V JELOVŠKOVEM LIKOVNEM SALONU JE RAZSTAVLJAL
Slikar Konrad Peternelj
V skupini žirovskih samorastnikov, ki se je uveljavljala že v 60 lefih, je nekaj časa živel zelo soroden način gledanja na svet in na oblikova-nje. Postopno pa so se začela pota teh umetnikov razhajati, dokler niso vsak na svoj način do/oreli in si izobtikovali svoj slog in svojo likovno ideologijo. Med temi slikarji ima Konrad Peternelj-Slovenec prav go-tovo posehno mesto, saj gre za ustvarjalca, ki se je znal upreti vabljivim ponudbam in zankam komercialnega nspeha.
Tiho in skromno je ustvarjal in vrtal v slikarsko problematiko. Študiral je tuje slare mojstre pa tudi znamenite hlebinske slikar-je, vmes pa se je opajal s krajino. ki je okrog Žirov tako zelo spre-menljiva in lepa. Vendar je že v satnem začetku pojmoval krajino le kot okvir za iskreno pripoved o stvareh, ki so ga v njegovi dolini navduševale pa tudi provocirale. Žirovsko kotlino je dojel kot svet v malem z vsemi tistimi sestavi-
nami, ki kroje usodo velikega sveta — le da ima v majhnem okolju vse to humorne in ironičnc dimenzije. Veselica, ki se kaj kmalu prevesi v pretep ali pa sku-pina žensk s temnimi dežniki, pa spet prizor v/ polpreteklega časa, portret vaškega originala in kom-pozicija, polna pravljičnih nami-gov na čase in ljudi, ki so živeli v nekem čudnem svetu med nebom in zemljo — so sicer slikoviti in privlačni motivi. Vendar Peter-
nelju ni šlo le z;i dopadljiv motiv. Podzavestno so ga zanimale glob-Ije dimenzije podeželskega živ-Ijenja, mimogrede pa tudi izra-zito slikarska problematika.
Konrad Peiernclj, ki je siccr zavestno iskal svoj izraz v katego-rijah tako imenovanega naivnega slikarstva, je vendar znal la okvir prerasti in preseči. Z izjemnim tehničnim znanjem — kažejo ga predvsem njegove slike na hrbtni strani stekla, a tudi olja — je ustvarjal predvsem posebna raz-položenja, polna melanholije in ironičnih prebliskov, ki pa so pre-žeti z Ijubeznivo prizanesljivostjo do ljudi in njihovih napak. To je znal doseči s posebnimi barvnimi skladji, kjer prevladujejo zamol-kle modrine in patinirane rdeče partije. Hkrati jeznal sicerširoko barvno paleto, ki je v svojern bi-stvu več kot živahna. podrediti temeljnernu barvnemu vzdušju, ki tudi v najbolj veselih prizorih izražapritajenožalost in nostalgi-jo. Zalo učinkujejo zlatkasti in okrasni prebliski na komorno uglašenih barvnih kompozicijah kot poudarki in obenem kot sim-bolična znamenja, ki poudarjajo tislo. kar je hotel uinetnik pove-dati v resnici!
Zavedati se moramo, da je med motivom in ikonografijo njego-vih podob ler resnično vsebino vendarle neka razlika. Zato nje-gove podobe nikoli ne učinkujejo kot ilustracije, zato tudi nimajo značilne naivne enopomenskosti. Za njegovimi krajinami in figural-nimi skupinami se namreč skriva sa-mosvoj intimni svet, ki je poin priza-detega razmišljanja o usodi Ijudi, uje-tih v nevidne okove podeželskega okolja, ki ga včasih obvladujejo zelo kruti nenapisani zakoni. Prav tako ne moremo mimo umetnikove prirojene dobrote in Ijubeznivosti, ki v vsakem, na videz še tako nenavadnem alj celo iurovem dogodku, vidi tisto. kar je le-pega in poeličnega. Morda imajo prav zato njegove podobe nadih pravljič-nosti in skrivnostnosti — morda pa tudi zato, ker mu ]e uspelo ustvariti mit, ki ga moramo hote ali nehote sprejemati brez predsodkov in brez obremenitev.
dr. IVAN SEDEJ