezposelnih je ob koncu minulega leta že preseglo mejo tisoč, letos pa se bo po vseh napovedih še povečevalo. Po ocenah Zavoda za zaposlovanje - enote Kranj naj bi v občini imeli letos dva tisoč ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev, po najbolj "črni" različici pa celo štiri tisoč. Kar V razpravi o očitkih, češ da podjetje Šport EL 2000 deluje moteče pri reševanju Elana, je predsednik izvršnega sveta Jože Resman dejal, da ne gre za nikakršna nasprotja, ampak le za različna stališča. V občinski vladi menijo, da Šport EL 2000 še vedno lahko ostane kot nekakšna rezerva, prek katere bi lahko v primeru morebitnega posojila financirali del proizvodnje. zadeva izvoz, je radovljiška občina precej nad gorenjskim in republiškim povprečjem (Radovljica je ustvarila z izvozom 26 odstotkov prihodka. Gorenjska 17. Slovenija 14). Ker je bil tečaj dinarja precenjen, je bilo to kratkoročno slabo, dolgoročno pa dobro, ker se bo prodaja na domačem trgu zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva in tudi zavoljo osamosvojitve Slovenije verjetno še zmanjševala. Podatek, da obresti predstavljajo med vsemi izdatki kar 15 odstotkov, vsaj gospodarstvenikom in finančnikom pove veliko ali vse: ni izdelka, ki bi lahko to prenesel. Da gre gospodarstvu zdaj zgolj za preživetje, kaže tudi to, da je lani namenilo za naložbe le 5.9 milijona mark, kar je. denimo, kar trikrat manj, kot je za naložbe dalo uspešno ljubljansko podjetje Yulon. Plače so v gospodarstvu zaostajale za republiškim povprečjem za 17 odstotkov, v družbenih dejavnostih za 12 odstotkov, tudi v občini pa se povečuje razkorak med plačami v gospo- darstvu in negospodarstvu. V tri-četrtletnem lanskem obdobju je bilo v gospodarstvu za 80 milijonov mark izgub (dve tretjini v Planu), izgube pa so bile 5.6-krat večje od akumulacije. Ko so v občini posebej analizirali sedem največjih podjetij, so tudi ugotovili, da imaj a dvainpolkrat več terjatev, kot je njihov dolg. Srečo Vernig je tudi dejal, da je lastninjenje prv i pogoj za uspešno gospodarjenje in da mora družbena lastnina prav zaradi velikega razkoraka med delom in lastnino dobiti lastnika, pa čeprav se to premoženje v skrajnosti podari. Jože Resman. predsednik radovljiškega izvršnega sveta, je delegate seznanil, da "lastninjenje" že poteka, saj ima šest podjetij v občini že hipoteke na nepremičnine in zastavne pravice; sicer pa je bilo v občini lani sedem podjetij, ki so imela žiro račun blokiran dlje kot šestdeset dni. Prav zato, ker imajo ta podjetja velike terjatve, se je izvršni svet prizadeval, da ne bi prišlo do stečajnih postopkov. Kar zadeva nadaljnje usmeritve, se občinska vlada zavzema za ohranitev zdravih podjetij, povečevanje izvoza, zmanjševanje deleža industrije in krepitev ostalih gospodarskih panog, oblikovanje delniških družb, večjo kadrovsko skrb, zasebno podjetništvo...Podjetja, ki naj bi šla v stečaj, naj bi se hkrati znebila tudi odvečne delovne sile, sicer pa je cilj delo. ustvarjanje novih delovnih mest in ne odpuščanje delavcev. Izvršni svet je že ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo, ki bo gospodarskim podjetjem nudila pomoč pri lastninski reformi, kapitalizaciji, programski preobrazbi; zavzema se tudi za uvedbo občinske blagovne znamke, za vzpostavitev internega trga nepremičnin in kapitala, za zajemanje vseh vrst rent v občini in za takšno davčno politiko, ki bo onemogočila špe-kuliranje. Marko Bezjak (socialistična stranka) je predlagal, naj izvršni svet do prihodnje skupščinske seje pripravi program dela za letos, pregled občinskega premoženja in tega, za kaj so se porabljali zaslužki, ustvarjeni s tem premoženjem, poročilo o racionalizaciji občinske uprave in zmanjšanju števila zaposlenih, predlagal pa je tudi, naj bi skupščina "zavezala" izvršni svet k sodelovanju s stečajnim upraviteljem Elana in da naj bi poslanec iz radovljiške občine vprašal v republiški skupščini, kakšna je vloga republiškega izvršnega sveta in posameznih ministrov pri reševanju Elana. Jože Dežman (liberalna demokratska stranka) je dejal, da se Ljubljanska banka pojavlja kot mogotec - iz pregleda hipotek na nepremičnine in zastavnih pravic v radovljiških podjetij je razvidno, da je že pomemben lastnik, veliko pa pove tudi podatek, da obresti predstavljajo v izdatkih podjetij kar petnajst odstotkov. Janko Stušek je v imenu stranke demokratične prenove zahteval program oziroma usmeritve izvršnega sveta za letos, selekcijo pri reševanju podjetij in nadzor nad lastninjenjem, nasprotoval pa je lastninjenju za vsako ceno. Zvone Prezelj (Demos) je podobno kot predstavniki drugih strank zahteval, da naj se pojasnijo očitki, ki zaradi Elana letijo na izvršni svet in skupščino, predlagal pa je tudi, da naj bi se izvršni svet v podjetjih, ki jim sicer pomaga, vključil tudi v reševanje kadrovskih problemov in da naj bi celovito analiziral razmere v Verigi, kjer so decembra del plače prejeli v bonih. Bogo Košnik (sindikat) je opozoril, da v nekaterih podjetjih že delijo plače v treh ali štirih obrokih in da ponekod dobivajo namesto plače bone, ki so nezakonito plačilno sredstvo. Predlagal je tudi, da bi pripravili posebno okroglo mizo o Elanu. C. Zaplotnik Osnutek zakona o šolstvu buri duhove Ali se začenja kulturna revolucija? Stranka demokratične prenove, naslednica partije z velikimi grehi v šolstvu, svari pred podobnimi napakami. Ljubljana, 16. januarja - Stranka demokratične prenove je danes na tiskovni konferenci predstavila svoja stališča do novega zakona, ki ureja organizacijo in način financiranja šolstva v Sloveniji. Osnutek zakona so poslanci republiške skupščine dobili na klop na decembrskem zasedanju in je med šolniki povzročil veliko razburjenja. Reakcija SOP je izjemno ostra in odklonilna. Slišali smo, da bodo storili vse, da preprečijo sprejem takega zakona. Po mnenju SDP bi namreč tak zakon naše šolstvo vrnil v čase rajnke Avstroogrske. Stališča SDP so na tiskovni konferenci podrobno predstavili Milan Balažic, Lev Kreft. Sonja Lokar in Franci Pivec. Poudarili so, da je njihova reakcija nekoliko pozna zaradi neregularnega začetka postopka v skupščini (gradivo na klop) in njegove pozne objave v Skupščinskem poročevalcu. Svoje poglede so utemeljevali s številnimi pripombami, ki jih je bilo slišati iz številnih razprav na terenu. Prva zamera, ki smo jo slišali na račun novega zakona, je dejstvo, da Zakon o zavodih, ki bi moral služiti kot izhodišče - torej krovni zakon, sploh še ni sprejet. Zakon o šolstvu pa je po mnenju SDP izpeljan iz še ne sprejetega zakona o zavodih po najslabši in najrestrektivnejši varianti. Zakon o zavodih brez prikrivanja legalizira politično in državno dominacijo nad družbenimi dejavnostmi, ki utegne povzročiti beg dela slovenske inteligence, ki se ne bo sprijaznila s statusom državnih uradnikov. Diktat ustanoviteljev je utemeljen z možnostjo ustanavljanja in ukinjanja zavodov, imenovanja direktorjev, določanja dejavnosti in organov upravljanja, z izbiro strokovnega vodje, imenovanjem sveta zavoda, ki nima funkcije odloča- nja, in izločitvijo kakršnegakoli soupravljanja zaposlenih in vpliva uporabnikov. Prepričani so, da bodo sposobni strokovnjaki začeli bežati v zasebne šole. kjer bodo bolj neodvisni, zakon pa to možnost odpira. Stvarno je pričakovati strokovno in kvalitetno pešanje državnih šol, v katerih se bodo šolali predvsem otroci manj premožnih staršev. Odprava avtonomije stroke, možnosti soodločanja in vpliva uporabnikov je v popolnem nasprotju s prakso v razvitih državah zahodne Evrope. Lev Krefl je ocenil, da je pripravljeni osnutek zakona o šolstvu kot oaza sredi puščave (ni krovne ureditve položaja zavodov) in hkrati jasa sredi pragozda (rešuje le majhen segmet - organizacijo in financiranje, sredi splošnega, tudi vsebinskega spreminjanja šolstva). Naglica pa spominja na skoraj usodne napake, ki so bile z uvajanjem usmerjenega izobraževanja storjene na podoben način. Posebej skrbi tudi dejstvo, da Univerza ni posebej opredeljena, kot tej instituciji po njenem nacionalnem pomenu priliče, in je torej, z nekoliko cinizma rečeno, najvišja oblika otroškega varstva. Nedodelan in nerazviden ostaja sistem financi- ranja. Ze uveljavljene oblike sou-stanoviteljstva in sponzorstva pa niso omenjene. Popolni državni centralizem jc čisti anahronizem današnjega časa. Po mnenju Sonje Lokar bo v lako zastavljenem modelu dober ravnatelj biciklist, učitelj cankar-janski hlapec, za uspešnega učenca pa bodo potrebni dodobra oprani možgani. Opozorila je na odprta vprašanja zakona o pedagoški službi, ki ga sedaj nihče več ne upošteva. Nove zakonske ureditve kontrole na eni strani in znanstvenoraziskovalnega dela na drugi strani pa ni. Manjka tudi opredelitev nacionalnega programa, zlasti položaja demografsko ogroženih in obmejnih območij. Iranci Pivec je opozoril na nujnost pluralizma v šolstvu, saj dober šolski sistem po evropskih merilih zagotavlja vso možno pestrost rojeno iz ravnovesja med profesionalnostjo, vplivi in zahtevami uporabnikov ter državo. Popolnoma je spregledan tudi sistem izobraževanja odraslih, kjer je nujno opredeliti tudi položaj delavskih univerz. Zakon sicer popravlja napake preteklosti, pogosto izražene v poudarjanju nepedagoških funkcij šol ter nesmotrnega razvoja šolske mreže, vendar je v ten smereh grob, skrajen in nedosleden. Vsak od referentov pa je na koncu ponudil tudi nekaj predlogov, ki jih lahko strnemo v na-sled njem: - nujno potrebno je spremen'11 koncept urejevanja družbeni'1 dejavnosti v zakonu o zavodih-kjer mora biti vzpostavljeno ravnovesje vpliva stroke, uporabni' kov in države; - strokovni sveti naj imajo prof*1 sionalno avtonomijo in možnost Odločanja v strokovnih vprašanjih, prav tako naj ta svet določa strokovnega vodjo, ki mora biti * odnosu do poslovnega vodje (W rektorja) v povsem enakopravnem položaju: - med avtonomijo stroke in p0' slovodno hierarhijo naj se umest' svet zavoda sestavljen predvsem iz delegatov uporabnikov: - svet zavoda naj bo arbiter rne^ ravnateljem, pedagoškimi deUiv' ei in uporabniki: - financiranje šolstva naj se ured,1 z javnimi skladi, država nainrL'c ni dokazala, da je sposobni si- je inancirati ta upravljati stem; - zakon je tako slab in potrebe11 tako temeljite predelave, da r nujen moratorij na tak osnut<* in nadaljnje postopke. Za kvali'1' cirano razpravo naj se pon tuje izkušnje in primerjalni deli. Naj ob koncu omenimo še 'Tj!' sel dr. Veljka Rusa. ki smo jo si* šali tudi na tej tiskovni konferer": ci: Če se zakon sprejme v tajv obliki, je Slovenija pred kultu'"0 revolucijo neslutenih razsežnost* Izkušnje tovrstnih revolucion#*j n i h dejanj pa so znane. • Štefa Žargi Petek, 18. januarja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN (MSMMEnGLAS Ta teden v slovenski skupščini: priprave na sejo 23. januarja | NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR "Osamosvojitvena" dopolnitev ustave Izvršni svet bo, razen ustavnih dopolnil in ustreznih ustavnih zakonov za izvedbo dopolnil,uresničil dve nalogi, ki jih je dobil na seji. 11. januarja: skupščini bo podal oceno razmer v Sloveniji po plebiscitu in program osamosvajanja ter predlog zakona o Narodni banki Slovenije. Ljubljana, 18. januarja - Seje zborov slovenskega parlamenta so sklicane za sredo, 23. januarja, ob 10. uri, družbenopolitični zbor pa se bo sešel že dan prej, 22. januarja, da bo "pospravil dnevni red s prejšnjih sej. Razen novih točk dnevnega reda bodo morali zbori v sredo uskladiti stališča do posameznih vprašanj. Razhajajo se pri intervencijah v kmetijstvo, zasebnem delu in sodnih taksah. Vodstvo skupščine upa, da ho medzborovsko usklajevanje uspešno. Na ponedeljkovem sestanku VtSdstva skupščine in vodij poganskih klubov v parlameniu zastopanih strank so se dogovorili za okvirni dnevni red sredinega nasedanja parlamenta. Zanesljivo bo na dnevnem redu predlog izvršnega sveta in družbenopolitičnega zbora, da se skladno z izraženo voljo državljanov Slovenije na plebiscitu dopolni sedanja republiška ustava in sprejmejo ustrezni ustavni zakoni, da bo pravna osnova za nadaljevanje procesa osamosvajanja. Tu je strankarsko soglasje doseženo, poslanec Slovenske demokratične zveze Tone Peršak pa je na zadnji seji parlamenta predlagal, da bi to storili na hitro že na februarja, so dejali na sestanku vodij poslanskih klubov. Na seji parlamenta naj bi obravnavali tudi paket delovno-pravne zakonodaje, ki obsega predlog zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delavcih v državnih organih, razen tega pa je na dnevni red uvrščen predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, skupščina pa naj bi se tudi opredeljevala, ali se bomo lotili izdaje zakona o mladinskih svetih. Enotne mladinske organizacije v Sloveniji nimamo več. večina strank ima tudi svoj podmladek, če tako rečemo, razen tega pa je v Sloveniji tudi nestrankarsko Društvo prijateljev mladine. Mladinski svet bi vse te organizacije združil, republika pa bi zagotovila tudi del sredstev za njegovo delovanje. Če med pogledi strank na paket delovno-pravnih zakonov ne bo prevelikega razhajanja, bodo trije predlogi zakonov uvrščeni na dnevni red. Doslej pri mnogih zakonih predhodnega, vsaj minimalnega soglasja v poslanskih klubih in delovnih telesih skupščine ni bilo in seje zato vsa teža usklajevanja prenašala na parlament. Predsednik skupščine dr. Frartce Bučar je na to opozoril vse poslanske klube in predlagal, da za zasedanja zborov ostanejo le bistvena Stanovanjski zakon februarja Na sestanku vodij poslanskih klubov, vodstva skupščine in predstavnikov vlade so se dogovorili, da bodo predlog za izdajo stanovanjskega zakona obravnavali februarja. Po besedah ministra-Jaz-binška gre problematika ponovno v pretres in februarja bo zrela za skupščinsko razpravo. Prav tako bo februarja v skupščini govora o letošnjem republiškem proračunu in socialnem programu, ki ga pripravlja vlada in ga je predsednik Lojze Peterle najavil na zadnji seji skupščine in na torkovem pogovoru z vodstvom republiške skupščine. Prejšnji seji. lzv ršni svet. tako je bilo dogovorjeno tudi na torkovem sestanku vodstva skupščine m izvršnega sveta, bo v sredo parlamentu predložil zahtevano Oceno položaja v Sloveniji po plebiscitu in predlog programa ukre-P°v vlade. Po zagotovilu predsednika republiške vlade Lojzeta Peterleta pa bo do 23. januarja skupščini predložen tudi predlog Zakona o Narodni banki Slovenije kot emisijski banki. Ni pa še jasno, ali bodo o zakonu poslanci v sredo že odločali ali pa bodo o njem šele /ačeli razpravljati. Vse kaže. da utegne biti zakon sprejel Ustava tokrat, zastava kasneje Komisija za ustavna vprašanja skupščine Republike Slovenije se je sestala v ponedeljek in sklenila, da bo v sredo skupščini predlagala začetek postopka za dopolnitev republiške ustave, obenem pa tudi že osnutek besedila ustavnih dopolnil, ki naj bi jih skupščina sprejela. Pred sejo skupščine bo komisija še enkrat proučila vprašanje zvezne zakonodaje v Sloveniji, saj je to problematika, vredna posebne pozornosti. Glede predloga, naj bi bila slovenska zastava brez zvezde, torej samo belo-modro-rdeča (barve naj bi si sledile vodoravno), pa je komisija za ustavna vprašanja sklenila, naj o tem ponovno razpravlja skupina za preambulo in splošne določbe, ki je bila imenovana na prejšnji seji ustavne komisije. Glede tega mora biti doseženo medstrankarsko soglasje. razhajanja, če že v odborih skupščine in poslanskih klubih ne bo doseženo soglasje. Od tega bo od-visen sprejem tega paketa zakonov, čeprav vlada predlaga sprejem teh zakonov, ki so nujni za reguliranje tega področja. Na dnevnem redu seje 23. januarja je tudi predlog za izdajo zakona o vojaški dolžnosti z osnutkom zakona, predlog za izdajo zakona o odvetništvu z osnutkom zakona in predlog za izdajo zakona o društvih. O vseh teh predlaganih aktih so ta teden razpravljali v delovnih telesih skupščine. • J. Košnjek Priprava zakona o vojaški dolžnosti V skupščini že januarja Ljubljana, 15. januarja - Komisija za obrambo Skupščine Republike •ovenije je posvetila današnjo sejo obravnavi predloga za izdajo zako-a o vojaški dolžnosti. Kot bistveni novosti v njegovih določilih velja Iz- 7 d" pravico do ugovora vesti in skrajšanje služenja vojaškega roka na mesecevfSklep o skrajšanem postopku sprejemanja zakona. Osnovne značilnosti novega '•akona o vojaški dolžnosti je komisiji za obrambo predstavil pomočnik republiškega sekretarja ?a obrambo Miran Bogataj. Kot je v uvodu naglasih sedanja zakonodaja vsebuje številne rešitve, ki ne ustrezajo več doseženim spremembam v političnem in tildi obrambnem sistemu, obenem Pa so nekateri deli zakona celo v nasprotju s sprejetim zakonom za izvedbo ustavnih amandmajev na področju ljudske obrambe. Zato je osnovni cilj predlagane zakonodaje, da se uredijo temelj- na vprašanja za izvajanje vojaške dolžnosti, hkrati pa odpravijo nekatere dosedanje toge rešitve in omogočijo enake možnosti za izvajanje vojaške dolžnosti v prehodnem obdobju. Bistvena sprememba glede na sedaj veljavno zakonodajo je trajanje vojaškega roka. ki naj bi ga skrajšali na 7 mesecev. Pri tem bi slovensko predsedstvo imelo pooblastilo za odpust posameznega kontingenta vojakov do 30 dni pred iztekom roka. Vojaški rok bi obvezniki lahko služili v enotah in zavodih oboroženih sil. te- ritorialni obrambi in določenih enotah organov /a NZ. Izven Slovenije bi del roka lahko služili tisti obvezniki, ki bi jih izbrali za določene vojaško ev idenčne dolžnosti oziroma šole za rezervne oficirje. Posebna novost je uvajanje pravice ugovora vesti vojaški dolžnosti, ki bi se lahko uveljavljala zaradi religioznih, filozofskih in moralnih razlogov, o njej pa bi presojale posebne strokovne komisije. Tak državljan bi lahko služil vojaški rok brez orožja ali opravil nadomestno civilno službo v zdravstvenih, socialnih, gasilskih in drugih organizacijah ter službah z dejavnostjo javnega pomena. Civilna služba bi trajala enako dolgo kot redni vojaški rok. V široki razpravi, ki je podprla temeljne cilje zakona, so člani komisije nanizali vrsto pomislekov glede posameznih določil novega zakona. Predsednik komisije se je zanimal tudi o ureditvi razmerij med tem zakonom in zakonom o obrambi in zaščiti, ki še ni sprejet, predstavnik armade pa seje spraševal o namenu izdajanja takega zakona v času, ko se šele začenjajo dogovori o nadaljnji povezanosti Jugoslavije. Glede prvega je minister za obrambo Janez Janša izrazil možnost obratne poti usklajevanja zakonodaje, glede drugega pa je ocenil, da zakon upošteva konfede-ralno opcijo povezovanja Jugoslavije. Komisija je zato sklenila pripraviti poročilo za obravnavo zakona v skupščini, ki bo zajelo tudi vse upravičene pripombe. Obenem se je odločila za združitev prve in druge faze sprejemanja zakona, ki bo na poslanskih klopeh že 23. januarja. 9 Stojan Saje Skupščinska komisija za raziskavo povojnih pobojev Do resnice brez polresnic Mub.jana, .6. januarja - Skupščinska ^K^Kmffli množičnih pobojev, p/avno dvomljivih procesov " d^^hovntkorrnisije na je na seji v sredo obravnavala l*™*^ - Ma- varovanem območju občine Kočevje, p.sne odgovore vanji tije na zastavljena vprašanja o varovanem območju in mnozicnin gr sčih, zanj pa je oblikovala tudi nov sveženj vprašanj. Predsednik komisije Ignac Polaj- nar je povedal, da je trideset občin v Sloveniji že ustanovilo komisije za raziskovanje povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov in da so nevere med njimi že začele sestajati sezname po vojni izginulih 111 ugotavljati, kje so posamezna grobišča. Na očitek, da nekatere 0r>čine ne kažejo zanimanja za ustanovitev takšnih komisij, češ « ni bilo množičnih pobojev in dvomljivih procesov, je član komisije Jože Smole dejal, da občinam ne bi smeli vsiljevati ustanavljanja tovrstnih komisij in naj o lem odločajo same. Polajnar je pojasnil, da ne gre za vsiljevanje, ampak za iskanje pomoči za delo republiške komisije. Ko so oblikovali nova vprašanja o varovanem območju in o množičnih grobiščih na Kočevskem za Ivana Mačka - Matijo, so se dogovorili, da bodo vprašanja dopolnili še s tistimi, ki se bodo oblikovala po sestanku s predstavniki republiških sekretariatov /a notranje zadeve in za ljudsko obrambo. Spomenka Hribar je menila, da so vprašanja preveč splošna in da precej odgovorov na vprašanja že ve. Franc Zagožen pa je predlagal, da so se ob pisnih stikih z Ivanom Mačkom poskušali z njim še srečati in pogovoriti. Ob oblikovanju vprašanj seje razprava dotaknila tudi problemov, ki zadevajo varovano območje. Tone Ferenc je dejal, da je ob obisku Kočevske Reke imel občutek, kot da je prišel v mrtvi kraj. kraj brez duše. in da se mu zastavlja vprašanje, ali je bil kraj namenjen kakšnemu vzorcu življenja. Ignac Polajnar je menil, da je kraj brez duše predvsem zaradi načina naseljevanja: domačine so izselili, novi prebivalci pa so se naseljevali tja po "službeni dolžnosti". Ko je komisija obravnavala odgovore Ivana Mačka - Matije na zastavljenih 45 vprašanj, je sejo v tem delu zaprla za javnost. Povedano natančneje: novinarji smo jo lahko poslušali, vendar ob dogovoru, da o njej ne bomo poročali. Glavno vprašanje, na ka- tero so poskušali odgovoriti, je bilo: kdo je dal nalog za množične poboje v Kočevski Reki in kdo jih je izvedel, ali je za poboje kriva jugoslovanska ali slovenska oblast, vojska ali OZNA... Ker je v javnosti že precej nestrpnosti o rezultatih dela skupščinske komisije, je njen predsednik Ignac Polajnar dejal, da ne bi bilo dobro na vmesnih postajah dela oznanjati polresnice, da pa je pot do resnice dolga in da bo verjetno trajala kar nekaj let. Tone Ferenc je dejal, da občinske komisije ne morejo imeti raziskovalne vloge in da bi bilo veliko že to. če bi naredile sezname po vojni izginulih in dobile ljudi, ki bi bili pripravljeni pričali o spornih vprašanjih naše preteklosti. Komisija je sprejela predlog, da naj se občinske komisije poslužujejo vseh legalnih poti za zbiranje podatkov, tudi podatkov, ki jih hranijo v župniščih. • C. Zaplotnik Nevarnost evropocentrizma Ker so bile oči naše javnosti v zadnjih dneh popolnoma uprte v krizno zalivsko območje, je trditev časnika Jordan Times o tem, da se je preko Jugoslavije na Zahod prebilo 50 iraških agentov, strokovnjakov za diverzije in sabotaže, ostala nekako v ozadju. Predsedstvo Republike Slovenije je od predsedstva SFRJ sicer takoj zahtevalo pojasnilo o tem, ali podatek drži, vendar do trenutka nastajanja tega zapisa še ni objavljen uradni demanti. Jugoslavija se v preteklosti ne more ravno pohvaliti s tem, da bi v mednarodni politiki nastopala s čistimi računi. Vse prevečkrat se je namreč pokazalo, daje bila njena neuvrščena politika le idealen izgovor za sumljive posle, med katerimi je imelo svoje mesto tudi trgovanje z orožjem. Bralcem je najbrž še v spominu znana afera ob objavljenem članku Delovega dopisnika, kako so naši generalni trgovali z orožjem v Etiopiji. Medtem ko je ves svet skrbel za pomoč lačnemu prebivalstvu, smo mi trgovali s smrtjo in z vlado, ki je nekatere dele Etiopije namenoma izolirala od humanitarne pomoči, saj je hotela na ta način blokirati upornike. Podobnih afer je v naši zunanji politiki še več. Zahodni tisk je pisal o tem, da so se s pomočjo Jugoslavije pred preganjalci skrivali številni znani arabski teroristi, zdaj pa naj bi v izredno delikatnem trenutku pomagali še iraškim agentom. Koliko je pisanje Jordan Timesa resnično in preverjeno, je v tem trenutku še težko ugotoviti, na vsak način pa nam znova daje vedeti, kakšno je mnenje o Jugoslaviji v svetu. Ta že zdavnaj ni več avantgarda neuvrščenosti, ki je skrbela za prepotrebno ravnotežje med Vzhodom in Zahodom, temveč eden od največjih anahronizmov v sodobnem svetu. Znano je. da je bil Irak (verjetno pa je še) eden naših najpomembnejših gospodarskih partnerjev, saj so v njem gradila mnoga naša gradbena podjetja. Vojna med Irakom in Iranom je torej »neuvrščeni« Jugoslaviji prišla še kako prav, saj je za gradbeništvo največ posla v takih razmerah. Poleg tega je bila za nas dolgo časa pomembno plačilo iraška nafta, o zgrešenosti takšne politike pa smo se dovolj dobro lahko prepričali v tistem trenutku, ko je ves svet objavil gospodarsko blokado proti agresorju, ki si je čez noč prisvojil sosednji Kuvajt. Ker je naše gospodarstvo doslej vedno sledilo političnim interesom (in posli z Irakom so bili ravno to), se je v trenutku znašlo v slepi ulici, zasluženi iraški denar pa je obstal v zraku in vprašanje je, ali ga bo Jugoslavija sploh kdaj videla. Začetek zalivske krize je bil zato za našo državo tudi začetek neke njene nove notranje krize, kije bila samo še dodatek na vse to, kar spremljamo v vsakodnevnih medrepubliških odnosih. To je bil še en dokaz, da jugoslovansko gospodarstvo ni v krizi samo zaradi dosedanjega uničujočega političnega sistema, ampak tudi zaradi njegove zunanje politike, kije bila vedno skeptična do vsega, kar je bilo na Zahodu, pri srcu pa ji je bila »bratska pomoč« nerazvitemu svetu. V resnici je Jugoslavija ta tretji svet le izkoriščala (kot to vedno počnejo razvitejši z nerazvitimi), hkrati pa se je nanj tudi dolgoročno navezovala. Zdaj seje pokazalo, da jc politika enostavnega izkoriščanja katastrofalna. Spomnimo se grenkih izkušenj podjetja Slovenia Bois in podobnih primerov in se spet ustavimo ob Iraku. Bratenje s Sadamom lluseinom lahko mirno uvrstimo ob naše prijateljevanje z Gadajijem, cesarjem Bo-kaso in drugimi. Slovenija bo ob ustanavljanju svoje države morala misliti tudi na njeno zunanjo politiko. Sedaj je zaradi trenutnih interesov ta seveda prvenstveno vezana na Evropo in razviti zahodni svet, vendar tretjega sveta kar tako tudi ni treba odpisati. Od njega resda ni mogoče pričakovati prepotrebnega kapitala, vendar nam lahko ob teh ključnih političnih spremembah postreže z nekaterimi nam neznanimi vrednotami. Slovenija se zdaj nahaja v praznem prostoru med propadlim socializmom in nastajajočim kapitalizmom. Vsi tisti, ki so pričakovali, da jim bo ta sprememba prinesla samo boljši materialni status, so se hudičevo zmotili. Kapitalizem namreč s seboj prinaša tudi nujno zlo konkurence, tekmovanja, nenehne napetosti, nezaposlenost in drugo. Teh stresov pa se je mogoče ubraniti s pogledom v tretji svet in njegove vrednote, v katerih kapital nima primarne vloge. Seveda pa se nova politika ne bi v tem svetu smela vezati na diktatorske režime, kot je počela prejšnja. Ob Evropi je na svetu tudi še kaj drugega, pogled preko evropskih plotov pa pomeni svetovljanstvo, ki bo v prihodnosti imelo še kako pomembno vlogo. Evropocentrizem se bo kaj kmalu pokazal v njegovi ozkosti. Marko Jenšterle Socialisti izbrali vodstvo Tržič, januarja - Občinski odbor Socialistične stranke Tržiča je na redni seji 9. januarja, izvolil za predsednico stranke prejšnjo predsednico Občinske konference SZDL Tržič Marico Prapro-tnik. Socialistična stranka Tržiča je bila ustanovljena sicer že oktobra lani, vendar doslej še ni imela vodstva. Osnova za delo stranke bo program, sprejet pred lanskimi volitvami - naloge iz programa so v večini še aktualne, vsekakor pa bo stranka morala v bodoče večjo pozornost posvetiti socialni politiki. Odbor bo začel s pridobivanjem članstva; v stranko bodo vabili vse bivše člane socialistične zveze, ki jih v tržiški občini ni bilo malo. Prizadevali si bodo za ponovno oživitev dela bivše socialistične zveze V krajevnih skupnostih. Kot redna oblika dela naj bi bili razgovori z delegati stranke pred sejami tržiške skupščine. Za uresničevanje programa Socialistične stranke Tržiča bo namreč moral biti zelo aktiven nastop njenih delegatov v zborih občinske skupščine. Kot prejšnja socialistična zveza, bo tudi Socialistična stranka navzoča med ljudmi, pozorna do vseh, tudi drobnih problemov v krajevnih skupnostih. Uradne ure ima enkrat na teden, vsako sredo od 10. do 12. ure v stavbi občinske skupščine (v prostorih bivše TO). • D. Dolenc Podpisana prva podjetniška pogodba Kranj, 16. januarja - Predsednik delavskega sveta Gorazd Siber-le in predsednik sindikata podjetja Alpetour Ado Bajt sta danes podpisala podjetniško kolektivno pogodbo. Dogodek je vreden omembe, ker gre za prvo kolektivno pogodbo te vrste, nam je povedal predsednik sveta kranjskih sindikatov Jože Antolin, pobudnik kolektivnih pogajanj v kranjskih podjetjih. Sredi kolektivnih pogajanj je še več kranjskih podjetij, podpis pogodbe v Alpetouru pa je po Antolinovih besedah eden od dokazov o tem, da je sindikat priznan kot pogajalski partner. # D. Ž. GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Petek, 18. januarja 1991 Pohod na Kriško goro Križe, 16. januarja - Planinsko društvo Križe že nekaj let zapored prireja zadnjo nedeljo januarja zimski pohod na Kriško goro. Letošnja, 4. množična rekreativna prireditev bo torej naslednjo nedeljo, 27. januarja 1991. Izhodišči pohoda bosta tudi tokrat naselji Križe v tržiški in Golnik v kranjski občini. Od vasi Gozd naprej se bodo po-hodniki vzpenjali po skupni poti do koče na Kriški gori, ki stoji na nadmorski višini 1582 metrov. Tam bo kontrolna točka, kjer bodo obiskovalce sprejemali od 7. do 15. ure. Kdor bo na pohodu prvič, bo namreč ob vplačilu vpisnine - ta bo za osebe do 15 let 15 dinarjev, za starejše pa 30 dinarjev - prejel lično izkaznico in bronasto priponko z znakom pohoda. Za udeležbo na treh pohodih bodo organizatorji podeljevali srebrne priponke in za udeležbo na petih zlate priponke. Kdor bo sodeloval na osmih pohodih, ga bodo nagradili s posebnim priznanjem. Posebnost na letošnji prireditvi bo prodaja darilnih bonov po 150 dinarjev, s katero bodo kriški planinci zbirali denar za nadaljnjo obnovo koče, vsak darovalec pa si bo pridobil pravico brezplačne nočitve v postojanki. Organizatorji obenem sporočajo, da sta njihovi postojanki na Kriški gori in v Gozdu odprti in oskrbovani vsak konec tedna. • S. Saje I KRATKE GORENJSKE Krajevna skupnost Begunje Radiestezija s čajem Kokrica pri Kranju - Turistično društvo v krajevni skupnosti Kokrica v kranjski občini bo to soboto, 19. januarja, priredilo že tretjo Čajanko v letošnji sezoni. Tokrat bo na srečanju govora o Radiesteziji; seveda z gostom, ki bo pokazal in razložil tudi praktične primere. S seboj lahko prinesete narisane načrte spalnice. Prireditelji pa bodo tudi tokrat postregli s pecivom in čajem. Srečanje bo ob 17. uri v prostorih kulturnega doma na Kokrici pri Kranju. • (až) Kolesarjenje po Evropi... Preddvor - Kulturno umetniško društvo Matija Valjavec v Preddvoru, ki v okviru redne dejavnosti prireja tudi različna zanimiva predavanja, bo v soboto, 19. januarja, pripravilo zanimivo predavanje o trimesečnem kolesarjenju po Evropi (Italija, Francija, Španija, Portugalska) in afriškem delu Sredozemlja (Maroko, Alžirija, Tunizija). Z besedo, sliko in glasbo bo te dežele predstavil (s kolesarske perspektive) Matjaž Je-ram. Predavanje bo ob 19. uri v Domu krajanov v Preddvoru. • (až) Letošnji gasilski jubileji Kranj - Kar nekaj gorenjskih gasilskih društev bo letos proslavilo okrogle jubileje. 110-letnico delovanja bosta letos praznovala Industrijsko gasilsko društvo Železarne Jesenice in Prostvoljno gasilsko društvo Begunje. 100-letnico imata letos PGD Kranjska Gora in Cerklje, 90-letnico pa društvi Stražišče in Ribno. 80 let obstoja in delovanja letos beleži PGD Preska pri Medvodah, 70 let pa Nomenj v radovljiški občini. Gasilsko društvo Javorje bo letos proslavilo 60-letnico, 10-letnico delovanja pa beleži tudi Industrijsko gasilsko društvo obratu LIP Bled v Podnartu. Sicer pa letos beležijo 120 let delovanja gasilska društva Radeče, Ljubljana -Vič, Slovenj Gradec in Slovenska Bistrica. • (ip) DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ je pripravila nekaj zanimivih seminarjev za podjetnike pod skupnim naslovom POSTANI DOBER IN USPEŠEN PODJETNIK Vsebina seminarjev obravnava - zakon o podjetjih in novo podjetniško obnašanje - dolgoročna razvojna strategija podjetja - razvoj ofenzivne podjetniške reklame - učinkovito trženje - gospodarske pogodbe v tržnem gospodarstvu - sam svoj podjetnik - vodenje poslovnih razgovorov - komuniciranje, poslovni bonton, korespondenca - metode in razvoj ustvarjalnosti - razvoj inovacijske dejavnosti kot predpogoj za uspešen razvoj podjetja Vsi seminarji bodo organizirani v Kranju. Prijave sprejemamo do 31. januarja t. I. Podrobnejše informacije o seminarjih dobite osebno ali po telefonu 22-891 in 27-481. INŽENIRING tel: 064 34000 33993 KRANJ, d.o.o. fax. 064/33-994 Nudimo vam PROGRAM obračuna osebnih dohodkov na PC računalnikih po novi zakonodaji INŠTALACIJA TAKOJ! Delovno obdobje, dela pa še dovolj Z izvolitvijo novega sveta krajevne skupnosti Begunje 23. decembra lani je bilo zaključeno štiriletno programsko obdobje, ko je bil predsednik Samo Finžgar. Novi predsednik sveta krajevne skupnosti Begunje je Niko Legat. Begunje, 17. januarja - Ob izteku vsakega programskega obdobja običajno lahko ugotavljamo, da bi ob vseh uspehih lahko naredili še več. Ob takšnih ugotovitvah je običajno veliko resnice tudi v tem, da so včasih programi krajevnih skupnosti takšni, da bi ob pripravljenosti krajanov za reševanje problemov in potreb bilo narejenega še veliko več, če bi tudi odgovorne službe in posamezniki v občini ob določenih trenutkih ne le prisluhnili, marveč tudi ustrezno ukrepali. Pa ne le z denarjem. Takšna uvodna ugotovitev bi lahko veljala tudi za oceno uresničevanja programa v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini v minulem štiriletnem mandatnem obdobju, ko je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Samo Finžgar. Mandat seje iztekel 23. decembra lani, ko so na plebiscitar-nem glasovanju krajani krajevne skupnosti Begunje izvolili tudi nov 15-članski svet krajevne skupnosti. V torek, 15. januarja, pa je novi svet na prvi seji za predsednika izvolil Nika Legata, ki je bil, mimogrede, predsednik sveta KS že od 1979. do 1983. leta. Takrat je v krajevni skupnosti potekal krajevni samoprispevek; zgradili so potem družbeni center in se lotili velike telefonske akcije. "Telefonska akcija, ko smo prevzeli programski štiriletni mandat, se je takrat bližala kraju," je sredi tega tedna povedal prejšnji predsednik sveta krajevne skupnosti Samo Finžgar. "Ob pomoči Člana in prispevku naročnikov je zgrajena telefonija za krajevno skupnost in ta del občine velika pridobitev. Mislim pa, da telefonija in razmerja okrog nje, še niso končana in bo nekatera odprta vprašanja moral najbrž skupaj s PTT podjetjem obravnavati še novi svet krajevne skupnosti s predsednikom riletnega programskega obdobja je pred dnevi izšla posebna številka glasila s prikazom (slikovnim) in opisom posameznih akcij po letih. V krajevni skupnosti so uspeli obnoviti asfalt in urediti pločnike. Povsem novo, urejeno podobo je dobil center Begunj z obnovljeno gostilno in galerijo Avsenik. Krajani so v družbenem centru dobili želeno in težko pričakovano frizerijo, prostore krajevne skupnosti in druge prostore. Dobili so v krajevni skupnosti tudi zbiralnico mleka in z odločnim posredovanjem krajevne skupnosti je bil saniran usad na cesti v Podgori. Komunalnih akcij je bilo še več; predvsem tudi pri urejanju vodotokov v krajevni skupnosti in pri gradnji kanalizacije na posameznih območjih. Samo Finžgar Nikom Legatom. Sicer pa lahko ob zaključku mandata in štiriletnega obdobja uresničevanja programa krajevne skupnosti rečem, da ni bilo narejenega malo, da so nekatera vprašanja še ostala in bodo najbrž sestavni del programa v prihodnjem obdobju. Sicer pa sem z velikim zadovoljstvom delal v svetu krajevne skupnosti v takšni sestavi. Bili smo zavzet delovni "kolektiv", ki se je zavedal pomembnosti dela, aktivnosti pri akcijah in prav zaradi delovnega razpoloženja je bilo naše delo velikokrat tudi učinkovito." Ob zaključku mandata in šti- Nov TV pretvornik v Trzicu Tržič - Dolgoletna želja prebivalcev tržiškega mestnega jedra, Raven ter Slapa, da bi lahko gledali tudi prvi program hrvaške televizije (prej TV ZG I), se je sredi lanskega decembra končno uresničila. Strokovnjaki RTV Slovenija TOZD Oddajniki in zveze so namreč zaključili montažo novega pretvornika z močjo 20 W. Pretvornik je lociran na tržiškem gradu, HTV I. pa prenaša na 22. kanalu. Obratovanje novega pretvornika je poskusno in doslej v enem mesecu delovanja nova aparatura še ni zatajila. RTV Slovenija TOZD Oddajniki in zveze je postavitev tega pretvornika prevzela kot svojo obveznost po pogodbi s tržiško vlado že leta 1988, ko je tržiški proračun začasno prevzel finančni delež RTV pri gradnji treh pretvornikov v Podljubelju. Kot protivrednost so v tržiški občini najprej dobili nov TV pretvornik za prvi program hrvaške televizije v Kovorju, ki dela na 36. kanalu. Po zaključku prvega dela poskusnega obratovanja novega ko-vorskega pretvornika so strokovnjaki RTV Slovenija TOZD Oddajniki in zveze pričeli še z montažo pretvornika na tržiškem gradu ter pred mesecem dni je pričel z. obratovanjem na 22. kanalu. Dela bi sicer morala biti zaključena že pred letom in pol, vendar je finančna suša povzročila zamik. Treba seje spomniti tudi na to, da so krajani v KS Ravne pri Tržiču zaradi odlašanja pri gradnji TV pretvornika za HTV L napisali peticijo, ki jo je podpisalo več kot 250 krajanov. Kakorkoli že - omenjeni pričetek poskusnega obratovanja novega TV pretvornika je bilo prijetno novoletno darilo za Tržičane. Tako sedaj preko aparatur RTV Slovenija TOZD Oddajniki in zveze skoraj vsi prebivalci občine Tržič, razen v Lomu in Je-lendolu, lahko gledajo tri televizijske programe (TV Slovenija I. in II. ter TV Hrvaška L). Še posebej razveseljivo je, da na terensko razgibanem tržiškem območju večina gledalcev sprejema zelo kvaliteten TV signal vseh naštetih programov, za posamezna kritična področja - kot je npr. del naselja Pristava - pa strokovnjaki RTV Slovenija iščejo ustrezne rešitve, da bi bil prenos TV signala kar najboljši. M. Va. Radovljiški borci aktivni Radovljica - Na seji OO ZZB NOV Radovljica so se dogovorili, da bodo krajevne programske skupščine v radovljiški občini predvidoma med 1. februarjem in 15. marcem, sprejeli pa so tudi predlog finančnega načrta za leto 1991. Le-ta obsega plačevanje stroškov za razne spominske svečanosti, športne prireditve, dotacije domicilnim enotam in KO ZZB NOV, materialne in funkcionalne ter druge stroške. Seznanili so se tudi z zimskošportnimi prireditvami v spomin na NOB, ki so predvidene v letošnji zimi, ob ugodnih snežnih razmerah seveda. Tako bo v spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja in njegove soborce na Srednji Dobravi v nedeljo, 27. januarja, s pričetkom ob 9. uri smučarski tek patrulj. V primeru, da ne bo dovolj snega, bo ta športna prireditev prvo naslednjo nedeljo, ko ga bo dovolj. • C. Rozman Danes (petek) ob IS.30 bo v dvorani Psihiatrične bolnišnice prireditev Podrimo plo-Jove. Nastopila bosta Partizanski pevski zbor pod vodstvom Petra Škrjanca in Oktet LIP Bled pod vodstvom Matevža Fabijana. Prireditev bo nadaljevanje lanske prireditve Podajmo si roke v znak sprave. V okviru prireditve bo tudi razstava izdelkov delovne terapije Psihiatrične bolnišnice. Izkupiček s prireditve pa bo namenjen za opremo za delovno terapijo bolnišnice. - Jutri (sobota) ob 19. uri pa bo v klubskih prostorih društva upokojencev Begunje Veseli večer. Vabljeni so vsi krajani Begunj. Nekatera vprašanja pa so ostala še vedno odprta oziroma začeta ter pripravljena za nadaljevanje novega vodstva. Tako kaže, da bo problem stare šole rešen s porušenjem, zemljišče pa naj bi ostalo rezervat za kasnejšo prostorsko opredelitev tega dela krajevne skupnosti. Vrtec (del) bo v kratkem zaživel tudi v družbenem centru. Niko Legat Dva problema pa ostajata najbrž kar kot glavna naloga že na samem začetku novoizvoljenega sveta krajevne skupnosti. To sta dostop oziroma cesta v Poddobravi in urejanje mrliških vežic. Besedo ob novem vodstvu kaže reči tudi o kabelski televiziji. Prejšnji svet krajevne skupnosti se za akcijo ni odločil, načrti pa so pripravljeni in novi svet KS, če bo tako ocenil skupaj s krajani, bo imel dobro osnovo za začetek. "Ocenjujem, da bo pomembna delovna vizija novega vodstva krajevne skupnosti nadaljnje urejanje Begunj z vsemi potrebnimi komunalnimi deli. V ospredju bosta prav gotovo cesta v Poddobravi in mrliške vežice. Prvi izgledi kažejo tudi na obnovo strehe cerkvice sv. Petra in postopno urejanje gradu. Prepričan sem, da bo tudi novi svet KS, v katerem je tudi še nekaj članov iz minulega mandata, dober in učinkovit kolektivni organ v krajevni skupnosti. Sem tudi zvest prepričanju, da je predsednik sveta krajevne skupnosti le prvi, predvsem pa enakovreden član ostalim članom v sestavi sveta krajevne skupnosti. Svet pa naj bo predvsem organ vodenja v dobro celotne krajevne skupnosti," je povedal novi predsednik sveta KS Niko Legat. • A. Žalar Skrbi gorenjskih planinskih društev Bodo koče zapirali? Kranj, 15. januarja - To vprašanje so si zastavili udeleženci današnje seje meddruštvenega odbora planinskih društev Gorenjske zaradi spremenjenih razmer poslovanja po sprejemu nove davčne zakonodaje. Odgovora nanj sami niso znali poiskati, zato so sklenili povabiti predstavnike slovenske vlade na pogovor z upravijalci vseh naših visokogorskih postojank. Srečanje bo še ta mesec v Kranju- Zaradi statutarnih sprememb v Planinski zvezi Slovenije, ki terjajo tudi obnovitev sporazumov o delovanju meddruštvenih odborov, je vodstvo gorenjskega meddruštvenega odbora poslalo v podpis pristopne izjave 21 planinskim društvom na Gorenj; skem. Do današnje seje jih je že prejelo 12, zato so se udeleženci sestanka izrekli za nadaljnje delovanje tega usklajevalnega telesa in povabili k sodelovanju tudi druga društva. Sklenili so, da bo odbor še naprej vodil Ivko Bergant iz Tržiča, za podpredsednika pa bodo imenovali člana iz jeseniške občine. Ob pregledu problematike z nedavne seje upravnega odbora PZS so člani gorejijskega meddruštvenega odbora ugotovili vrsto, negativnih posledic nelćaterih novih zakonov za delo planinskih društev. Gre predvsem za pisano dediščino lastninskih pravic do postojank, zaradi katere bo kar nekaj opravil po pravni plati-Zlasti zapleteno pa bo gospodarjenje v visokogorskih postojankah, saj je družbeni dogovor o sofinanciranju le-teh in oprostitvi davkov od prodanih pijač prenehal veljati, nova davčna zakonodaja pa prinaša dodatne obremenitve. V planinskih društvih se ne strinjajo z izenačevanjem planinskih koč in mestnih točilnic pri plačilu davkov, ker v kratki letni sezoni v gorah ne zaslužijo niti za pokritje stroškov prenosov tovorov, plačilo osebja in vzdrževanje objektov. Sprašujejo se, koliko bi morali povečati cene, da bi pokrili znatno večje stroške, pa koliko obiskovalcev bi potlej sploh še imeli v postojankah. Pereč je tudi problem obdavčitve dohodnin upokojencev, katerih večina najbrž zato ne bo hotela nadaljevati oskrbniškega dela. Vodstva gorenjskih društev so zaskrbljena zaradi razmer, ki bi jih lahko prisilile k zapiranju koč. Ker se zavedajo, da bi bila to škoda ne le zanje, so na meddruštvenem odboru sklenili organizirati še pred koncem januarja pogovor upravljalcev visokogorskih postojank s predstavniki slovenske vlade v Kranju. Slovenska krovna planinska organizacija namreč ni odigrala svoje vloge povezovalca in zaščitnika interesov društev, ki se ukvarjajo s pja* ninskim gospodarstvom, zato bodo le-ta skušala vzeti vajeti v svoje roke in utiriti voz na pravo pot. • Stojan Saje Petek, 18. januarja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN (3®mSI^©lL- °d 6- do 13. marca si bodo obiskovalci lahko ogleda-kovn PSe primerke "gregorčkov", razstavo pa bo spremljal stro-ni m zgodovinski opis tega zanimivega običaja. • D. D. Knjigarna in papirnica DZS v Radovljici vabi vse svoje stranke, da jo obiščejo v začasni prodajalni v poslopju radovljiškega TAPETNIŠTVA na Gorenjski ul. 41. Vse naročnike Enciklopedije Slovenije čaka IV. zvezek. Na zalogi so slovarji, otroška in strokovna literatura. Za vse druge knjige, ki bi jih želeli, pa bo knjigarna sprejela naročila. V prodaji so prav tako tiskovine, pisarniški material, vsa papirna galanterija, šolske potrebščine in foto material. Še vedno sprejemamo filme v razvijanje. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. ure do 12. ure. Pričakujemo vaš obisk! KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled spominska ra&tava fotografskih del Toneta Marčana, mojstra EFIAP. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava Slovenska predvojna planinska fotografija. Vjgaleriji Bevisa razstavlja akvarele akail. slikar France Slana. V Župnijski cerkvi bodo v soboto ob 19.15 uri nastopili Mešani pevski zbor KUD Primskovo pod vodstvom Nade Kos, baritonist Miha Plajbes in organistka Angelca Tomanič s koncertom črnskih duhovnih pesmi. JESENICE - V razstavnem prostoru Dolik je na ogled razstava slovenskih ljudskih ornamentov s kmečkih skrinj Sade Šalamon in perorisb JSevenke Virant. VRBA, DOSLOVCE - Rojstni hiši Prešerna in Finžgarja sta zaprti do I. februarja. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža je na ogled drugi del klubske razstave črnobelih fotografij Foto-kino kluba Radovljica. V galeriji Kamen je na ogled prodajna razstava likovnih del oblikovalca Zdravka Dolinska. BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled fotografski ciklus Beneške maske avtorja Francija Kolmana, člana foto kluba A. Prešeren z Jesenic. ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slike Marijan Jesenovec. V galeriji Menza LTH je na ogled razstava fotografij Janeza Pipana Modna revija '91 skozi objektiv avtorja. V Galeriji Fara bo v ponedeljek, ob 19. uri otvoritev prodajne razstave Novi vitraž Lene Šajn, ki bo na ogled do srede februarja. Zbirke Loškega muzeja so na ogled ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je v torek zvečer večinoma mlado občinstvo prisluhnilo Janezu Kreku, ki je spregovoril o podobi črnskih ženske in moškega v literaturi. Med predavanjem je Marija Lebar brala odlomke iz znanega romana Alice Walker Nekaj vijoličastega in iz dela Toni Morrison Ljubljena, ki bo v kratkem izšlo pri Pomurski založbi. Foto: Jure Cigler Lojze Florjančič S PESMIJO JE ŽIVLJENJE LEPŠE Kranj, januarja - Mešani pevski zbor Iskra iz Kranja je imel lani kar sedem celovečernih koncertov, kot vse druge pa jih pesti pomanjkanje denarja. "Peli smo v Lomu nad Tržičem, v Cir-čah ob otvoritvi doma KS, konec maja smo imeli koncert na Jakobu, potem v domu starostnikov v Preddvoru, kjer smo privezanim na posteljo zapeli tudi po sobah, v Ledenicah smo peli na prireditvi "Pesem treh dežel", potem na Jezerskem v Korotanu in nazadnje smo imeli sredi decembra naš letni koncert v kranjski gimnaziji, kjer je bil največji poudarek na Močnikovi kan-^ tati. Nastopali smo tudi na proslavah JP* in slovesnostih v naši tovarni in na občini, med drugim smo na Prešernov dan zapeli tudi Prešernove podoknice," pripoveduje o veliki delavnosti mešanega pevskega zbora Iskra njen dolgoletni predsednik zbora Lojze Florjančič. "Le denarja manjka. Za nami so resnično lepa leta, ko smo si lahko pevci nagradno privoščili nekaj skupnih dni na Du-gem otoku v Iskrinem počitniškem domu. Lani smo bili gostje kasarne na Pokljuki, za letos pa resnično slabo kaže. Denarja zmanjkuje celo za potne stroške, lskrški sindikat nam ne more več pomagati, ZKO nam je dal namensko denar za Močnikovo kantato, kar je povsem pravilno. Vendar so še druge stvari, ki zahtevajo redna sredstva. Se bom poskušal s prošnjo pri direktorju Iskre, morda se le še kaj najde za nas. Sicer bomo izgubili pevce, posebej mlade. Nekaj jih je med njimi, ki so v Iskri ostali brez dela. Ti se tudi pri zboru počutijo odvečne, preveč boli vse skupaj. Vendar, kljub vsemu upamo na boljše čase. Radi bi pridobili več mladih pevcev. Včasih jih srečam kje v hribih, tako radi prisluhnejo lepi slovenski pesmi, tudi zapeli bi radi, pa šele takrat ugotovijo, da domačih pesmi ne znajo. Morda jih šola še pritegne k petju, vendar, ko gredo po službah, se te niti pretrgajo. Takrat je čas, da se priključijo kakšnemu pevskemu zboru. Ce se hočejo pridružiti nam, lahko pridejo kar na naše vaje. Vsak ponedeljek in četrtek ob 18.30 se zberemo v glasbeni sobi Prešernove osnovne šole na Zlatem Polju. Silno smo za to hvaležni ravnatelju Borutu Chvvatalu, in prav tako ravnatelju kranjske gimnazije Valentinu Pivku, ki nam vedno da na voljo dvorano za koncerte. Prepričan sem, da bomo peli še naprej, čeprav bodo časi težki, saj pesem tudi pomaga živeti. Z njo življenje ni seveda nič lažje, je pa lepše." • D. Dolenc GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 18. januarja 1991 Elan v hrvaških rokah? Zaradi nezainteresiranosti slovenskih upnikov je zdaj na potezi slovenska vlada, ki bo morala reagirati hitro. Sestava upniškega odbora je izrazito neugodna za reševanje Elana, saj je bilo vanj izvoljenih pet hrvaških upnikov, ki imajo 5,9 milijarde dinarjev terjatev in štirje slovenski, ki jim Elan dolguje 5,3 milijarde dinarjev. Interesi hrvaških upnikov so bolj ali manj jasni, odseva jih že njihova organiziranost pri samem glasovanju, med slovenskimi, ki so bili izvoljeni, sta dva "popularna" stečajnika - banka Les in Komercialno hipotekama banka Ljubljana, ki imata nedvomno zelo podoben interes kot hrvaški upniki. Zelo blizu so jim nedvomno tudi interesi kopice malih upnikov, ki jih zastopa ljubljanski Indos, nemara tudi novogoriške banke Vi pa. Kako malo, denimo, Komercialno in hipotekarno banko Ljubljana zanima reševanje Elana zgovorno pove pismo, ki so ga pred dnevi dobile gorenjske občine. Vsebuje zahtevo po odškodnini, opremljeno pa je z grožnjo pred tožbo. Zanimivo je, s čim stečajni upravitelj K HB^itemeljuje odškodino, pravi, da v Elanu zaposlujejo delavce, namesto da bi jih odpuščali, kakor narekuje zakon, da kranjsko sodišče to pristransko podpira in ker sodnike namešča država, torej občine, zahteva od njih odškodnino. Dobesedno zavrnjen je bil torej predlog stečajnega upravitelja Elana Igorja Trillerja, naj bo upniški odbor operativen, naj bodo v njem dobri poznavalci razmer v Elanu, skratka, naj bo upniški odbor sestavljen tako, da bo pomagal rešiti Elan, saj jim bo tako povrnjenega največ denarja, ker so prazni Elanovi prostori vredni malo ali nič. Za razliko od mnogih drugih stečajev pri nas. ima namreč Elan perspektiven proizvodni program in znanje, ki ga lahko potegne iz težav, kamor ga je pripeljal finančni avanturi zem bivšega vodstva. Kako naj si razlagamo obnašanje slovenskih upnikov na ponedeljkovem naroku, saj je bila udeležba pičla, razpolovila pa se je tekom dopoldneva in upniški odbor le volilo le 57 upnikov, vseh skupaj pa jih je kar 611. Gre zgolj za neresnost njihovih pravnih zastopnikov ali pa jih usoda Elana ne ne zanima več. ker so dolgove tako ali tako že odpisali. Kaj torej lahko reši Elan, ki je zdaj resnično v rokah upnikov. Vse tiste, kijih reševanje Elana ne zanima, lahko seveda poteši le denar, nemara le pet odstotkov povrnjenega dolga, saj kaj več s propadom Elana ne bodo dobili. Nedvomno so mnogi v tem trenutku pripravljeni (pod mizo) pristati tudi na tako majhno tržno vrednost Elanovih dolgov, navsezadnje se je že lani šuštjalo, dajih nekateri odkupujejo po desetodstotni vrednosti. Pri tolikšni trztii ceni bi torej Elan v tem trenutku potreboval približno 30 milijonov mark, približno toliko pa tja do junija za zagon proizvodnje, kakor je pred kratkim povedala stečajna ekipa. Izredno pomembne bodo torej v tem trenutku poteze slovenske vlade, ki si doslej pri reševanju Elana ni izkazala. Če bo odrekla pomoč, preostanejo le drugi (slovenski) denarni viri, kijih omenja stečajna ekipa, kar več pa o njim ne pove. In seveda, pričakovana devalvacija dinarja, ki nas menda čaka že ob koncu tega tedna, saj utegne prepoloviti Elanove dolgove. Nekaj upanja pa vliva tudi vse bolj otipljiva zamenjava valute v Slovenije, saj je nova vselej bolj cenjena kot stara, z inflacijo razjedena, kar spomnimo se, po razpadu Avstroogrske je dinar zamenjal štiri krone. • M. Volčjak I IZ GOSPODARSKEGA SVETA Sto milijard dolarjev dolga Ob koncu lanskega leta je imela Poljska 46,1 milijarde dolarjev dolga. Če se bo reprogramiranje posojil in dodajanje neplačanih obresti glavnici nadaljevalo, bo skupna vrednost dolga ob koncu stoletja presegla sto milijard dolarjev. Poljska je konec leta od zapadlih obveznosti v višini šest milijard dolarjev plačala le 700 milijonov dolarjev, le obresti na zadnja posojila, ki niso bila programirana. OSNOVNA ŠOLA BRATOV ŽVAN GORJE Zg. Gorje 44 a Po sklepu Sveta šole razpisuje razpisna komisija dela in naloge RAVNATELJA Kandidati za ravnatelja morajo: - izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole - imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraže-valnem delu po opravljenem strokovnem izpitu in - imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje organizacije. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Bratov Žvan Gorje, Zg. Gorje 44 a, 64247 Zg. Gorje, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavi priložite dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri. TRGOVINA ZA OTROKE Ulica Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 35-103 Trgovina ZAJČEK sporoča, da je poleg stare trgovine odprla NOVO in da sedaj lahko pri njih dobite: - vsa oblačila za otroke - otroško kozmetiko in celotni program CHICCO - vse vrste vozičkov, stajic, hojic, avtosedežev, nahrbtnike domačih in tujih proizvajalcev - vse vrste igrač in dani - hlače tovarne TRIKON iz Kočevja vseh velikosti, za staro in mlado po proizvodnih cenah POSEBNA PONUDBA: • vozički, avtosedeži, previjalne mizice, nahrbtniki iz uvoza v omejeni količini PO STARI CENI Kranjska SDK zaključila drugi del pregleda poslovanja begunjskega Elana V Elanu so živeli na veliki nogi Ekonomija navsezadnje res ni nič drugega kot gospodinjstvo, tudi revizorji zdaj potrjujejo, da je bilo Elanovo razsipno, saj so bili velikodušni celo pri obrestih. Kranj, 15. januarja - Na tiskovni konferenci v kranjski podružnici SDK so nas seznanili z ugotovitvami drugega dela pregleda v Elanu, kjer so trije inšpektorji in trije revizorja od oktobra lani do 10. januarja letos opravili obsežno delo. Zajeten zapisnik se nanaša na Elanovo poslovanje v letu 1989, na nekaterih segmentih pa sega tja do leta 1983, pregledali pa so tudi več drugih podjetij, ki so poslovala z Elanom. V drugem delu pregleda so inšpektorji in revizorji kranjske podružnice SDK Tone Štern, Sveta Kočoska, Marjan Snedic, Sašo Vrdoljak in Andrej Zupan, delo pa je usklajevala Cilka Habjanova, preverili, kako so bile uresničene naloge, ki so jih Elanu naložili po prvem delu pregleda oziroma z delnim zapisnikom 14. septembra lani. Zajeten zapisnik so danes izročili Elanu, ki ima 15 dni časa za pripombe. Dobršen del nalog je bil uresničen, odprta pa ostajajo zlasti vprašanja razmerij matičnega Elana s podjetji v tujini, v tem pogledu lahko zdaj največ stori stečajna ekipa, ni pa še znano, kaj namerava storiti zvezna devizna inšpekcija, je dejal Franc Podjed, direktor podružnice SDK v Kranju. Kazni za prestopke in prekrške, ki jih lahko predpišejo inšpektorji in revizor/i SDK so smešno nizke. Kazen za neizvršeni sklep za odgovorno osebo znaša le 1,5 do 20 dinarjev, za nepredložitev periodičnega oziroma letnega izkaza domačega podjetja od 25 do 250 dinarjev, za podjetja v tujini pa 50 do 500 dinarjev. Torej ni čudno, da se jih nikjer več ne bojijo in veselo kršijo predpise, dokler se seveda stvar ne konča tako kot v Elanu... Podjetja v tujini so nastajala in izginjala Slika, ki so nam jo predočili v Elanu, ko smo tja prišli, je bila popolnoma drugačna od resničnosti, je dejal Sašo Vrdoljak, podjetij v tujini je bilo več, kot so jih bili pripravljeni priznati, nastajala so in izginjala, se ponovno pojavljala pod novimi imeni, zato ni rečeno, da poznamo že vsa, lahko se pojavi še marsikaj, lahko nič. Nikakor pa ni bilo podjetij v tujini samo šest, kolikor jih je matični Elan priznal v svoji bilanci, temveč blizu dvajset, nekatera so živela pod tremi, štirimi imeni, delovala pod enim in se potopila pod drugim imenom. Do podatkov smo prišli z navzkrižnim primerjanjem različne dokumentacije, je dejal Vrdoljak, marsikaj so pokazala revizorska poročila za podjetja v tujini, saj je bila begunjska bilanca povsem neuporabna. Dejstvo je, da je matični Elan pristojnosti več ali manj prenesel na holding v Avstriji, kar pomeni, da so odločali tam in da je tam tudi dokumentacija. Za eno samo podjetje v tujini se ustanovna vloga res sklada s tistim, kar je podjetje v tujini izkazalo po predpisih tuje države, pri vseh ostalih so razlike. Gre za podjetje A&E v Nemčiji, ki ga je Elan ustanovil skupaj z žirovsko Alpino. Teh ugotovitev resnično ni potrebno komentirati, saj so dovolj zgovorne, pristaviti je treba, da potemtakem Elanova bilanca nikakor ni dokončna, saj v marsičem nanjo še lahko vplivajo nekdanje poteze posameznikov, ki so imeli na vajetih podjetja v tujini in ki so jih očitno prilagajali posamičnim interesom. Po prvem delu SDK-je-vega pregleda je Elanova izguba za leto 1989 znašala 82,2 milijona mark, pod drugem je zdaj narasla za 14,7 milijona mark in znaša 96,9 milijona mark. Novo stečajno ekipo Elana čaka pri razčiščevanju potratne preteklosti begunjske tovarne še veliko dela, zlasti pri razjasnitvi razmerij s podjetji v tujini, saj po kontrolnem pregledu SDK ostajajo odprta zlasti ta vprašanja. Posnetek s ponedeljkovega naroka na kranjskem sodišču, v sredini stečajni upravitelj Igor Triller, za finance je v stečajni ekipi zadolžen Franci Perčič, za pravne zadeve Katarina Benedikova. Foto: G. Šinik Dvojni računi za tuje kupce V Elanu so za tuje kupce izdajali dvojne račune, pravi so šli z blagom kupcem, drugi, višji pa so služili za carinjenje, za vnos prilivov v državo in za prikazovanje uspešnosti, kar je bilo seveda povezano s pridobitvijo izvoznih stimulacij in s kreditiranjem izvoza. Kakor je povedala Sveta Kočoska, so v Elanu našli izven-knjigovodsko evidenco za nižje račune in tako so za 8,6 milijona mark zmanjšali terjatve leta 1989. V tej izvenknjigovodski evidenci so se pojavljala tudi vplačila na črne račune v tujini, knjižena so bila na podlagi izpiskov, ki pa jih zdaj v Elanu ni, prav tako so vrednost terjatev popravili in sicer za 5,3 milijona mark. Z zadnjih izpiskov računov v celovški in tržaški banki je bilo razvidno, da Elan tam denarja nima in tega torej ne more poravnati, zato so izgubo za leto 1989 povečali za 13,9 milijona dinariev. Tudi pri obrestih so bili v Elanu velikodušni, samo leta 1989 so jih plačali 1,1 milijarde mark, približno 100 milijonov mark preveč. Na Elanov račun so torej dobičke kovali tudi upniki. Devize za verske skupnosti Podrobno so pregledali časovne razmejitve, kamor so bili med letom knjiženi stroški, konec leta pa preneseni na stroške za ostale storitve, ki so bile zneskovno večje kot stroški materiala za proizvodnjo, postavk pa je bilo več kot tisoč. Največji so zneski za nakupe deviz (za verske skupnosti, Gorenjsko banko in nekaj podjetij iz Zadra), preračunani v šilinge so v letih od 1985 do 1989 znašali 6£0 milijonov šilingov. Te posle je obelodanil že devizni inšpektor, iskali so njihovo dinarsko pot, vendar dokumentacije o dejanski porabi niso našli, zato lahko še vedno le sumimo, da so bili nakazani na račune v tujino. Zelo zanimiva je ugotovitev da je Elan finančnim posrednikom, ki so mu pripomogli k finančni katastrofi, izplačal približno 2 milijona mark. Med njimi so štiri večje, tudi znane posredniške firme, ena izmed njih je zaslužila 400 tisoč mark. Knjižena so bila, denimo, tudi darila v višini 73 tisoč mark, Hmezad Žalec je za obnovo dvorca Novo Celje dobil 133 tisoč mark, Iskra Semič 65 tisoč funtov itd. "Darila" bankam Finančna služba Elana je predložila dokumentacijo za 13 primerov vlaganj v objekte in opremo v skupni vrednosti 5,4 milijona mark. Šest jih je Elan (Aljančič, Koder) s pogodbami o neodplačanem prenosu dal Komercialno hipotekami banki Ljubljana (v stečaju), štiri pa A banki Ljubljana, razen stanovanja v Baru, ki so v Elanu knjiženi kot dolgoročne terjatve za vložena sredstva v banke. KHB je te obveznosti priznala, A banka le največjo, poslovni prostor v Ljubljani. Podobno so mimo zakonov in sklepov delavskega sveta namenili denar za Malijevo hišo v Tržiču, dva apartmaja v Dugi uvali pri Puli za Medžimursko banko Čakovec, opremo trgovine Naftagas v Subotici. V lasti Elana pa je 9 apartmajev Gajec na Pagu, na nakazilu je napisano, da so to poslovni prostori za Elanov Jah-ting-čarter, odgovorna oseba pa je izjavila, da so to počitniški objekti. Stanovanjska posojila tudi ljudem, ki jih ni Inšpektorji in revizorji so imeli veliko dela s stanovanjskimi posojili, Sašo Vrdoljak je dejal, da je bila stvar tako elegantno zamišljena, da je brez vzporedne kontrole v Begunjah in v litijski podružnici KHB ne bi mogli razkriti, saj je bilo nekaj primerov, da so posojila dobili ljudje, ki jih ni ali ki jih tam sploh ni bilo. Takšna Elanova praksa sega v leto 1983, podrobnejša analiza je napravljena za leta 1987, 1988 in 1989". Brez sklepa stanovanjske komisije so podelili /a 3,4 milijona mark stanovanjskih posojil, brez sklepa delavskega sveta 1,9 milijona mark in nezaposlenim v Elanu 1,5 milijona mark. Zapletena je tudi stvar s parcela v Poddobravi, kupili so jih 17, 12 oddali, pet je ostalo ne^ razporejenih. V zemljiški knjigi so še vedno napisane na občino, zanimivo pa je, da so ljudje kljub temu dobili gradbena dovoljenja. V Elanu so imeli kadrovsko zelo slabo zasedeno finančno službo, finančni obseg poslovanja pa tolikšen, da je leta 1989 predstavljal polovico obsega poslovanja Gorenjske banke. £1 Kranjska SDK je meljnemu javnemu tožilstvu v Kranju poslala že 6 ovadb za kazniva dejanja in 4 ovadbe za gospodarske prekrške, pripravljajo pa še 9 ovadb za kazniva dejanja in 46 prijav za gospodarske prestopke, ki ji bodo poslali do konca februarja. Ugotovljene gospodarske prestopke in kazniva dejanja, ki izhajajo iz zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja so skupaj z dokumentacijo odstopili v ukrepanje deviznemu inšpektorju. Slabo zavarovana posojila Splošni obrtni zadrugi Trend Višnja Gora je Elan avgusta 1989 posodil tedanjih 52,8 milijarde dinarjev, ki naj bi bili vrnjeni septembra lani, ko je Trendov dolg znašal 28 milijonov dinarjev. V pogodbi je bil za zavarovanje predviden akceptni nalog, vendar je Trend predložil bianco menico, Elan jo je skušal vnovčiti, kar mu je uspelo le za 45 tisoč dinarjev, saj na Trendove računu denarja ni bilo. Vendar pa tudi Elafl Trendu dolguje 26,5 milijona dinarjev, ker sta oba v stečaju, pobotanje ni možno. Obrtna zadruga Alpe Adria Ljubljana je bila Elanu decembra 1989 dolžna 55,3 milijona k din, ko naj bi po posrečeni P0' godbi dolg prevzela družba z omejeno odgovornostjo Alpe Adria IF1 Ljubljana, njen stečajni upravitelj pa je decembri lani Elanu sporočil, da pisneg3 sklepa o tem nima, zato pogodba nima učinka in dolžnik je še naprej Alpe Adria. Obstajaj0 fotokopije devetih menic ko1 zavarovanje tega posojila, za tuje menice, ki vodijo v I F' Nurnberg, nekakšna povezav3 z ljubljanskim lfijem torej ven; darle obstaja. S temi menicam1 naj bi bilo posojilo zavarovano, zato akceptnega naloga m-Kako bodo to razvozljali, ni Ja' sno, posojilo pa je oktobra lan' skupaj z obrestmi znašalo milijonov dinarjev. Takšnih primerov je še več. denar so torej po nepotrebnem zapravljali tudi s slabim zavarovanjem posojil. • M. Volčjak Petek, 18. januarja 1991 9. STRAN (Mš^MEEGLAS VSEBINA Dr. Boris Paternu Albin Pogačnik: Marko Aljančič: Jože Dežman: Edo Torkar: 21 SUVERENO RAZMERJE DO SVETA PORTRETNA UMETNOSTNA RIMSKIH KO VANCIH FOTOGRAFSKI KRANJ RAZOR - AGENCIJA ZA RAZVOJ KULTURE IN KOMUNIKACIJE ŽIVLJENJE, PODREJENO POEZIJI Za likovno opremo te številke Snovanj so uporabljene fotografije članov škofjeloških fotokluhov, ki so bile razstavljene na nedavni deveti občinski razstavi fotografij i„ diapozitivov. Nagrade za fotografije posamezno: Šifrar (FKK Anton Afbe) - /. nagrada, Janez Pipan (FK LTH) - 2. nagrada, Peter Pokorn (FKK Anton Ažbe) - 3. nagrada. Nagrajene kolekcije: Jana Remic (FKK Anton Ažbe) - I- nagrada. Rado Zaje (FKK Anton Ažbe) - 2. nagrada, Peter Pokorn ml.(3. nagrada). - LES II, avtor Peter Pokorn ml. Urednikova beseda Januarsko številko Snovanj uvaja ponovoletno razmišljanje dr. Borisa Paternuja o značilnosti slovenskega naroda, ki zna dobro prenašati zatrtost in ogroženost, slabše pa svobodo. Zanimivosti na antičnem denarju razkriva poznavalec Albin Pogačnik. Jože Dežman predstavlja model agencije za razvoj kulture in komunikacije v radovljiški občini. Edo Torkar pa je predstavil pesnika Marka Elsnerja Grošlja. Marko Aljančič pa piše o 80-letnici kranjskega fotokluba Janez Puhar. Lea Mencinger Boris Paternu Suvereno razmerje do sveta 'kislim, da je nekaj razlogov za slovensko samozavest in pokončnost v tem našem trdem trenutku, razlogov, ki niso samo od danes ali od včeraj, ampak so bolj trpele narave, podtaknjeni nekje v globinskih genih naše biti. Najprej so to nekatere lastnosti, ki J'h je v Slovencih izoblikovala njihova več kot tisočletna zgodovin-sj^a izkušnja. Če bi bistvo slovenji zgodovine hoteli stisniti v ne-*aJ stavkov, bi rekli nekako tako-to je zgodovina malega evrop-^ega naroda; zgodovina brezdr-2avnega naroda; zgodovina naro-^a na geopolitično izredno izpostavljenem, nevarnem prostoru; in nazadnje, to je zgodovina naroda, *} je prestal silovite pritiske višje c!vilizirane Evrope in nižje civili-2,rane Azije ter obstal in se kljub vsernu izoblikoval do svoje kom-P'etnosti. Tako, da zdaj stopa v Sv°jo dokončno, državno suvere-r*°st. Pravzaprav je ta zgodba nekakšen zgodovinski čudež, za svet S'cer neznaten, za nas pa kar tehten. ^e gre dvomiti, da so bile za to s'0vensko zgodovinsko zgodbo P°trebne izjemne človeške energija Potrebna je bila zaresna količi-na vztrajanja in kljubovanja, in od pega tega je v ljudeh nekaj osta-?• Ni čisto naključje, da so med arugo svetovno vojno Slovenci 2rn°gli sijajno upornost, ki bo - ne |'ede na kakšne vzporedne polili-Cfle račune - za zmeraj ostala zelo vidna na zemljevidu evropskih odporniških gibanj 1939-1945. Toda zdi se, da je ta vrsta zgodovine, ki je nenehoma samo grozila in ogrožala, v Slovencih postopoma izoblikovala in utrdila neko zanimivo duševno lastnost: namreč lastnost, da se odlično izkažejo v položajih zatrtosti in ogroženosti, slabo pa prenašajo svobodo. Sodobnost in prihodnost bosta zahtevali, da se utrdijo in izkažejo še v tej neprivajeni smeri, kar ne bo čisto lahko. Ravnati tako, kot ravna resnično nezavrt, prost in svoboden človek, je za nas morda težje, kot biti puntar, upornik in zadrt nasprotnik vsakogar, ki je drug in drugačen. Toda med lastnostmi, ki delujejo v ohranjevalnih genih slovenske izkušnje, je tudi praktična žilavost, kot bi temu rekel Tolstoj, je gospodarska pridnost in tržna pamet. Prvi junak slovenske proze, njen izhodiščni arhetip Martin Krpan navsezadnje ni nikakršen miroljubni poljedelce, kot smo bili takrat uradno zaželeni, ampak prebrisan tihotapec, ki tovori iz Trsta prepovedano angleško sol in užene vse takratne carinike z državnim ministrom in cesarjem vred. V tem medregionalnem alp-sko-jadranskem tipu lahko danes beremo še nekaj drugega, kot smo se učili v šoli. Po Krpanovi herojski dobi so bili Slovenci nato v stari Avstriji menda najboljši železničarji, kot beremo pri Trste- njaku. Tu pa ima gotovo nekaj svoje daljne duhovne in izkustvene opore naša današnja od vseh strani gojena, pričakovana in v prihodnost zazrta tehnologija. In čisto nazadnje, Martin Krpan, naš začetni alpsko - mediteranski junak je v svojo politiko vnesel in vračunal tudi humor. Humor kot bistrost, ki se ne da nikomur ugnati, in humor kot suvereno lahkotnost duha, ki se ne pusti z nobene strani zašiti. Ludvvig Borne je natanko zadel, ko je zapisal: ni humorja brez svobode in ne svobode brez humorja. To je slovensko ljudstvo pravzaprav zmeraj čutilo in vedelo, večja težava je bila v teh rečeh pri njihovih voditeljih, že od Črtomira naprej. Kaj naj rečemo k temu? Privaditi se bo treba na notranjo svobodo, si jo prilastiti in z njo zavzemati bolj suvereno razmerje do sveta. Koroška pesnica Maja Haderlap je zapisala tole resnico: da se je naš človek v preteklosti vse »preveč branil, ohranjal in čuval, premalo pa se je osvobajal, ni si lastil sveta«. In gotovo, da je smeh, smeh, smeh v globljem smislu, ena izmed zmožnosti za igro s svetom, za igro take vrste, ki je osvobajanje in prilaščanje sveta. Do tega pa ima vsak človek in tudi vsak narod pravico, če ga veseli ostati živ med živimi. Naj bo naša misel v novem letu zanalašč obrnjena v to smer in ne kam drugam. RAZSELJENA OSEBA II, avtor Rado Zaje, FKK A. Ažbe Škofja Loka GLAS 10. STRAN Petek, 18. januarja 1991 Marko Aljančič Fotografski Kranj Med bogato tradicijo in novimi načrti V začetku lanskega decembra je kranjski fotoklub praznoval svojo osemdesetletnico. V spomin na ustanovitev prvega slovenskega kluba fotografov amaterjev v Kranju je bila 7. decembra v znani kranjski gostilni Stari Mayr slavnostna seja, ki so se je udeležili tudi povabljeni gostje in novinarji. Zakaj si je klub izbral za kraj svoje slovesnosti prav gostilniško sobo, ni naključje. V istem prostoru je natanko pred osemdesetimi leti, 7. decembra 1910, potekal ustanovni občni zbor omenjenega kluba fotografov amaterjev, ki pomeni začetek živahne fotografske ljubiteljske dejavnosti v našem mestu. V soglasju z lastnikom Starega Mayrja je klub skupaj s Kabinetom slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju ob tej priložnosti obesil v gostilniški sobi, znani odslej kot Klubska soba 1910, fotografijo, ki priča o imenitnem zboru in naj goste spominja na pomembni dogodek v letu 1910. O tem sta poročala radio Kranj in Gorenjski glas. Obeležitev tega dogodka iz naše kulturne zgodovine je le prvi korak v vrsti podobnih v čast Kranja in zadovoljstvo široke kulturne javnosti. Vloga Kranja v zgodovini slovenske fotografije daleč presega krajevne meje. V Kranju seje rodil izumitelj fotografije na steklo in eden pionirjev svetovne fotografije Janez Puhar (1814, v Kranju je 1864 tudi umrl). Kranjski klub, ki nosi njegovo ime, mu je 1960 v lopi Prešernovega gaja postavil spomenik (označiti in primerno urediti pa bo treba še njegov grob na tem nekdanjem kranjskem pokopališču; naloge se je lotil Puharjev biograf Lojze Ži-bert). Ob spominski razstavi, ki jo je za Kabinet slovenske fotografije pripravil znani raziskovalec starejše slovenske fotografije Mirko Kambič (1974) je bila na Puharjevi rojstni hiši (na hiši, ki danes toji na njenem mestu v Re-ginčevi ulici) odkrita spominska plošča. Spominu velikega rojaka se je oddolžila tudi kranjska občina, ki je na pobudo kranjskega fotokluba eno izmed mestnih ulic (na Planini) poimenovala po Pu-harju. Poglavitnega spomenika pa Janez Puhar v Kranju vendarle še nima - svoje spominske sobe. Pred dvajsetimi leti je kranjski fotoklub predlagal, da se v Kranju ustanovi osrednja zbirka najboljših slovenskih fotografskih del. Pobudo so navdušeno pozdravili vsi slovenski fotografi, zbrani 15. decembra 1970 na posvetovanju v Kranju. Že naslednjo pomlad je pod okriljem Gorenjskega muzeja zaživel Kabinet slovenske fotografije. S fotografijo je Kranj torej tesno povezan. V našem mestu so se odvijali pomembni dogodki v zgodovini slovenske fotografije. S Kranjčanom Janezom Puharjem smo Slovenci aktivno posegli prav na začetku tudi v svetovni razvoj fotografije. Ne brez širšega zgodovinskega ponje-na je tudi ustanovitev prvega fotokluba v Kranju. Ce danes označujemo ta datum za rojstni dan sedanjega kranjskega kluba, je bil tedanji ustanovni občni zbor nekaj več in nekaj manj. Nekaj več - in to je njegov zgodovinski pomen - ker je novi klub želel, kakor je zapisano v ohranjenih klubovih pravilih, "združiti slovenske, kjerkoli bivajoče fotografe-amaterje", nekaj manj, ker se je snoval tako rekoč v družinskem, recimo v hišnem krogu, in je ustanovnemu zboru prisostvovala tudi gospodinja, ne le kot garde dama dvema, tedaj sicer že poročenima hčerama, ampak, kot se je zapisala med ustanovne člane, tudi kot "ljubiteljica fotografske umetnosti". Čeprav se je zasnoval novi klub v skoraj družinskem krogu, pa tak ni želel tudi ostati. Ni hotel biti lokalno omejen, zgolj kranjski, ampak postati, kot je zapisano v pravilih, vseslovenski. Nadaljnji pomen se odraža v resnem odnosu in naprednem pogledu na fotografijo, ki so jo člani pojmovali kot umetnost. Klub naj bi bil članom "v medsebojno podporo njih umetniškega stremljenja" (2. čl. pravilnika). Zdi se, da je pobudo za ustanovitev dal Franc Holchaker, zo-botehnik, ki se je leto poprej priselil iz moravskega Brna. Seveda je bilo tudi v Kranju takrat že nekaj amaterjev, še več pa prijateljev fotografske umetnosti (novi klub je članstvo delil na "izvršujoče fotografe-amaterje, prijatelje fotografske umetnosti in goste"). Tukaj se ne moremo spuščati v podrobnosti (o tem lahko več preberemo v Kranjskem zborniku 1985: Fotografska ljubiteljska dejavnost v Kranju, str. 263 -275). Morda samo tole. V klubski kroniki se je ohranil tale zapis: "Radi okupacije Bosne je bila večina članov 1. 1912 poklicana pod orožje in - vsled kasneje izbruhle svetovne vojne je klub prenehal s svojim delovanjem." Tako se je končala ta kratka, a zanimiva epizoda v zgodovini slovenske fotografije. Po vojni klubsko življenje ni oživelo, čeprav klub formalno ni bil razpuščen. Amatersko fo- tografijo so gojili posamezniki; to pa je bila tudi živa vez s poznejšim klubom, ustanovljenim 1949. Brez širših prizadevanj pa doba med obema vojnama v Kranju le ni bila. Slovenski narod 17. junija 1939 poroča o pripravah na fotografsko razstavo in ustanovitev fotokluba. Med temi pripravami se je pokazalo, da je Kranj že imel svoj fotoklub. Neznani pisec spričo tega odkritja navdušeno ugotavlja. "Kranj je v zvezi s tem odkritjem zavzel tudi v zgodovini naše fotografije in fotografskega pokreta odlično mesto." Dopisnik upa, "da bo v znak spoštovanja postavljen kmalu v našem mestu Janezu Pu-harju tudi spomenik." Upanje se še ni izpolnilo. Častna naloga ostane naši generaciji. Upe nam zbuja Kabinet, slovenske fotografije, ki je matica slovenskih fotografskih ustvarjalcev. Pod okriljem Gorenjskega muzeja kot ena njegovih stalnih aktivnosti je v dvajsetih letih več kot upravičil svoj obstoj. Ustvaril si je ugled resne ustanove. Njegova uspešna prizadevanja so kulturni in strokovni javnosti dovolj znana. Dokaz njegovega zavzetega delovanja ni le več kot 40 razstav, ki so predstavile mnoge pomembne fotografe, fotografske skupine in smeri, ampak dale tudi pregled razvoja slovenske fotografije od njenih začetkov (vključno s Puharjem) do današnjega časa. S svojim vsestranskim delovanjem (predvsem zbiranjem vsakršne dokumentacije in vrednotenjem fotografij kot likovnih stvaritev) je Kabinet slovenske fotografije spodbujal k raziskovalnemu delu in likovni tvornosti v fotografiji. Njegova nemajhna zasluga je, da so se fotografiji tudi pri nas odprla vrata galerij in likovnih razstavišč. Iz daril, nakupov in zapuščin je nasta^ la dragocena stalna zbirka, ki obsega več kot tisoč del (poleg številnih še ne kopiranih negativov). Lahko rečemo, da je prav ta zbirka v marsičem pripomogla k realizaciji velikega projekta 150 let fotografije na Slovenskem. Iz stalne zbirke pripravlja Kabinet slovenske fotografije za svojo dvajsetletnico razstavo stotih izbranih fotografskih del od Puharja do danes. Za spominsko sobo Janeza Puharja ima pripravljeno vse gradivo. Ko gredo obnovitvena dela na Pavšlarjevi hiši v Kranju h koncu, upamo, da bo v okviru njenega kulturnega programa na voljo galerija, ki naj bi v manjšem prostoru gostila stalno spominsko postavitev Janeza Puhar-ju, v večjem pa občasne razstave fotografij. Kot nov raz^ stavni prostor pa se kaže tudi nekdanja drvarnica v kranjski Mestni hiši, izjemni renesančni dvoranski prostor z obokanim stropom, ki ga podpira osrednji steber. Prostor so člani kranjskega kluba že očistili, ob podpori sponzorjev pa bodo opravljena najnujnejša dela, tako da bo lahko kmalu na voljo likovni dejavnosti. Želja, a tudi dolgov do zgodovine, je še veliko. Naj zaključimo z besedami neznanega dopisnika v Slovenskem narodu 17. junija 1939: "Upajmo, da bodo tudi bodoča pokolenja sledila svetlemu zgledu izumitelja Janeza Puharja in prvim slovenskim organiziranim amaterjem." Danes smo o tem lahko prepričani. Albin Pogačnik Portretna umetnost na rimskih kovancih Kogar zanima portretna umetnost na antičnem denarju, mu je na razpolago tako rekoč neomejeno bogastvo portretov na antičnih grških, rimskih in bizantinskih novcih. Ta obsežna galerija portretov mora očarati vsakogar, ki se želi poglobiti v svet antike. Omejeni prostor za predstavitev ne dovoljuje kakega obširnega prikaza teh novcev, zato sem izbral le 8 značilnih rimskih portretnih novcev iz posameznih obdobij cesarstva, od sredine prvega do začetka petega stoletja, t. j. do zatona. Predstavljeni novci so sicer različne velikosti, so pa zaradi lažjega pregleda in primerjave vsi povečani na enako velikost. 1. Neron (54-68 n. št.), bakrena sesterca iz rimske kovnice. Znano je, da je portretna umetnost dosegla^v dobi njegove vlade svoj vrhunec, ki pozneje nikoli ni bil več dosežen. Cesar Neron je bil ljubitelj vseh vrst umetnosti in je gotovo vplival na visoko umetniško raven svojih denarnih emisij. Njegovi por- treti na novcih imajo visoko izrazno moč in lepoto. 2. Hadrijan (117-138), srebrni denarij, kovan v rimski kovnici. V njegovi dobi je še cvetela portretna umetnost na novcih. Zanimivo je tudi, da je bil prvi rimski cesar, ki je bil portretiran na novcih z brado, ki jo je nosil kot izraz čaščenja starih grških filozofov. Njegove upodobitve so čudovito realistične. 3. Julija Domna, žena cesarja Septimija Severa (193-211), srebrni denarij kovan v Lao-diceji (Fenicija). Pod njegovo vlado se je denar že nekoliko poslabšal, kar se tiče kovine, kot tudi izvedbe. Posebna zanimivost so pri upodobitvah rimskih cesaric vsakovrstne pričeske, kakršne so te dame nosile. 4. Antonin Pij s priimkom Karakalla (198-217). Srebrni denarij kovan v rimski kovnici. Njegov realistični portret izraža divjo krutost vojaškega cesarja in bratomorilca (ubil je svojega brata, sovla-darja Geta). 5. Maksimin Tračan (235-238), srebrni denarij kovan v rimski kovnici. Velja za prvega »vojaškega« cesarja. Njegovi portreti na novcih so še vedno kvalitetni. 6. Prob (276-282) Antonini-jan (bakreni novec s tanko srebrno prevleko) iz kovnice Cvzikus. Časi, ko je central- Treveri (Trier), Aquileia (Oglej), Nikomedija, Alek-sandrija itd. na kovnica v Rimu sama oskrbovala Rimski imperij s kovanim denarjem, so minili. Sredi 3. stoletja so bile ustanovljene nove kovnice: Lug-dunum (Lyon), Ticinum (Pa-via), Siscia (Sisak), Serdika (Sofija), Cvzikus, Antiochia, Tripolis. V tej dobi delo kov-ničarjev ni več tako skrbno, kot nekoč. 7. Maksimin II. Daza (305-313), reducirani bakreni »folis« iz kovnice Oglej. Tipičen primerek šablonske izdelave cesarskega portreta iz dobe Dioklecijanove tetrarhi-je. Takrat niso niti več namenjali pozornosti na to, da bi portret na novcu bil podoben cesarju. Glava je na širokem vratu, izraz gospodovalen, tog. Konec 3. stoletja je cesar Dioklecijan odprl nadaljnje kovnice denarja: London, 8. Konstancij II. (324-361), bronasta majori na iz kovnice j Siscia (Sisak). Portretni tip, ki se je ohranil do konca Rimskega cesarstva, t. j. do sredine 5. stoletja. Portreti so resni, čutiti je despotski stil, ki je prodrl iz Orienta. Na- I mesto lovorjevega venca krasi cesarjevo glavo diadem iz biserov, na redkih primerkih celo obcje: lovorjev venec in diadem. V zadnjih 20 letih seje zvrstilo v Kranju kar 16 numizmatičnih razstav. Od teh jih je bilo 10 z antično in srednje-veško tematiko. Te razstave so bile plod tesnega sodelovanja med Gorenjskim muzejem in Numizmatičnim društvom Slovenije ter Gorenjskim numizmatičnim društvom v Kranju. Bile so veči; rtoma v Stebriščni dvoran' Mestne hiše, ki je za to p0' sebno primerna. Prav gotov'0 so te razstave antičnih in, srednjeveških novcev pa tud' drugih vrst numizmatike veliko pripomogle k boljšemu poznavanju te vede. Saj sega kovanje denarja 2600 let V preteklost in je najbolj oti' fpljiva priča zgodovinskih dogodkov in umetnostnih tokov človeštva. Malples industrija pohištva Železniki Za prijeten bivalni prostor pohištvo /L GORENJSKI GLAS, PETEK, 18. JANTARJA 1991 GI16as so pripravili: Igor Pokorn - oblikovanje. Leja Čolnar - sporedi in Darinka Sedej - zanimivosti in razvedrilo Lektorirala je Marjetka Vozlič. SPOŠTOVANI BRALCI V prejšnji prilogi Gorenjskega glasa »Gl-16-as« smo Vas, spoštovane bralke in cenjeni bralci, zaprosili za pripombe, predloge in pobude, da s skupnimi prizadevanji izdelamo še boljšo petkovo prilogo na 16 straneh. V tem tednu ste nas s pohvalami dobesedno zasuli, nam poslali kup odličnih idej, pa tudi predlogov, ki jih sami - brez sodelovanja drugih - ne zmoremo uresničiti. O Vaši pošti nekaj več v naših naslednjih prilogah, vsekakor pa pričakujemo, da nam boste še kaj predlagali, nas morda okrcali, če česa nismo dobro napravili oziroma nam pomagali, da Gorenjski glas s svojo petkovo prilogo postane še boljši, še pristopnejši družinski gorenjski poltednik. Obljubili smo Vam tudi. da bomo prav vsakemu bralcu, ki nam bo karkoli sporočil glede priloge »Gl-16-as«, poklonili ličen nožek za rezanje priloge, ki ga prispeva Diskont »Pod Klancem« iz Kranja. Nožek ima tudi majhno povečevalno steklo, torej je za branje časopisa izvrsten pripomoček. Pismo, v katerem bo nožek Diskonta »Pod Klancem« Kranj, pričakujte v Vašem nabiralniku od začetka februarja naprej. In ker ste nas res zelo presenetili z veliko pošte in še več predlogov za Glasovo prilogo, Vas presenečamo še mi: vsem, ki ste nam že oziroma nam še boste pisali, bomo skupaj z nožkom poslali tudi pisemce, s katerim boste kadarkoli v letu lahko uvejavili enkratni 10-odstotni popust pri objavi malega oglasa v obsegu preko 10 besed. Pišite nam! rZA BOLJŠI JUTRI Prisrčen sprejem pri Čemažarjevih v Poljanski dolini - V naši nagradni igri Helena pri vas domaje imela srečo pri žrebu Nataša Cemažar iz Zgornje Dobrave. Helena jo je obiskala in po-kramljala z njo, sosedi in Natašinimi sošolci minuli ponedeljek popoldne. - Foto: Jure Cigler SNEŽNE RAZMERE Vogel: 10 cm novega snega na 160 cm podlage; Soriška planina:, 90 cm pomrznjenega snega, za cesto je obvezna zimska oprema; Krvavec 10 cm novega snega na 60 cm podlage; Kranjska Gora: od 30 do 110 cm snega; Velika planina: 70 cm pomrznjenega snega; Kobla: od 20 do 100 cm pomrznjenega snega; Zelenica: do 20 do 80 cm snega; Pokljuka: 10 cm novega snega na 90 cm podlage. Povsod, kjer je dovolj snega, so tekaške proge urejene. VREME Lepo in prijetno Po Stoletni pratiki se nam za letos, ki je Merkurjevo leto, obeta kar lepa pomlad. Marec naj bi bil topel, travniki naj bi že začeli zeleneti, april pa je od začetka do 24. aprila suh in mrzel, nato pa spet topel. Maja bo na začetku nekaj neprijetnih dni, nato pa je toplo. Vendar pa je spomladi velika možnost zmrzali. Pratika nam za danes, petek, 18. januarja, napoveduje sneg, za soboto in nedeljo jasno in stanovitno, za ponedeljek megleno, v torek naj bi bilo vetrovno, v sredo in četrtek pa megleno. Lunine mene V sredo, 23. januarja, bo ob 15. uri in 21 minut PRVI KRAJEC. Po Herschlovem vremenskem ključu bo zato, ker se Luna spremeni od 14. do 16. ure vreme tedaj lepo in prijetno. V ponedeljek, 21. januarja, bo sonce vzšlo ob 21. uri in 36 minut, zašlo ob 16. uri in 51 minut. Dan bo dolg 9 ur in 15 minut. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Delfin Flipper, ameriška nanizanka za otroke 9.25 Vojne usode, angleška nadaljevanka 14.20 Video strani 14.30 Svet na zaslonu, ponovitev 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 7.05 TV mozaik: Tednik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Pravljica o carju Sultanu, lutkovna igrica 18.25 Cirkuške živali, švicarska nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Midasov dotik, angleška dokumentarna serija 21.15 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 22.00 TV dnevnik 22.25 Sova Družinske vezi, ameriška nadaljevanka Bolnišnica Britannia, angleški film 0.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - studio Maribor: Tele M 19.00 Domači ansambli: Alpski kvintet z Ivanko in Otom, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Gala koncert Čajkovski, ponovitev 22.25 Premor 22.35 Yutel 23.35 Satelitski programi, poskusni prenosi GLAS 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Povejte mi, kaj naj delam, oddaja za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Risanka 10.15 Čebelica Maja, risana serija 10.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 11.15 Risanka 11.30 Po brezkončnosti sveta: Azija, potopis 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Boj za obstanek 12.45 Visoki jezdec, ameriški film 14.15 Satelitski programi 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 Povejte mi, kaj naj delam, oddaja za otroke 17.00 Pokličite 93 17.10 Izobraževalna oddaja 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Polna hiša, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Va banque II, poljski film 21.40 Zabavnoglasbena oddaja 22.25 TV dnevnik 22.45 Poročila v angleščini 22 50 Slike časa 23.50 Poročila AVSTRIJA 1 9.00 Poročila nato Alf 9.30 Ruščina 10.15 TV v šoli: Naš čas - zgodovina ure 10.30 Ukročeni trmoglavec nato Loto studio 12.15 Domača reportaža 13.15 Aktualno 13.25 Mi 13.55 Sanjski cilji 14.05 Neronove nore noči (Mio Figlio Nerone, Italija/Francija, 1956), igrajo: Alberto Sordi, Gloria Svvanson, Vittorio de Sica 15.35 Alfred J. Kwal 16.00 Am, dam, des 16.20 Živalski kotiček 16.35 5 x ti in jaz 16.55 Mini ČVS 17.05 Zarota na Temzi 17.30 Mini kviz 17.55 Uspavanka 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Stari - Hans VVelnreich je zmenjen s Stefanie Kaiser. Ne ve pa, da še tri druge dame tudi čakajo nanj. Ko pride pred hišo gospa Kaiserjeva, padejo trije streli 21.15 Znane osebnosti kuhajo 21.25 Medel in vohljač 22.15 Pogledi s strani 22.25 Trailer 22.55 Murphvjeva vojna, Velika Britanija 1971, igrajo: Peter 0'To-ole, Slan Philips, Phillippe Noi-ret 1.25 Poročila AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 12.05 Meribel: Smuk za ženske 16.05 Leksikon umetnikov nato Takrat 16.15 Reportaža z borze 16.30 Grenka sladkost življenja 17.30 Podvig Noetova barka 18.00 Alf 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Berlin - glavno mesto 2100 Moda osebno 21.15 Izzveneča Avstrija 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 22.50 Umetnine 2.05 Poročila KOPER 16.00 Šport 16.30 »Veliki tenis« 18.30 Program v slovenskem jeziku 18 45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka 20.00 Skrivnostni dnevnik - TV nanizanka 21.30 Justice 22.30 TV dnevnik 22.40 Evropski goli - oddaja o nogometu RADIO ŽIRI 16.00 Napoved programa - EPP - obvestila - 17.00 Zanimivi kraji in ljudje -19.00 Odpoved programa 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Z glasbo v dober dan - 11.05 Petkovo srečanje + glasba - 12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba EUROSPORT 6.30 To so bili dnevi 7.00 D. J. Kat 8.30 Eurobika 9.00 Rokomet 10.00 Biljard - masters 13.00 Eurobika 13.30 Tenis - Adelaide 15.00 Biljard - masters 19.00 Svet poroča 19.30 Športna poročila 20.00 Biljard - masters 23.00 Smučanje 24.00 Športna poročila 0.30 Velika kolesa 1.30 Tenis -Adelaide MTV 0.00 Veliki hiti 1.00 VJ Pip Dann 3.00 Nočni video 7.00 Dobro jutro s Kristjane Backer 10.00 Velika slika - Boter 3 10.30 VJ Paul King 14.00 VJ Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 MTV klub 17.00 Poročilo 17.15 Novice 17.30 Veliki hiti 18.30Prvič na MTV 19.30 Pokličite MTV 20.00 VJ Ray Cokes 22.30 Velika slika - Boter 3 23.00Sobotni večer v živo 23.30Poročilo 23.45 Novice FILMNET 7.00EI Cid 11.00 Hail! Hail! Rock'N'Rol 13.00 Tropical Snow 15.00 The Experts 17.00 The Principal 19.00 B. L. Strvker - Blind Chess 21.00The Sicilian 23.00 Accused 1.00 Presidio 3.00 Little Shop of Horrors 5.00 Showdown RTL PLUS 6.00 Dobro jutro 9.10 Prenos z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 12.35 Decernat M 13.00 Bogat in lep 13.20 Kalifornijski klan 14.05 Springfi-eldska zgodba 14.50 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 15.50 Reporter zločina 16.40 Tvegano 17.45 Salvatores 18.00 Človek za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Nebeški psi iz Boragona 20.10 Rop ljudi, ameriški film, Glenn Ford 22.05 Posnetek z odprtega prvenstva Avstralije v tenisu 22.45 Tutti frutti 23.45 Django in Sabata, italijanski vestem TELECLUB 14.00 Die Waffen der Frauen 16.00 Das Reich der Sonne 18.30 VVhos that Girl?, Madonna 20.05 Rocket Gibraltar, Burt Lancaster 21.45 Das ver-gessene Kommando 23.20 Die phan-tastisehe Reise ins Jenseits, Lukas Haas 1.10 Blue Angel Cafe, Tara Buckman ŠKOFJA LOKA IN OKOLICA UKW SELŠKA DOLINA UKW 96,4 MHz 91,2 MHz KONCERT NA BLEDU Danes, v petek, 18. januarja, bo ob 19.30 uri v Festivalni dvorani na Bledu koncert Big banda RTV Slovenija, ki ga vodi dirigent Jože Privšek, solista pa bosta Oto Pestner in Alenka Godec. Koncert organizira kulturni klub Bled.# D. S. Nova tržiška plesna skupina Forma extra je pod vodstvom Alenke Dolenc pripravila program, s katerim na modnih prireditvah predstavlja izdelke tržiških in kranjskih tovarn (Peko, Gorenjska oblačila....). Katro, Sonjo. Klavdijo, Ireno, Barbaro, Anito, Smi-ljo in Grega, ki so se prvič predstavili na ljubljanskem Sejmu mode, v kratkem čaka nastop na Modnem bazarju, (foto: J. Pipan) KAM NA NEDELJSKO KOSILO r SI LAHKO ZAMISLITE... Sv OS «< z u H D. t: — —i z w o a V hotel Bellevue na Šmarjetno goro tel.:. 11-211 fax: 12-122 Kot pravi gospodinja Ančka, njihov kuhar Andrej Fric pripravi vsako nedeljo drugačno kosilo in vsakič po dva menuja. Pa poglejmo, kaj bo skuhal to nedeljo. Pri cenejšem kosilu, za 90 dinarjev, boste dobili domačo juho z jetrnimi cmočki, pečeno svinjsko kračo, dušeno sladko zelje z rozinami, krompirjev zvitek z ocvrtki, mešano solato, za sladico pa gibanico. Za drugi menu, za 120 dinarjev, pa bo Andrej pripravil gobovo juho, ocvrti telečji medaljon s sirom v smetanovi omaki, kot prilogo pa korenček na maslu in krokete. Za solato bo radič z jajčkom, za sladico pa ledena rolada s smetano in višnjevim prelivom. Če pa ne boste razpoloženi za celo kosilo, imate še eno izbiro: pečenico s kislim zeljem za 45 din. Torej, za vse okuse in vse žepe! Naj povemo le še to, da je cesta na Šmarjetno goro vedno urejena. Opozorili bi pa na novo telefonsko številko 11-211; potrebovali jo boste za rezervacijo, posebno ob sobotah, ko je tu živa glasba (ta teden bo igral ansambel Orion z Jesenic). Nova številka faksa je 12-122. Sicer pa je hotel Bellevue odprt med tednom vsak dan od 13. do 24. ure, ob petkih in sobotah od 9. do 02., ob nedeljah pa od 9. do 24. ure. • D. D. PRI VAS DOMA Anica Meglic iz Bistrice: Krof mora imeti "krancl" Gorenjski glas leži vedno v kotu ob mizi, tam, kjer gospodinja sedi, da je po kosilu takoj pri roki. Ne le njej, vsem. Že od otroških let je navajena nanj. Do 1956. leta je imel doma pri Zupanovih na Slapu naročenega brat, ko pa je on odšel od hiše, je prihajal na njeno ime. Nekoč, ko je bil v Cankarjevem domu v Tržiču Glasov zabavni večer, je kot naročnica zadela prešito odejo. Odkar pa je zdaj v svoji novi hiši v Bistrici, ga kupuje. Mimo trafike hodi, čisto pri roki ji je. Ampak ta petek ga je pa zmanjkalo in kadar ga ni, v hiši kar nekaj manjka. Najbolje bo res, da ga naroči, bo še najbolj gotova. Zadnje čase se je sploh popravil tale Glas. Še vedno najprej pogleda nesreče in osmrtnice, ampak zdaj še kaj od politike rada prebere. Kar zanimivo je postalo s temi raznimi strankami, čeprav ji čas sam ni bil všeč ne prejšnji in ji ni sedanji. Všeč ji je bil komunist, trden, pošten, kot ji je všeč veren človek, dober in pošten. Najhujši so pa prebarvanci, ki jih zdaj kar mrgoli. Pri njej je vedno križ visel v kotu, pa bo visel, je trdno odločena. Tako jih je mati učila in tako se tudi njej zdi prav... Takole je modrovala oni dan po kosilu v krogu svojih treh deklet in sina Anica Meglic, tako mlada in prijetna, da kar ne morem verjeti, da je res že upokojena. Pa ima za sabo 11 let BPT, 4 leta Lepenke in 20 let Tria. Njen konjiček je dobra kuha in včasih priskoči na pomoč kuhinji gostilne pri Jaku v Križah, da jim za malico ocvre krofe. Toliko receptov je preskusila, tudi one iz Glasa, pa se ji noben ni obnesel. Zdaj jih dela čisto po svoje. Ne sme biti ne predobro ne pregosto testo, nič masla, nič sladkorja, le kvas. In prava temperatura olja mora biti, da so skoz in skoz prepečeni. Njeni imajo "krancl", pa če jih naredi dvajset ali sto! Dobri so pa tako, da jih zmanjka, še preden se ohladijo. • D. Dolenc ...petnajst tisoč odtenkov barv Medvnde.jariuarja - Petrol na vrhu medvoškega klanca je z novim letom pri svoji klasični trgovini z avtodeli odprl tudi oddelek z barvami za avtomobile nemške firme STANDOX, največjega evropskega proizvajalca barv in avtolakov. Računalniško mešanje odtenkov barv daje možnost najti želeni odtenek za vsako vrsto avtomobila, ki danes vozi po naših cestah. Mali predalčnik na steni vsebuje barve in številke barv za vse vrste avtomobilov od mercedesa, volva, volksvvagna, opla, do zadnjega nissana, honde, in hvundaia, pa tudi za razne tovornjake, motorje, skratka za vse, kar vozi po naših cestah. Če ste morda svoj avto kakorkoli poškodovali , ali pa ga hočete povsem na novo preobleči, poveste le znamko avtomobila in številko originalne barve, in dobili boste želeno STANDOX barvo v pločevinki, od 1/2 kg naprej. Če pa želite povsem drugo barvo, si jo izberete in računalniško vam jo bodo zmešali, da bo prava, pove poslovodja trgovine Dušan Špenko. Seveda gre tu za oboje, za temeljno barvo avtomobila in avto lak. Kaj sicer prodajajo v Petrolovi trgovini v Medvodah, ne bi omenjali, saj je ponudba v vseh Petrolovih prodajalnah podobna - v glavnem so to rezervni deli in dodatna oprema za Zastavine avtomobile. Naj pa opozorimo na novost, ki bi jo morali poznati vsi gospodarji, ki hiše ogrevajo s kurilnim oljem. Pri medvoškem Petrolu se dobi posebna tekočina, DKO imenovana, ki pomaga, da olje pri gorenju manj dimi, da se vsa usedlina, ki ostaja na dnu rezervoarja, razkroji in zgori, s tem pa se poveča tudi kalorična moč olja. Liter tekočine v pločevinki zadostuje za 2000 litrov olja. Vsebino pločevinke preprosto ulijemo v rezervoar z oljem. Tudi šofer, ki vam bo olje pripeljal, bo imel DKO s seboj. Spomnite ga, če vam jo bo morda pozabil ponuditi. # D. Dolenc KNJIGA V VSAKO HIŠO Bibliobus Tržiške knjižnice se bo s knjižničarjem in knjigami ustavil na osemnajstih izposojevališčih v okolici Tržiča po temle razporedu: V ponedeljek, 21. januarja, od 16. do 16.30 v novem naselju v Kovorju (na obračališču pri Zeličevi hiši); od 16.30 do 17. v Zvir-čah (pred trgovino pri Mavriču); od 17.30 do 18.30 pa v Podlju-belju (pred gasilskim domom); V torek, 22. januarja, od 15.30 do 16. v Križah (pred osnovno šolo); od 16. do 16.30 v Snakovem (pri Titovi spominski plošči); od 16.30 do 17. na Podvasci (pri Gosarjevi hiši); od 17. do 17.30 v Pristavi (pred blokom); od 18. do 19. ure pa v Lomu (pred šolo); V sredo, 23. januarja, od 16. do 16.30 v Lešah (pred šolo); od 17. do 17.30 v Hudem grabnu (pred Smolejevo hišo); od 17.30 do 18.30 na Brezjah (pred Domom družbenih organizacij); V četrtek, 24. januarja, od 16. do 16.30 v Čadovljah (pred Ankovo hišo); od 17. do 17.30 v Dolini pred osnovno šolo; od 18. do 19. pa v Jelendolu (pred gasilskim domom); V petek, 25. januarja, od 16. do 16.30 v Seničnem (najprej pred cerkvijo), od 16.30 do 17. pa še v Novem naselju; od 17.30 do 18.30 v Sebenjah (pred trgovino); zaključila pa se bo pot bi-bliobusa v Žiganji vasi (pod Lipo) od 18.30 do 19. ure. KINO 18. januarja center amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 16. 18 in 20 uri storžič amer. trda erot. EDEN PO EDEN ob 18. in 20.'uri železar amer. glasb, film VELIKE OGNJENE ŽOGE ob 18. in 20. uri komenda amer. krim. film MIAMI BLUES ob 19. uri laze amer pust kom JOE PROTI VULKANU ob 19. uri češnjica amer. kom. BOLNICA FRANKEN-STEIN ob 20. uri kranjska gora amer akcij, film OREL SMRTI ob 18 uri skofja loka amer. ris. film DALEČ V PRETEKLOSTI ob 18. uri amer. horror GRDE SANJE ob 20. uri železniki amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 19. uri radovuica amer. akcij, film OBRAČUN OB 3.15 ob 20. uri bled amer. zab. film ČEDNO DEKLE ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.35 Video strani 8.45 TV mozaik 8.45 Muzzy, angleščina za najmlajše 9.00 Radovedni Taček: Želva 9.15 Čebelica Maja, risana serija 9.40 Punčka 9.55 Pravljica o carju Sultanu, lutkovna igrica 10.10 Alf, ameriška nanizanka 10.35 Zgodbe iz školjke 11.35 Slovenska kuhinja z ansamblom bratov Avsenik, ponovitev oddaje 11.50 Naša pesem'90 12.50 Video strani 13.00 Okno: Povratek k Staxu, ponovitev 13.55 Čudovito popotovanje Nielsa Holgersona, švedski mladinski film 15.25 Rezervirano za šanson: Francija v šansonu, ponovitev 15.50 Žarišče, ponovitev 16.20 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Ljubljana: DP v košarki: Smelt Olimpija - Partizan, vključitev v prenos 18.25 Divji svet živali, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 18.55 Že veste? 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje3x3 20.35 Titanic 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 Sova Zlata dekleta, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka Spirala, francoski film 1.20 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 12.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.20 VVengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.00 Kavarna, ponovitev 19.00 Mati in sin, avstralska humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Mačka je videla morilca, ameriški film 21.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), posnetek iz VVengna 22 30 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.30 Yutel 0.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 1. PROGRAM TV HRVATSKA 8.15 Poročila 8.20 TV koledar 8.30 Vesela sobota, spored za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Risanka 10.30 Zimski kviz, finale 10.45 Največje drsališče na svetu 11.15 Risanka 11.30 Kako biti skupaj 12.00 Izbrali smo za vas 13.15 Šeherezada I, sovjetski mladinski film 14.45 Mikser M, zabavna oddaja 15.30 TV teden 15.45 Narodna glasba 16.15 Ciklus kratkih filmov B. Marja- noviča 16.40 Poročila 16.45 Sedmi čut 17.00 TV razstava 17.15 Vrnitev na otok zakladov, TV nadaljevanka 18.10 Prisrčno vaši: Ivan Supek 18.55 Rakuni, risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Pogovor tedna 20.15 Sanje o slavi, ameriški film 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Zgodovina hrvaškega sabora, dokumentarna serija 23.15 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.00 Športna sobota TV Sarajevo 0.20 Poročila KOPER 16.00 16.30 17.15 18.00 18.30 19.00 19.25 19.35 20.00 21.30 22.15 22.30 Šport Basket - assist Supervollev Fish eye Dokumentarna oddaja TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Čarobna svetilka - otroški program Dan na dan Celovečerni film Justice TV dnevnik Nogomet AVSTRIJA 1 20.15 Stavimo, da.. 22.05 Slam Dance 23.40 Aktualno 23.45 Vražja past 1.20 Poročila 1.25 Ex libris AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 10.30 Šport Svezovni pokal v smučanju -super veleslalom (ž) 11.20 EP v gimnastiki (ž) 11.20 Svetovni pokal v smučanju -smuk (m) 14.50 Leksikon umetnikov 15.00 Borzna poročila 15.15 Hellbrunn 1990, glasbeni poletni festival 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče? - živali iščejo dom 18.00 Alf 18.30 Magazin Alpe-Jadran, reportaže 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Steklena celica, nemški film 21.50 Šport 22.20 Srček 22.45 Checkpoint live, pop made in Austria 0.00 Paradise band Friedricha Gol- da, posnetek koncerta 0.40 Ex libris 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA profesionalci 1.30 Alpsko smučanje, ponovitev 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba MTV 8.00 Video, s Paulom Kingom 10.00 Club MTV 11.00 Spotlight 11.30 US top 20 13.30 XPO 14.00 Video, s Pipp Dann 17.00 Spotlight 17.30 Yol 18.30 The big picture special edition 19.00 Braun european top 20 21.00 Party zone 23.30 Club MTV 0.00 Nočni video FILMNET RADIO ZRJ 16.00 - 19.00 Razvedrilno popoldne na valovih Radia Žiri - vmes EPP, obvestila in pogovor s spoznorjem oddaje - 19.00 - Odpoved programa 7.00 La Marie du Port 9.00 Davy Croc-ket and the river pirate 11.00 Glo fri-ends - the quest, risani film 13.00 Bi-loxi blues, igra Matthevv Broderick 15.00 Priest of love 16.15 Like Father, Like Son, igra Dudley Moor 19.00 Fi-ve corners 21.00 Cherry 23.00 Leathal VVeapon, igra Mel Gibson 1.00 Night special 3.00 The serpent and the Ra-inbovv, igra Bili Pullman 5.00 Return of the Rebels EUROSPORT TELECLUB 7.00 Fun factorv, otroška oddaja 10.00 Surfanje, Masters v v Oueen-slandu/Avstrija 10.30 Motošport 11.00 Smučanje, svetovni pokal, smuk (m) iz VVengna, supervelesla-lom (ž) iz Meribela, nato Tenis (Ade-laida, ponovitev), nato Jadranje (regata okoli sveta) 15.00 Biljard, Sno-oker Masters v Birminghamu, 7. dan, prenos 19.00 Alpsko smučanje, vrhunci svetovnega pokala 20.00 Biljard, Snooker Masters 23.00 Catc-hen, Survivor Series, 2. del 0.30 Boks, 11.00 Duhovi, ki sem jih priklical, ZDA, igra Karen Allen 14.00 Pismo trem ženskam, ZDA 1985, igra Lony Anderson 16.00 The Fat Boys, ZDA 1987, igra Darron Robinson 18.00 Morgan obračunava, ZDA 1985, igra Lyn Redgrave 20.00 Red Eagle, ZDA 1988, igra Jean Claude Van Damme 21.35 She's out of control, ZDA 1989, igra Tony Danza 23.15 Hamburger hill, ZDA 1987, igra Anthony Barrile 1.05 The Bronx, ZDA 1980, igra Ken Wahl KINO 19. januarja center amer. akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. filma MIAMI BLUES ob 21. uri storžič amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 16. uri, amer. trda erot. EDEN PO EDEN ob 18. in 20. uri železar prem. amer. akcij, filma OREL SMRTI ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VEČ KOT STRAST ob 21. uri duplica prem. amer. pust. kom. JOE PROTI VULKANU ob 17., 19. in 21. uri tržič amer. kom. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 18. in 20. uri škofja loka amer. mat. DALEČ V PRETEKLOSTI ob 10. uri, amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 18. in 20. uri železniki amer. horror GRDE SANJE ob 20. uri radovljica amer. zab. film NORA ZABAVA V EVROPI ob 18. uri, amer. krim. film TURNER IN CASH ob 20. uri bled amer. glasb film LAMBADA ob 18. in 20. uri bohinj amer. zab. film ČEDNO DEKLE ob 20. uri KO VAM MED VIKENDOM ČESA ZMANJKA ODPRTO Delikatesa CEKAR Bled SOBOTA od 7. - 20. ure, NEDELJA od 7. - 13. in od 13. - 20. ure Trgovina AJDA, Sp. Besnica 4 SOBOTA od 8. - 18. ure, NEDELJA od 8. ure Diskont CENTER Tržič, Cankarjeva 24 SOBOTA od 8. - 13. ure, NEDELJA od 9. ure Trgovina BEŠOP, Kranj, Huje 23 a SOBOTA od 8. - 20. ure, NEDELJA od 8. ure 11. 12. 20. OBJAVO V RUBRIKI LAHKO NAROČITE PO TEL.: 28-463 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 22.55 Športni pregled TV Novi Sad 23.25 Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA < < z < w W 0- C/f tj C/5 —. Z UJ CSC O 8.20 Video strani 8.30 Otroška matineja. Živ žav 9.20 Cirkuške živali, švicarska nanizanka 9.45 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija 10.40 Mati in sin, avstralska humoristična oddaja 11.10 Videomeh 11.40 Obzorja duha 12.00 Ex libris 13.10 Video strani 13.15 Križkraž, ponovitev 14.40 Saga o Forsvthih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Končna črta, ameriški film 18.40 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ni vse ljubezen, film TV Sarajevo 20.45 Podarim - dobim 21.10 Zdravo 22.30 TV dnevnik, šport, vreme 22.55 Sova Spet ti?, ameriška humoristična nanizanka, Ulica strahu, angleška nanizanka 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 9.55 Wengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 10.50 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.55 VVengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 13.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Včeraj, danes, jutri 14.15 Športno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Žival - človek, ameriška poljudnoznanstvena serija 20.50 Ljubljanski krog, dokumentarna oddaja 21.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek iz VVengna 22.10 Satelitski programi, poskusni prenosi 22.50 Športni pregled TV Novi Sad 23.20 Yutel 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.45 Poročila 950 TV koledar 10.00 Dobro jutro, nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Družinske teme 14.25 Obzorje 16.45 Ženske na divji zahod, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Diploma za smrt, TV nadaljevanka 21.05 Priče zgodovine, nizozemska dokumentarna serija 22.05 TV dnevnik 22 25 Poročila v angleščini 22.30 Zagrebški solisti in Radovan Vlatković KOPER 16.00 Basket NBA 18.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.00 Kiss, kiss - Bang bang, celovečerni film 21.30 Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 Superstar of VVrestling 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba AVSTRIJA 1 9.00 Poročila 9.05 Vasi brez župnika 9.30 VVengen: Slalom za moške 11.00 Ura za tisk 12.00 Hallo Austria, hallo Vienna 12.30 Orientacija 13.00 TV kuhinja na poti 13.25 Alf 13.50 Shut 15.35 Muppetki 16.00 Mini ČVS 16.10 Daktari 17.00 Velikih deset 17.50 X-large 18.30 Šef zdravnik Trapper John 19.15 Žrebanje lota nato ORF danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Sezam odpri se! 21.45 Vizije 21.50 R. VVagner: Lohengrin 1.10 Poročila AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 9.00 Poročila 9.05 Kulturni tednik 9.30 Mojstri noči 10.15 Opazovalec ob oknu 11.00 Mozartov koledar 11.05 VVolfgangove prve skladbe 12.05 Računalniška animacija nato leksikon umetnikov 12.20 Takrat 12.25 Domovina, tuja domovina 12.55 VVengen: Slalom za moške - 2. tek 17.15 Klub za starejše 18.00 Alf 18.30 Avstrija v sliki 18.55 Verska oddaja 19.00 Avstrija danes ' 19.30 Čas v sliki 20.15 Kraj zločina 21.45 Aktualno 21.50 Mrs. Vs. Mistress - Pomoč v zadevi ljubezen 23.20 Nočni sokol 0.50 šport 0.10 Poročila RADIO ZIRI 9.00 - Napoved programa - EPP, stik s poslušalci, Alpetourovo turistično okence - 10.00 - Minute za šport in rekreacijo - 10.15 - Nova davčna zakonodaja - 11.00 - Novice in dogodki iz škofjeloške občine - obvestila -mali oglasi - 12.00 - Čestitke in pozdravi - 13.00 - Odpoved programa - 7.00 Hour of Power, verska oddaja 8.00 Fun Facton/, otroška oddaja 10.00 Šport 11.00 Boks, profesionalci 12.00 Košarka, Evropski pokal 15.00 Biljard 23.00 Alpsko smučanje, vrhunci svetovnega pokala 0.00 Rally Pariz - Dakar, posnetek 1.00 Rokomet 8.00 Video, s Paulom Kingom 10.00 Club MTV 10.30 Video, s Paulom Kingom 11.00 Spotlight 11.30 Braun Eu-ropean Top 20 13.30 XPO 14.00 Video, s Pip Dann 18.30 Spotlight 19.00 US Top 20 21.00 120 minutes special 23.00Club MTV 0.00 Headbangers bali 2.00 Video, z Ravjem Cokesom 3.00 Nočni video FILMNET 7.00 Scooby and the reluctant VVere-wolf 9.00 The Ugly Dachsund 11.00 Morons from outer space, komedija 15.00 The Fall of the Roman Empire 15.00 Napoleon and Samantha 17.00 Hot Pursuit, Študent mora še enkrat na izpite, ker je tratil čas z lovljenjem svojega dekleta po karibskih otokih 18.30 Rain Man, odlična Tom Cruise in Dustin Hoffman v pretresljivi drami o avtizmu 21.00 Monkey shines -an Experiment in Fear 23.00 Promi-sed land, ganljiva zgodba o štirih različnih mladih ljudeh, katerih pot se na koncu tragično sreča, igrajo Kie-fer Sutherland, Mag Ryan, Jason Ge-drick in Tracy Pollan 1.00 Bradock -missing in action, igra Chuck Noriš 3.00 Der Tiefstapler 4.00 Murder by Night center amer akcij, thrill. UMRI POKONČNO II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. pust. kom. JOE PROTI VULKANU ob 21. uri storžič ital. akcij, film MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 16. uri, amer. trda erot. EDEN PO EDEN ob 18 in 20. uri železar amer. akcij, film OREL SMRTI ob 17. in 19. uri, prem. amer. krim. filma MIAMI BLUES ob 21. uri duplica amer. kom BOLNICA FRANKENSTEIN ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. VEČ KOT STRAST ob 21. uri tržič amer. glasb, film VELIKE OGNJENE ZOGE ob 18 in 20 uri škofja loka amer. akcij, film STRAHOVIT UDAREC ob 18 in 20 uri železniki amer. ris. film DALEČ V PRETEKLOSTI ob 17. uri amer. akcij, film VSI ZMAGUJEJO ob 19. uri radovuica amer. krim. film TURNER IN CASH ob 18. uri, amer. akcij, film OBRAČUN OB 3 15 ob 20. uri bled amer. krim. film ALIBI ZA UMOR ob 18 uri, amer zab. film ČEDNO DEKLE ob 20. uri bohinj amer. glasb, film LAMBADA ob 18. in 20. uri SLOVENIJA 1 17.05 KONČNA ČRTA Filmski junak ameriške drame, posnete 1988, je mladi atlet, ki je bil od kratkohlačniških dni zmeraj najhitrejši. Njegovega niza zmag pa je konec, ko se vključi v skupino atletov, ki naj bi se udeležili naslednjih olimpijskih iger. Naj si še tako prizadeva, zmeraj nekomu gleda v hrbet, zmeraj nekdo drug prvi priteče skozi ciljno črto. Njegov neuspeh ga še toliko bolj pekli, ker njegov oče, zelo uspešen arhitekt, nekoč pa tudi sam izvrsten atlet, ceni in spoštuje samo zmagovalce, dru-gouvrščeni zanj sploh ne obstajajo. Da bi ponovno zmagoval, seže filmski junak po steroidih. Svetoval mu jih je športni kolega, ki je z njihovo pomočjo izdatno izboljšal svoje rezultate. In res, s pomočjo poživil naš junak znova zmaguje. Toda »športne« uspehe spremljajo tudi nevarni stranski pojavi: povišan pritisk, kolerične reakcije... Sicer je res spet on tisti, ki prvi steče skozi ciljno črto, hkrati pa se nezaustavljivo bliža neki drugi črti... DISKONT SE PRIPOROČAMO! RTL PLUS 6.00 Ponovitve 8.00 Otroška oddaja 9.10 Tenis, Australian Open, posnetek 11.00 Teden, talksHovv 12.05 Klasika a la carte, Karajan v St. Moritzu 12.35 Neverjetne zgodbe, Snežek 13.00 Moj oče je z drugega planeta, serija 13.30 Poti v somrak, nemški film 1984 15.00 Tenis, Australian Open 15.55 Samuraj - trije malopridneži, italijansko-špansko-francoski vestem, 1973 17.45 Umetnost in sporočilo 17.50 Deželne volitve v Hessnu 18.45 Poročila 19.10 Dan kot nobeden drug, potovalni kviz 20.15 Nežna, a predrzna kot Oskar, nemška erotična komedija 21.50 TV Spiegel, magazin 22.20 Prime Time - pozna izdaja 22.40 Primarij dr. VVestphal, 3. del 23.30 Borba proti mafiji, serija 0.15 Mon-sters, Moj prijatelj Zombi 0.35 Twi-light zone - Neznane dimenzije. Duše kličejo na pomoč 1.00 Alfred Hitch-cock predstavlja, serija 1.25 Aerobika TELECLUB 11.00 Death Tower, ZDA 1989, igra Kathleen Ouinian 14.00 Shogun, ZDA 1980, igra Richard Chamberlain 16.30 Everybody's aH American, ZDA 1988, igra Jessica Lange 18.35 Tucker, ZDA 1988, igra Jeff Bridges 20.30 Cocoon II, ZDA 1988, igra Don Ameche 22.25 Blue Jean Cop, ZDA 1987, igra Petre VVeller 0.00 Dangerous game, Avstralija 1987, igra Milles Buchanan 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Alice v deželi risb, oddaja TV Sarajevo 9.15 Ciciban, dober dan 9.30 Mladinski pevski festival Celje '85: Mladinski zbor iz SZ in mešani mladinski zbor iz ZRN 10.00 Utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 TV mernik 15.20 Video strani 15.30 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev - Zdravo 18.30 Spored za otroke in mlade 18.30 Radovedni Taček: Slon 18.45 Alf, ameriška nanizanka 19.10 Risanka 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ozri se v gnevu, angleška drama 22.00 TV dnevnik, vreme 22.25 Osmi dan 23.10 400 let slovenske glasbe 23.40 Sova: Avtoštopar, ameriška nanizanka Ulica strahu, angleška nanizanka 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.10 Podarim - dobim, ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Po sledeh napredka 21.00 Sedma steza, športna oddaja 21.20 Francija v šansonu 21.45 Kraj v Evropi: Ulica v Ljubljani, dokumentarna oddaja 22.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.00 Yutel 1, PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Čas za pravljico, oddaja za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Igre na snegu 10.30 Likovna umetnost 10.30 Bodite z nami 10.45 Marko Marulić Splićanin 11.15 Familv album, tečaj ameriške angleščine 11.45 TV Leksikon: Demokracija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.00 Potovanje po ameriškem zahodu 15.10 Mrtva luka, dokumentarni film 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Čas za pravljico, oddaja za otroke 17.10 Familv album, tečaj ameriške angleščine 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Potepam se in snemam: Bosi- Ijevo. dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Boljše življenje, humoristična serija TV Beograd 20.50 7 dni v svetu, zunanja politika 21.20 Dnevnik 21.40 Poročila v angleščini 21.45 Kinoteka Hollvvvooda, Strast pod bresti, ameriški film 23.40 Poročila KOPER 16.00 Šport 16.30 Kiss, kiss, Bang, bang, celovečerni film 18.00 Rojeni za življenje, dokumentarna oddaja 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program 20.30 Ponedeljkov športni pregled 21.00 Dokumentarna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.10 6. krog - šport iz zamejstva AVSTRIJA 1 9.00 Poročila nato Alf 9.30 Avstrija v sliki 10.00 TVvšoli 10.30 Manekenka in vohljač 11.20 High Chaparral 12.10 Visoka hiša 13.10 Aktualno 13.45 Tednik 14.10 Sanjski cilji 14.20 Očarljiva Jeannie 14.45 Polna hiša 15.35 Babar 16.00 Am, dam, des 16.20 Mini oder 16.30 Mini srečanje 16.55 MiniČVS 17.05 Iščemo najbolj skrivnostno žival sveta 17.30 Vif - zak 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato Kdo nudi več 19.30 Časvvsliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Otok sanj 21.00 Novo v kinu 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Magnum 22.00 Pogledi s strani 22.10 Petje morskih deklic 23.30 Dempsev & Makepeace 0.15 Poročila AVSTRIJA 2 8.30 Vreme - panorama 16.20 Leksikon umetnikov nato Takrat 16.30 Lindenstrasse 17.00 Otvoritev SP v alpskem smučanju 18.00 Alf 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Šport ob ponedeljkih 21.08 Mojstri kuhajo 21.15 Šiling 22.00 Čas vs liki 22.25 Novi red 23.10 Skrivnost 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa, EPP, obvestila -16.30 - Vroči telefon - aktualna tema za mlade - 17.00 - Na obisku pri osnovnošolcih na Bukovici - 17.30 - Zakajčkova mini šola -17.50 - Ta nori svet - 18.00 - Oddaja v živo - pogovor z urednikom mladinskih revij -19.00 - Odpoved programa - EUROSPORT 6.00 Sky news live/Nesline 7.00 D. J. Kat, otroška oddaja 8.30 Evrobika 9.00 Biljard 12.00 Alpsko smučanje, slalom v VVengnu, ponovitev 13.00 Košarka, Evropski pokal, ponovitev 13.00 Košarka, Evropski pokal, ponovitev 14.00 Motošport 15.0 Biljard, Snooker Masters v Birminghamu, 9. dan, prenos 19.00 World jet ski tour 19.00 Poročila 20.00 Biljard, Snooker Masters 23.00 Hokej, ameriška profesionalna liga 0.00 Košarka, ameriško univerzitetno prvenstvo 1.00 Poročila, ponovitev MTV 7.00 Avvake on the vVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video s Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 Club MTV 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greatest hits 18.30 MTV prime 19.30Dial MTV 20.00 Video, z Ravjem Cokesom 22.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greatest hits 1.00 Video, s Pip Dann 3.00 Nočni video FILMNET 7.00 Plain Clothes, komedija z Dianne Ladd, Arlison Hovard in Georgeom VVendtom 9.00 The Snowqueen 11.00 Alcaptar, drama 13.00 Moonraker, Roger Moore 15.00 Rain Man 17.30 Bob le Flambeur 19.15 For Keeps 21.00 Real man, igra James Belushi RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Tenis, Australian Open, posnetek in prenos 11.30 Ponovitve 12.35 Oddelek M, serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan 14.05 Springfieldska zgodba 14.50 Tenis, Australian Open, posnetek 15.38 Neto 15.50 Bojna ladja Galaktika, 2. del 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Salvatore 18.00 Mož za šest milijonov, Obračun 18.45 Poročila 19.15 ATEmM, serija 20.15 Mini Playback Show. otroci imitirajo pop zvezde 21.10 Umor je napisala, zadnji del serije 22.05 Tenis, Australian open, posnetek 22.35 Poročila 22.45 10 Pred 11, kulturni magazin 23.10 Playboy late night, moški magazin 0.00 Nora javna hiša, angleška erotična komedija tfh alples industrija pohištva \ v \ :0# \ \ \ \ \ \ ■ ' - ' ■ ■ tth alples//^ alples tfA alples KINO 21. januarja HOROSKOP 9 9 < < Z < i* - < .2 C/3 Z _, q£ C O center amer. krim. film MIAMI BLUES ob 16., 18. in 20. uri storžic Danes zaprto! železar ital. akcij, film MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 18. uri, amer. trda erot. VEČ KOT STRAST ob 20. uri radovljica amer. zab. film NORA ZABAVA V EVROPI ob 20. uri bled amer. krim. film TURNER IN CASH ob 20. uri GLASBENI KOTIČEK MIKA POSNELA PRI HELIDONU Današnjo rubriko namenjamo zabavni glasbi in se kar ustavimo v domačih gorenjskih logih. Dobro se še spominjam pogovora z zapriseženim pop disco glasbenikom Marjanom Pangosom, vodjem skupine TEN iz Kranja, ki je po petih letih delovanja skupine takole razmišljal o zaokrožitvi osmih skladb (v svojem stilu brez harmonike) v težko pričakovano kaseto: "Najprej je nastala pesmica Ani, ljubezenska tema, ko se ni hotel prijeti, smo ji rekli Hvala ti, potem smo jo hoteli prevarati s Šminko, kar pri Filomeni zopet ni vžgalo, pa smo ji rekli Zbogom mala in pa Brez mene (Išči nove dni), Resnica v vinu pa sprašuje Povej mi ti. Torej manjka samo še naslovna "hit pesem". Potem so Te-novci med poslušalci in plesalci preizkušali, katera izmed novih skladb Andreja, Za teboj ne bom jokala, Zvezde gledajo z neba in Vrni se (na besedilo pevke Mirjane Čemažar) se bo najbolj obnesla. Vendar se za snemanje v tonskem studiu niso mogli odločiti, zato pa se je odločila kot solistka Mirjana Čemažar in posnela v studio Cankarjev dom deset skladb... Marjan Pangos je na jesen razpustil kranjsko skupino TEN, zaradi plitke slovenske estradne scene pa je klaviature zamenjal za harmoniko in kot kaže spremenil načelo! V avstrijskem Eberendorfu veselo igra v ritmu valčka in polke in ni več daleč čas, ko bo morda tudi zaplesal. Mirjana Čemažar iz Škofje Loke pa je stopila iz ansambl-ske anonimnosti Kakaduja, Maja in Tena ter se pojavila z novim imenom in kaseto: MIKA kot solistka. Mika, ki seje potrjevala že na radijskih oddajah Kar znaš, to veljaš in Glas mladih, je obiskovala tudi pouk solo petja pri Ileani Bratuž Kac-jan na kranjski glasbeni šoli, kjer seje naučila tehnike petja. "Vedno sem hotela posneti glasbo, ki bi jo pela s srcem, Prihaja Mika glasbo polno energije in čustev. Priložnost sem dobila po srečanju z Božidarjem VVolfan-dom - VVolfom. Poskusno smo posneli eno pesem, moje petje mu je bilo všeč, po predvajanju pa tudi odgovornim na Helido-nu, ki so odobrili izdajo kasete. Wolf je napisal glasbo, ki mi je pisana na kožo, hitro pa sem začutila tudi sporočilo pesmi, ki jih je napisala Helena Ba-nič," je povedala Mika. Deset skladb na prvi kaseti s preprostim naslovom Mika označuje glasbo za ženski pop ročk s spevnimi melodijami, kakršne na Slovenskem praktično ni. Čeprav ni naslovne skladbe, bi njeno vlogo lahko nadomestila izrazito vodeča melodija Svobode ne dam, ki je v modernem ritmu labambe. Temperamentne, živahne pesmi so še: Po tvoje ne bi smela, v ročk ritmu pa Pridi in Tudi mene nekdo ljubi. Mikini romantični duši pa se lepo podajo ljubezenske teme: Zakaj sem ti verjela, Če me boš zapustil, Ustavi čas in Zadnji poljub. Sentimentalna skladba Zbudi se je pevki sami najbolj všeč, ker meni, da jo je čustveno najbolje interpretirala. V serijo romantičnih skladb pa sodi še lahko igriva pesmica Za vedno. Pesmi izražajo energijo in čustva, sproščenost in svežino... Te dni se odpravlja na slovensko turnejo po diskotekah, za imidž pa ji skrbi Frizerski salon Meta iz Podlubnika. Mika, 26-letna administratorka v Iskri Kibernetiki, samozavestno stopa na slovensko estrado, pridružila pa se je pevcem v Helidonovem glasbenem založništvu... OVEN Dnevi pred vami vam obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, na vas pa je, ali jih boste uspeli izkoristiti. In nikar ne pozabite na svojega partnerja. BIK Trenutek, ki ste se ga tako bali, je končno za vami. V resnici pa se bo sedaj šele začelo, zato si nikar ne jemljite predolgih počitnic. Prijatelj se vam bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo realizirati. DVOJČEK Ne kažite tako očitnega zanimanja za svojega partnerja, saj vam lahko to še stopi v glavo. Ugodnosti se 'lijMil: bodo. podvojile in prav z lahkoto vam bo uspelo tudi tisto, kar sploh niste nameravali. RAK gcy-x\ S popolnoma novim pristopom boste napravili na ' svoje prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristili boste ^S£22: trenutne razmere in prav hitro se boste znašli v prijetni družbi. Pazite na svoja čustva. LEV Nekdo vam bo ponudil zanimiv predlog in z veseljem ga boste sprejeli. Obeta se vam prijeten večer, ki vam lahko v prihodnosti še veliko pomeni. Vse pa je odvisno predvsem od vaše iznajdljivosti, ki pa najverjetneje ne bo zatajila. DEVICA Spoznali boste nekoga, ki sploh ne bo vaš tip, a bo imel vse preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspeli upreti. Tako ne boste niti opazili, kdaj se boste ujeli v zanko, ki ste jo pripravili nekomu povsem drugemu. TEHTNICA Trenuten razplet dogodkov vam ne bo omogočal kdove kakšnega mešetarjenja s srčnimi zadevami. Držite se raje tistega, ki ga imate, pa čeprav je nekdo drug veliko bolj mamljiv. Toda tudi veliko bolj nedosegljiv! ŠKORPIJON Partner vam bo v odločilnem trenutku nenadoma obrnil hrbet in to vas bo prizadelo tako čustveno, kot tudi povsem materialno. Toda premislite, ali niste prav vi tisti, ki ste storili začetni korak v vajinem sedanjem prepiru. STRELEC V vaše življenje bo vstopil nekdo, ki ste ga do zdaj poznali le iz pripovedovanja svojih prijateljev. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu pa vas bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve - mogoče pa bo vendarle uspelo? KOZOROG Prepustite se svojim čustvom in si privoščite prijeten konec tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe drugačne - mogoče ravno tiste prave. Za delo pa bo čas drugič. VODNAR Vsaka ljubezen je na neki način slepa in se vdaja ne-I: kontroliranim čustvom. Vaša sreča pa je predvsem v tem, da imate pametnega in razumevajočega partnerja, zato je vaš strah popolnoma odveč. RIBA Ljubezenska avantura vas bo dobesedno vrgla iz ustaljenega življenja, po drugi strani pa vam bo prinesla neverjetno srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zato se vam na vsak način splača potruditi. m Vtema tedna TONI NIČ! Je čas vojne, je čas miru... Je čas življenja, je čas smrti... Je čas sovraštva in je čas ljubezni... Je čas političnih norosti in je čas politične zrelosti... In kakšen čas živimo,mi, tu in zdaj? Če bi se Tavčarjeva Meta iz Cvetja v jeseni dandanes morala politično angažirati in živeti v tem našem spletu vsakršnih norosti in bolečin, bi bila s tremi besedami na moč ilustrativna. »To ni nič,« bi rekla Meta, »to res ni nič«! Kaj pa, lepo vas prosim, še vidite okoli sebe drugega kot en sam velik NIČ? Če seveda niste kakšen fanatični zatreska-nec v slovenski romanticizem 19. stoletja, nepoboljšljivi optimist ali celo človek nevsakdanjega prepričanja, da se počutite bolje, ker živite slabše? Minuli dnevi so še zadnje zadrte zagovornike yu - federalne linije na teh tleh prepričali, da z Beogradom ni nič! Neka »podmukla izdajica« vsesrbskih interesov je namreč vrgla na plan tajni uradni list. Srbija je nonšalantno izvedla rop stoletja, ko je vdrla v monetarni sistem in s tem za cirka šest mesecev zagotovila živilske karte svojemu narodu. Udri tam, kjer je in takrat, koje čas. Ni kaj: primarno emisijo so okupirali pravi ljudje, na pravem mestu in ob pravem času. Po formuli torej, ki je vedno učinkovitu! Jugovina ne slovi le po svojih čevapčičih, za njeno balkansko mentaliteto je že nekaj časa značilno, da hudičevo dobro ve, kdaj je pravi čas za kakšne megalomanske poteze. Da se je dinar tiskal v istih serijskih številkah, še ni nič; kapo je treba dati dol ob pravočasno izvedenem ropu! Pri nas se take velike stvari udejanijo vedno tedaj, ko je kakšen element, ki bi stvar utegnil preprečiti, na dopustu ali je na bolniški! Tudi namestnik guvernerja je bil na bolniški. Tako kot je v Jovičevi odsotnosti baje podpredsednik Mesič odposlal v rodni mu Zagreb milijarde za nakup helikopterjev za protipožarno zaščito v Dalmaciji! In še kaj bi se našlo iz bližnje in daljnje preteklosti in še kaj malega bo najbrž v bližnji prihodnosti! Saj te kar srh spreletava ob pomisli, kako šele so se te zadeve urejale pod partijsko zastavo! Ampak tedaj je bila svetovna politika drugačna, tedaj so želeli mir na Balkanu, zato so naši komunistični veljaki inozemske »pufe« naročali kar po telefonu! Še pomnite tovariši, kako je bilo fletno in brez rom-pa in pompa promptno urejeno? Proletarska raja pa tako ali tako ni nič vedela - kdor ne ve, nič ne de! A čeprav bi vedela, kako se krade, ne bi smela nič pisniti! Sovražni elementi, ki so sem in tja vendarle kaj izčvekali, pa so šli na cesto ali sedet! Komunistična inkvizicija ni bila za hece. Pettauženkrat smo že na tem mestu zapisali, da se moderna demokracija ravna po izreku francoskega humanista: »Ne strinjam se z vami, ampak do smrti bom branil vašo pravico, da drugače mislite.« In pettauženkrat bomo še zapisali -če nam bo dano - vse dotlej, dokler ne izginejo iz naših časopisov vesti o preganjanju drugače mislečih. Kam pa, za božjo voljo, pridemo, če se bodo zdaj odstavljali odlični managerji samo zato, ker so bili rdeči? Naj jih odstavljajo, kar - a le v primeru, če imajo najodličnejše zamenjave, ne pa take, ki v srcu dobro, se pravi, provladno mislijo. Sicer pa: zdaj je res že skrajni čas. da se ob vsej tej ideološki gonji na rdečkarje v parlamentu vzdigne kakšen poslanec in vehementno zahteva, da dvignejo roke vsi tisti v poziciji, ki so bili kdajkoli rdečkarji. Prizor za bogove, ko bo vse kar črno od dvignjenih rok! Če bi bila Tavčarjeva Meta poslanka, bi ob množici dvignjenih rok žalostno zavzdihnila: »To ni n'č - to res ni n'č«! • D. Sedej (mmmmmiGLAs ŠE POMNITE, TOVARIŠI? Naj to mirno gledamo?!? Ko je v okolici Kranja umrl V.L., član Partije in bivši partizan, so starši soglašali, da bo pogreb brez cerkvenih ceremonij. Frontni odbor, partijski funkcionarji so prevzeli takoj skrb, da bi bil pogreb čimbolj slovesen. Medtem ko so le-ti pripravljali pogreb, je stopil v akcijo znani reakcionar A.S. Tolikokrat je obiskal Vinkove straše, da so se omehčali in pristali na cerkven pogreb. Pri tem so mu vneto sekundirale vaške tercijalke in sam gospod župnik! Gospod župnik, kar je res, je res, niso rekli niti besedice, samo Vinka so prišli po-kropit, čeprav so vedeli, da je bil vse do smrti čisto drugačnega svetovnega nazora, kakor oni. Pritisk seveda ni bil majhen in tudi ne neorganiziran. Vprašujemo se, koliko časa bo ljudska oblast mirno gledala na svobodo ljudi, kakršen je reakcionar A.S.? Že leta 1950 je bil z ženo in hčerjo izključen iz OF zaradi nenehnega rovarjenja proti Partiji, OF in ljudski oblasti. Svoje nastrojenje je zlasti dokazoval na volitvah. Ne da ni hotel voliti, celo zveste in dobre drža-vljanje, oziroma člane organizacije je hujskal proti oblasti in organizacijam in jih odvračal od volitev. V času, ko iztrebljamo zadnje ostanke reakcije med duhovščino in posvetnimi ljudmi, spet misijonarjenje pri straših! Zakaj je potegnil v poskus spreobrnjenja tudi tercijalke in da bi še bolj zaleglo, še gospoda župnika (ali pa gospod župnik njega, kaj se ve!?). Mar naj tako početje mirno gledamo? Gorenjski glas, leta 1952 ČLOVEK, NE JEZI SE Ste bili minuli vikend v Kranjski Gori na "Zlati lisici"? Ste videli slovensko zmago vsaj po televiziji? Smo ali nismo - Nataša je naša, kolajna za prvo mesto tudi. Po famoznih 88,5 odstotka, kolikor nas je v Sloveniji bilo "ZA" na plebiscitu, je bilo smučanje naših deklet na Zlati lisici novo blagodejno sredstvo za moje slovensko srce. Takšnale zmaga nad vso svetovno elito, pa še druge osvojene točke za svetovni pokal - za pravo slovensko srce ni boljšega baldrija-na. Jasno, da sem se v tem tednu takoj z novim zanosom vključil v akcijo "Podarim dobim". V Novem letu smo glede slovenskih zmag dobro zastavili, še na drugih področjih bomo malo bolj pljunili v roke in ni vrag, da se ne bi zavihteli iz težav. Ampak majčkeno lepotno napako pa vendarle imajo tako Natašine kot Veronikine in Katjušine točke za svetovni pokal. Vselej nam je ob pogledu na naše smučarke in smučarje, ki so stali na zmagovalnih stopničkah, še dodatno zaigralo slovensko srce, ker so se ob njih svetile lepe smuči z napisom Elan. Na Zlati lisici pa smo videli naše najboljše smučarke z japonskimi in avstrijskimi smučkami. In v torek, ko smo v Gorenjskem glasu poročali o slovenskem zmagoslavju v Kranjski Gori. smo podrobno poročali tudi o odisejadi begunjskega kolektiva, o prizadevanjih tretjega stečajnega upravitelja in o tem, da je brez dlake na jeziku povedal tudi to, da ima afera Elan pestro umazano ozadje. Držimo pesti in upajmo, da bo v tretje šlo rado ter da bo stečajni ekipi uspelo rešiti Elan - saj slovenska smučarska zmaga na japonskih, avstrijskih ali francoskih dilčah je zmaga, toda na Elankah bi izgledala še za tržni odtenek bolje. Tudi namesto baldrijana za slovensko srce, ki trepeta za delovna mesta, za socialno preživetje, za svobodo. Našim dekletom, ki v belem cirkusu dokazujejo, da slovenski narod ni od muh, pa velja vsakič posebej glasno zaploskati. Aklamator Simbolična prodaja sveč Svobodni sindikati v jeseniški železarni res niso kar tako: trudijo in trudijo se, da so delavce oskrbeli z ozimnico, občasno pa prirejajo tudi druge sindikalne prodaje. Ne bi zdaj razpravljali, kako jih delavci sprejemajo: verjetno z veseljem, saj vsak prihranjen dinarček pride prav. V tej svoji vnemi, da bi članom sindikata v teh hudih časih kar najbolje pomagali, pa so šli še tako daleč, da so za lanske Vse svete organizirali nič več in nič manj kot - prodajo sveč! V nelikvidni Železarni je bila ta sindikalna prodaja zelo zgovorna in več kot simbolična! • D. S. NAŠA REPORTAŽA Nismo nobeni fanatiki! < i X < —j Z tU te c Ob koncu januarja bo Lipa hoiding d.o.o., ki jo vodi Stane Oblak - Hamurabi, v Gorenjskem tisku v Kranju natisnila v barvnem tisku nove bankovce, lipe, ki jih Lipa holding pripravlja že leto in pol. Zdaj je v obtoku 10.000 lip in je plačilno sredstvo v 130 trgovinah in lokalih. Bila je izpostavljena ponarejevalcem, zato je Stane Oblak pritegnil v ta projekt, ki zanima tudi tuje proizvajalce denarja, naše znane strokovnjake. Oblikovali so nove lipe. V projektu sodelujeta tudi oblikovalec nove lipe Klemen Rodman iz Rodin in Miran Dolar iz Zabreznice. Liki in motivi so tipično slovenski »Želeli smo ustvariti kvaliteten in lep denar, ki ne bi bil všeč le nam, ampak tudi tistim, ki ga ne želijo,« pravi Klemen Rodman. »Pri tem si seveda iščeš likovne vzornike - te sem našel v nizozemskem guldnu, finski marki in švicarskem franku. Likovna izhodišča in kompozicijska načela izbranih tujih bankovcev sem poskušal urediti v bolj rafinirano in racionalno obliko, saj gre za razpoznavnost, tako ene kot vse družine lip. Miran Dolar Mislim, da je imenovanje novega denarja, lipe, primerno, saj je kratko in lepo in se uvršča med večinska kratka imena. Bankovci so opremljeni z enotno projektno mrežo, ozadjem, ki izloči dva relevantna pojma Triglav in morje, ki simbolično definirata območje projekta. Lice bankovcev krasijo portreti znanih slovenskih mož s področja kulture, znanosti in umetnosti, na hrbtni strani pa so motivi, ki se vsebinsko povezujejo z liki iz prve strani. Znakovna interpretacija, liki in motivi so tipično slovenski. Našo deželo identificirajo po kulturnih, duhovnih, regionalnih in avtohtonih značilnostih. Namesto ležečega smo izbrali stoječ format, prav tako navzkrižno šifriranje, da ni ne- potrebnega obračanja pri štetju in zlaganju. Bankovci so opremljeni z vtisnjenimi znamenji, da jih bodo po vrednostih razpoznavali tudi slepi, po velikosti so enakih dimenzij, barve sledijo spektru mavrice v intenzivnih barvnih odtenkih, tako da jih je lažje razlikovati. Vodni žigi - lipovi listi, kontinuirano tečejo v gornjem pasu vseh bankovcev. Da bi se izognili ponarejanju apoena, ki bo najpogosteje v obtoku, to je bankovec za 10 lip - v prihodnje bo opremljen z ženskim likom slikarke Ivane Kobilice -bo vseboval vodni žig, nitko, tisk bo viden le na UV svetlobo, fluorescentna tkiva, kemične zaščite papirja, barvnih nanosov...« Zakaj diskvalifikacija lipe? Na bankovcih so za zdaj: Anton Janša, Primož Trubar, Jakob Gallus Petelin, baron Janez Vajkard Valvasor, Ivana Kobilica, Anton Martin Slomšek, in dr. France Prešeren. Seveda pa pripombe in predloge Lipa holding še vedno zbira in jih bo upoštevala. »V najbolj razvitih državah samo en bankovec zaposli izdelovalce za 4 mesece,« pravita Miran in Klemen. »Nemci so nov denar pripravljali osem let, tri leta so se ukvarjali samo z liki. Zanimivo je, da se je ime lipa kot plačilno sredstvo pojavilo že v med vojno okupirani Ljubljani - predlagatelj je bil arhitekt Simčič. Po vojni je bil prvi naš denar s socrealističnimi liki kar lep, dokler ni prišel do današnje stopnje, stopnje »nagravžnosti«. Oblikovanje prve lipe je bilo namenjeno predvolilnemu vzdušju in čeprav so vsi naši sedanji vodilni tedaj mahali z lipo in obljubljali, da bo lipa naš denar, je zdaj zavladal popoln molk. Še več: gre za diskvalifikacijo lipe, čeprav ima popolno kritje v zlatu in gospod Oblak ne dela čisto nič nezakonitega, sicer bi ga že zaprli. Nismo nikakršni fanatiki, nimamo nobenega zaslužka in trdimo, da smo se posla lotili z vso odgovornostjo. Če se bo vlada odločila za kakšno drugo varianto, potem bomo v vsakem primeru dobili nov inflatorni denar, kajti po trditvah znanih ekonomistov je rešitev le vzporedna, paralelna valuta. In to lipa je, kajti projekt je že tako daleč in trdimo, da tudi kvalitetno pripravljen, da bi bila prava neumnost, da bi ga zaradi neke tipično slovenske »fovšije« zavrgli. Neumnost je tudi misliti, da bi se s slovensko valuto dalo mastno služiti -Slovenija je pa le premajhna, da bi se lahko to zgodilo. Kljub vsemu se bo Lipa holding marca spremenila v delniško družbo. Klemen Rodman Lipa se lahko prebere tudi kot lira! Midva sva v letu in pol oble-tala pol Slovenije: od etnologov do numizmatikov, likovnikov, knjižničarjev, bila v seme-niščni knjižnici. Pri snovanju nama je veliko pomagala cerkev s svojimi arhivi. Upoštevali smo tudi vse predloge inštituta za oblikovanje in društva za oblikovanje. Med najbolj pogostimi vprašanji so: zakaj je denar pokončen, zakaj ni ženskih likov, zakaj lipa? Zdaj smo vključili Ivano Kobilico, ženski liki pa bodo tudi na kovancih. Vsi portreti so delo akademske slikarke Vesne Obidove. Kar se pokončnosti tiče. je v tem lahko tudi nekaj simbolike: bo slovenska valuta vsaj stala. Pri pregledovanju imen tujih valut pa analiza kaže, da je enozložnih 24 odstotkov, dvozložnih 60 odstotkov, tri-zložnih 13 odstotkov in več-zložnih 2 odstotka. Lipa je zatorej kar lepo ime in se uvršča med večinska kratka imena. Lahko pa jo boste prebrali tudi lira, če vas zanese v cirilico...« Kar je res, je res! Koliko vznesenih predvolilnih besed o suvereni Sloveniji, koliko mahanja z lipo in koliko priseganja na slovenski denar! Zdaj, ko imamo pred sabo estetsko lepo oblikovano lipo, ki bo ob upoštevanju strokovnih pripomb še lepša in bolj dovršena, pa nič! Če ni niti uradne obrazložitve, zakaj naj lipa ne bi bila naš denar, si lahko mislimo vse mogoče, se lahko spomnimo tudi pregovora: Če bi zavist gorela, bi pol sveta objela! • D. Sedej SALON OKVIRJEV kranj 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 10.00 Kulturna dediščina: Zadar 10.30 V hribih se dela dan... Sedem očesc 11.05 Kvaliteta življenja 11.35 Sedma steza 11.55 Osmi dan 14.50 Video strani 15.00 Žarišče, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev 17.05 Kulturna dediščina: Zadar 17.35 V hribih se dela dan... Sedem očesc 18.10 EP video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 18.15 Zgodovina Vatikana: Od Konstantina v naš čas, ponovitev 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Prepričevanje, angleška nadaljevanka 20.55 Novosti s knjižnih polic 21.05 Večer z Dannvjem Kavjem 22.15 TV dnevnik 22.40 Sova To ni služba za ženske, angleška nanizanka Vrnitev Arsena Lupina, TV nanizanka 0.00 Video strani 16 10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Mali svet, oddaja za otroke 17.10 Portret znanstvenika: Zdravko Lorkovič 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Dekalog, TVfilm .20.55 Žrebanje lota 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.30 TV dnevnik 22.50 Poročila v angleščini 22.55 Kinoklub Evropa: Boljše življenje, francoski film 0.25 Poročila 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 9.55 Hinterglemm: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. teka 11.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 12.55 Hinterglemm: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 2. teka 16.00 SP v alpskem smučanju, slalom (m), posnetek 17.00 Ljubljana: DP v hokeju na ledu: Olimpija - Jesenice, 1. tretjina, prenos 17.35 Regionalni programi TV Slovenija - studio 2 Koper 18.35 Ljubljana: DP v hokeju na ledu: Olimpija - Jesenice, 3. tretjina, prenos 19.15 Tamburaška skupina Koleda 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer 20.35 Pozdrav Gregorvju Pecku, ameriški dokumentarni dilm 21.50 Škrlatno in črno, ameriški film 0.10 Yutel 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Mali svet, oddaja za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Goranove zgodbe: Koča 10.25 Vprašajte - odgovarjamo: Puberteta 10.40 Irena v svetu baleta 11.10 Naši likovniki: Blaž Jurjev Trogiranin 11.40 Priče preteklosti: Vodne poti 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.15 Potovanje po ameriškem zahodu 15.25 Neznana dediščina KOPER 16.00 Šport 16.30 6. krog - šport iz zamejstva, ponovitev 17.30 Primorski regionalni program 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program: Dan na dan, TV film 20.00 Celovečerni film 21.30 Justice, TVfilm 22.15 Žrebanje lota 22.20 TV dnevnik 22.30 Zadetki tedna AVSTRIJA 1 9.00 Poročila nato Alf 9.30 Angleščina 10.00 TVvšoli 10.30 Schut 12.20 Novi red 13.05 Aktualno 13.15 Mi 13.45 Izdelovalci vina 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Polna hiša 15.35 Oddaja z miško 16.00 Am, dam, des 16.20 Mini tiralica 16.30 Mini atelje 16.55 Mini ČVS 17.05 Degrassi Junior Migh 17.30 Mini reportaža ' 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato Kdo nudi več 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturnih dnevnik 20.15 Kalifornijske pustolovščine pod vodo 21.07 Dallas 21.50 Pogledi s strani 22.00 Na lovu za izgubljenim zakladom 23.35 Dempsev & Makepeace 0.25 Aktualno AVSTRIJA 2 6.30 SP v alpskem smučanju: SP nonstop 8.30 Vreme - panorama 9.45 Saalbach - Hinterglemm: Slalom za moške - 1. tek 11.50 Šport ob ponedeljkih 12.45 Slalom za moške - 2. tek 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 17.00 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa Experts, komedija, John Travolta 15.00 Midnight Covvbov, igrata Du-stin Hofman in Jon Voight 17.00 Si I -ver Bullet, igra Corey Haim 19.00 Gremlins 21.00 Moonvvalker, fantastična pustolovščina, Michael Jackson 23.00 The Sicilian, igra Christopher Lambert 1.00 Vridjag 3.00 Loot 5.00 Foreign Body RTL PLUS 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva 23.05 EUROSPORT 6.00 Sky Nevvs/Nesline 7.00 D. J. Kat, otroška oddaja 8.30 Evrobika 9.00 Biljard 12.00 SP v alpskem smučanju, slalom (m) 14.30 Surfanje, Oahu/Ha-vaji 15.00 Biljard 19.00 Nogomet 19.30 Evrošport 20.00 Biljard 23.00 Shovvcatchen 0.00 EP v umetnostnem drsanju, Izvirni program žensk, iz Sofije 1.30 Poročila, ponovitev MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video s Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 Club MTV 17.00 Coca cola report 17.30 Greatest hits 18.30 MTV v kinu 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Ravjem Cokesom 21.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greatest hits 1.00 Video s Pip Dann 3.00 Nočni video 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Tenis, Australian Open, posnetek 11.30 Ponovitev: Tvegano/12.00 Cena je vroča 12.30 Oddelek M, serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Springfil-dova zgodba, serija 14.50 Tenis, Australian Open, posnetek 15.30 Neto 15.50 Buck Rogers, 2. del 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča 17.45 Sal-vatore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Nova Jamie, 1. del 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider, Helijeva igla 20.15 Ženske kot vaba za CD 7, itaiijansko-španski film, 1966 21.55 Tenis, Australian Open, posnetek 22.25 Eksplozivno, Vroči stol 23.15 Poročila 23.25 Zakon v Los Angelesu 0.15 Equalizer, Kitajska ugrabitev, igra Edvvard Woodward 1.00 Aerobika TELECLUB FILMNET 7.00 Salsa 9.00 Mr. Forbush and the Penguins, igrata Hayley Mills in John Hurt 11.00 Broken Lullaby 13.00 The 11.00 Les Keufs, Francija 1987, igra Jean-Pierre Leaud 14.00 Rocket Gibraltar, ZDA 1988, igra Burt Lanca-ster 16.00 Acidental turist, ZDA 1987, igra William Hurt 18.05 Death Town, Francija 1985, igra Richard Anconina 20.00 Crazy moon, ZDA 1986, igra Kiefer Sutherland 21.30 Shogun, ZDA 1980, igra Richard Chamberlain 23.35 Big Harry, ZDA 1986, igra Ron Silver UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ Trg revolucije 1, Kranj razpisuje prosto delovno mesto v Sekretariatu občinske skupščine in izvršnega sveta L TAJNICA PREDSEDNIKA OS IN IS Pogoji: - srednja strokovna izobrazba upravne ali ekonomske smeri - 2 leti delovnih izkušenj - 2-mesečno poskusno delo - strokovni izpit Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Strokovni izpit za delavce v državni upravi se lahko opravi v enem letu po sklenitvi delovnega razmerja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov Občina Kranj, kadrovska služba, Trg revolucije 1, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. NOVO V KINU HOT SPOT Igrajo: Don Johnson, Virginija Madsen, Jeniffer Connely Harry Madox trguje z rabljenimi avtomobili v malem teksaškem mestu. V tem kraju, bogu za hrbtom, se človek lahko ukvarja samo z dvema stvarema, od katerih je ena gledanje televizije. Harry se torej hkrati zabava z dvema ženskama, od katerih je ena soproga njegovega šefa, hkrati se ukvarja še s problemom, kako oropati banko, ne da bi ga seveda prijeli na delu. Podvig ne uspe, kakor si ga je zamislil, vendar pa se kljub temu uspe rešiti, kajti alibi mu nudi šefova žena. DON JOHNSON KOT LJUBLJENEC ŽENSK V VROČEM LOKALU, KI DIŠI PO SEKSU... < Z < oo UD O. c/5" - O C/3 Z o: O O KINO 22. januarja CENTER amer. krim film MIA MI BLUES ob 16., 18. in 20 uri STORŽIČ amer. kom. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 18. in 20. uri 2ELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. kom. LJUBEZENSKA ŠOLA J. MUTZEN-BACHER ob 20. uri RADOVUICA amer. akcij, film OBRAČUN OB 3 15 ob 20. uri BLED amer. krim. film TURNER IN CASH ob 20. uri BRALCI SVETUJEJO Zadetek v črno Kot smo vam obljubili, spoštovani bralci, objavljamo nekaj vaših mnenj, ki ste nam jih posredovali za našo prilogo GL16AS. Nova priloga GL16AS je zadetek v črno, piše Marjan Fri-škovec iz Kranja, saj ni tako suhoparna, kot so drugi napovedniki TV in radijskih programov. V njej je veliko zanimivosti, ki nudijo prijetno branje. Pogrešam pa več sporedov za satelitske programe, ker imam možnost spremljanja teh programov. Lahko bi se povezali s kranjskim radiom in napravili lestvico kot Radio Žiri. V zadnji številki je bila predstavitev meteorologa s Kredarice zelo zanimivo branje, saj predstavlja bolj redek poklic. Pogrešam pa nasvete arhitekta, lahko bi bilo tudi več nagradnih ugank... Jože Ponikvar iz Škofje Loke nam je poslal vrsto predlogov, med drugim si želi, da bi objavljali razpored dežurnih trgovin; Jenko Marinka iz Cerkelj si želi več preglednosti pri televizijskih in drugih oddajah in predlaga, da brez škode lahko izpustimo take članke, kot je bila v zadnji prilogi Poslanica. Kako, pravi Marinka, naj predsednik z veseljem vošči narodu, če mu že vnaprej poveš, da mu boš zlonamerno pregriznil vsako besedo, priporoča, da se izogibamo takih ljudi, ki sejejo le sovraštvo... Pohvalili pa so nas: Zlatko Gale iz Smlednika, Jožica Papler iz Tržiča, Bojan Belehar iz Kranja, Anica Pivk iz Tržiča, Sabina Benedik iz Kranja, Cvetka Tušek iz Selc. Ana Debelak, iz Križ .Majda Šoro iz Kranja, Klavdija Čufar z Jesenic, Klara Drekonja iz Preddvora, Simon Znidar iz Kranja,Franc Brdnik iz Smlednika, Marjan Ma-jes iz Cerkelj, Katarina Bertoncelj iz Selce in še številni drugi ... Za vse vaše dobronamerne predloge in pripombe se vam zahvaljujemo. Kolikor bo le mogoče, jih bomo upoštevali. Pišite nam! • D. S. NAGRADNA IGRA: kaj je na sliki Sprašujemo vas, kaj je skriti predmet, od katerega smo danes objavili prvi detajl. Za prvič vam bomo povedali le to, da je ženskega spola, da pa jo večinoma uporabljajo le moški za koristno kmečko delo. Če bomo dobili več pravilnih odgovorov, bomo žrebali. Nagrada je seveda skriti predmet. Če pa po prvi objavi ne bo pravilnega odgovora, bomo odkrili malo več... Odgovore pošljite do srede, 23. januarja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja l, 64000 Kranj (za skriti predmet). Kupon Na sliki je Moj naslov Helena pri Čemažar jevft v Poljanski dolini Helena Blagne je obiskala našo nagrajenko, Natašo Čemažar, ki je povabila domov tudi svoje sosede in sošolko... Foto: Jure Cigler »Oh, saj sploh nismo verjeli, da smo res izžrebani,« so nam rekli pri Čemažarjevih v Gorenji Dobravi v Poljanski dolini, ko smo v ponedeljek popoldne prišli na obisk z našo priljubljeno pevko Heleno Blagne. Štirinajstletna Čemažarjeva Nataša je bila namreč srečna izžrebanka, ki jo je obiskala Helena Blagne. Nataša je bila velikodušna in je svojo srečo, da lahko poklepeta s Heleno, delila tudi z drugimi v vasi, predvsem s sošolkami. Na obisk je prišla tudi njena najboljša prijateljica Urška, pa soseda, za mizo so sedeli vsi Čemažarjevi. Nataša in Urška sta se dobro pripravili in Heleni zastavili kar nekaj vprašanj. Helena je prijazno odgovarjala na vsa vprašanja. Povedala je, da sodeluje z ansamblom Abra kadabra, da zdaj živi v Ljubljani, da zelo veliko nastopa, da tekste večinoma piše sama. Na najnovejši kaseti samo štirih pesmi ni napisala sama. Na njenih koncertih je vedno veliko ljudi, pojasnila pa je, zakaj ni bila na koncertu v Primadoni na Trebiji. Šlo je za nesporazum med njo in managerjem, tako da ni prišla, za kar se svojim občudovalcem, ki so jo zastonj čakali, iskreno opravičuje. Helena najraje je pizze in tatarski biftek. Za Silvestrovo je nastopala pred polno dvorano na Golovcu v Velenju, solo pevka je že pet let, pet let pa je nastopala z ansambli. Začela je peti s petnajstimi leti. Dejala je, da ima na festivalih malo treme, vendar se tedaj, ko stopi na oder, naglo izgubi. Za seboj ima že tri prve festivalske zmage, tri prve nagrade in več drugih nagrad ter tri samostojne kasete. Zdaj se pripravlja na Melodije morja in sonca in veliko vadi. Osebno pa ji je najljubša pesem Moj dom. Nastopila je v Turčiji, Avstraliji, Kanadi, na Novi Zelandiji, vzorniki pa so ji Tina Turner, od naših pa Simona Vodopivec in Alenka Godec. Skratka: pri gostoljubnih Čemažarjevih je bilo zares prijetno in veselo. Ob koncu je simpatična Helena poklonila Urški in Nataši svoj plakat s podpisom, avtograme pa je dala tudi za vse Urškine in Natašine sošolce in sošolke... • D. Sedej ŠERPOVSKA KUHINJA V RATEČAH V Slovenijo je pred dnevi iz Nepala pripotoval vodja šerp Kami Tenzing Sherpa. kami je doma v Kumdžungu v regiji Solu Khumbu v Nepalu in je velik prijatelj znanega alpinista Toma Česna in kranjskogorskega zdravnika dr. Janija Kokalja. Kami je tudi dober poznavalec kuhinje pod Himalajo, katere jedi zna tudi dobro pripravljati. Prišel je, da malo pobliže spozna Slovenijo, njene kraje in ljudi, in da tudi nam Slovencem pokaže, kako pripravlja hrano, ki se tako razlikuje od naše. Kami bo kuhal predvsem šerpovsko hrano, deloma pa tudi hrano iz Nepala in Tibeta. Otvoritev kuhinje bo v torek, 22. januarja, ob 16. uri v gostilni Žerjav v Ratečah, začetek kuhanja pa bo še isti dan ob 18. uri. Da pa zna prijazni mali šerpa Kami res odlično pripravljati hrano iz daljne azijske dežele pod Himalajo, pa se bomo lahko štirinajst dni prepričevali v gostilni pri Žerjavu v Ratečah. • L. Kerštan 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik 9.00 Živžav 9.50 Ozri se v gnevu, angelska drama 11.45 Prepričevanje, angleška nadaljevanka 15.15 Video strani 15.25 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 TV Mozaik: Ljubljanski krog, dokumentarna oddaja 17.45 EP video strani 17.50 Spored za otroke in mlade: Klub klobuk, kontaktna oddaja 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna, Miruj, umri, oživi, sovjetski film (čb) 21.45 TV dnevnik 22.10 Videogodba 22.55 Sova Alf, ameriška nanizanka Vrnitev Arsena Lupina, TV nanizanka Zgodovina smeha, francoska dok. serija 1.10 Video strani 12.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 12.20 Hinterglemm: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m), prenos 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi 17.45 SP v alpskem smučanju, superveleslalom (m), posnetek iz Hinterglemma 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Maribor 19.00 Poslovna ruleta 19.15 TV ruleta 19.30 TV dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Operne zgodbe: Ernani 21.25 Svet poroča 22.10 Satelitski programi, poskusni prenosi 23.50 Yutel 1. PROGRAM TV HRVATSKA 20.00 Filmski večer: Portret Jacka Lemmona, ameriški dokumentarni film 21.10 Pogrešani, ameriški film 23.00 TV dnevnik 23.20 Poročila v angleščini 23.25 Dokumentarna oddaja 0.25 Poročila KOPER 16.00 Šport 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.25 Čarobna svetilka - otroški program - Dan na dan, TV film 21.00 Dokumentarna oddaja 21.30 Justice, TV film 22.15 TV dnevnik 22.25 Smučarski tednik 9.20 Poročila 9.25 TV Koledar 9.35 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 10.00 Zimski šolski program 10.00 Bodite z nami 10.25 Portret znanstvenika: Zdravko Lorković 10.55 Od Starega grada do Vrboske 11.25 Moje telo, francoska risana serija 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 15.10 Potovanje po ameriškem zahodu 15.20 Glasbena oddaja 16.15 Video strani 16.30 Poročila 16.35 TV koledar 16.45 Vrnitev Antilope, angleška nadaljevanka za otroke 17.10 Vučedolski osvajalci: Spopad svetov 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke, kviz 18.45 Usode, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik AVSTRIJA 1 9.00 Poročila - nato Alf 9.30 Francoščina 10.00 TV v šoli 10.30 Vihar v kozarcu vode 12.05 Mačka spi 12.10 Reportaža iz inozemstva 13.00 Aktualno 13.10 Mi 13.40 Takrat 13.45 Izdelovalci vina 14.15 Očarljiva Jeannie 14.40 Polna hiša 15.35 Pripovedke Donalda Ducka 16.00 Lutkovna igra 16.25 Natanko poglej 16.30 Glasbena delavnica 16.55 Mini ČVS 17.05 Kot pes in mačka 17.30 Mini klub 17.55 Yakari 18.00 Mi 18.30 Šef zdravnik Trapper John nato Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Uspeh njenega življenja 21.45 Pogled s strani 21.55 Smrtonosni poljub 23.30 Dempsev & Makepeace 0.15 Poročila AVSTRIJA 2 17.00 Živeti - misliti - preživeti 17.30 Dežela in ljudje 18.00 Alf 18.30 VVurlitzer 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 SP v alpskem smučanju - povzetek 21.00 Ledena doba 22.00 Čas v sliki 22.25 Teleskop 23.10 Šport 0.10 Aktualno 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani oo strani - 9.05 Glasbena matineja - 12.10 Pojemo in godemo - 14.05 Športna novoletna oddaja - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.30 Na ljudsko temo -19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literarni nokturno - Leonardo Boff: Zakrament cigaretnega ogorka - 23.15-4.30 Nočni program - glasba - RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP obvestiia - glasbeni gost v živoglas bena lestvica - 19.00 - Odpoved pro grama EUROSPORT 6.00 Ski news live/Nevvskine 7.00 D. J. Kat Show, otroška oddaja 8.30 Evrobika 9.00 Biljard 12.00 SP v alpskem smučanju, super veleslalom (m) 14.00 Konjeništvo, leto 1990 15.00 Biljard, Snooker Masters 19.00 SP v artistiki, 5. del 19.30 Evrobika 20.00 Biljard 23.00 Ski report 0.00 EP v umetnostnem drsanju, tekmovalni pari, iz Sofije MTV 7.00 Avvake on the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video s Paulom Kingom 14.00 Video s Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 Club MTV 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greatest hits 18.30 MTV prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video z Ravjem Cokesom 22.30 MTV v kinu 23.00 Saturday night live 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greatest hits Č1.00 Video s Pip Dann 3.00 Nočni video serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.15 Spring-fieldova zgodba, serija 14.50 Tenis, Australian Open, posnetek in prenos 11.30 Ponovitve 12.30 Oddelek M, serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.45 Spring-fieldova zgodba, serija 14.50 Tenis, Australian Open 15.30 Neto 15.50 Chips, serija 15.40 Tvegan! 17.05 Cena je vroča 17.45 Salvatore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev, Nova Ja-mie. 2. del 18.45 Poročila 19.15 Na-rodnozabavni napevi 20.15 Gottsc-halk, show Thomasa Gottschalka 21.15 Manekenka in vohljač 22.10 TV Stern, magazin 22.45 Tenis, Australian Open, posnetek 23.15Poročila 23.25 Mrtvi trohnijo pod soncem, italijanski vojni film 1.00 Ogenj v kvadratu X, jugoslovanski film 2.20 Manekenka in vohljač, ponovitev FILMNET 6.00 Jericko, Paul Robbeson 9.00 Glo Friends - the Ouest, risani film 11.00 Journey to Siloh, vestem 13.00 Gremlins 14.00 B. L. Strvker - blind Chess 17.00 Bright Light, big City, Michael J. Fox 19.00 The Presidio, Mark Harmon 21.00 Spellbinder 23.00 Night special 1.00 The accused, Jo-die Foster 3.00 Secret Ceremony, Robert Mitchum, Elizabeth Taylor, Mia Farrovv 5.00 Pit and the Pendulum TELECLUB RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Tenis, Australian Open, posnetek 11.30 Ponovitve 12.30 Oddelek M, 11.00 Čudovito potovanje v onostranstvo, ZDA 1987, igra Lukas Haas 14.00 Who's Harry Crumb, ZDA 1988, igra John Candy 16.00 Crphans, VB 1988, Igra Pierce Brosnan 20.00 Holly-wood shuffle, ZDA 1987, igra Robert Tovvnsend 21.20 Crocodile Dundee, ZDA 1988, igra Jason Beghe MLADI VOZNIK »VIC« - MLADI VOZNIK d. o. o. Podjetje - center za izobraževanje voznikov vozil na motorni pogon Zlato polje 1, Kranj Obveščamo kandidate, da vpisujemo v tečaj CPP s tehniko vožnje. Tečaj je brezplačen in se bo pričel 21. 01. 1991 v šolskem centru Iskra na Zlatem Polju s pričetkom ob 17. uri. Informacije dobite osebno ali po tel. 23-619 med 8. in 16. uro. Domačija TRGOVINA s kmetijskim blagom GLOBOKO 2 a, RADOVLJICA IVANKA PETERNEL 064/79-037 ODPRLI SMO NOVO TRGOVINO S KMETIJSKIM BLAGOM Odprta je vsak dan, razen nedelje, od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Sprejemamo naročila za 1-dnevne piščance. Pridite, veseli bomo vašega obiska. Ivanka Peternel, Globoko 2 a, pri Mošnjah, Radovljica KINO 23. januarja j [ GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI center amer. krim. film MIAMI 8LUES ob 16., 18. in 20. uri storžič amer. kom. BOLNICA FRANKENSTEIN ob 18. in 20. uri železar prem. amer. kom. UMAZANI POKVARJENI PREVARANTI ob 18. in 20. uri duplica amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 18. uri, amer. trda erot. EDEN PO EDEN ob 20. uri škofja loka amer. kom. LJUBEZENSKA ŠOLA J. MUTZENBACHER ob 18. in 20. uri železniki amer. akcij, film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20 uri radovljica amer. zab. film NORA ZABAVA V EVROPI ob 20. uri bled amer. akcij, film OBRAČUN OB 3.15 ob 20. uri BIORTTEM: kranjski župan Vitomir Gros " IHTaiGBCNI CIKEL: - OGNJEM CIKEL: ------------ FIZIČNI CIKEL: ....................... DATUM BOJSTUA: PONEDELJEK 06.04.1942 OANASNI DATUK: PETEK 18.01.1991 ži0is: 17819 DNI 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 i 2 1991 10 1112 13 14 15 16 17 18 1920 Nadaljujemo z objavljanjem biorit-mov naših gorenjskih županov. Tokrat je končno le prišel na vrsto gospod Vitomir Gros, župan največje gorenjske občine. Za vse gorenjske župane smo ali pa še bomo objavili po en bioritem za mesec naprej. Le kranjskemu županu posvečamo kar dva! Zakaj? Zato, ker ima gospod Vitomir Gros po lastni izjavi dva rojstna dneva. Izjavil je namreč, da se je v nedeljo, 23. januarja, na dan plebiscita ponovno rodil! Kar je res, je res. Gospod Vitomir Gros je bil prvi Slovenec, ki je predlagal, da se mora Slovenija čimprej osamosvojiti. V tem smislu vsaka čast! Mirne duše bi mu dva rojstna dneva tudi uradno priznali! G. Vitomir Gros od svojega fizičnega rojstva do danes živite 17.819 dni, od novega, moralnega rojstva pa živite že celih 26 dni! Kar se prvega bioritma tiče boste od 4. do 5. februarja doživljal pravo čustveno, fizično in inteligenčno katastrofo, kajti ob teh najbolj mračnih dneh vam kar vse tri krivulje sekajo ničelno stopnjo - to pa je najhuje, kar se človeku na tem svetu lahko zgodi! Bog ne daj, da bi bila tisti ponedeljek ali torek v Ljubljani kakšna skupščina! Če jo planirajo, je najbolje, dajo pri priči prestavijo! Bioritem novega rojstva pa je druga pesem - prava lepota in krasota od človeka za mesec dni naprej. Nekaj težav s čustvi bi bilo 3. februarja, a to so zanemarljive zadeve. Po drugem biorit-mu namreč nikdar ne bi prišel v položaj, ko bi bile vse krivulje v ničli! Priporočamo torej, da se drugo rojstvo registrira, fizično pa odregistrira. G. Gros se bo izdatno bolje počutil, čeprav bomo mi na škodi. Lepo vas prosim, kdo pa še danes mara župana, ki bi samo kimal in v skupščinskih klopeh sedel mirno kot kakšna izgubljena ovčica? # D. S. Lestvico lahko poslušate v sredo, 23. januarja, od 16. do 19. ure. Gostje oddaje bodo člani skupine The Kamn's. Lestvico ureja NATAŠA BEŠTER DOMAČA LESTVICA 1. Helena Blagne - Moj dom 2. Andrej Šifrer - Šum na srcu 3. California Kid - V meni je California 4. Mika - Svobode ne dam 5. Romana Krajnčan - Drobna dlan 6. Agropop - Pivo, rukzak, snope 7. Marijan Smode - Spomni se rdečih rož 8. Tajci - Dvije zvezdice 9. Čudežna polja - Moja žena je podjetnik 10. Tuti fruti - Opusti se i uživaj. Novi predlog: Zlatko Dobrič - Marička TUJA LESTVICA 1. Elton John - You Gotta Love Someone 2. Bou Jovi - Blaže of Glory 3. New kids on the block - Tonight 4. Sam Brown - Kissing Gate 5. Robert Palmer UB 40 - l'll Be Your Baby Tonight 6. AC DC - Thunderstruck 7. Jason Donovan - Another Night 8. VVilson Philips - Release me 9. Heart - I didn't want to need you 10. Eros Ramazzotti - Se bastase una Cancone. NOVI PREDLOG: Maria Me Kee - Show Me Heaven domača pesem tuja pesem novi predlog NASLOV: Kupončke pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1 64226 Žiri! Tudi tokrat bomo podelili kar dve nagradi. Med mnogimi ku-pončki smo izžrebali: Marijo Ferkulj, Britof 304 iz Kranja, ki jo čaka nagrada v trgovini Violeta v Podlubniku v Škofji Loki. Druga nagrajenka je Vera Krašovec, Lojzeta Hrovata 5 iz Kranja, ki dobi Pasir, ki ga poklanja Peter Grašič. Sreča je šla tokrat v Kranj - Gorenjci - sodelujte z nami, čakajo vas lepe nagrade. Tridnevni tečaj joge V ponedeljek, 28. januarja, ob 18. uri se bo na Jesenicah začel tridnevni tečaj joge nidre, ki je primerna za popoln počitek in boljši spomin. Lajša težave pri nespečnosti, utrujenosti in visokem krvnem pritisku. Pri jogi nidri se polnijo energetski centri, telo se vitalizira in krepi, kar povzroča boljše počutje. Vsi tisti, ki bi se tečaja udeležili, naj svoje pisne prijave pošljejo na naslov: Tomaž Iskra, Cesta revolucije 9. Jesenice. • D. S. SLOVENIJA 1 20.05 SIMENON Dan začenja zmeraj enako - z ogledovanjem pokrajine. Rad vstaja pozno, nikoli pred poldne-vom. Ažurno obalo je odkril pri štirinajstih letih in ne more si misliti, da bi lahko živel kje drugje. Njegova prva ljubica, marsejska cipica, mu je daja vzdevek Loui-zek. V bistvu mu je všeč, da ga kličejo tako, kajti ne prenese imen in priimkov... Petindvajsetletni Louizek ljubi sonce, svobodo in predvsem ženske. Takšne in drugačne, vse po vrsti - od prostitutke Louise do osamljene vdove Constance. Njegovo edino življensko vodilo je zadovoljstvo. To pa je prekršek - ne samo proti normam »spodobne« družbe, ampak tudi proti pravilom podzemlja. In bonvivan se ujame v nastavljeno past... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Grizli Adams, ameriška nanizanka za otroke 9.20 Sprehod skozi zgodovino mikroskopije 9.50 Bogastvo na robu morja: Sol 10.20 Muzzv, angleščina za najmlajše 10.35 Mostovi 11.05 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 Video strani 15.10 Mozaik, ponovitev, Muzzv, angleščina za najmlajše 15.20 Mostovi 15.50 Sova, ponovitev 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.05 Mozaik, ponovitev šolska TV 17.05 Sprehod skozi zgodovino mikroskopije 17.35 Bogastvo na robu morja: Sol 18.05 Po sledeh napredka 18.40 Spored za otroke in mlade, Niko Grafenauer: Lokomotiva 18.55 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Simenon, TV nanizanka 21.05 Tednik 22.10 TV dnevnik 22.30 Sova Vse razen ljubezni, ameriška nanizanka Vrnitev Arsena Lupina, TV nanizanka 23.50 Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni program TV Slovenija - studio Ljubljana 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 21.00 Mali koncert 21.10 Večerni gost: Arhimedove točke dr Veljka Rusa 21.55 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«. Tone Partljič: Ščuka, da te kap, predstava SLG Celje 23.30 Premor 23.40 Yutel 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Poročila 9.20 TV koledar 9.30 Jelenko, serija za otroke 10.00 Zimski šolski program 1000 Pesmi in zgodbe za vas: Nenavadni zajec 10.20 Narava okovana z ledom 10.35 Od rude do surovega železa 10.55 Zlata živalica: Pižmovka 11.15 Skrivni govor slike 11.30 Nemščina - Alles gute 12.00 Poročila 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program 14.50 Potovanje po ameriškem zahodu 15.00 Hrvaški pisatelji na TV ekranu: Ameriška jahta v splitski luki 16.10 Video strani 16.25 Poročila 16.30 TV koledar 16.40 Jelenko, serija za otroke 17.10 Ljubitelji narave: Ron Stecker 17.40 Hrvaška danes 18.25 Številke in črke 18.45 Krleža - šolanje na Madžarskem 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV dnevnik 22.40 Poročila v angleščini 22.45 Glasbena oddaja 23.45 Poročila KOPER 16.00 Šport 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 Čarobna svetilka 19.50 Aktualna tema 20.30 »Tutti frutti«, glasbena oddaja 21.30 Justice 22.15 TV dnevnik 22.25 VVresling spotlight AVSTRIJA 1 9.00 Poročila nato Alf 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Šolska TV 10.30 Vrnitev Martina Guerra, francoski film 12.15 Klub za seniorje, ponovitev 13.00 Poročila 13.10 Mi, ponovitev 13.40 Nekoč 13.45 Viničarji, 8. del 14.15 Očarljiva Jeannie, serija 14.40 Full Hause, serija 15.30 Otroški program 15.35 Janoševa ura, risanka 16.00 Am, dam, des 16.20 Uspešnice in napotki 16.55 Mini čas v sliki 17.05 Curiositv show, zabavna in poučna znanstvena oddaja za otroke 17.30 Mini leksikon 17.55 Yakari 18.00 Alf 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Tele As, kviz 21.20 JullyJoker 22.05 Pogledi s strani 22.15 Oddaja 23.10 Šport 0.10 Poročila AVSTRIJA 2 6.30 SP v alpskem smučanju - SP nonstop 8.30 Vremenska panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Šport 17.15 Sestanek z živaljo in človekom 18.00 SP v alpskem smučanju 18.30 Vvurlitzer 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Domača reportaža 21.05 Spektrum 22.00 Čas v sliki 22.25 Klub 2 nato Poročila 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio- dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -stik s poslušalci - 17.00 - Minute za šport in rekreacijo - Dobro je vedeti in koristno znati - Na policah zgodovinskega arhiva - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -19.00 - Odpoved programa EUROSPORT 6.00 Sky new live/Newsline 7.00 D. J. Kat, ofroška oddaja 8.30 Evrobika 9.00 Biljard 12.00 Tenis, New South Wales Open, polfinale 14.00 Ski report 15.00 Biljard, Snooker Masters 19.00 Motošport 19.30 Biljard, Snooker Masters 0.00 EP v umetnostnem drsanju, prosti program žensk MTV 7.00 Avvake in the VVildside 10.00 MTV v kinu 10.30 Video, s Paulom Kingom 14.00 Video s Pip Dann 16.00 Yo! 16.30 Club MTV 17.00 Coca cola report 17.15 Poročila 17.30 Greatest hits 18.30 MTV Prime 19.30 Dial MTV 20.00 Video, z Ravjem Cokesom 21.30 MTV v kinu 23.00 Saturdav night live 23.30 Coca cola report 23.45 Poročila 0.00 Greatest hits 1.00 Video s Pip Dann 3.00 Nočni video FILMNET 7.00 Hail! Haill Rock'nroll 9.00 Great McGonagall 11.00 Voice in the night 13.00 Return of the Rebels 15.00 Vo-yager from the unknovvn, znanstvena fantastika 17.00 Summer school 19.00 Leathal VVeapon, Mel Gibson 21.00 Ouicker than the fear 1.00 Inad-missible evidence 3.00 Hellcamp, Tom Skeritt 5.00 Up the Academy RTL PLUS 6.00 Halo Evropa, jutranji program 9.10 Tenis, Australian Open, posnetek polfinala (ž) 11.00 TV butik 11.30 Razne ponovitve 12.35 Oddelek M, serija 13.00 Bogati in lepi, serija 13.20 Kalifornijski klan, serija 14.05 Spring-fieldova zgodba, serija 14.50 Tenis, Australian Open, vrhunci polfinala za ženske 15.30 Neto 15.50 Buck James, Dennis Weaver 16.40 Tvegano 17.10 Cena je vroča 17.45 Salvatore 18.00 Mož za šest milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 21 Jump Street, Med dvema stoloma 20.15 Nogometna princesa, ameriški TV film, igrajo Helen Hunt, Don Muray, John Stock-vvell 22.00 Tenis, Australien Open 22.30 Poročila 22.45 Countryman -pogrešana v džungli, jamajški film 1982 0.30 Mrtvi angeli ne lažejo, ameriški thriller 1988, igrajo Tommy Lee Jones, Virginija Madsen 2.00 Tenis, Australien Open, prenos polfinala (m) DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 a, 64220 Škofja Loka KAKO SE NAUČITE TUJEGA JEZIKA z vpisom v enega izmed številnih tečajev vseh stopenj pri DELAVSKI UNIVERZI ŠKOFJA LOKA Jezika se lahko začnete učiti na novo v splošnih tečajih ali pa znanje, ki ga že imate, poglobite in razširite v zanimivih, kratkih obnovitvenih tečajih in si pridobite verifikacijo za aktivno znanje tujega jezika. Pričetek tečajev bo februarja 1991. K vpisu vas vabimo vsak delovnik od 8. do 17. ure. Telefon: 064/621-865 ali 622-764. Plačilo v obrokih. ZELO UGODNE PONUDBE NOVIH VOZIL P0L0 - GOLF - PASSAT - AUDI m S ZIPPUSCH O OB GLAVNI CESTI UUBEU - CELOVEC -(KIRSCHENTEUER) Tel. 9943-4227-3729 • NADOMESTNI DELI* SERVIS IN POPRAVILA! • DODATNA OPREMA • SONČNE STREHE | KINO 24. januarja /O ljubljanska banka center amer pust. kom. JOE PROTI VULKANU ob 16., 18. in 20. uri storžič amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 18. in 20. uri železar amer. kom. UMAZANI POKVARJENI PREVARANTI ob 18. in 20. uri škofja loka amer. triler PRESTOPNIKI ob 20. uri radovljica amer. zab. film SHIRLLY VALENTINE ob 20. uri bled amer. zab. film NORA ZABAVA V EVROPI ob 20. uri bohinj OBRAČUN OB 3 15 ob 20 uri GLASBENE ZVEZDE SLAVKO AVSENIK Z NOVIMI NACRTI Avseniki so dali temelj na-rodnozabavni glasbeni zvrsti, ki je nastala prav v gorenjskem okolju. Avsenikov fenomen pomeni začetek nove zvrsti značilne sestave in zvoka klasičnega instrumentalnega kvinteta. Slavko Avsenik je bil kot utemeljitelj narodnozabavne glasbe uvrščen kot legenda v vrsto biografij in leksikonov svetovne razsežnosti. Po 38 letih nastopanja in s tem povezanih vsakodnevnih vaj ste z živim igranjem prenehali? »Žal moram dokončno potrditi, da iz zdravstvenih razlogov ne bom več nastopal v samostojni koncertni obliki. Pet članov ansambla pa mi je po odpovedi velike nemške jesenske turneje dalo pisno odpoved. Če jaz ne morem v živo nastopati, avtomatsko pomeni, da je ansambel razpadel, ker normalno delovanje priznavam le z javnimi nastopi pred občinstvom.« Ob 35-letnici ste mi v intervjuju dejali, da je to nekak mejnik za začetek poslovilne turneje Avsenikov? »Z zaključkom kariere sem odlašal že pet let in tako začasno preložil odločitev s posebnim pasom na harmoniki, ki je ublažil obremenitve poškodovane hrbtenice.« Jugoton, ki je prvih 15 let izdajal vaše plošče, je izdal kaseto večno priljubljenih starejših skladb Kvinteta Avsenik, Heli-don, ki skrbi za jugoslovansko tržišče poslej, pa je natisnil dve kaseti skladbe iz starejših plošč Otoček sredi jezera in Odmev s Triglava. Tu je še redna izdaja projekta Praznujte z nami in izid dveh laserskih plošč. Kaj lahko še pričakujemo na domačem tržišču? »Helidon je izdal novo kaseto Polka-valček-polka 3 v kvalitetni stereo tehniki. Izšel je tudi album Avsenikovih desetih kaset v obliki knjige in skrinjice, ki je kot nalašč za praznična darila. Pred izidom za domače tržišče sta še dve plošči in kaseti: Pojdite z nami na Gorenjsko ter S Tupalič v Hotemaže.« Glasbeni spektakel ob vaši 60-letnici na Bledu je še vsem v spominu. Letošnjo jesen ste dobili še več priznanj? Slavko Avsenik ustvarjalec več kot 800 melodij, za katere je dobil 30 zlatih plošč, s sinom Gregom. Foto: Drago Papler »Karel Moik, ki vodi TV oddajo Musikantenstadl, me je povabil kot gosta na mariborsko snemanje, kjer mi je pripravil presenečenje, ko so za finale oddaje vsi glasbeniki izvajali moje viže. Ni lepšega, če ti občinstvo ostane zvesto celih 38 let! Letošnjo jesen sem dobil več priznanj, ki so mi jih podelili za zasluge pri narod-nozabavni glasbi. V Kolnu sem prejel platinasto medaljo Her-mann Lons, ki mi jo je podelilo zahodnonemško ministrstvo za kulturo, v Telfsu v Avstriji sem prejel zlati gramofon, v Berlinu pa zlato planiko. Na prireditvi Zlata kaseta 90 v Ljubljani pa mi je bila podeljena zlata video kaseta za kaseto Na Robleku -Slovenija.« V galeriji Avsenik v Begunjah ste stalno zbirko ansambla preuredili s pregledom skladb, plošč in priznanj, opazil pa sem tudi harmonike. Imate tudi zastopstvo firme Hohner? Direktor podjetja Hohner je izrazil željo, da bi pri nas odprli zastopstvo te firme, ki izdeluje harmonike, flavte, ogrlice, glede na to, da sem več kot 50 let igral na instrument njihove firme. Idejo smo prevzeli, zastopstvo pa vodi moja žena Brigita, ki tudi sicer skrbi za samozaložbo not melodij Slavka in Vilka Avsenika. Prav letos je izšla šola za harmoniko po mojem sistemu vadbe, ki se imenuje Igraj kot Slavko Avsenik. Drago Papler GORENJCi FORMUL^^^R IHRANKA OBVESTILO Vse komitente Ljubljanske banke -Gorenjske banke d. d., Kranj obveščamo, da smo sektor stanovanjsko komunalnih dejavnosti premestili na novo lokacijo. In sicer na Cesto JLA 4 v Kranju (nasproti avtobusne postaje). Na tem mestu je tako združena celotna dejavnost, ki zadeva kreditiranje varčevalcev. Gorenjska banka d. d., Kranj Trim pohod na Kriško goro Planinsko društvo Križe organizira letos že 4. tradicionalni zimski Trim pohod na Kriško goro. Pohod je organiziran z namenom nuditi tako planincem kot vsem ostalim obiskovalcem možnost utrjevanja telesne kondicije. S tem namenom je pohod v zimskem času, se pravi, v težjih razmerah pod geslom: Za močno srce - pozimi v gore. Pohod bo v nedeljo, 27. januarja, od 7. do 15. ure. Izhodiščni točki sta v Križah in na Golniku. Od tam bo pohodni-ke vodila pot skozi vasico Gozd in nato na vrh Kriške gore. Kontrolna točka je samo na vrhu Kriške gore, kjer pohodniki prejmejo za prvi pohod izkaznico in bronasto priponko, za tretji pohod srebrno priponko in za drugi oziroma četrti pohod pohodniki prejmejo žig v kontrolno izkaznico. Udeleženci pohoda naj se primerno oblečejo in vzpnejo na vrh Kriške gore po markirani poti iz Gozda, ki jo bodo varovali gorski reševalci. Obenem bo planinsko društvo Križe na ta dan začelo z akcijo za obnovo koče na Kriški gori. Akcija bo potekala v obliki prodaje bonov, ki bodo vnovčljivi za prenočišče na Kriški gori ali v planinskem zavetišču Gozd. S to akcijo si želi društvo zagotoviti del sredstev za obnovo koče. • D. S. NAGRADNA KRIŽANKA If žic TRŽIŠKO PODJETJE INDUSTRIJSKE KOVINSKE OPREME Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: priprava za cepljenje steklenic 2. praktična nagrada v vrednosti 1.000,00 din 3. praktična nagrada v vrednosti 500,00 din 4. praktična nagrada v vrednosti 400,00 din 5. praktična nagrada v vrednosti 400,00 din 1 2 3 4 5 6 7 8 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 S pomočjo številk prenesete črke v lik in dobili boste pokrovitelja križanke z geslom. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Harz, terminal, salon, osilnica, por, malm, kaftan. Kobi, ano, Koder, oho, dnevne, irada, birsa, Coe, Ani, el. eškol, predsebno, tebe, puck, krota, SV, en, os, Glenn, kad, ihta, nanosnik, strakoš, drobtine, akita, Tirole, vid, golob, vreme, reva, ananas, oh, aj, Kne. Izžrebali smo: 1. nagrada: Frančišča Osterman, Zgornje Bitnje 153, Žabnica 2. nagrada: Jadranka Džukanovič, Mrakova 1, Kranj 3. nagrada: Iva Slapar, Koroška 14, Kranj V žrebanju bomo upoštevali samo pravilno izpolnjene kupone (brez križanke). Rešitev - geslo, izpisano na objavljenem kuponu pričakujemo do srede, 23. januarja 1991, do 14. ure, v uredništvu Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja, 64000 Kranj (s pripisom na kuverti NAGRADNA KRIŽANKA) 18. januarja 1991 19. stran mmmismsimjss Jože Dežman Razor - agencija za razvoj kulture in komunikacije Kako naj začne delovati Skupščina občine Radovljica je sprejela odlok o ustanovitvi javnega yoc{slvo [n Podjetja, agencije za razvoj kulture in komunikacije Razor. Osnovna , . . želja nekaterih poslancev in tudi pred tem razpravljalcev v odboru za SOaeiaVCl kulturo je bila, da naj Razor ne bi pomenil dodatne proračunske Razorja obremenitve. Te zahteve so derivat kriznih razmerij, v katerih se nahajamo in jih kot prvo danost pri nastajanju agencije upoštevamo. Marketing Javno podjetje ustanavljamo 2ato, da bi kultura-šport-pro-sti čas kot trajne vrednote stopile ob bok ekonomiji in politiki. Marketing nam v tem primeru pomeni usmeritev v zagotavljanje ustreznega položaja teh dejavnosti v družbi, določeno politiko navzočnosti kulture. Prispevek k izboljšanju kvalitete življenja. Oktobra 1990 je Partizan Složnije organiziral posvet o Marketingu v športu. Decembra 10% je bilo v Zagrebu pr-vo znanstveno srečanje pri nas (ne s pretirano zamudo za tudi lanskoletnim mednarodnim simpozijem v Firencah, na katerem so obravnavali raziskave in marketing za potrebe umetnosti), posvečeno marketingu v kulturi. Povzemimo nekaj poudarkov iz teh prispevkov. Marketing je prt nas še vedno uvozni izdelek, ne pa način življenja, pot zdravega delovanja. Utrujenemu oslu nadevati sijajno marketinško konjsko opravo je žalosten nesporazum. Naši potrošniki težko razlikujejo med življenjskim standardom in kvaliteto življenja. Srn o zaprti vase. Vendar že informatizacija ustanov pomeni njihovo povezovanje. Tudi določene oblike marketinga (npr. transport, izmenjava prireditev) pomenijo ustvarjanje skupnosti. V tem smislu bo centralizacija pogoj za decentralizacijo, brez skupnosti ne °o učinkovite različnosti. Evropa se je odločila za koeksi-stenco, ne za integracijo. In naša priložnost je povezovanje vsah v prostoru Alpe-Ja-dran, naš cilj pa izvoz z identiteto. Marketing neprofitabilnih organizacij (družbeni marketing, družbeno usmerjen marke-llng, neprofitni marketing) Prispeva k demokratizaciji družbe. Zajema spoznanja socialne, politične, kulturološke, •zobrazbene plati življenja in Poskuša' iz tržnih razlogov vPlivati na njih. Je taka usmeritev vodenja, ki predvsem Ugotavlja potrebe in želje ciljih tržišč ter usmerja celotno prganizacijo k povečani dobrobiti posameznika in družbe. Marketing novih vrednot: Politični, ekološki, kulturni, športni itd... Predmet marke-:'nga postanejo tudi čustva, "ntelektualne, kulturne... Stori-tVe- Razvoj konceptov pametjo Potrošnje in ekološke prisi-.e- Vedro in prijateljsko vzdu-Koncepti humanosti itd... ^.kratka marketing brez negativnih oznak, ki ga vežejo z Agresivno prodajo in učinki Prisile. Kulturni izdelek uveljavljamo na Podlagi materialno-tehni-c.nih, organizacijskih, normalnih, kadrovskih, program-sko-vsebinskih premis kulturen ustanov. Poznavanje, per-s°ntficiranost, identiteta image ustanove so imperativ marketinške profiliranosti delovanja, so produkt in cilj informacijskih, komunikacijskih in propagandnih akcij. Za cilje, ki jih opredelimo in ustanove, kijih bodo uresničevale, marketing organizira ponudbo, artikulira njihove možnosti in doseže optimalno distribucijo njihovih učinkov. Temu služi pridobivanje novih potrošnikov kulturnih, športnih... izdelkov (gre za neposredno prodajo izdelkov ali pa za komunikacijsko menjavo z npr. sporočilom kulturnega izdelka). S tem ustvarjamo t. i. »dobrodošlo publiko«. Tovrstne akcije so možne po analizi potrošnikov (npr. model 4P: price-place-promoti-on-product), ki naj razvrstijo potrošnike po prepričljivih merilih, da so vidne razlike v marketinških načinih obnašanja. Upoštevanje potreb potrošnikov poveča razumevanje tržišča, za vsak sloj potrošnikov je možno načrtovati poseben marketing mix-diferenci-ran marketinški pristop. Posebno poglavje je delež kulturnih, športnih... izdelkov v celovitem turističnem proizvodu. Ocene pomembnosti tega deleža v turističnem motivu še nimamo. Vendar lahko ocenimo, da imajo ti dogodki pri nas bolj vlogo spremljevalca turistične sezone, manj pa nastopajo v glavni vlogi. Cilji, s katerimi opredeljujemo odnos do turizma, so: podaljšati sezono, širiti ponudbo, pritegniti nove goste, podaljšati čas bivanja gostov, prispevati k privlačni / pozitivni podobi ipd. Prednosti kulturno-šport-no-turistične naveze so: ponudba avtohtonih dobrin in domačih proizvodov; ekonomsko vrednotenje tistih plasti ponudbe, katerih ekonomska valorizacija Tzven turizma ni možna; učinkovitejše ohranjanje dediščine; ustvarjanje dodatne vrednosti s popularizacijo, ki jo dosežemo z vključitvijo izdelka v turistični proizvod; preseganje gostilniškega sindroma (pijača-hrana-po-stelja) ipd. V trženju se prepleta raven ekonomsko-finančnih transakcij in kulturne menjave -torej kroženje kulturnih vrednost in življenjskih stilov, pre-nikanje vrednostnih struktur. Kulturna semantika proizvoda je njegovo neizogibno obeležje, ki omogoča nekaterim nacionalnim ekonomijam in kompanijam, da so boljše in profitabilnejše od drugih. Oblikovanje je zato vitalni del nacionalne in / ali korporacijske kulture in mora biti stalna skrb poslovne politike. Teh nekaj poudarkov utemeljuje marketinško opredelitev ciljev in delovnega procesa v agenciji. Torej druga stalnica delovanja Razorja je, da prispeva k uveljavljanju novega načina nastopanja dosedanjih t. i. družbenih dejavnosti. Da pomaga blažiti komunikacijske šume tako pri kritični analizi sedanjih razmerij kot pri utiranju poti do znanj, ki so za kakovostne spremembe potrebna. Osnovna lastnost proračunskega dinarja pri nas je, da ga večino zgolj porabimo. Pozornost, posvečena njegovemu kapitalnemu obratu, je prav zanemarljiva. Sklicevanje na materialne krizne razmere nas pri razreševanju takega stanja ne bi vodilo k vzrokom. Pomembno vpliva k entropi-čnem stanju nepovezanost različnih ustanov in oseb, ki ustvarjajo, varujejo in ponujajo kulturne, športne, prostoča-sovne programe, izdelke. Tretja značilnost delovanja Razorja je dogovarjanje z vsemi, ki lahko vsebinsko in kapitalno prispevajo k uresničitvi dogovorjenih ciljev oziroma že sami opravljajo tovrstne dejavnosti. Razor začne poslovati brez stalno zaposlenih. Direktor in člani upravnega odbora so ljudje, ki so delujejo na področjih, ki so v Razorju zastopana in se strinjajo s sprejetimi programi in cilji. Vstatutu organizacije so opredeljena (ne poimensko našteta) delovna telesa, v katerih lahko >odelujejo zainteresirani posamezniki,^ predvsem projektne skupine. Stalna delovna telesa naj bodo predvsem strokovni svet, v katerem so strokovnjaki za posamezna področja in marketinška služba z ustreznimi odseki. glejmo možne prereze skozi osnovne programske strukture delovanja agencije. Kultura V Razorju soočimo vse, ki bi lahko prispevali k oblikovanju naše kulturne izkaznice: Triglavski narodni park Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine Zveza kulturnih organizacij muzeji knjižnice galerije glasbena šola osnovne in srednje šole, delavska univerza prireditvene in kulturne agencija in zavodi lastniki in hranitelji dediščine (predvsem cerkev) turistična društva turistične agencije hotelske in gostinske organizacije tiskarji in založniki samostojni raziskovalci in ustvarjalci (od arheologov, zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, sociologov do arhitektov, oblikovalcev, umetnikov) izdelovalci spominkov, oznak in drugih nosilcev sporočil umetna obrt Prosti čas Bogato kulturno in športno življenje sta eden osnovnih pogojev za bogat prosti čas, nikakor pa ne zadosten. Kot strukturne prvine prostega časa običajno naštevamo počitek zabavo in celovito razvijanje osebnosti. Opredelimo prosti čas kot tisti del življenja, v katerem si človek prizadeva potrditi sebe kot osebnost, seveda z možnostjo, da se prostovoljno odloči za obliko samouresničitve. Tako razumljen prosti čas pomeni pomembno družbeno bogastvo, protiutež apatiji, omamljanju, ideološki zaslepljenosti. Kompleks prostega časa zapolnjuje tako družina kot šola in lokalne skupnosti. Kreativno preživljanje prostega časa je odvisno od pogojev in vzgoje. Zato naj bo to področje delovanja v Razorju namenjeno predvsem mladini. Morda bi bilo smotrno, da v okviru posebne delovne sekcije v Razorju povežemo vse, ki se ukvarjajo z mladino in ji skušajo popestriti življenje (nekakšna kombinacija mladinskega sveta in zveze društev prijateljev mladine). Šport Programi Izhodišče v Razorju pri oblikovanje programov ni dolgoročno planiranje. Uresničljivost projekta določa njegovo uvrstitev v program. Program nastajanja v dogovoru z načrtovalci, izvajalci, financerji in potrošniki. Po- Tekmovalni rezultati radovljiških športnikov so na svetovni ravni (veslači, padalci, smučarji). Opremljenost krajev s športnimi objekti je raznolika: od igrišča za golf, letališča, hipodroma, drsališča, telovadnic, raznih igrišč na prostem, kopališč, rek za veslanje, sprehajališča, plezališča, planinski objekti itd. Gibalna izobraženost mnogih domačinov je na zavidljivi ravni. Upamo, da bomo obdržali proizvodni program v Elanu. Ne smemo pa pozabiti npr., da so loki Franc Oblaka imeniten oblikovalski in umetno-obrtni dosežek. Nastajajo športne agencije in servisi. Ravni športnih programov in ponudbe v RazOrju so predvsem : prispevek k ohranjanju vrhunske ravni športa in njegovemu razvoju, . spodbujati proizvodnjo in prodajo športnih rekvizitov, gradnjo športnih objektov, vplivati na ponudbo športnih prireditev in storitev. Območje delovanja Slavko Mežek je kot polje delovanja svoje agencije Agnes opredelil tudi Alpe-Jadran. Čeprav je osnovna naloga Razorja, da se postavi na lastne noge v radovljiški občini, pa navezuje tudi pogajalska razmerja na Gorenjskem, skuša uveljaviti kakega od lokalnih projektov kot nacionalnega, in če bodo za to možnosti, tudi kot mednarodnega vsaj v okviru dežel AJpe-.Iadrana. Kapital Viri sredstev so prodaje, menjave s sponzorji in razni fondi. Razmerij med sredstvi, v katerih bomo uresničevali financiranje programov Razorja, ni mogoče opredeliti vnaprej. Bodo posledica pogodbenega odnosa med producenti programa (znanjem), naročniki o/, prodajalci izdelka, izvajalci programa, njih vsebino pa pomembno določa tržni odziv med potrošniki. V verigi izdelek-ce-na-poslovni uspeh oz. neuspeh bo možno spregovoriti o nekaterih provizijskih odnosih. GLAS 20. STRAN SNOVANJA Petek, 18. januarja 1991 Edo Torkar i/ Življenje, podrejeno poeziji - Marko Elsner Grošelj, pesnik mlajšega rodu (letnik 1959), je doslej objavil zbirki SMEH KONJ (1986) in MEMENTO MORI (1990). Živi in dela v Mojstrani kot svobodni umetnik. - Taras Kermauner je v spremnem besedilu k Smehu konj označil tvojo poezijo kot enega od mejnikov, ki so zakoličili konec ludističnega obdobja v slovenskem (mlajšem) pesništvu in začetek novega, resnobnejše-ga in bolj poglobljenega odnosa do sveta in življenja. Resnobnosti (zaresnosti) v tvojem pesnjenju zares ni mogoče spregledati. V njem opažam - posplošeno gledano - razpetost med Eros (Smeh konj) in Ta-natos (Memento mori). Seveda pa greš v obdelavi te teme daleč od mediteranske spevnosti in senimenta kakega Gradnika, saj tvoja zadnja zbirka dobesedno izžareva mrzlo belino in vlago senčne strani Alp... "Ludistieno obdobje je bila posledica družbenih razmer pri nas, hkrati pa tudi vzrok širšega modernističnega pogleda, ne bi pa mogel reči, da je bilo to obdobje kaj manj zaznamovano z zaresnostjo. Tudi igraje lahko zelo zaresna, v ustvarjalnosti nujno potrebna. Seveda, neka razlika obstaja, ta pa izhaja iz določenega fokusa, iz določenega težišča pogleda. Moj pogled se je premaknil iz fascinacije nad igro z jezikom, njegovim poigravanjem, v poskus določiti možnosti celostnega in ne parcialnega pogleda. Zaresnost je posledica mojega temeljnega odnosa do življenja. Vse stvari jemljem hudo zares. Rekel bi, da umetnost doživljam moralno, etično. Blokiram manipulacijo, nočem se pretvarjati, ne morem se zmišljevati. Moj odnos do duhovnega je strog in nepopustljiv, zato je moja poezija na prvi pogled nedostopna. Tudi zaradi tega, ker se poskušam prebiti v skrite bele lise človekove psihe in njegove z-možnosti v polju ezoteričnega. Poezija je medij, vendar poskušam ta medij stopiti, pretopiti, ga skrista-lizirati z notranjo usodnostjo, vendar spet ne do praznega papirja,, opusa nič, ampak do člo- vekovega srečanja s samim seboj. In še naprej, do nujnega odpiranja k drugemu od sebe. Saj to ni pogoj za bralca, to zahtevam od sebe, ko pišem, čeprav je tudi res, da je mnogim onemogočeno srečanje z mojo poezijo, ker so si preprosto onemogočili srečanje s samim seboj. To ni moj program. Ko pišem, se tega, kar zdaj pripovedujem, niti ne zavedam, dogaja se nekaj drugega, nekaj notranjega, v stiku z najnotra-njejšim bitjem. Dogaja se koz-miČno potovanje. Morda to prinaša hladnost in belino v mojo poezijo. Eros v Smehu konj je v tistem polu, kjer še ni razločenosti, kjer se ženska kaže kot boginja, kjer se eros dogodi v nedolžnosti otroka. S prepovedanim sadežem jemljemo nase tudi krivdo. Na tem mestu vstopimo tudi v polje tanatičnega. Razloče-nost je definitivna in jo je nemogoče ukiniti, lahko pa jo presežemo. To je tudi najtežje. V presegajočem se šele dogaja poezija, se mi zapiše pesem, beseda. V takih trenutkih je grozljivo lepo. Včasih imam občutek, da nisem nobene pesmi napisal jaz, ampak nekdo drug, nekdo v stiku z mano. Ne vem, zdi se mi, da bom umrl od lepote. To je božanska pijanost, gotovost, da si." - Pesmi v knjigi Memento mori si posvetil mačku Riku. Torej, če parafraziram tisti slavni izrek nemškega filozofa: bolj ko spoznavam ljudi, raje imam svojega - mačka... "Lahko bi ti odgovoril z anekdoto iz svojega življenja, vendar nisem za to, predvsem zaradi tega ne, ker so take zgodbe površne in daleč od tega, da bi bile resnične v globalnem smislu. So zgolj dezinformacija resničnega in v najboljšem primeru v sebi nosijo le kanček resnice. Zame so ljudje in živali bitja. Če so mi daleč ljudje, mi je daleč tudi vse ostalo. Pri ljudeh me bolj moti njihova SAMO MULTIPRACTIC JE PRAVI MULTIPRACTIC BRflun Iskra poneumljenost, blejanje in obračanje po vetru, in v zadnjem času, nemogoče obsedno in spolitizirano stanje. V sveto jezo me spravijo posploševanja in nekritičnost do sebe in do drugih. Zdi se mi, da izgubljamo identiteto posameznika. Utapljamo se v govorjenju drug čez drugega, ne slišimo se, rešujemo svoje male komplekse. Taki ljudje ne morejo biti kreativni, samoiniciativni, so predvsem ovce, ki jih pritegne vsak smrad, samo prva mora biti razpihan. Kljub temu se ne strinjam z izrekom. Svojega mačka sem imel rad in rad sem ga imel drugače, kot ima človek rad človeka. To je vse. Mislim pa, da sem mu bil dolžan posvetiti Memento mori. To bitje je bilo tisti drugi, s katerim sem se pogovarjal, ki me je odpeljalo v tišino kristala, s katerim sem prestopil mejo še možnega. Lahko bi bil tudi človek." - Poezija in teater, teater in poezija... Nisem videt uprizoritve tvojega Smeha konj v Cankarjevem domu, sem pa gledal Forstneričevo Ljubstavo v mariborski drami in Balantičevo Muževno stebliko na jeseniškem odru. In sklenil, da bom pesmi bral samo še sam zase ali svoji ženski v zelenju pomladnih trav ali pri nočni lučki zvečer v postelji. Tu sploh ne gre za vprašanje dobre ali slabe, primerne ali neprimerne odrske interpretacije, ampak za prepričanje, da je poezija, pripomoček za intimno nego duše in da zato ne gre zganjati z njo nikakršnega teatra... "To, k*ar praviš, sem spoznal na predstavi. Poezija je intimno srečanje bralca s samim seboj, vendar neka možnost vseeno obstaja. Poezijo je mogoče presnoviti v jezik teatra, seveda, potem ni več poezije, je samo še teater. Namreč obstaja nekaj skupnega, to pa je člo-vek-igralec, njegova najnotra-njejša čut v komunikaciji z gledalcem. Na tak način v bistvu sežemo v notranjost človeškega prostora. Tukaj se ne manipulira, se ne poseduje, se ne pričakuje, Tukaj se zgodi najpleme-nitejše v človeku: spoznanje. Takoj podčrtam: predstava ne odrešuje sveta, ampak spreminja človekov pogled, ta pa ni več v funkciji materialnega statusa, statusa moči, statusa enega proti drugemu. Funkcija je premaknjena iz žarišča našega zanimanja, ni pa ukinjena, saj to ni mogoče. V takšnem stanju zrenja pa se stvari začnejo kazati čisto drugače, kot smo navajeni, razpotegne se nam v trajanje časa in prostora, v drug, vendar še vedno naš svet. Tu se začne umetnost in konča zabava v splošnem kulturnem smislu. Torej, izhodišče je v tej izvorni točki, gre pa za dva različna medija. Ko govorim o medijih, poezija nima kaj iskati v teatru, in če se tega držim, potem tudi dramski tekst v teatru nima kaj iskati. Teater je samosvoj medij, ki odpira živo komunikacijo in to je tudi najbolj fascinantno pri njem. Preko igre, preko človeka, ki je no-s;lec igre, se šele odpravljamo na naše potovanje notranjega spoznanja. V Cankarjevem domu je bila uprizorjena predstava z naslovom "Znotraj". Smeh konj je bil le temelj, izhodiščna točka za razmišljanje o celostnem pogledu teatra kot medija." - "Se je potrebno javno opredeljevati ali pa je človek že opredeljen s svojo umetnostjo... Kje je mesto svobodomiselnih ljudi? Na mitingih ali v pesmi, če nisem množica izkričanih, temveč pesnik, ki se je odločil, da se prav skozi pesem zapiše in izpove? Kako v tej izgubljeni oazi boljševiškega, totalitarnega, militarističnega pritiska ostati civiliziran? Kako vzdržati in zadržati svojo človeškost?..." Domnevam, da ta vprašanja, ki si si jih zastavljal v eseju OBRAČUN Z NAMI (Dialogi 4-5-6/90) zdaj po svobodnih volitvah zate niso več tako pereča, kot so bila ob nastanku tega eseja, saj imamo novo, civilizirano, demokratično oblast, v kateri igrajo vidno vlogo tudi slovenski književniki in drugi intelektualci... "Sistem se je menjal, tudi praksa v politični elitni špici, vendar so v politiki ostali še vedno vsi tisti mali apartčiki na občinskih in krajevnih položajih, ki so menjali barve, ne pa tudi svojega položaja. To so najhujši zajedalci, tudi najtežje jih je prepoznati. In še nekaj je: težišče se je premaknilo iz čiste enopartijske politike v ekonomijo. Politika se je oblekla v plašč ekonomije, tako' imenovanega podjetništva, kjer gre v osnovi za iste stvari: ohraniti status, položaj, pozicijo. Če imaš to, imaš moč. Če imaš moč, imaš tudi vse ostalo: materialno možnost, prestiž, oblast. Ljudje te cenijo. Nisi revež, siromak. Za človekovo duhovnost se nihče ne zmeni. Podalpski kič, gobelini, reprodukcije, neokusno pohištvo, to je v glavnem vsa umetnost pov-prečenga Slovenskega duha. Po drugi strani si vsi predstavljamo, kaj smo, nihče si preprosto ne reče: človek sem. Noben ni zadovoljen samo s tem, hoče imeti več, hoče vladati, pa naj bo to v še tako zanikrni zakonski zvezi. Hoče posedovati. Poezija pa ničesar ne poseduje, ničesar noče imeti in je tudi neulovljiva. V svoji hla-pljivosti se izmika katerikoli oblasti, sistemu, predalčku, zato je tudi najbolj subverzivna. Poezije se ne da pritrditi na oglasno desko. Poezija je neprilagodljiva, je pa tudi najbolj Človeško dejanje, zato je tudi angažirana, ne v anekdotičnem smislu, ampak globalno. Torej, vprašanja, ki sem si jih zastavljal, zame še vedno obstajajo. Z menjavo sistema se še ni nič spremenilo - globalno, ne anekdotično, pa tudi zgodbe se nenavadno ponavljajo. Že Krleža je dejal, da je človeška neumnost ista, takov kapitalizmu kot v socializmu. Je že vedel zakaj." - V že omenjenem "Obračunu z nami" sicer zelo veliko besedu-ješ o Lepoti življenja, Inteligenci duha, Resnici prebivanja, Svetlobi ljubezni, Globokem miru srca, pa še o Bogu, Dobrem, Svetem, Resničnem... Ali se ti ne zdi, da so po tisočletni uporabi v vsakovrstne namene te vzvišene besede in pojmi izgubile že veliko svoje prepričljivosti, in da bi bilo treba sploh vso to novoveško metafiziko nekako "ozemljiti", jo povezati s krvotokom vsakega posameznega človeškega bitja, z njegovim konkretnim fizičnim življenjem na Zemlji - če naj ji še verjamemo... ? "Temeljne vrednote bodo ostale. Mi jim ne verjamemo, ker smo jih zasmehovali 40 let. Kdo pa se bo še spraševal, kaj je to poštenost ali iskrenost. Učili so nas drugače. Učili so nas za čredo zblejanih ovc. Učili so nas zoper človekovo pokončnost, učili so nas hinav-* ščine, klanjanja, licemerstva. Slovenska duša je zelo sprejemljiva za te stvari. Nekdo, ki ga poznam in ni nikoli hodil v . cerkev oz. je hodil, ker je moral, je svojega sina krstil. Ko sem bil začuden nad tem, mi je rekel: "Nikoli ne veš." Učili so nas " "ziheraštva". Strinjam se, treba bi jo bilo "ozemljiti", to novoveško metafiziko, ampak metafizika ni nič kriva, če si človek nabije na glavo vse predsodke tega sveta, pomote, iluzije. Mislim, da se je nekaj podobnega zgodilo s pomenom, kije obložen s predsodki, namreč s kolektivizmom. Ta je nasproten individualnemu. Kolektiv lahko živi samo toliko časa, dokler sem jaz in ne ti in živi toliko časa, dokler sem sam odprt za drugega. Od tu naprej je prisila. Sodeloval sem v raziskovalnem gledališču. Če bi začel pri tem delu slediti drugim, ne bi bil več uporaben. Tukaj se konča ustvarjalnost, samoiniciativnost, začne se razpad. Saj smo to že doživeli, preveč dolgočasno je, da bi ponavljali. V tej življenjski mrežnici pulsi-ranja si vsak sam izbere svojo pot, ki je predvsem samo njegova, je pa tudi povezana z vsemi ostalimi. Vsak si mora sam poiskati ključ, da bo odprl prava vrata, ne katerakoli vrata. Ta novoveška "krama" je seveda taka toliko časa, dokler ne ugotovimo, da se nas neposredno dotika in nas spremlja v čisto preprostih in banalnih življenjskih situacijah, in da to ni nekaj, kar je daleč od nas, ali kar poseduje Bog. Največja pomota, se mi zdi, je vse to zavreči, zanikati, obrniti na glavo in si reči: "Dosti je tega "flanca-nja", dosti so me potegnili za nos, zdaj bomo samo še uživali, hranili svoje potrebe, želje in okuse. Tako kot drugi, tako tudi jaz. Saj je treba preživeti, a ne?" Prej smo častili smrt, zdaj bomo pa eros, svobodno ljubezen. Smrti ni, ker živimo trenutek. No, pomota. Oboje je. In še nekaj več je, kot to. Je odprtost za drugega. In preko drugega ne moreš, postaneš ubijalec. Zato, se mi zdi, nam je še najbolj potrebno za-upanje, spoznanje (zavest) in samo-za-vest." - Pred leti, ob izidu Smeha konj, si mi rekel - ti se tega morda ne spomniš več, jaz pa: -"Nikoli ne bom nehal pisati tako, kot pišem sedaj!" "Saj tudi nisem nehal. Pri mojem pisanju gre za razkrivanje tistega, kar že je in ne za prikrivanje. Prostori človeškega prebivanja so že obupno nastlani. To pa je res krama pomot, iluzij, traum, smrti. Oh, ne rečem, da sem jaz kakšen angelček v teh smeteh, ampak vsaj trudim se, da bi počistil pri sebi, da bi morda res lahko zagledal lepo, dobro, resnično in ne izmišljeno, grdo, lažno. Sit sem že tega okolja, ki je z vsemi človeškimi" iznajdbami prenasičen prostor. Ko bi se vsaj zavedali, v kakšnem grdem prostoru živi- Foto: Dejan Habicht mo. Poglej Jesenice ali pa Mojstrano, gorsko vas s socrealisti-čnimi bloki. Da se ti zbruha-Tukaj se vidi, kako je funkcionalnost postavljena v ospredje-v prvi plan. Ker smo rabili delavce za železarno, ker jih je bilo veliko, a ni najbolj prakti; čno, če se jih naseli v bloke. Ti bloki niso niti po svoji arhitekturi alpski, primerni okolju-Obnašamo se kot krdelo, **' pridivja v dolino, s seboj prinese najnovejšo ideološko modo in odhromi naprej. Seveda za njimi pride drugo krdelo civiU" zirancev. Ja, moje pisanje. Nikoli n.e bom nehal pisati tako, kot p1' šem sedaj!" - Za konec pa še prozaično vprašanje: kako ti znese hdt pesnik na svobodi, saj ocitnO nisi zelo produktiven, sploh pa -saj vemo, po čem plačujejo vet' ze naše revije, pa Audi pesniške zbirke najdejo - z redkimi itje' mami - le malo kupcev in bralcev... "Svoje življenje sem podredi' poeziji, mediju, skozi katerega imam možnost komunicirati z drugim. Estetika moje poezije se nekako povezuje z moji111 pogledom na svet, življenje, na človeka. Ker znam biti sam ze' lo zoprn človek, predvsem za" to, ker nisem nikdar zadovoljen z neko splošno trditvijo, prevzetim trendom, modnostjo. ker ne pripadam nobenem}1 klanu, nobeni kulturni smetan', seveda to pomeni, da sam '*T čem naprej v tisti smeri, ki zadnje čase ni preveč popularna, namreč v zgolj človekovi samobitnosti, v njegovi univerzalnosti, kozmologičnosti in ne v na-rojenosti, pripadnosti, znaku-Moja poezija je malo brana, ker se kaže kot abstraktna, vendar je v bistvu minimalizirana in decentna. Nekateri jo imaj0 za larpurlartistično, kar je svojevrsten paradoks. Svoje življenje posvetiti poeziji, ki je sam3 sebi zadostna? Jaz verujem' Verujem v poezijo. Morda je 10 larpurlartistično? Produktiven nisem. Za to Je več razlogov: tiščim nekam« kjer se nič ne vidi in nič ne S»l ši. V sebi moram' poiskati moZ' nost za stanje, ki ga imenujem stanje zrenja. V takšnem stanj11 prisluškujem vsemu tistem11' česar se ne sliši, vendar z nečin1 v sebi vem, da je. In če vseg3 tega ne bi bilo, ne bi bilo besede. In če vse to je, ni nič rečeno, da bo še nenapisana peseflj sprejela tiste besede, za katere si domišljam, da so prave. ?e' sem postaja bitje skozi koflNr nikacijo z njo, skozi so-oblik0^ vanje. Lahko bi rekel, dajo t& nično rojevam. Postaja živo vo Eros-Tanatosa. Pretok, J;1, več shizofrenija, ampak č,s studenec, odprtost. Enkrat bom odšel, nehal boffj pisati poezijo. Morda zato, fl jo bom resnično šele začel piSC ti. Ampak poezija bo ostal3-Ne moja poezija." , 18. januarja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. stran mmmttčmtjiLAs Janez Krivic, kmet iz Zgoše Koruza ne rodi le v Banatu Zgoša pri Begunjah, januarja - Morda so v začetku zgoški in begunjski kmetje malo čudno gledali na mladega agronoma Janeza Krivica iz Zgoše, ki si je v kozolce namesto žita spravljal koruzne storže. Danes ima v svojih kozolcih - koruzni-kih že več kot 30 ton koruznega zrnja, resno pa razmišlja, da bi živinorejo opustil in se posvetil le pridelovanju koruze. Mala kmetija je pri Kri-vičevih v Zgoši, po dvanajst glav živine največ preživi, hlev jc star in če bi ga hotel gospodar Janez posodobiti, bi ga moral podreti do tal ir; zgraditi nanovo. Za to pa še dolgo ne bo denarja. Okorajžil se je in poskusil s koruzo. Vsako leto je je seja) več. Lani že na dobrih štirih hektarih, in ker je bila letina dobra, je ima v svojih kozolcih danes že okrog 30 ton. To niso rekordni rezultati, kot jih dosega Banat, so pa dobri in tudi spodbudni, razmišlja Janez. Tri leta je trajalo, da se je dokopal do zamisli, kako bi najbolje hranili koruzne storže. Zgradil je velik kozolec, šest mogočnih stebrov ga drži pokonci, namesto sten ali lat pa &a zapirajo koruzni storži. Žično mrežo je napel na notranji in zunanji strani kozolca, to oprl z lesenimi latami, v vmesni prostor pa je s transportnim trakom sipal koruzne storže. 60 cm so debele te koruzne "stene" tam, kjer je kozolec bolj izpostavljen vetru, v zavetrju pa so tanjše. Koruza je tako ves čas na suhem, na zraku, do nje ne morejo živali. No, ptiči že, toda kolikor je ti pozobljejo, naj jo kar, pravi Janez. Dovolj jo je za vse. Kadar pride kupec, jo samo spusti v robkalnik in mimogrede je zrnje v vrečah. Tudi s stroji za pridelavo koruze se je opremil: ima Sipov kombajn, enoredni obiralec koruze, njegov robkalnik zmore blizu dve toni na uro, dobro se obnesejo pnevmatski sadilec, okopalnik in škropilnica. Le še večji transporter bi potreboval. Janez Krivic iz Zgoše je prepričan, da bo uspel s svojo pridelavo koruze. Še bolj intenzivno bo obdeloval zemljo - zemljo je že veliko izboljšal s podorava-njem slame in medtem ko so včasih lahko orali le 10 do 15 cm v globino, zdaj lahko že 30 do 35 cm. Edini problem so pleveli, ker je koruza rastlina, ki je najdalj na njivi: okrog 1. maja jo sadi, pobere pa šele od konca oktobra do srede novembra. Pa zemlje bi moral imeti več na voljo. Za poljedelstvo je treba trikrat toliko zemlje kot za živinorejo. A možnosti so omejene, zato bo gledal, da bo ta toliko bolje obdelana in izkoriščena. Sreča je tudi, ima Zgoša takšno lego, da je primerna za rast koruze. Spomladi sicer ni kmalu dovolj toplo, 520 metrov nadmorske višine ima Zgoša, vendar le še dozori. Žirovnica ima že slabše pogoje. Janez Krivic po petih letih dosega lepe rezultate pri pridelavi koruze in rad bi dal voljo še komu drugemu. Vsakemu je pripravljeno svetovati, mu dati moralno oporo. Slovenija se mora tudi pri koruzi opreti nase. • D. Dolenc 2akon o začasni prepovedi sečnje Le ena kršitev zakona Kranj. 14. januarja - Gozdarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko je v času, ko je veljal zakon o začasni Prepovedi sečnje v lastniško spornih družbenih gozdovih (od ju-Kok l-°nc.a 'eta)' ugotovila le eno kršitev zakona in sicer v kal ri|' ^ ^'07^no gospodarstvo Kranj - tozd Preddvor se-o les v gozdu, v katerem ga sicer ne bi smelo. Sum o kršitvi zakona je bil tudi v gozdovih Gozdarsko-kmetijske zadruge Srednja Vas v Bohinju, kjer pa se je kasneje izkazalo, da so les Posekali še pred sprejetjem zakona in da so ga potlej, ko je zakon že veljal, le spravljali iz gozda. Gozdarji so zakon spoštovali, v lastniško spornih gozdovih so sekali le drevje, ki so ga napadli pod-'ubniki ali je bilo polomljeno v naravnih ujmah. Gozdarska inšpekcija pa 1 Je ugotovila, da so v Gozdnem gospodarstvu Kranj zaradi prepovedi sečnje v last- niško spornih družbenih gozdovih popravili letni načrt gospodarjenja z družbenimi gozdovi. Ker so v načrt vključili tudi sečnje, načrtovane za letos, je bil letni etat za gozdove, ki jih zakon ni zajel, prevelik. Čeprav so takšne sečnje v skladu z desetletnimi gozdnogospodarskimi načrti, pa je nenapisano pravilo, da se letno seka desčtina etata. V zasebnih gozdovih je inšpekcija ugotovila samovoljne poseke lesa, krčitve gozda, v škofjeloški občini pa tudi kraje lesa v gozdovih, v katerih je bila sečnja z zakonom prepovedana. • C. Z. Težka motnja poroda pri kravi Zavita maternica (III) (nadaljevanje iz prejšnje številke) do k ^'a8noza-' pregled krave, pri kateri se porod ne more razviti Por HnCa' opravi živinozdravnik. Po naših izkušnjah vaški je n° ^rj' (laiki) praviloma ne ugotovijo zavite maternice (tudi ka e Znajo rešiti) in lastnika potolažijo z besedami, da porodni v »t *Vrat maternice) še ni odprt in naj kar še počaka. Prav to je zak* ern Primeru najslabše in velikokrat usodno za porodnico, *aJ> bom takoj pojasnil. še . **r°gnoza: je dobra samo v primeru, če se krava na porodu y obro počuti, če zavitost maternice ni velika in ne traja dolgo, čen rtleru" ^aje maternica zavita nekaj ur do pol dneva, še ni re->ak° k° t0 'me'° za mater in P'od škodljive posledice, če pa r_°>tanJe traja že en dan ali več, je možnost uspešne rešitve vse so t Prognoza se s trajanjem bolezni slabša iz ure v uro, ker p0 rv.ne žile na mestih zavitja maternice in vezi stisnjene in tkivo ste aJa krhko, temnejše barve in je na poti odmiranja. Zato je lahk* maternice na teh mestih vse manj elastična. Večkrat se zato žjy-° zgodi, da pri takih zakasnelih porodih tudi po uspešnem je t .pravniškem posegu pride pri izvleku plodu (predvsem, če rota^-' normulno) do pretrganja maternične stene na mestu 'eti J ^rez m°žnosti rešitve. Spominjam se primera pred nekaj in n ? i° klicali za Pomoč pri porodu. Prišel sem tja čez pol ure prek - kravo že poginjeno. Po izjavi lastnika se je krava že Par -"l1, dan in celo noč pripravljala na porod, klical za pomoč Pa vit P°8*nj*ni kravi sem ugotovil zavito maternico, na sekciji Zavit ° raz.trganino stene maternice in počeno žilo na mestu daljujgj1' kar je bil vzrok za izkrvavitev v trebušno votlino, (se na- Janez Teran, živinozdravnik Ovčja bruceloza (I) (V Gorenjskem glasu smo v dveh decembrskih številkah objavili povzetek članka o ovčji brucelozi avtorja prof. dr. Janeza Mehleta. Ker je pri tem prišlo do nekaterih strokovnih napak, bomo članek tokrat objavili v celoti. Prvi del lahko preberete danes.) Pred nedavnim smo v Sloveniji ugotovili kužno bolezen, ovčjo brucelozo. Bolezenska znamenja se kažejo predvsem kot motnje v reprodukciji. Bolezen ni nevarna drugim vrstam živali in ne ljudem. S strogimi veterinarsko sanitarnimi ukrepi jo je možno izkoreniniti. Preden si pobliže ogledamo to bolezen, povejmo nekaj splošnega o brucelozi. Poznamo več oblik obolenj, ki jih.s skupnim imenom imenujemo bruceloza. Te bolezni povzročajo sorodne vrste bakterij iz rodu brucel. Za nas so pomembne bolezni, ki jih povzročajo naslednje vrste brucel: Brucella abortus, Brucella melitensis, Brucella suis, Brucella canis in Brucella ovis. Brucele so mikrobi, ki v zunanjem svetu, npr. v tleh, v krmi, v živilih itd., preživijo lahko nekaj mesecev. Brucella abortus povzroča t. i. bangovo bdlezen ali govejo brucelozo. Za to boleznijo zboli predvsem govedo, lahko pa tudi nekatere druge vrste živali in ljudje. Goveja bruceloza je bila razširjena po vojni na severnem Primorskem. Bolezen je veterinarska služba povsem izkoreninila. Še sedaj pa je razširjena v številnih krajih po svetu. Ne dolgo tega je v južni Istri na ožjem območju izbruhnila bruceloza, ki jo povzroča Brucella melitensis. Bolezen imenujemo malteška mrzlica ali melitokokoza ali bruceloza ovac in koz. Tudi z njo zbolijo številne vrste živali, najbolj pa je nevarna ovcam, kozam in ljudem. Ljudje se največkrat okužijo z neprekuha-nim ali nepasteriziranim mlekom in mlečnimi izdelki (npr. sirom iz takega mleka obolelih ovac in koz). V Istro so bolezen verjetno zanesli iz jugovzhodne Jugoslavije, kjer je močno razširjena, lahko pa tudi iz Italije, kjer je prav tako že dolgo prisotna. Malteška mrzlica je bila po vojni močno razširjena pri nas na Primorskem, vendar pa so jo z doslednimi veterinarskimi ukrepi zatrli. Naslednja vrsta, Brucella suis, povzroča obolenje predvsem pri prašičih, tu in tam pa tudi pri poljskih zajcih. Imenujemo jo prašičja bruceloza. K nam so jo lani zanesli z obolelimi prašiči iz Hrvatske. Tudi to brucelozo je veterinarska služba, kot kaže, zelo hitro zatrla. Brucellal suis, ki povzroča omenjeno bolezen, za človeka ni posebno nevarna. Menimo, da ta čas v Sloveniji ni ne bangove bolezni ne me-litokokoze, niti okužb z Brucello suis, razen morda pri posameznih poljskih zajcih na nekaterih območjih. Poznamo še brucelozo, ki je povzroča Brucella canis. Pri psih je ponekod v svetu bolezen močno razširjena. S to bakterijo se je okužilo že tudi nekaj ljudi. Pri nas je še nismo ugotovili, (se nadaljuje) prof. dr. Janez Mehle DOM UČENCEV IN ŠTUDENTOV IVO LOLA RIBAR Kranj, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge RAČUNOVODJE Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Pogoji: - srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, - pet let ustreznih delovnih izkušenj - šestmesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov. 6 izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh. Informacije lahko dobite po telefonu št.: 22-590 Demokracija je red Čeprav si tudi v kmečkih vrstah nekateri predstavljajo, da je demokracija sistem, v katerem vsak dela prosto, svobodno in kakor se mu zahoče, pa je takšnim in njim podobnim le treba nevsiljivo povedati, da demokracija ni anarhija, ampak predvsem zelo velik red. Če imajo nekateri sedanje razmere v gozdarstvu, ko lahko s pridom izkoriščajo pravne praznine (stari zakon o gozdovih velja le formalno, novega ali dopolnjenega pa še ni j, za vrhunce demokracije, bodo verjetno razočarani, ko jim bo novi ali dopolnjeni zakon prinesel poleg prostega prometa z lesom tudi "pravila igre"pa plačilo davkov od hektara gozda in še od kubičnega metra lesa ter nenazadnje tudi "gajžlo ", s katero naj bi udarjal po vseh, ki demokratično sprejetih "pravil igre" ne bodo spoštovali. Ker so doslej denar za obnovo, varstvo in nego gozdov, za gozdne ceste in vlake ter za stroške gospodarjenja prispevali le "blagovni proizvajalci" oziroma tisti, ki so les sekali in ga prodajali, ne pa tudi ostali, se bodo po uveljavitvi sprememb verjetno prav "ostali" spraševali, kakšna demokracija pa je pri nas. Zdi se, da ho takšnih in podobnih vprašanj letos še veliko - tudi zato, ker bi iz "obljubljene Evrope" najraje izbrali le tisto, kar nam ugaja; za tisto, kar pa nam ne, pa smo tudi pripravljeni reči, daje bilo že doslej dobro. Koje republiška skupščina (nekoliko tudi zaradi grožnje z odstopom podpredsednika vlade in finančnega ministra) ob koncu minulega leta sprejela sveženj davčnih zakonov in uveljavila evropski (sodobni, nevtralni in razumljiv) davčni sistem, po katerem bomo skoraj vsi plačevali več davka kot doslej, bogatejši pa največ, je bilo tudi med kmeti slišati za pripombe, češ - zakaj je bila davčna reforma potrebna, saj so bili še stari zakoni dobri. Ko pa bo pismonoša prvič prinesel položnice za plačilo davkov, se bodo nekateri spet spraševali, kakšna demokracija pa je to. za kakšno demokracijo pa smo dali glas na spomladanskih volitvah... % C. Zaplotnik MEŠETAR Kolikšne prispevke za obnovo, negovanje in varstvo gozdov, za vlake in ceste ter za stroške gospodarjenja morajo v Gozdnem gospodarstvu Kranj plačati lastniki, kmetje in nekmetje, za izredno (neposredno) lastno uporabo lesa? Les z gozdnih zemljišč gozdni sortiment prispevek (din/m3) iglavci - kmet iglavci - nekmet listavci - tehnični les - kmet listavci - tehnični les - nekmet listavci - prostorninski les - kmet listavci - prostorninski les - nekmet 161,52 444,1K 131,40 361,35 13,08 In kolikšni so prispevki za neoddane količine gozdnih sortimen-tov od rednih, izrednih in protipravnih sečenj v zasebnih gozdovih? (Zneski so enaki za kmete in nekmete.) gozdni sortiment prispevek (din/m3) iglavci listavci - tehnični les listavci - prostorninski les 578,78 470,85 88,29 Po koliko je lesno oglje? V Gozdnem gospodarstvu Kranj odkupujejo prvorazrednega po 9,48 dinarjev za kilogram, drugorazrednega pa po 6,35 dinarja za kilogram. • • • Živinorejci v Sloveniji se pogosto sprašujejo, kolikšni sta odkupna in maloprodajna cena mleka v drugih delih Jugoslavije. Podatki, ki so jih zbrali v Zveznem zavodu za statistiko in v Poslovnem združenju za mleko Mlekosim, veljajo za mesec oktober. republika odkupna cena premija proizv. prodajna cena trgovska marža maloprodajna cena BiH 3,60 0,70 7,00 12-15% 8,13 Črna gora 3,68 1,60 8,50 4-8% 8,61 Hrvatska 3,42 0,30 6,50 7-15% 7,80 Makedo- 3,60 0,50 7,27 10% 8,04 nija 3,66 0,95 7,10 10-15% 8,35 Slovenija 3.60 0,60 7,27 8-12% 8,24 Srbija 3,42 0,50 7,27 10% 8,34 Kosovo 3,42 0,48 7,00 6-13% 7,65 Vojvodina Starosvetne šege in navade Anton je privoščil tudi živini Včeraj, 17. januarja, je bil sv. Anton Puščavnik, v pra-tiki upodobljen kot puščavnik z zvončkom in prašičkom, med ljudstvom znan kot "sveti Anton s prešičkom" ali kot "sveti Anton prešičkar". Kot piše i\'iko Kuret v knjigi o sta-rosvetnih šegah in navadah, si je ljudsko prašička razlagalo po svoje in je preprosto sodilo, da Je sv. Anton Puščavnik zavetnik prašičev ali varuh živine. Ce že Anton ni imel lastnega oltarja, pa je skoraj vsaka kmečka cerkev imela na oltarjih tudi kip ali podobo sv. Antona Puščavnika. Ko je go-doval, so se ljudje odpravili v cerkev in k njegovemu oltarju nanosili krač in klobas, ta dan pa so privoščili tudi živini -češ naj tudi živina ve, da goduje njen zavetnik. Kar zadeva vreme, pa velja: če sv. Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja. GLAS 22. STRAN SPRAŠUJEMO, SVETUJEMO UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 18. januarja 1991 iNTREST^ AVTO MOBIL SKI TRG Posredniška ponudba Kranj, 14. januarja - Medtem ko cene na ljubljanskem avtomobilskem sejmu še naprej divjajo, smo se po daljšem premoru odpravili v posredniško prodajalno rabljenih avtomobilov Daš dobiš na Planini, kjer imajo dnevno na zalogi od 150 do 200 vozil različnih znamk in starosti. Način prodaje je podoben kot v ostalih tovrstnih prodajalnah. Prodajalec mora avto pripeljati v prodajalno, kjer ga strokovno pregledajo in se dogovorijo za okvirno ceno. Prodajalec za dvomesečen vnos v evidenco plača 120 dinarjev, nakar lahko avto pusti tam ali pa se z njim vozi, dokler ne najdejo zainteresiranega kupca. Ob prenosu lastništva vozila v prodajalni napravijo kupoprodajno pogodbo, po potrebi pa tudi izdajo preizkusne tablice. Prodajalec plača 2,2 odstotka od provizije od prodajne cene, s tem, da je najnižja provizija 1.260 dinarjev. Kupec nima nobenih obveznosti. Kot nam je uspelo izvedeti imajo v evidenci še nekaj avtomobilov, ki jih je možno kupiti za dinarje. Cene rabljenih avtomobilov v prodajalni Daš dobiš tip vozila letnik cena tip vozila letnik cena Lada 1300 kar. 1989 7.000 Lada 1300 Riva 1986 10.500 Renault 4 GTL 1987 7.500 Renault 4 GTL 1987 7.200 Yugo 45 AX 1984 6.700 VVV Golf Diesel 1988 10.500 VW Golt' Diesel 1988 11.000 VVV Golf bencin 1985 17.500 Opel Kadet 1.2 1977 12.000 Diana 6 1983 1.500 *vse cene zaradi nestabilnega tečaja dinarja navajamo v DEM • M. Gregorič Zasluženo ploskanje Daihatsu applause je avtomobil, ki je navdušil že ob prvi uradni predstavitvi, v lanskem letu pa so za njegovo krmilo po zaslugi mariborske Jeklotehne in nekaterih zasebnih uvoznikov, sedli tudi prvi domači kupci. Applause je na prvi pogled klasična limuzina, v sebi pa skriva tudi čisto kombi-limuzinske značilnosti. O tem se lahko prepričate, če odprete stopničasta prtljažna vrata, ki segajo od zgornjega roba do odbijača. Notranjost je precej prostorna, vozniku pa bo dobro služila armaturna plošča, dobra razporeditev pedalov in pripravna, čeprav ne ravno natančna prestavna ročica. Motor, ki je tak kot v terenski ferozi, je prilagojen limuzinskim značilnostim in se z lahkoto odziva na voznikove želje. Kljub temu da ni ravno najsodobnejši, pa je štiriventilska tehnika po japonsko solidno izdelana. Nekoliko več težav je pri legi na cesti, zlasti v ovinkih, kjer se applausov zadek zaradi previsokega vzmetenja kar nekako preveč nagiba. V celoti gledano pa je applause prijeten in uporaben avtomobil, s katerim bodo zadovoljni tudi nekoliko iz-birčnejši kupci. Tehnični podatki: štirivaljni 16 ventilski motor, I589ccm, 67 kW (91 KM), največji navor 130 Nm pri 3500 o/min. Posoda za gorivo 501, teža 940 kg, dov. ohrem. 480 kg. Najvišja hitrost 175 km/ h, poraba (po ECE normah) 5.3/7,2/8,5 l na 100 km.E • M. Gregorič, Foto: K. Premru Daihatsu applause 16X: avto, ki je navdušil tudi slovenske kupce Motor: ubogljiv in dokaj ekonomičen SENČILA BLED Partizanska 18 64260 Bled Tel.: 064/77-996 Po ugodnih cenah vam nudimo izdelavo in montažo vseh vrst žaluzij, rolet in lamelnih zaves iz uvoženih materialov v različnih barvah. NOVO! Izdelujemo žaluzije KRPAN in balkonske markize vodene na alu vodilih in upravljane na monokomando! Koliko je vreden dinar Tečajna lista z dne 16. januarja Država Devize Velja za srednji tečaj Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Japonska 100 ATS 100 DEM 100 ITL I00CHF I USD 100 JPY 127,9298 900,0000 1,1980 1081,8144 13,9283 10,2716 Dinar Čez mejO - Dirar je v sosednji Avstriji še vedno vreden precej manj kot na naši tečajni listi, saj zvečine za sto dinarjev ponujajo okoli 50 šilingov. Vedno večje tudi takih, ki se dinarja otepajo. Tudi v Italiji se dinarju ne godi dosti bolje. Za dinar dobimo okoli 600 lir, večinoma pa bolj zaupajo drugim konvertibilnim valutam. Crna borza - Na črni borzi je zadnje čase stanje vse bolj obsedno, saj je povpraševanja ogromno, ponudbe pa malo. Možnost nove devalvacije je vse bližja in vsak hiti čimbolje zamenjati morebitne prihranke. Tako se je tudi preplačilo povzpelo na dvajset do štirideset odstotkov. Tisti, ki pa bolj kot naložbi v devize zaupajo poštenosti Republike Slovenije, pa v bankah kupujejo (s predhodnim naročilom) obveznice. S kranjske tržnice česen čebula solata radič korenje peteršilj zelje špinača cvetača por cena din 70 15 35 60 25-30 50 15 30 50 30 limone mandarine pomaranče banane grozdje jabolka kivi orehi fižol jajca 20 30 20 25 40 20 40 120 40 2,4-3 Podjetje BURNO d. o. o. odpira novo trgovino stanovanjske opreme BURGER v Kranju, Cesta talcev 7, pri gostilni Blažun Nudimo vam največjo, najkvalitetnejšo in cenovno najugodnejšo ponudbo najbolj znanih proizvajalk keramičnih ploščic italijanske firme »Ricchetti«, ter ustrezen izbor sanitarne keramike, tuš kopalnic ter kadi. Zaloge so omejene - dobava takoj. Poskrbimo tudi za kvalitetno polaganje ploščic po najugodnejši ceni. Nudimo program pohištva: - širok izbor spalnic najbolj znanih slovenskih proizvajalcev že od 12.500,00 din dalje - samske in otroške sobe že od 9.200,00 din dalje - predsobno pohištvo - garnitura že od 5.500,00 din dalje - vse vrste vgradnih omar po naročilu - pohištvo za dnevne sobe - regali že od 13.500,00 din dalje - sedežne garniture, otroške sedežne garniture, samostojni kavči, vzmetnice . - štiridelna omara, izvozni kontingent - po izjemni ceni 4.800,00 din - nudimo vam kataloško prodajo pohištva in svetil Delovni čas: od 9.-12. ure in od 15. - 20. ure sobota od 9.-13. ure ODPRTE KNJIGE - v njih vidite, kako se obrača vaš denar Kdor vloži kapital v delnice, ima seveda pravico vedeti, kako se vloženi kapital obrača. Vsa delniška podjetja so dolžna, da svoje delničarje redno obveščajo o položaju podjetja. Vsako delniško podjetje mora v posebnih poročilih objaviti svojo bilanco, dobiček ali izgubo. Enkrat na leto so delničarji povabljeni na glavni zbor delničarjev (letna skupščina). Na njem mora podjetje odkriti vse »karte« o svojem poslovanju in perspektivah. Glavni zbor bomo natančneje opisali v naslednjem poglavju. Podjetje mora o svojem položaju in glavnem zboru redno poročati v tisku. Pomembne informacije dajejo tudi komentarji in analize v dnevnem in tedenskem časopisju, ki se ukvarja z gospodarstvom. Te revije redno poročajo o stanju posameznih podjetij, o njihovem položaju na domačem in tujem trgu, o njihovih perspektivah itn. Delnica ni knjiga s sedmimi pravili. Nasprotno, je ena izmed zelo prožnih in dinamičnih naložb denarja. Piše Aljoša Jerovšek v sodelovanju z Intrest GmbH iNTREST, podjetje za upravljanje s premoženjem, Einsteinstrasse 5,8060 Dachau, ZRN, išče predstavnika oziroma podjetje, ki bo prevzelo predstavništvo za Slovenijo in Hrvaško. Dejavnost iNTREST-a je obračanje denarja zasebnikov, bank, zavarovalnic, podjetij in drugih institucij. Pogoj je visokošolska izobrazba, aktivno znanje vsaj enega tujega jezika, večletne izkušnje in ustrezne reference. Ponudbe pošljite na naslov: Borzna svetovalnica FIRST, Cankarjeva 3, Ljubljana, kjer dobite tudi vse dodatne informacije po tel,: 061/219-975 in 571-949 med 9.30 in 13.30, zahtevajte Aljoša Jerovška. Vroča linija za brezplačne finančne nasvete - pokličete lahko vsak dan med 9.30 in 13.30 po telefonu (061) 571 - 949 Kako uspeti Konkurenca sili k še večji kvaliteti Kranj, januarja - Prednovolctna gneča pred prodajnimi pulti Ar* vajeve mesnice v Britofu pri Kranju je sedaj malce pojenjala, a le toliko, da delavci zajamejo sapo. Kot vsako leto. Potem bod« spet morali zapeti stroji, kajti od Jesenic pa vse do Ribnice v trgovinah in mesnicah pričakujejo Arvajeve hrenovke in druge mesne dobrote. Pri mojstru Alojzu Sodniku v takratni Kmetijski zadrug1 v Preddvoru, danes zelo spoštovanemu zasebnemu mesarju }z Tupalič, se je Anton Arvaj izučil poklica. Začetek na svojem Je bil skromen, kot skorajda vsak. Z ženo Ivico sta 1965. prevzel* gostilno pri Johanci. Mala, obcestna gostilna je bila to, bolj bife, kot gostilna. Z obogateno ponudbo, predvsem domači" mesnin, je gostilna oživela, še bolj pa, ko so leta 1969 prizidal' kegljišče.'* 1972. se je ponudila priložnost in vzela sta v najem lokal pri Trebcu v Kranju. Z dobro kuhinjo, prijazno postrejj bo, doma pripravljanimi specialitetami, sta hitro pridobila m rok krog gostov. Garanje na svetek in petek, stanovanje v kleti- 1976. sta se preselila v novo hišo v Britofu, 1981. pa sta tu odprla novo, veliko, sodobno mesarijo. 8. maja bodo praznovali že 10-letnico. Danes je Arvajeva mesnica znana daleč naokrog po izredni kvaliteti svojih mesnih izdelkov. Okrog štiride-set vrst jih izdelujejo, vendar najbolj znane in cenjene so prav njihove hrenovke. Polovico proizvodnje pomenijo, razvažaj0 pa jih po vsej Gorenjski, po Ljubljani, celo do Ribnice sežejo-Uspešni pa so tudi z drugimi izdelki. Lani so na Kmetijski11 sejmu v Gornji Radgoni prejeli zlati plaketi za mesni sir piz?J in pečeno šunko v ovitku, ter srebrni za kranjsko in gotajs*0 klobaso. ■ "Ko smo gradili.to mesarijo, so se vsi čudili, zakaj bo tak° velika. Danes ne morem nobenega novega stroja več nikam?1" postaviti. Morali se bomo širiti. Potrebujemo skladišča, pak i f' nico, sušilnice, garaže. Če hočem zadostiti trgu, ki zahteva ved' no več naših izdelkov, predvsem pa ne le obdržati, temveč se izboljšati kvaliteto, sem prisiljen v to. Konkurence je vsak da11 več in boj bo hud. Dobro pripravljen ga moraš pričakati. Kor*1' ka nazaj ni. Le naprej se ti kaže pot. In kako zmoremo? Že da* nes imam zaposlenih 17 delavcev, od teh sta dva moja sinoV»" Sam pa poprimem za vsako delo. Ko je kdo na dopustu, bolr"' ški, vskočim sam. Če vodiš tako obrt, ne smeš gledati na uro-Od zore do mraka si v delu, za sušilnice skrbiš tudi ponoč)' Kako se dela v taki firmi, morda najbolj zgovorno pove dej' stvo, da lani sploh nismo bili na dopustu. Delavcem ga rnOf*j dati, ti si pa zadnji na vrsti. Delo te žene. Seveda pa moraš pi poleg mojstrstva obrti pri toliko delavcih tudi dober organ'2"1 tor dela. In pošten! Elektronske tehtnice stehtajo do pol grillT1j. natančno, namesto cen so vnesene šifre. Ne le kvaliteta rne* in izdelkov, tudi natančen račun naredi svoje pri strankah. D. Dolenc petek, 18. januarja 1991 ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOŠNJEK 23. STRAN GLAS Nataša Bokal po uspehih v Kranjski Gori in pred svetovnim prvenstvom Trenirala sem zato, da bom nekoč zmagala "Sele, ko sem prišla domov v Škofjo Loko in ko me je pričakalo toliko ljudi, sem v'dela, kako pomembni so moji uspehi. Upam, da niso zadnji, saj sem dobro pripravljena in morda imam že na svetovnem prvenstvu možnost dobiti medaljo," je dan po vrnitvi iz zadnjih tekem v svetovnem pokalu v Kranjski Gori povedala naša najboljša smučarka Nataša Bokal. Loka, 14. januarja - Ko sem se v ponedeljek pripeljala v Podlub-'k, nisem mogla zgrešiti ulice, kjer stanujejo Bokalovi. Sosedje so namreč prek ceste razpeli transparent, s katerim so pozdravljali svojo a"ipionko, junakinjo tekem za svetovni pokal v Kranjski Gori. Z Nata-0 sva se namreč že tam dogovorili, da jo poiščem doma, kjer bova v miru spregovorili o tistem, kar zanima njene številne navijače - seveda Predvsem o tem, kaj ji pomenijo minuli uspehi in kakšne načrte ima. aceli pa sva s spomini. "'Smučati sem začela tako kot večina, skupaj s starši ob nedeljah in praznikih. Ker sem šla y solo že s šestimi leti, so me starši '»krat tudi vpisali v škofjeloški Srnučarski klub Alpetour. Smuča-nJe je bilo namreč takrat tukaj ■fe,° popularno in veliko nas je hodilo na smučarijo s klubom. Kakšnih večjih uspehov nisem l,r,ela niti'pri cicibanih niti v pio-Rttskih vrstah, prvi boljši rezul-l;u' so bili šele pri starejših pio-forjih." Si ena izmed smučark, ki je imela yeliko težav s poškodbami? Koje bila nanovo ustanovlje-r,a mladinska reprezentanca, sem ?ačela nastopati na FIS tekmah 'n Prvi dve leti sem bila kar do-!?r;i in prišla sem v A selekcijo. J.°da že prvo sezono sem bila ve-Clno časa poškodovana. Težave *em imela z giežnjem, nato še s k°lenom. Tako sem pol sezone j/'mudila. ostalo sezono pa sem bHa slaba. Nato mi je šlo eno se-2«no pod vodstvom sedanjega trenerja Jožeta Drobnica spet do-hro. naslednjo sezono pa je bil 'rener Zibler in takrat smo slabo '■"enirali. tako da je bila dobra edino Mateja, ker je bila i/reden talent; Na koncu sem se še poškodovala. Ne pri smučanju, ampak sem padla pri skoku v daljino na fakulteti. Bila sem operirana, eno sezono ni bilo nič. potem pa mi Je postalo dolgčas po smučariji, S;1J sem bila vajena potovanj, pač lega, da me ni nič doma. Naenkrat sem imeli časa. 1) ir.t. preveč prostega imači. pa Ivo (Natašin . .p. pisca). Jaro Kalan, ki je hil takrat moj kondicijski trener. so mi svetovali, naj spet poskusim. Seveda sem imela slabe sturtnc številke in najprej sem se sPCt udeleževala FIS tekem in ev-r°Pskih pokalov. Bila sem dobra. '"nigala sem na Univerziadi in lam inco. kakšne pa so tvoje izkušnje pri deli v domačem smučarskem klubu? se mi. da se je in se še vedno Rokometni turnir Pionirjev fkofJa Loka, 16. januarja Škofjeloški rokometni klub je organizator iradicio-■ ntga turnirja za pionirje. %i r-[a soboto v hali Podeii v n ,Jl Loki. Na turnirju bodo ;;u,Pile najboljše slovenske v nnir;kc ekipe- Celje, Slo-• Kritn, Izola. Krško in esir na I ■'Otriač kipa Seširja. Tek-'nje se bo začelo v sobo- tno vj to, i o , y'slv- januarja, ob l). uri učarji v Sele sko f^.' januarja - Sloven-l,|iUin an"lsko društvo Celovec fpf} p2,ra v Selah na Koroškem n,iio i r;"Ku) tradicionalno med-rr,0 ~"° ljudsko smučarsko tek-Lekn.a- Karavanškega medveda. Ji o« ,^'JO 'ahkovsi, ki so starej-Pov 10 lel " bodo let. Udeleženci .„ J^1' °a stan in poten, , slak™ ' do slarla Kckčcvega Valj • n;i katerem bodo tekmo-TržjčPl0n|rii. Planinsko društvo U(jejn,1Pra\ Ija organizirano ttfe blus h!?° .."a.tekmovanju Na tuša Bokal se je r&dila 9. linija 1967 v Kranju. Je študentka 4. letnika Fakultete za telesno kulturo, doma pa je v Pocllubniku v Ško/ji Loki. lina dva mlajša bruni, poleg smučanju pu zelo rada tudi bere. Njeni največji uspehi do Kranjske Gore so: šesto mesto na tekmi za svetovni poku/ luni v tiinteislodeiju. osmo mesto v Vunnlulenu, deveto v lluusu. deseto v Mariboru, dvanajsto v Straudi, trinajsto v Aureju. Vse točke je dobila v slalomu. Letos ima skupaj z žudnjo zmago in drugim mestom 48 točk, tretja je v vele-slalomski razvrstitvi, enajsta pa v slalomski. dela najboljše od vseh klubov, vsaj kolikor /vem od ostalih. Vzrok temu je najbrž ta. da je pri nas izjemno veliko zanimanje za smučanje. Tako so zelo dobri in zagrizeni trenerji, pa tudi mladi so pridni in vestni. Mislim, da je še kar dobro organizirano tudi klubsko delo v Mariboru, slabše pa je v Ljubljani in-drugod." Letos so bile v smučarskem športu nenavadne razmere, ki so jim botrovali Elan, pomanjkanje denarja, obtožbe na račun Smučarske zveze in direktorja Toneta Vogrin-ca... Kako ste to občutili reprezentance? '"Po končani lanski sezoni so bile največji problem za nas smuči. Postavljala so se vprašanja, ali bo Elan ali ne bo. pregovarjali smo se toliko časa. da smo se odločile, da bomo vse zamenjale smuči. Takrat še nisem vedela, da jc kandidat tudi japonski Mi-zuno. zato sem rekla trenerju Drobniču. naj se dogovori z Ato-micom za preizkušnjo njihovih smuči. Na prvih dveh treningih smo tako testirali nove smuči in izkazalo seje. da meni bolj odgovarjajo Alomicove kot Elanove smuči. Zelo dobro sem se počutila in tako drugih nisem niti več preizkušala. Seveda smo tudi re-prezentantke čutile pritisk na Toneta Vogrinca in Smučarsko zvezo, vmes je prenehala s tekmovanjem še Mateja in vsi, tako domačini kot tujci, so nas spraševali, kaj je v resnici, tako da tudi nam ni bilo lahko. K sreči se je to jeseni poleglo. Treningi so bili sicer normalno izpeljani, vendar pa smo imeli precej smole z vremenom, tako da smo skoraj z vseh priprav odšli prej. kot smo načrtovali. Tako smo bili pred sezono malce živčni, saj nismo vedeli ali smo dovolj dobro pripravljeni ali ne. Prve tekme niso dale pravega odgovora... nobena se na tekmi ni zapeljala tako dobro kot na treningih." Najbrž je bil vzrok tudi ta, da so letos vse stavili na vas, saj je moška vrsta večinoma mlada in manj izkušena? "Gotovo je res, da so vsi od nas veliko pričakovali in seveda smo tudi same od sebe pričakovale dobrih uvrstitev. Od fantov ni nihče nič pričakoval in me smo se morale dokazati. Zato smo prevečkrat gledale le na to. da smo prišle do cilja. Sama sem imela zelo dobre rezultate s treningov in po Morzinu. ko mi spet ni šlo, sem rekla, da sploh ne grem več naiekmtv.da imam vsega dosti. Zdelo se mi je, da samo treniram, nič ne tekmujem, pa še tam. kjer tekmujem, takoj iz.pa-dem. Nekaj dni so me pustili kar pri miru. nato je prišel trener Jože in smo se pogovorili. Vsi so rekli, da sem dobra, meni pa ni šlo. Vseeno so me prepričali, da sem nadaljevala s tekmami. Kakšno pa je sedaj vzdušje med dekleti, ko ste nekako enakovredne tekmice z Veroniko in Katjušo, za vami pa sta mladi Urška in Narcisa? "Zelo dobni se zastopimo z vsemi trenerji, posebej z Jožetom Drobničem. pa tudi z Markom Jurjecem in Igorjem Ursichom, Šah Gorenjsko člansko prvenstvo ki skrbi tudi za moje smuči. Res se s trenerji nismo še nikoli tako dobro zastopile, kot prav letos. Zelo dobro se razumem z Veroniko in Narciso, s katerima sem največ skupaj. Prijateljice smo sicer tudi z ostalimi, vendar ne tako, da bi šle naprimer popoldne kam skupaj." Kaj pa študij na Fakulteti za telesno kulturo. Kako zmoreš vse? "Saj se da. Če se malo več use-deš spomladi in jeseni se vse da." Kako se počutiš, ko si prevzela vlogo favoritinje in prve dame našega smučanja? Nekateri so se v Kranjski Gori čudili, da uspehe sprejemaš brez posebnega navdušenja. "Sama ne vem. V Kranjski Gori so mi vsi rekli - poglej vendar, kaj si naredila. Meni pa seje zdelo čisto normalno. Trenirala sem že toliko časa in to zato, da bom nekoč zmagala tudi v svetovnem pokalu. Zato se mi je zdelo vse čisto normalno in neumno se bi mi zdelo v cilju skakati... Šele včeraj, ko sem prišla domov v Škofjo Loko in me je pričakalo toliko ljudi, sem vide^ la. kako pomembni so moji uspehi." Zadnje dneve si imela veliko pogovorov, novinarji pa tudi znanci in neznanci so se "pulili" zate. Koliko intervjujev sem imela, niti sama ne vem, vem pa. da to sodi zraven. O tem sploh ne razmišljam, vsakemu skušam ustreči in si tega ne vzamem k srcu. Nekatere, naprimer Veroniko, pa to moti." Pred tabo je svetovno prvenstvo, ki se prihodnji teden začenja v Saal-bach - Hinterglemmu v Avstriji. Kaj pričakuješ in kakšni so tvoji načrti za naprej? "Ce bom v slalomu peljala' tako, kot znam in bom prišla do cilja, lahko računam na uvrstitev med prve tri. V veleslalomu pa se lahko naredi marsikaj - lahko sem čisto v vrhu. lahko pa tudi ne. Enkrat sam k rat sem bila na tistih smučiščih in jih niti ne poznam, nekateri pa pravijo, da so podobna Mariborskemu Pohorju. Če bi bila taka. bi bilo zame dobro. Sicer pa bom gotovo smučala še to in naslednjo olimpijsko sezono, nato pa je vse odvisno od razmer v smučanju, od trenerja, od ekipe". • V. Stanovnik, Slika: J. Cigler Kranj, 16. januarja - Danes. 18. januarja, se bo v prostorih Ša-hovskega društva Primskovo začelo člansko šahovsko prvenstvo Go- Kegljanje reojske. Organizira ga Šahovska sekcija Tomo Zupan. Prijave bodo wj>--'--*\ sprejemali na dan tekmovanja med 16.30 in 17. uro. Igrali bodo l) kol Vjmg Oman Zniftgftl po švicarskem sistemu z. igralnim časom 2 uri za 40 potez (plus 30 mi- © nut do konca partije). Pravico sodelovanja imajo igralci z najmanj drugo kategorijo. Igralna dneva bosta sreda in petek. • A. Drinovec sne n° ^Peljal s tržiške avto Postaje v nedeljo ob 8. i Avtobu- si v 'Jave s Prejema Planinsko dru-J. Kikel Pokal CICIBAN 1991 Škofja Loka, 15. januarja - V škofjeloškem smučarskem klubu Alpetour so v začetku januarja, po dveh s snegom sušnih zimah, spet pripravili občinsko tekmovanja za pokal CICIBAN. Do konca smučarske sezone nameravajo pripraviti še štiri podobna tekmovanja, zanje pa se mladi smučarski nadobudneži lahko prijavijo dve uri pred tekmo na smučišču. O tem, kdaj bodo naslednje tekme, bodo učenci izvedeli na oglasnih deskah v osnovnih šolah po vsej občini in na oglasni deski SK Alpetour na škofjeloški avtobusni postaji. Ob koncu tekem bodo najboljši trije dobili pokale, prvih deset diplome, vsi pa tudi skromna darilca. Zanimivost tekmovanja je. dn je organizirano prav tako kot tekmovanja v svetovnem pokalu, in da mladi tekmovalci na vsaki tekmi dobivajo točke. Cilj priprave tekmovanj pa je tudi želja domačega smučarskega kluba, da bi čimveč mladih Ločanov znalo smučati in tekmovati. Zato so ob novoletnih praznikih že pripravili smučarski tečaj, ki sc ga je udeležilo več kot Šestdeset učencev prvih in drugih razredov škofjeloških osnovnih šol. Rezultati prve tekme, kije bila 6. januarja na Soriški planini. Cicibanke 1982 in mlajše: 1. Maja Ogrinc, 2. Katka Žbogar. 3.Jurka Primožič, 4. Maja Mohorič.5. Jana Kuhar. Cicibanke 1981 in mlajše: I. Nina Jerala. 2. Manca Maretič. 3. Neža Svoljšak. 4. Nika Četrtič. 5. Jana Konstantin. Cicibanke 1980 : I. Nina Križaj. 2. Saša G o rt nar. 3. Marija Habjan. 4. Tanja Šcavnt&ir. Cicibani 1982 in mlajši: I. Nejc Rebec. 2. Martin Kuhar. 3. Blaž Rani. 4. Aleksander Vra-bič. 5, Miloš Križaj. Cicibani 1981: 1. Jure Šinkovec. 2. Klemen Dol H nar. 3. Anže Rebec. 4. Gorazd Jelene. 5. Marko Znideršič. Cicibani 1980: I. Boštjan Notar. 2. Marko Bergant, 3. Jan Antonič. 4. Matic Osv nikar, 5. Marko Kempcrle. • V. Stanovnik Tržič, 16. januarja - V Tržiču in na Jesenicah je bilo polfinale prvenstva Gorenjske za posameznike v disciplini 2 krat 200 lučajev. Sodelovalo je 84 najboljši ke-gljačev. V finale se je uvrstilo 24 najboljših, finale pa bo 26. januarja na kegljišču Triglava v Kranju. V pol finalu vodi Vane Oman (Triglav) 1777 pred Markom Janom (Jesenice) 1767. Rudijem Nuna rje m (Ljubelj) 1740. Cvetom Zalokarjem (Ljubelj) 1739 in Daretom Drakslerjem (Simon Jenko) 1735. Jutri, 19. januarja, bo na kegljišču Triglava v Kranju polfinale gorenjskega prvenstva dvojic. • J. Kikel Vabilo planincem Zimovanje na Komni Kranj, 16. januarja - Mladinski odsek Planinskega društva iz Kranja organizira med 26. in 30. januarjem petdnevno zimovanje na Komni. Namenjeno bo turnemu smučanju in vadbi zimskega gibanja v gorah. Prijave sprejemajo vsako sredo ob 19. uri v Planinskem društvu Kranj, kjer vam bodo dali tudi vsa potrebna pojasnila. • J, K. V Dupljah pripravljeni na množične teke Zima je trdega srca Letošnja zima je že četrta zapored, ko Dupljancem grozi, da ne bodo mogli izvesti tradicionalnih množičnih smučarskih tekov. Kranj, 15. januarja - Če v petek (danes) dopoldne ne bo snega, potem bodo 15. dupljanski smučarski .teki odpovedani in to že četrto zimo zapored, so povedali na torkovi novinarski konferenci povedali predsednik organizacijskega komiteja Vladimir Mohorič in njegova sodelavca Peter in Janko Gradišar. Snega pa verjetno ne bo in to bo škoda za tradicionalno prireditev, ki bo že petnajsta in je na njej teklo doslej od 22 do 25.000 ljudi, če upoštevamo tri zelo dobro obiskane suhe teke. Dupljanski TVD Partizan, organizator tekem, je dosedanje prireditve organiziral zelo racionalno (letošnja naj bi stala okrog 80.000 dinarjev) in s prihranjenim denarjem pomagal dupljan-skemu športu. Zgradili so garderobe, klubski prostor in opremili igrišče za rokomet. Dupljanski teki, čeprav preimenovani v duhu časa, postajajo samo športnorekreativna prireditev, čeprav so tudi borci na njej dobrodošli, da pa ostanejo, je tako želja krajanov kot občine, katere predsednik izvršnega svetuje tradicionalno tudi predsednik organizacijskega odbora, je dejal Vladimir Mohorič, predsednik kranjskega izvršnega sveta. Slovenijales ostaja pokrovitelj, prav tako veliko pomaga ZTKO Kranj, medtem ko vse drugo sloni na prostovoljnem delu. Če v nedeljo, 20. januarja, tekov ne bo, imajo Dupljanci v mislih že rezervne termine: 9. ali 10. februar in 24. februar, pač odvisno od dogovora z organizatorji drugih množičnih tekaških prireditev. V Dupljah delajo, kot da v nedeljo tekmovanje bo. Na programu je smučarskin tek na 30 kilometrov (prosta tehnika), trim tek na 15 kilometrov (klasična tehnika) in trim tek ter pionirski tej na 7 kilometrov, organiziran pa bo tudi pohod borcev na 7 kilometrov. Start je predviden ob pol deseti uri, prijave pa bodo sprejemali od 7. ure dalje. Za odrasle bo startnimi 150, za pionirje pa 50 dinarjev, vsakega tekača pa čaka bilten, značka in čepice, ki so ostale od prejšnjih tekmovanj. • J. Košnjek Hokej na ledu Jeseničani tokrat boljši Jesenice, 15. januarja - Drugi del nadaljevanja v I. A zvezni hokejski ligi postaja vedno bolj zanimiv, saj so na sporedu že odločilna srečanja štirih najboljših moštev, ki odločajo, kdo bo prvi, kdo drugi, kdo tretji in kdo četrti. V polfinalu bo namreč igral prvi s četrtim, drugi pa s tretjim. Jeseničani so igrali v zadnjih kolih s spremenljivo srečo in uspehom. V derbiju z ljubljansko Olimpijo pretekli teden so v delu igre zatajili, dovolili Ljubljančanom zadetke in izgubili z 2 : 6. Na srečo je zgubila tudi Crvena zvezda, neposredni tekmec Jeseničanov za tretje mesto. V torek je bil na Jesenicah derbi domačinov in vodečega na lestvici, Medveščaka Gortana iz Zagreba, ki je v kolu prej premagal Olimpijo. Jeseničani so zaigrali boljše in iztržili neodločen izid 2 : 2. Zadetke za Jeseničane sta dosegla Tišler in Razinger. Jeseničani pa bi lahko zmagali, saj so Mlinares, Hafner, Smolej in Horvat zamudili izredne priložnosti za zadetek. Kljub temu je neodločen izid uspeh in daje veliko upanja pred današnjim srečanjem s Crveno zvezdo na Jesenicah. Če Jeseničani zmagajo, jim je tretje mesto zagotovljeno, kar so konec koncev tudi načrtovali glede na to, da sta Olimpija in Medveš-čak zelo okrepljena. Dobro igrajo tudi Blejci v L B zvezne hokejske lige. S 14 : 2 so premagali Spartaka in se bolj utrdili na prvem mestu. Triglav iz Kranja, ki igra v II. zvezni ligi, je v zadnjem kolu igral z INO v Sisku 5 : 5, jutri pa ga čaka srečanje z Olimpijo II. Kranjčani so v II. ligi predzadnji. # J. Košnjek V nedeljo žrebanje PODARIM - DOBIM Kranj, 16. januarja - Ta konec tedna se bo drugič v letošnji akciji Podarim - dobim, ki nosi podnaslov ZA SLOVENSKE ZMAGE, zavrtel boben sreče. Prvič je srečo delila obetavna kranjska tenisačica Barbara Mulej, ki je prav te dni spet dosegla nov uspeh z zmago na tretjem teniškem turnirju za zimski pokal Alpe-Jadran, tokrat pa bo sreča v rokah naše smučarske šampionke, Škofjeločanke Nataše Bokal. Med tistimi, ki boste do jutri, sobote, 19. januarja, poslali kartico s pravilnim odgovorom na vprašanje, kolikokrat je bila Mateja Svet svetovna prvakinja v slalomu, bo med drugim izžrebala počitniško stanovanje v Barbarigi, dva Citroenova AX 11 TE, brezplačno vozovnico za vse redne linije Adrie Airvvavsa, desetletne premije za življenjsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav in še vrsto lepih nagrad od šivalnih strojev do barvnih televizorjev, ročnih ur, smuči.... # V. Stanovnik Smučarski teki Tekači za Zlato smučko Kranj, 15. januarja - V Novem mestu na Moravi je bilo konec tedna tradicionalno dvodnevno tekmovanje smučarjev tekačev za 54. Zlato smučko. Med 115 tekmovalci se je dobro izkazal Kranjskogorčan Robert Kerštajn, ki je bil petindvajseti, zmagal pa je Čeh Nič. Naša štafeta (Kerštajn, Kordež, Kavalar) je bila deveta. Prihodnji teden bodo tekači na Pokljuki tekmovali na državnem prvenstvu. Tekma članov na 30 kilometrov bo v četrtek, 24. januarja, članice, juniorji in juniorke pa bodo tekmovali na 10 kilometrov. V soboto, 26. januarja, bodo člani in juniorji tekmovali na 15. kilometrov, članice in juniorke pa na 5 kilometrov. Državno prvenstvo, ki ga letos organizira tekaški smučarski klub "Triglav" iz Kranja, se bo v nedeljo končalo s teki štafet. Člani in juniorji bodo tekli 3 x 10 kilometrov, članice in juniorke pa 3 x 5 kilometrov. • V. Stanovnik GLAS 24. STRAN Petek, 18. januarja 1991 Sejem MODA 91 Zmajev ni, so pa zlate Jane Sejem MODA 91 je uspel, pravijo organizatorji, o tem pa priča tudi pet tisoč več obiskovalcev, kot lani, odlično obiskane modne revije v Festivalni dvorani, in, upajmo, da tudi dobro sklenjeni posli. Organizatorji so tokrat obetali malce drugačen sejem mode. Z več zasebne iniciative, z več konkurence. Obeti so se izpolnili, vsaj delno, vendar obiskovalec, ki redno spremlja sejem mode, se ne more otresti vtisa, da v modi in dobrih kolekcijah še vedno prednjačijo firme, pri katerih smo bili vajeni iz leta v leto srečevati ljubljanske zmaje in diplome ljubljanskih zmajev. Letos prvič zmajev niso podelili, zato pa je bilo podeljenih nekaj več zlatih Jan. Revija Jana je zlato Jano podelila štirim kreatorjem najuspešnejših kolekcij: - prejeli so jo team kreatorjev VODE-BA Novo mesto in modne kreatorke Ika Fujs iz Mure, Jožica Brodarič iz SISCIA ter Vesna Gabrščik - ligo iz ALMIRE. Društvo oblikovalcev Slovenije je podelilo nagrado za najboljšo modno kolekcijo, prikazano na sejmu MODA 91, Vesni Gabrščik - ligo za kolekcijo damskih pletenin, ki jih je oblikovala za ALMIRO. Strokovno združenje tekstilne industrije Slovenije pa je podelilo nagrade Inovator leta. Prvo nagrado je prejel Franc Ožir iz POLZELE za inovacijo pri preureditvi naprave an-tirvvist na pletilnem stroju LONAT 301. Druga nagrada je bila podeljena Francu Novaku iz TOSAME Domžale z inovacijo "stroj za volumetrično doziranje sekundarnih surovin". Tretja nagrada je bila podeljena skupini avtorjev iz BPT Tržič za inovacijo "priprava pnevmatskih tkalskih strojev za izdelovanje progastega satena". Nagrajenci so Aleš Oman, Pavel Leban, Franc Meglic in Franc Težak. Strokovna žirija jugoslovanskega časopisa za trženje in tržno komuniciranje Media Marketing pa nagrade ni podelila - podeljena naj bi bila za celostno podobo - ker celostna podoba nobenega razstavljalca na sejmu ni bila tako izvirna, da bi to zaslužila. ■ BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA iz Tržiča se ne da. Kot bi ne bila v najhujših stiskah, kot bi je ne držal z* vrat stečaj, se je na sejmu mode predstavila spet s svojim železnim programom - z najkvalitetnejšimi damastnP prti v vsaj desetih barvnih odtenkih, s temnejšimi prti in nadprti v svetlejših tonih. Vzorci so tokrat aktualni kašmiri1 ki se ponavljajo tudi v obliki pestro tkanih tkanin za zavese, posteljnino, ki bodo v naše domove prinesle prijetno domačnost. Obljubljajo tudi, da bodo njihovi izdelki hitro v prodaji. Najprej seveda v njihovi trgovini na Deteljici, pa tudi v vseh bolje založenih trgovinah s tekstilom in stanovanjsko opremo. Nadaljevali pa bodo tudi s popolno opre mo prostora, ravnokar pripravljajo novo barvno karto, pri kreaciji pa bo sodeloval nihče drug, kot sam Jože Trobec ALMIRA Radovljica se tokrat na sejmu mode predstavlja z novo blagovno znamko IN LINE, ki jo je uspešno uveljavila že v zimski sezoni 90/91. Modele v osnovni temno lila barvi poživlja tirkizna in sem in tja zlate niti, ki jim dajejo praznični poudarek. Silno zanimive so tudi ročne pletenine, izdelki pridnih ALMIRINIH pletilj. Tudi ta kolekcija je bila spletena po zamislih znane slovenske kreatorke Vesne Gabrščik - ligo, namenjena pa je pomladi in poletju 1991. Kolekcijo IN LINE pletenin dopolnjujejo s konfekcijo. K ženskim pleteninam so oblikovali modne bluze, hlače in krila v odgovarjajočih barvah in vzorcih. Moška kolekcija je dopolnjena z dolgimi in bermuda hlačami ter z enobarvnimi in tiskanimi srajcami. Konfekcija je izdelana iz kvalitetnih materialov, kot so lan, bombaž, čista svila in viskoza. SUKNO iz Zapuž je tokrat prijetno presenetilo s tkaninami širokega športnega karakterja. Iz njihovih mehkih volnenih tkanin so sešili ponče, jopice živih barv z resami, ki bodo kot nalašč za po smučanju, pa če jih bomo oblekli aH le ogrnili. Vsekakor so prijetne, simpatične, mladostne, namenjene alpskemu podeželju, kot pravi njihova modna kreatorka Milena Dežmanova. Vse tkanine, namenjene temu novemu športnemu programu pa so čista volna, op'*' menitena z mohairom. Barve so živahne, kakršne se pač podajo na sneg: živo rdeča, močna rumena, vijolična, modra, pinki. Predstavili pa so seveda tudi enobarvno blago za plašče, obogatena z živalskimi dlakami, alpako, kašmir-jem, mohairjem. In še košček klasike, v črno belih karih in vzorcu večje ribje kosti, kot nalašč za pomladne kostimčke, od športnih do najbolj elegantnih Chanel modelov. Modeli blejske VEZENINE so tudi tokrat, kot vedno, nežni kot dih pomladi: rumeni kot trobentica, beli kot telohi, opečno rožnati kot... Osnova so svileno tanki bombaži, iz naravnih materialov so tudi bogate čipke, vezenine. V VEZENINAH pravijo, da jim trenutno ne gre dobro, vendar vse sile bodo usmerili v razvoj, da bodo nove kolekcije naredili na novih, kvalitetnih materialih. Proizvodnja bo prilagojena trgu, tovarno pa bodo razvojno vodili posebej za proizvodnjo čipk in pozamenterije, ločeno za konfekcijo. Predvsem pa bodo sledili trendom svetovne mode, ki brez čipke in vezenine praktično ne more. Vsaj dolgo ne. Tokrat so se na sejmu mode modne kreatorke TEKSTILINDUSA predstavile s štirimi temami: z romantično skupi^ posušenega cvetja, ki nosi s seboj polno spominov na nekdanjo mladost, je staromodna in obledela. Njen glaVf1 motiv je posušeno cvetje, polno topline. Druga skupina spominja na nomade, h katerim vse bolj teži mladost vna skala sega od umazane bele do zemeljsko rjavih tonov. Tretja skupina se kaže v prepletu ciganske in vzhod' noazijske folklore. Naslanja se na cvetlične in kašmirske vzorce in patchworke, poslikane rože starega pohišN3, preproge... Barve so tople, živahne, od rjavordečih do medeno rumenih. Nazadnje nas ohlade barve skupine MOfl* ki spominjajo na meteorne ostanke, meglice, mlečne poti, lunino površino, izmišljen svet... Skala barv je tu kov"1 ska, modro siva, zamegljeno roza, v kristalnih in srebrnih kombinacijah. Take večerne obleke si bomo omislile - Kot vselej, je bila s svojim "štantom" v hali A, zastopana tudi kranjska ZVEZDA. Konfekcionerji brez njihovih med-vlog ne morejo več, ne v oblačilni ne v obutveni in ne v industriji usnja in krzna. Tesno sledijo potrebam kolekcionarskih hiš in zdaj imajo poleg tkanih medvlog v svoji proizvodnji tudi že program pletenih medvlog. ki se še lepše prilagajajo osnovnim tkaninam najrazličnejših vrst. Te so zdaj iskane v svetu in doma. Še vedno pa je njihov redni program proizvodnja lepljivih trakov, ravnih, diagonalnih, perforiranih za pasove in podobno za vse jugoslovansko tržišče in za izvoz. Je pa tudi pri medvlogah konkurenca že močna in zato je še toliko bolj pomembno, kdo bo na tržišču z novostmi prvi. ZVEZDA je zagotovo v vodstvu. « Vse modele, ki jih je na sejmu mode tokrat predstavila TRIGLAV KONFEKCIJA iz Kranja, bo moč kombinirati. ko skladnih barv si je zamislila domača oblikovalka Janja Kunaver, da bi lahko iz vsakega modela pobral kos, pa n bo to krilo, jopica, šal, ruta, brezrokavnik, hlače ali kapa, in mirno nosil. Pa je vsak model drugačne barve, od ma lične, do rjave, drap in zelenkastih tonov Mešanica nomadskega stila bi lahko rekli tej kolekciji, ki jo bomo nos čez dan. Značilne so enostavne linije, kombinacija tonov se prelivajo iz nianse v nianso. Nikoli niso kontrastne L ki tri-, štiridelni kompleti se med seboj kombinirajo, dopolnjujejo. Materiali so povsem naravni, volna in viskoz*- Petek, 18. januarja 1991 25. STRAN K * i S GLAS G°RENJSKA PREDILNICA iz Škofje Loke trdno drži svoje tri žele-2ne Programe: LOKA jersey, LOKA volna in LOKA preja. Z vsemi fremi se je predstavila tudi tokrat na sejmu. Še vedno se vračajo k naravnim materialom in k najkvalitetnejšim mešanicam; danes lah- ko ponudijo jersevje, ki so stoodstotno izdelani iz naravnih materialov. To jim tudi odpira nove trge. Tudi barve so naravne. Ni več tipičnih barv, ampak so skupine barv. Tu je paleta modrih, peščenih, kovinskih in bordo barv. Barve vina v vseh mogočih tonih! V istih barvah, kot so njihove preje in jersevji, so tudi njihove volne, obogatene z zelo iskanimi efektnimi materiali. Pač, znajo prisluhniti željam pletilj in slediti modi. Vse, kar so pokazali na sejmu, bo naprodaj po številnih dosedanjih prodajnih mestih in seveda tudi v njihovi industrijski prodajalni v Škofji Loki, pri sami tovarni. (,OKI NISKA GORENJSKA OBLAČILA iz Kranja, ki so svoja leta žela pohvale za romantiko poročnih oblek, so se tokrat predstavila v strogi temno modri kolekciji kostimov za prehodne dni. To je namreč delček dodatne pomladne kolekcije, za katero so izbrali italijansko modno smer. Prepričani so, da so se odločili prav. Vsa ostala kolekcija za jesen in zimo 91/92 bo v barvah, kot ga določa splošni modni trend, to je v barvah narave, prav tako naravni pa bodo tudi materiali, volna in viskoza. GORENJSKA OBLAČILA še vedno del svoje proizvodnje namenjajo dodelavi za nemškega naročnika, zdaj, ko se tudi njim zožuje domači trg, pa bodo poskušali še bolj prodreti na tuje trge. Ves poudarek bo dan kvaliteti in modi. ODEJA Škofja Loka EjA resnično zna poskrbeti za presenečenja. Medtem ko smo lani uživali v živih barvah tropskega 9°2da, da je bilo kar slišati vrišč pisanih kakadujev, so tokrat japonsko svilnato satenasti. Japon-nah VZdušJe' kamor pogledaš! Na posteljnih pregrinjalih, prešitih kimonih, udobnih copatah, blazi-2 i Paravanih, senčnikih in drobnarijah, kot so toaletne torbice, vreče, blazinice... Tudi tokrat se je la|.K°lekcijo trudila domača modna kreatorka Andreja Cegnar. Kvalitetni bombažni saten so jim izde-klav. kranjskem Tekstilindusu, v črni, roza in zlato rumeni osnovni barvi. Poseben dežen je najti na jj z'nah, tam kraljujejo pavi, posebna sta za pregrinjala; spodnji dežen se loči od zgornjega. V ODE-in DI|ubljajo, da bodo vsi izdelki kar najhitreje v prodaji v njihovi industrijski prodajalni v Škofji Loki POvsod tam, kjer že danes najdemo Odejine izdelke. Med težjimi konfekcionerji spet blesti KROJ iz Škofje Loke. Razstavljeni modeli so del redne kolekcije za sezono zima 91/92. Izdelani so iz kvalitetne uvožene tkanine, iz čiste runske volne, oblikovani pa v uveh osnovnih silhuetah: v ravni in oprijeti liniji. Vezava med modeli so gube in gumbi, ki se zapenjajo z zankami. Barve so iz lestvice pa-stelov, umazani marelična in roza, topla siva barva. Posebno eleganco dajejo modelom bogati nakiti. Izredno lepa kreacija, ki napoveduje, da z jesenjo prihajajo malce ožji modeli plaščev in jaken. V KROJU obljubljajo, da bodo njihovi modeli jeseni že v prodaji v boljših trgovinah, pa pri njih doma seveda tudi. ŽIVILA ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo NOVO V NAŠIH TRGOVINAH Prodajamo pakirano v vrečah: PESNE REZANCE 2,90 din/kg SONČNIČNE TROPINE 3,90 din/kg KORUZO 3,90 din/kg PŠENIČNE OTROBE 2,70 din/kg Pri večjih količinah vam odobrimo popust -blago vam dostavimo na dom! GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 18. januarja 1991 MflLIOCLflSI @ 27-960 Cesta JLA16 APARATI STROJI Prodam KOSILNICO Bucher, z obračalnikom, malo rabljena, z motorjem MAG, g 66-205 133 Prodam mizarsko KOMBINIRKO Hobi 89. ® 38-758_149 Za 2.200,00 din prodam črno-bel TV, star 2 leti. Langusova 3, Radovljica 152 Prodam PLETILNI STROJ Pfaff Passap duomatik 80, z motorjem in vsemi dodatki. ® 37-244 171 Prodam 30 gramski STROJ za brizganje plastike ® 692-751 173 Prodam dve nerabljeni termoaku-mulacijski PEČI, 2 kW in 3 kW. ® 52-385_177 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 2 kvV, rabljena dve sezoni. ® 41 -675_185 Prodam cik-cak industrijski Šl-VALNI STROJ Necchi. ® 70-735 _189 Prodam TRAKTOR TV 420 ali zamenjam za Traktor Štore 504, z doplačilom. ® 68-518_ 203 Prodam termoakumulacijsko PEČ, 4.5 kvV. Informacije na ® 27-851, zvečer 213 Prodam PRIKOLICO za traktor, 30 KS in RADIOKASETOFON ter hi-šni RAČUNALNIK, g 65-111 218 Ugodno prodam rabljen POMIVALNI STROJ Iskra. ® 39-187, zvečer 221 Podarim barvni TV Gorenje, ekran 65 cm, potreben popravila. ® 23-232__240 Prodam MOTORNO ŽAGO Hus-qarna 261, malo rabljena. Jože Hafner, Lom 88, Tržič 242 Prodam PEČ za centralno kurjavo Stadler, 35.000 kal., z bojlerjem. ® 42-330_245 Prodam VARILNI APARAT Gore-nje Varstroj 210. Nagode, Račeva 30, Žiri_259 Ugodno prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). ® 27 394, od 15. do 19. ure 261 ŠTEDILNIK kiperbusch, malo ra-bljen, prodam. ® 78-905 278 Prodam ekscentrično STISKALNICO in 10 orodij, z izvoznim artiklom.® 12 188_284 Prodam KROŽNO ŽAGO in ELEK-TROMOTOR, 4 kvV, 3 faze. Branko Urh, Boh. Bela 131/a 286 I C) ROBINSON 5 < Club TRŽIČ \ \ tel.:52-266 v nedeljo, 21. 1. 91, od 15. do 17. ure pripeljite otroke vDISCO VRTEC z nastopom čarovnikov Ugodno prodam mizarsko KOMBINIRKO - PORAVNALKO, na 3 operacije. Preddvor 19 297 Zaradi selitve prodam termoakumulacijsko PEČ, 4.5 kVV in ŠTEDIL-NIK kiperbusch. ® 27-622 306 Prodam SILOREZNICO, nizka, z dvižnim koritom, dobro ohranjena, izpravna® 061/713-112 310 Prodam električni RADIATOR, 2 kW. ® 52-041_312 Prodam več KOMPRESORJEV, primerni za hobi ali obrt. ® 11-633, popoldan 319 Prodam tri nove PRALNE STROJE, tip 350, še z garancijo. Oste Živa-nič, Trg svobode 28, Tržič 336 Prodam RADIKASETOFON in hišni RAČUNALNIK. *g 65-111 341 Prodam 140 litrski KOMPRESOR in starejšo STRUŽNICO, poleg tega prodam tudi stabilni VRTALNI STROJ, do 25 mm. ® 39-405 344 Prodam VIDEOREKORDER in Šl-VALNI STROJ Višnja. Đordević, Podlubnik 162, Škof ja Loka 349 Prodam GLASBENI STOLP Orion, z gramofonom, star dva meseca. ® 50-136 355 w K R 4L A N GRADBENI MATERIAL Prodam 310 kvad. m. mehkega TERVOLA, deb. 6 cm. Cena 29,00 din za kvad m. Uf 28-720 138 Rabljeno strešno cementno OPEKO, približno 5.000 kosov, zelo ugodno prodam ter 3 kub. m. IVERNIH PLOŠČ, deb. 16 mm. Po-renta, Crngrob 5, Žabnica, ® 631-626_■ 139 Prodam nekaj nerabljenih notranjih VRAT s podboji in nadsvetlo-bami, hrast. ® 25-240 327 Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge v novem blagovnem centru v Medvodah, ki bo zgrajen predvidoma v mesecu maju ali juniju 1991: 1. VODJE BLAGOVNICE 2. POSLOVODJE TEKSTILNEGA ODDELKA 3. NAMESTNIKA POSLOVODJE TEHNIČNEGA ODDELKA 4. MESARJA - VODJA 5. MESARJA - SEKAČA za opravljanje naštetih del morajo kandidati imeti naslednjo izobrazbo: 1. Vodja blagovnice - visoko ali višjo šolo ekonomske oz. komercialne smeri, sposobnost vodenja in organiziranja dela v podobnih centrih. Zaželena je praksa. 2. Poslovodja tekstilnega oddelka - poslovodsko šolo s prakso v tej stroki, na podobnih delih. 3. Namestnik poslovodja tehničnega oddelka - poslovodsko šolo in prakso v tehnični stroki,. 4. Mesar - vodja - poslovodsko oz. delovodsko šolo za mesarja, zaželena je praksa na podobnih delih. 5. Mesar - sekač - poklicno živilsko šolo za mesarja. Poskusno delo za dela, kjer se zahteva visoka ali višja izobrazba traja 4 mesece, za dela, za katera se zahteva srednja šola in poslovodska šola traja 3 mesece, za deja s poklicno šolo pa 2 meseca. Zaposliti pa želimo tudi SLASČIČARKO v restavraciji Frankovo naselje pri Škofji Loki. Kandidatke morajo imeti poklicno živilsko šolo za slaščičarja. Poskusno delo traja 2 meseca. Pričetek dela je v zgodnjih jutranjih urah. Kandidati naj prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, Škofja Loka v osmih dneh po objavi oglasa. OSNOVNA ŠOLA MATIJA VALJAVEC PREDDVOR objavlja prosto delo UČITELJA NEMŠČINE za določen čas (nadomeščanje delavke) s polnim delovnim časom. Nastop dela 4. februarja 1991. Prijave pošljite v 8 dneh na gornji naslov. Zelo ugodno prodam nova dvižna GARAŽNA VRATA Travvford Diplomat - uvoz iz Švedske, dim. 240 x 200 cm, bele barve. ® 622-452 _350 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko in fiziko, za osnovne in srednje šole. ® 43-175_279 Angleščino, matematiko in fiziko, za vse stopnje ter vse osnovnošolske predmete, uspešno INSTRUIRAMO.® 39-865_328 KUPIM _ ODKUPUJEM bele črne in srebrne ustrojene ZAJČJE KOŽE. ® 74-816_ I4Z Kupim rabljena ODBIJAČA za Z 101 Konfort, letnik 1981.® 39-906 __150 Smrekovo - jelkino HLODOVINO ali DESKE, kupim. ® 42-751 160 Kupim bele KUHINJSKE ELEMEN-TE. g 57-553___J75 Kupim rotacijsko KOSILNICO in prodam polovico BIKA. Janez Pogačnik, Prezrenje 14, Podnart 176 Kupim mizarsko KOMBINim v???' Prodam za 19.500 DEM. _300 ^000 DEMta-a'--nOV' Pr°dam " ® 35-534 301 ,nr'Ma9Rq°uPEL kadett 1.3 S, le-p^°!Jjrjstie 131, Kranj 331 tnik i£LWaRtburg karavan, le-IMt -jo ^Ldiesel stabilni motor *a buiH - in v°dno črpalko i°2%7G 90 0gled po 16- S^-SLl^'24 332 '988 ^ 2 128- 'etnik december ?8-4J7P v?2enih 10-700 km. ® ■ P° 15. uri 333 'odam R :; 'etnik 1987, prva regi-^g!^Pnlaj98Mg 39 756 334 ^tob'ra6^,1978- registrirana do t|šča , ' aluminijasta pla-AVT0Rlmn mi širokimi gumami, Pr°dam 73 7 r£ dodatno opremo, am za 7.500 dem. ® 46-733 Ugodno prodam Z 750, letnik 1983. ■g 51-793_342 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Kaj-zer, Prebačevo 58/a, Kranj 345 Prodam JUGO, letnik 1988, zelo dobro ohranjen in TUŠ KABINO. ® 12-255_346 Prodam JUGO 45, letnik 1986. Vo-klol, Šenčur 347 Prodam" JUGO 45 A, letnik 1987. ® 48-050_351^ Prodam JUGO 45, letnik oktober 1982.® 64-404_352 Prodam JUGO Florida, letnik 1989" Informacije na ® 82-293 353 Prodam VW 1300 J, letnik 1973. Klavora, Obrne 17, Boh. Bela 356 JUGO 55 AX, letnik 1988, prodam. Cena 7.300 DEM. Kalan, Poljšica 6, Podnart, ® 70-225 357 Prodam JUGO 55, letnik 1989. Ce-na ugodna. Štefan Dominko, Brezovica 25, Kropa 18504 ZAPOSLITVE Iščem mlado, simpatično dekle za DELO v popoldanskem in večernem času v gostinskem lokalu v okolici Kranja. Šifra: GOSTINSTVO^_162 Zaposlim dva KV ali PKV SLIKO-PLESKARJA, s 5-letno prakso v slikopleskarski stroki. ® 22-391, od 19. do 20. ure 165 Za ČIŠČENJE gostinskega lokala iščemo mlajšo upokojenko. Razpored dela in plačilo, po dogovoru I "Šink", Titov trg 11, Kranj, ® 25-028, popoldan_170 Glasbeno in pravljično založništvo vabita k sodelovanju ambicioznega ZASTOPNIKA. ® 620-000 191 Za PRODAJO najnovejšega otroškega programa, nudimo dober honorar. ® 46-273 _204 Iščemo honorarne ZASTOPNIKE za prodajo knjig na terenu. Knjižna zadruga, Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice, ® 84-058 219 Nudim honorarno zaposlitev za PRODAJO izdelkov široke potrošnje, po najbolj konkurenčnih cenah. Dober zaslužek! Pogoj, lasten prevoz! ® 28 702 233 Zaposlim CVETLIČARKO s prakso. Cvetličarna "Vrtnica", Kranj, ® 33-460 _270 Narodno-zabavni ansambel potrebuje izkušeno PEVKO - CITRAR-KO, za resno delo. ® 631-746 289 Ste brez zaposlitve? DZS vam nu di dobro plačano terensko DELO. ® 74-584, v petek, med 9. in 12. uro 298 Kateri KUHAR ali KUHARICA ima veselje do samostojnega dela. Delo se prične 1. marca in konča konec oktobra Restavracija ima 40 "sedežev. Plača po dogovoru! Delo-\ vno mesto: Novo zgrajeno športno "letališče na otoku Langeoog (Sev. Nemčija), 1.400 km od Slovenije. Naslov: Ferdinand Vrbec, Am Flugplatz 1, 2941 Langeoog, Nem-čija, ® 9949 4972 - 1297 308 Mlad pošten fant, z odsluženim vojaškim rokom, išče kakršnokoli DELO. ® 22 495 339 rrodam PRIKOLICO za osebnTav"-to Velesovo12 Cerklje,® 42-497 302 Prodam DIANO, letnik 1977, ohra-niena, s plastično streho. Ogled P° 15. uri. Gregorič, Smledniška 31, Kranj__J303 LADO Riva, stara eno leto, pro-dam. Informacije 12. 1. 1991 na ® jjjlO.od 16. do 18. ure __jH Prodam JUGO Florida, nov ali zamenjam 2a manjši avtomobil. ® 22-085 313 prodam LADO karavan 1.3, letnik '985, 70.000 km. Informacije v so-?ot°. od 10. do 12. ure na ® 39-846 316 U9odno prodam Z 101, letnik 1975, ^registrirana. ® 28-562, popoldan 322 prodam Z 101, letnik 1978, registrirana do 23. 10. 1991. Ogled popol-gj^Podbrezje 222, Duplje J25 prodam JUGO 45, letnik 1982, predenih 69.000 km. Boris Križaj, ^ijeva4, Kranj____329 podrto prodam R 4 GTL, letnik 187 ® 36-517, popoldan ŽIVALI Prodam PRAŠIČE in PURANE za zakol, krmljeni z domačo krmo. Kurirska pot 11, Kranj Primskovo 98 OKNA, VRATA, POLKNA vseh vrst izdelamo po meri, kvalitetno in po konkurenčnih cenah TRČEK DODAJ Dražgoška 10, ŽIRI tel.:691-676 Oddam mlade KUŽKE mešančke. ® 631-003__ 105 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Vopovlje 11, Cerklje 123 Prodam 14 dni starega BIKCA. Te-netiše 1, Golnik 126 Prodam KOKOŠI za nadaljno rejo ali zakol in skoraj novo 3.200-litr-sko CISTERNO. Letališka 7, Voglje - Šenčur 128 Prodam 8 tednov staro TELIČKO, za zakol ali nadaljno rejo. ® 64-124_132 Prodam polovico GOVEDI za v skrinjo. Glinje 8, Cerklje 151 Prodam visoko brejo TELICO ali zamenjam za jalovo goved. Virma-še 42, Škofja Loka 153 TELIČKO simentalko, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. ® 061/611-332__T72 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko in TRAKTOR IMT 560 ter PUHALNIK Tajfun. Bohinc, Praše 2, Mavčiče 180 Prodam 10 dni starega BIKCA. Za-draga 15, Duplje 183 Prodam 120 kg težkega BIKCA si-mentalca, za nadaljno rejo ali zakol. Žumer, Sp. Gorje 7 184 Prodam brejo TELICO simentalko ® 65-026 187 Prodam BIKCA za pleme. Ogled popoldan. Dvorska vas 19, Begunje_ _188 Prodam PRAŠIČEV, težki čez 100 kg. Struževo 20, Kranj 207 Prodam mlade KRAVE po izbiri in BIKCA. Šenturška gora 3, Cerklje Prodam "brejo TELICO ali KRAVO po izbiri. Demšar, Zaprevalj 3, Poljane 211 Japonske PREPELICE, stare 10 dni, prodam. Pokopališka 22, Kranj Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA, krmljen z domačo krmo in "ŠPEH". Sp. Brnik 19, Cerklje 225 Prodam 300 kg težkega BIKCA ali 180 kg težko TELIČKO, oba simen-talca. ® 57-957 227 Prodam težkega PRAŠIČA. Pra-protna polica 11, Cerklje 229 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 13, Cerklje 235 Prodam TELICO simentalko, breja 8 mesecev. Perčič, Rupa 21, Kranj Ugodno prodam 4 mesece brejo TELICO simentalko. Papler, Vrbnje 24, Radovljica 253 Prodam Cerklje PRAŠIČA. Šmartno 4, 258 Prodam polovica BIKA (meso za v skrinjo). Jože Vidmar, Pipanova 36, Šenčur,® 41-871 267 Prodam OVCE. ® 723-419 269 Jalovo KRAVO zamenjam za brejo, z doplačilom. ® 64-207 283 Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg in jalovo KRAVO. Sp. Bitnje 21, Žabnica,® 11-964 290 Prodam dve visoko breji TELICI. C. Toneta Fajfarja 51, Cerklje 292 LAMELNE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE izdelujem kvalitetno, konkurenčne cene. ROLETARSTVO NOGRAŠEK Milje 13, 64208 Šenčur tel.: 061/50-720 Prodam ® 27-791 TELIČKO simentalko. Prodam polovico BIKA. ® 42-828 _294 Prodam tri BIKCE simentalce. Sp. Duplje 60 299 Prodam PRAŠIČE za zakol. Luže 9, Šenčur 304 Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. Dežman, Bodešče 4, Bled,® 78-751_305 Prodam polovico MESA od mlade telice, lahko po manjših kosih. Marjan Markelj, Martinj vrh 36, Železniki 314 Prodam KRAVE, eno leto stare TE-LELICE, TELETA po izbiri in PRA ŠIČA za zakol. Praprotna polica 14, Cerklje 317 Prodam PRAŠIČA za zakol. Mi-klavčič, Koprivnik 29, Sovodenj Prodam dve lahki TELICI, za zakol ali nadaljnjo rejo ter kupim 1 tono SENA. Zalog 10, Golnik_321^ Prodam 3 mesece staro črno-belo TELIČKO. Kidričeva 28, Škofja Lo-ka, ® 633-344 335 Prodam dve KRAVI, ena prvič, ena bo jjanuarja tretjič telila. Pipanova 40, Šenčur 338 OSMRTNICA V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA TROBEC Pogreb pokojnice bo 19. januarja 1991 ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Do pogreba leži v mrliški vežici na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA Najlepši je spomin, na tiste dni, ki večjih ni. . . Ko godec se nekoč skrivaj poslovi, s pesmijo odhaja v temno noč, a grenka le tako bolečina ni, če šel je skoz vihre pojoč. Najlepši je spomin, hvala Ti za lepe dni. . . Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA FRANTARJA se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem, ki ste skupaj z nami upali na ponovno zdravje in nam vplivali pogum v boju proti usodni bolezni. Zahvaljujemo se sodelavcem KŽK Kmetijstva, uprave in Mehaničnega servisa Šenčur, Alpetourja Remont, Kokre Engro, prijateljem in sodelavcem Pomurske založbe, Turističnemu društvu Cerklje, Čebelarskemu društvu Cerklje, Folklorni skupini Penzion Jagodic, Kulturno-umetniškemu društvu Davorin Jenko ter AMD Cerklje za podarjeno cvetje, denarno pomoč in tople besede tolažbe. Vsem hvala za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. dr. Beleharju ter sestri Hermini za zdravniško pomoč in g. prim. dr. Pavlinovi ter osebju Inštituta Golnik za zdravljenje in nego v času bolezni. Hvaležni smo tudi g. župniku za pogrebno svečanost, zvonarjem za zvonjenje, pevcem bratom Zupan za lepo zapete žalo-stinke, govornikom ter glasbeniku za ganljiv zvok trobente ob slovesu. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat hvala! NJEGOVI ŽALUJOČI: žena Marija, sin Franci, hčerka Mija z družino, sestre Cilka, Anica, Marinka ter bratje Lojze, Tone, Ciril in Filip z družinami ter ostalo sorodstvo Dvorje, 12. januarja 1991 V SPOMIN Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ko tebe Slavica med nami ni, saj zlatih src, kot imela si ga Ti, malo še živi. Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila SLAVICA LOGAR Vsem, ki postojite pri njenem grobu, ji prižgete svečko ali položite cvetko na njen prerani grob, se zahvaljujejo v globoki žalosti njena ljubeča hčerka, mamica in ati ter brat Drago z družino ZAHVALA Ob smrti našega moža, očeta in dedija IVANA DELOVCA upokojenca Železarne Jesenice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, lepe poslovilne besede planincev in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Šenčurja za lep cerkveni obred. Vsi njegovi Jesenice, Šenčur, 4. januarja 1991 OSMRTNICA V 55. letu starosti nas je zapustila naša draga hči, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA VOGRIN roj. Mrak Od nje se bomo poslovili izpred domače hiše, Ilov-ka št. 2, v petek, 18. januarja 1991, ob 13.15. Pokopana bo na pokopališču v Predosljah. ŽALUJOČI: Vsi njeni Ilovka, 16. januarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi drage sestre, tete, svakinje VALENTINE FABJAN se iskreno zahvaljujemo ostalim sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za podarjeno cvetje, izrečene besede sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Enako se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za zdravljenje, g. župniku Cirilu Berglezu za lep pogrebni obred ter stražiškim pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Kranj, 11. januarja 1991 Srce, žalost, bolečina Te zbudila ni, tiha — nema je gomila, kjer počivaš Ti. Danes, 18. januarja 1991, mineva leto, odkar nas je zapustila ljuba hčerka, mamica, stara mama MARTA RIBIČ-ŽARGAR Vsem, ki jo ohranjate v spominu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala! VSI NJENI Slovenija in svet NOVICE IN DOGODKI Evropa nas mora spoznati Mednarodno priznanje s postopnim vključevanjem v evropske in svetovne organizacije s končnim ciljem polnopravnega članstva v OZN je ena ključnih faz slovenskega osamosvajanja. Kranj, 17. januarja - Ta teden je bil značilen zaradi živahne zunanjepolitične aktivnosti najvišjih organov Slovenije. Pri tem pregledu kaže uvodoma zapisati, da je slovenska vlada sprejela protestno izjavo zoper poseg sovjetskih oboroženih sil v Litvi in z njo seznanila tudi zveznega zunanjega ministra Buditnirja Lončarja in sekretarje za mednarodne odnose jugoslovanskih republik. Predsedstvo Republike pa je sprejelo javno izjavo glede nasilja v Litvi oziroma nevarnosti, da se to ponovi v drugih pribaltskih republikah, protestiralo zoper morebitno vojno v Zalivu in pozvalo predsedstva drugih jugoslovanskih republik in pokrajin, da se uprejo nasilju tudi pri reševanju jugoslovanske krize. Zamenjava na avstrijskem konzulatu Republika Avstrija ima v Ljubljani novega konzula. To je gospa dr. Jutta Štefan - Bastl. Na nastopni obisk jo je sprejel predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Sogovornika sta izmenjala mnenja o pomembnih dogodkih v svetu, o problemih Slovenije in perspektivah Jugoslavije. Milan Kučan je zaželel konzulici uspešno delo in bivanje pri nas, zagotovil pa ji je tudi vso pomoč. Dr. Drnovšek v Strasbourgu Član predsedstva Jugoslavije iz Slovenije dr. Janez Drnovšek se je v Strasbourgu sešel na prijateljski pogovor z gospo Catherine Lalumiere, generalno sekretarko Sveta Evrope. Obravnavala sta razmere v Jugoslaviji, predvsem spoštovanje človekovih pravic in politične pogovore v Jugoslaviji. Izmenjala sta poglede na položaj v posameznih jugoslovanskih republikah po volitvah. Lalumierova je ponudila pomoč ekspertov Sveta Evrope in želela, da bi se z Drnovškom še srečala. Valonska delegacija v Sloveniji Od včeraj se mudi v Sloveniji delegacija Valonske regije pod vodstvom predsednika vlade gospoda Bernarda Anselma. V delegaciji so še visoki predstavniki vlade za mednarodno sodelovanje, za planiranje, raziskovanje in tehnologijo, ekonomiko, metalurgijo in energetiko. Valonska delegacija se je že sinoči pogovarjala s slovensko, ki jo je vodil predsednik Lojze Peterle, danes dopoldne jo bo sprejel predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, nato pa bo pogovor z delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije, ki jo bo vodil predsednik Tomaž Košir. Danes popoldne bo podpisan sporazum o sodelovanju med Slovenijo in Valonsko regijo. Nemški veleposlanik v Ljubljani Ta teden se je mudil v Ljubljani veleposlanik Zvezne republike Nemčije v Jugoslaviji dr. Hansjorg Eiff. Pogovarjal se je s predsednikom predsedstva Republike Slovenije Milanom Kučanom, predsednikom skupščine dr. Francetom Bučarjem, predsednikom slovenske vlade Lojzetom Peterletom in podpredsednikom dr. Jožetom Mencingerjem ter ministri Ruplom, Kranjcem in Janšo ter liderjema socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jožetom Pučnikom in Liberalno demokratske stranke Jožetom Školčem. 0 j Košnjek MODA ZA MLADE TRŽIČ RAZPRODAJA modne italijanske moške jakne 980,00 do 1.450,00 din modni italijanski ženski plašči 1.300,00 do 1.500,00 din Pri nakupu nad 2.000,00 din vam JAŠA podari moško srajco ali žensko spodnje perilo. MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA! Obiščite nas v naših dveh prodajalnah: trgovski center DETELJICA (od 12. -19., sobota od 9. -13.) Tržič, Trg Svobode 18 (9. - 19., sob. od 8. -13. ure) objavlja TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA KRANJ Savska cesta 46, Kranj JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva OSEBNI AVTOMOBIL VVV JETTA JX, letnik 1986, izklicna cena 50.000,00 din. Vozilo je poškodovano v nevoznem stanju. Javna licitacija bo v Servisu Leon Pintar, Kranj, Koroška c. 53/a, v torek, 22. I. 1991, ob 14. uri. Pravico licitiranja imajo vse fizične in pravne osebe, ki položijo pred licitacijo 10 % varščine od izklicne cene. Vozilo se licitira po sistemu »vide-no-kupljeno«. Kupec je plačnik TPD. Bojujte se za zeleno mizo! Mirovni shod, ki ga je organizirala Stranka demokratične prenove, se je spremenil v skupni opomin skoraj vseh strank, gibanj in sindikatov na mirno reševanje sporov v svetu pa tudi pri nas. Ljubljana, 15. januarja - Na ploščadi pred Cankarjevim domom se je v izredno hladnem večeru na mirovnem shodu zbralo nekaj sto ljudi, ki jim ni vseeno, da je rožljanje z orožjem že preglasilo zdrav razum. Vsem v srcu pa tli strah, da bi ta brezumna dejanja spodbudila razgrete glave za podobne ukrepe na naših tleh. Ce je udeležba skoraj vseh strank pokazala enotnost pri obsodbi dogodkov v Litvi, pa so se v pogledih nastopajočih predstavnikov že ob iraškem vozlu, zlasti pa ravnanjih doma in odnosu do bližnjevzhodnega zapleta, pokazale kar velike razlike. Stranka demokratične prenove, Borut Šuklje Socialistična stranka, Matjaž Šinkovec Socialdemokratska stranka, dr. Raj-ko Pirnat Slovenska demokratična zveza, dr. Dušan Plut Zeleni Slovenije, Franc Miklavčič Krščansko demokratska stranka, dr. Rastko Močnik Socialdemokratska unija, Daša Ule Na koncu zborovanja je spregovoril in se zahvalil prebivalec Litve, ki se prav v teh težkih dneh svoje domovine mudil v Ljubljani. Zborovanje je bilo zaključeno z branjem pro; testne izjave, ki so jo poslali Sadamu Huseinu, GeorgeU Bushu, Mihailu Gorbačovu, Perezu De Cuellarju, Jicaku Po uvodni pesmi Jerice Mrzel je zbrane najprej pozdravil dr. Ciril Ribičič v imenu organizatorja shoda. Poudaril je svoje zadovoljstvo, da smo v obsodbi nasilja enotni, da je shod protest proti vsem tistim, ki v govorici orožja vidijo rešitve, ne samo na že omenjenih nevral-gičnih točkah sveta, pač pa tu- di pri nas, na včasih pozabljenem ali vsaj spregledanem Kosovu. Uvodni govornik večera je bil član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Nato so sledili predstavniki: Mile Šetinc Liberalno-demo-kratska stranka, Lev Kreft Kosmačeva Pobuda za novo Šamirju, Jaserju Arafatu, pape žensko gibanje, Marko Hren žu Pavlu II, Borisavu Joviču in Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Marjan Osolnik Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Rajko Lesjak Svobodni sindikati, France Tomšič Neodvisni sindikati, Marjan Podobnik Milanu Kučanu: »Gospodje! V vaših rokah so oljčne vejice in puške. Puške zaklenite v omare, oljčne vejiM pa podarite ljudem. Prosimo vas, pamet v roke! Če se že hočete bo- Kmečka zveza - Ljudska stran- jevati, storite to za zeleno mizo-ka ter Danijel Malešič Liberal- Namesto raket in nabojev upora-na stranka. bite besede!« • Štefan Žargi Dr. Matjaž Kmecl je dejal: Pozdravljeni v miru! Mir je inteligenčni test človeštva in ni nujno, da ga kar naprej prepuščamo največjim norcem. Ni nujno, da ga za nas za zmeraj spet opravljajo tisti, ki jim pamet še ni splezala z dreves in zraven celo mislijo, da delajo zgodovino. Če je človeštvo tisočletja eepalo na tem izpitu, smo tačas vsi dohromisleči ljudje prepričani, da mu ni treba cepniti tudi zdaj, ne v Vilniusu, ne v Iraku, še najmanj v Jugoslaviji, nikjer na svetu. Ne rabimo velikih izdelovalcev zgodovine, želimo živeti tisto svobodo, ki se imenuje mir in vsakdanja sreča. Milijoni mrtvih, pohabljenih in nesrečnih so mogoče res zgodovina, toda zgodovina kot mrtvaški stolp z vzidanimi človeškimi usodami, memento surovosti, neumnosti in nesvobode. Mi pa hočemo biti vsak zase živo, svobodno in upajoče bitje, ne krvave po-Iopice! Mogoče celo kdo misli, ker smo majhen narod, da je sedaj prava priložnost, da nas, sredi topniških meglic skozi katere se manj vidi, neopazno zmaže za pol zajtrga. Pa se moti! Če ta naš narod iz zgodovine kaj ve, potem ve to, da je zmagovalec tudi tisti, ki ne pokaže zmerom zobem zob in da je kosmati moči mogoče odgovoriti tudi s častjo, pravičnostjo, dobroto, kulturo in pametjo. Da ni treba kar naprej renčati. Kakšenkrat so nas pobili in razselili tudi do polovice, pa smo vseeno ostali v zgodovini, kot je obstal Kristus, ki je zmerom svoje ljudi pozdravljal: Mir z vami! Pozdravimo se tudi mi: Mir z nami vsemi! Ponekod vpijejo po puškah in se, še do včeraj bratje, celo streljajo v hrbet. Toda svet, ki prihaja, bo zagotovo prišel brez pušk, ker bo prišel na drugačni pa- meti - ali pa ga preprosto ne bo. ker se bo že prej sam požrl v lasn nem zlu, neumnosti in izprijenosti. To kar se poskuša zgoditi zdaj,Je. žal kamena doba nerazsodnosti. Svet si mora obriti s svojih duš ko-smatost, postrgati z vesti umazanijo, otrebiti se mora sovraštva. N°'. j čemo te naše Zemlje, tega našega dobrega skupnega doma Hve,i kot eksereirplaea norih strategov! Zanje pa bomo vsi držali fige I vsak zase pomolili, da bi jih srečala pamet. Ne maramo levit in nO' Četno jih! Tudi brez njih bomo znali živeti. Mogoče se bo komu ZiM lo, da bo potem nekaj manj zgodovine, zagotovo pa bo veliko veC sreče in življenja! Nocoj smo se torej zbrali tu, da rečemo: Mir vsem ljudem, ^ hočejo in mislijo dobro! Ne maramo vojne, hočemo mir, ne maram0 tankov, hočemo kruh. Ne maramo nakladanja o demokraciji in sre' či, hočemo demokracijo in srečo. To je vse! Vroča cesta na Šmarjetno goro 0pra™f! Kranj, 16. januarja - Kranjski izvršni svet je valoriziral lanski občinski proračun in razdelil dodatnih 20,9 milijona dinarjev. Pri tem je vnela burna razprava o cesti na Šmarjetno goro, nazadnje so se odločili, da plačajo račun za lani opravljena zemeljska dela. Na opozorilo o preskromnih sredstvih za politične stranke pa so odgovorili z obljubo, da bodo letos radodarnejši. Lanski občinski proračun dober milijon dinarjev za sme- V članku, ki je izšel v Gorenjskem glasu v petek, 11. januarja, pod naslovom Nevarni tovor bodo spremljali miličniki, je prl' šlo do pomote. Delegat Anton Miklič ni poslanec Liberalne stranke, ampak poslanec Liberalno - demokratske stranke Jeseni-ce- Za napako se prizadetim opravičujem. • D. S« po prevrednotenju znaša 672,4 milijona dinarjev, večji je za 20,9 milijona dinarjev oziroma za 3,2 odstotka. Celotno povečanje proračuna lani pa znaša 244,8 milijona, kar je 57,3- odstotno povečanje v primerjavi z decembra 1989 sprejetim. Inflacija pa je bila lani do konca novembra 115,9-odstotna, občinski proračun je torej ni dohitel in s tem so na seji utemeljevali razdelitev dodatnega denarja. Za približno toliko kot zdaj znaša presežek so letos znižali prispevne stopnje in tako razbremenili gospodarstvo, 20 milijonov dinarjev pa predstavlja približno tretjino mesečnega priliva. S pomočjo dodatnega denarja bodo vsi proračunski porabniki v okviru splošne porabe lansko leto zaključili brez izgube. Družbene dejavnosti so dobile dodatnih 14,42 milijona dinarjev: za popravilo otroških vrtcev v Šenčurju in Kranju 520 tisoč dinarjev, za prizidek pri osnovni šoli Stane Žagar 7,78 milijonov dinarjev ter za popravila drugih osnovnih šol I, 82 milijona dinarjev, za raziskovanje 300 tisoč dinarjev, za gradnjo bazena 1,2 milijona dinarjev, za drsališče 300 tisoč dinarjev, za vzdrževanje športnih objektov 400 tisoč dinarjev, za nadzidek Osnovne šole Helene Puhar 1,4 milijona dinarjev in za nakup rentgenskega aparata za zdravstvo 700 tisoč dinarjev. Gasilcem je namenjenih 1,1 milijona dinarjev za nakup ekološkega avta, 534.385 dinarjev bodo prispevali za izgradnjo hiše v Mozirju kot pomoč poplavljencem. Cestno-komu-nalni dejavnosti pa so namenili II, 1 milijona dinarjev, od tega tiščno jamo v Tenetišah, 1,3 milijona dinarjev za cesto na Šmarjetno goro, 1,45 milijona dinarjev za cesto skozi Voklo, 71 tisoč dinarjev za podporni zid na Golniku, 307 tisoč dinarjev za most v Bobovku, 3,46 milijona dinarjev za poravnavo 30-odstotne razlike do pogodbenih vrednosti Cestnemu podjetju za obnovo več lokalnih cest, 3 milijone dinarjev za nadaljevanje ceste Stražišče - Če-pulje ter preostalega slabega pol milijona dinarjev še za ostale pogodbene razlike. Omeniti velja, da bo pri tem denarju Cestno podjetje morali občini plačati 4-odstotne mesečne obresti. Burna razprava se je vnela glede ceste na Šmarjetno goro, Franc Golorej je predlagal, naj računa za lani opravljena zemeljska dela ne plačajo in se pustijo tožiti, vendar ni bil sprejet, nemalo zaradi tega, ker bi po sodbi pravnikov v izvršnem svetu tožbo zanesljivo izgubili. Izkazalo se je, da Franc Golorej, ni proti temu, da se cesta na Šmarjetno goro uredi in asfaltira, temveč so bila lanska dela naročena mimo sklepa izvršnega sveta, nadzorni na občini je prekoračil pooblastila in proti njemu so že začeli disciplinski postopek. Sašo Govekar pa je opozoril na skromnost pri financiranju političnih strank, ki dobivajo 100 odstotkov višje račune za najem prostorov v "Evropi" (nekaj sob je še praznih). Pri razdelitvi presežkov proračuna ta želja ni bila uslišana, dana pa je bila obljuba, da bo proračunski start političnih strank v letošnjem letu višji. # M. Volčjak * na beneški * karneval S KOMPASOM IN GORENJSKIM GLASOM V soboto, 9. februarja, vas s Kompasom vabimo na zanimiv izlet v Benetke z veselim zaključkom na Gorenjskem. Poleg zanimivih in čudovitih Benetk bo še posebno doživetje sprehod po njih, saj se na dan našega obiska Benečani množično našemijo in so na ta način in s svojimi značilnimi maskami vsakoletna svetovna znamenitost. Avtobus bo odpeljal ob 4.45 iz Škofje Loke, skozi Kranj (5.00), Radovljico (5.20) in Jesenice (5.45) preko mejnega prehoda Rateče skozi Trbiž, po Kanalski dolini do Pontebbe in preko Furlanske ravnice po avtocesti do Benetk. Tam nas pričakujejo vse lepote tega znamenitega mesta in najrazličnejše slikovite maske in pustne šeme. Popoldne se bomo odpravili nazaj proti Gorenjski, kjer vam bomo pripravili veselo pustno večerjo. Maske vzemite s seboj, saj bomo najboljšo nagradili. Cene izleta je 650,00 din (s kuponom Gorenjskega glasa 600,00 din) na osebo in vključuje: avtobusni prevoz s cestnino, pustno večerjo in vodstvo. Prijave do zasedbe mest sprejemajo v vseh Kompasovih poslovalnicah! J Ki KOM PAS J *KUPON* £50.-din £ -z njim imate popust pri vplačilu izleta v Benetke