NO. 58
/\
[\
Ameriška Domovi ima
CA m—HOME
AMCRICAH IN SPIRIT pomm IN LANGUAGE ONLV
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 24, 19-65
SLOVGNIAN
MORNING NEWSPAPER
C
ŠTEV. LXIII
VOL. Lxm
Predsednikov poziv ni kaj prida zalege!
Letos pojde na počitnice, izlete in obisk v tujino več ljudi iz Združenih držav kot kdajkoli preje.
WASHINGTON, D.C. — Lyndon B. Johnson je pred nekaj ^edni pozval prebivalstvo dežele, naj si najprej ogleda domače Zanimivosti in lepote, šele nato Pa naj gre na ogled tujih dežel, Pa še tedaj naj počaka, dokler se plačilni položaj naše dežele ne izboljša. Prav tako, le še bolj odločno in jasno je pozival nehanji tajnik Udall. Vse izgleda, da ta dva poziva nista imela v Javnosti posebnega uspeha.
število potnih listov, ki jih je državno tajništvo izdalo na Prošnje državljanov, je v večje k°t kdajkoli preje. V januarju N 'bilo izdanih skupno 75,966 ali 2,227 več kot’ lani, v februarju jo bil porast v primeri z lanskim jotom kar 11,473 na skupno ®4,216. V prvih osmih dneh mar-Ca je bilo izdanih 50,960 potnih listov, 8,710 več !kot lani v istem času.
V državnem tajništvu računajo, da ho v prvih štirih mesecih lotošnjega leta obiskalo Evropo °koli 265,000 Amerikancev, 7 od-stotkov več kot lani v istem razdobju.
.. Lansko leto je potovalo v tu-Jino okoli 8 milijonov Amerikancev, ki so pustili zunaj okoli ^ bilijona dolarjev, kar je neka-0 polovica primanjkljaja v a-■^oriški plačilni bilanci v pre-oblem letu. Predsednik je po-2val Amerikance, naj letos osta-neio bolj doma in vabil tujce v ^aso deželo, da bi se zmanjšala Vrzel med vsoto denarja, ki ga PNneso tuji obiskovalci v našo eželo, in vsoto, ki jo naši izletniki in drugi popotniki puste v uJini. Ker je bilo. v zvezi s tem Pozivom omenjano, da utegnejo združene države uvesti posebno Pristojbino $100 za potovanje v u3rno, se je letos odločilo za pot ^ tujino tudi večje število ta-i . ki SO' mislili potovati tja še-6 čez kako leto ali več.
britanskih zdravnikov odložen
.London, Vel. Brit. — Zdrav-jhLi v Veliki Britaniji so hudo Zadovoljni s svojim položa-
Km
okviru javnega zdrav-
t yenega skrbstva. V začetku le-v0"njega leta so zahtevali pove-šanie svojih dohodkov in skraj-delovnega časa. Zagrozili ’ da bodo izstopili iz javne ^ ravsWene službe, če ne bodo J mo ve zahteve izpolnjene, ada je pretekle mesece del-Popustila, do sporazuma z jloravr|lki pa kljub temu ni pri-^ ; Njihova organizacija je se-] a,l PNstala, da da vladi vsaj do
2 ^uLja čas, da celotne njihove leve prouči in jim -— ugodi.
Huda nadlega
j Lako, da ne kadiš, ne piješ po^le igraš?” je vprašal mlad
Var-tnik ,svo;ieSa starejšega to-<i^a' La mu je odgovoril: v . e&a ne zmorem, ker moram zarževati vlado!”

V remenski prerok pravi:
polno oblačno in hladno. Naj-VlsJa temperatura 28,
Novi grobovi
Frank Krašovec
Včeraj je umrl v Womens bolnišnici po kratki bolezni 75 let stari Frank Krašovec s 384 E. 165 St., rojen na Vrhniki v Sloveniji, od koder je prišel v Ameriko leta 1907, mož Anne, roj. Medvešek, umrle leta 1939, oče Mildred Murray, Franka H. in Roberta Krafta (Conn.), stari oče 12-krat, brat Thomasa, Mary Ogrinc, Antona, Frances Martin, Karla in Johane Pislar (zadnja dva v Jugoslaviji). Pokojnik je bil veteran I. svetovne vojne in član Društva V boj št. 53 SNPJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob 1.30 na Lakeview pokopališče.
Johnson spravil afriške
levičarje v zadrego
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Odločen nastop predsednika Johnsona vprid politični ravno-pravnosti ameriških črncev je zmedel afriške levičarske diplomate pri ZN. Res je, da še naprej obsojajo obžalovanja vreden postopek guvernerja Walla-ce-a in. raznih alabamskih policijskih ravnateljev, toda Johnson jih je prepričal, da naša federacija vsega tega ne bo dolgo trpela.
Tako je v ZN zapihal kar nepričakovano čisto drug veter, ki komunistična p r o p a ganda ne more spremeniti njegove smeri.
Nev finančni tajnik
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je imenoval Henryja H. Fowlerja, ki je bil do pred enim letom pomočnik zakladnega tajnika Dillona, za zakladnega tajnika,, ko se je ta odločil vrniti v privaten posel.
Douglas Dillon je postal zakladni tajnik v začetku predsedniške dobe J. F. Kennedyja, pa je ostal na tem mestu do sedaj.
Poljski komunisti za
slogo med partijami
Rusko-kitajski prepir utegne privesti do zbližanja Rusije z Zahodom na škodo — Poljske.
VARŠAVA, Polj. — Vladislav Gcmulka je na seji glavnega odbora poljske komfunistične stranke kar dvakrat poudarjal potrebo, da bi komunistične stranke poznale več solidarnosti in “pravega” internacionalizma. Po tej poti je obsodil sedanji prepir med Moskvo in Peipingom. Obenem je zopet hvalil zvezo med Varšavo in Moskvo. Ker Moskva ni ravno priljubljena v Varšavi, bi kaj takega gotovo ne spadalo v volivno kampanjo. Na Poljskem bodo namreč parlamentarne volitve in komunisti se poljskim volivcem gotovo ne bodo prikupili, ako bodo' poveličevali obrambno zvezo z Moskvo. Politični opazovalci mislijo, da je hotel Gomulka pripraviti svoje tovariše na težke čase, ki čakajo poljsko zunanjo politiko.
Bistvo zaskrbljenosti Gomul-ke tiči namreč v strahu, da Moskva ne bo dosti močna v svojem boju proti kitajskim komunistom in da se bo morala zmeraj bolj opirati na Ameriko. V tem slučaju bo morala vpošte-vati tudi ameriško željo, da je treba vendarle urediti tudi nemško vprašanje, seveda na poljski račun. Gomulka se torej boji, da bo Moskva ugodila Ameriki in uredila zedinjenje nemškega naroda v duhu pravice do samoodločbe, kar bi seveda pomenilo za Poljsko zgubo vseh tistih krajev, ki so bili v tem stoletju naseljeni z Nemci.
Poljska zaskrbljenost - obenem tudi dokazuje, da spor med Moskvo in Peipingom ni samo na papirju, ampak da
Svet je dobro založen z
dnevnim časopisjem
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po podatkih, ki jih je objavila UNESCO, je svet vkljub radiju in televiziji dobro založen z dnevnim tiskom. V Evropi je brez lastnih dnevnikov samo pet malih drržavic: Monako, Amdo-ra, San Marino,. Lichtenstein in otoki Faroe.
Brez dnevnega lista so tudi podobne male države in kolonije v obeh Amerikah in Aziji. Izjemo dela Afrika. Tam je še 12 večjih republik, ki nimajo svojih dnevnikov. Nekateri med (
njimi sploh še nimajo lastne a-becede.
Olprska kriza zopet ¥ rokah ni^škofa iakarifa
ATENE, Gr. ■— Zadnji sporazum med Grčijo in Turčijo ni rešil trenutne ciprske krize. Grška in turška vlada sta se po posredovanju zavezniških diplomatov samo sporazumeli, naj Grčija pregovori nadškofa Ma-karija, da njegovi vojaki ne bodo več blokirali nekaj turških civilnih postojank na otoku.
Grška vlada je poslala svojega vojnega ministra v Nikozijo, da skuša pripraviti nadškofa k pameti. Razgovorov v Atenah se je udeležil tudi znani general Grivas, ki se je tudi vrnil na Ciper. Zakaj ni grška vlada pooblastila njega za razgovore? Mislijo, da Grivas ni hotel prevzeti te naloge, ker dobro pozna nadškofa, kako zvijačen je.
Moskva se uradno ni vmešavala v sedanjo krizo. Politični opazovalci niso spregledali, da so bile vse sedanje turške izjave o ciprski krizi in o moskovskem stališču do nje zelo obzirne. To se pravi, da je Moskva morala Ankari svetovati, naj loka nikar ne prenapne. Ako je dala isti nasvet tudi Makariju, je napravila veliko uslugo miru v Sredozemlju. Makarios namreč ni navajen, da se ukloni samo grški vladi; je treba, da poleg Grkov pritisne nanj še kdo drugi. --------------o—------
Atentat m predsednika Bolivije se ponesrečil
LA PAZ, Bol. — Preteklo nedeljo je bil napravljen na predsednika republike gen. Reneja Barrientosa poskus umora. General je bil ranjen le v nogo, krogle, ki so ga zadele v prsi, pa
GEMINI 3 POPOLEN USPEH
Polet vesoljske ladje Gemini včeraj v vesolje je popolnoma uspel. Astronavta sta izvršila vse predvidene naloge in se srečno vrnila na Zemljo. Zgodilo se je prvič, da je neko vesoljsko vozilo med poletom spremenilo višino in smer leta.
CAPE KENNEDY, Ela. — Vzlet Gemini 3 je bil določen včeraj za deveto uro dopoldne. Astronavta sta prišla v vesoljsko vozilo ob 7.12 zjutraj, to so ob 7.34 zaprli in nadaljevali z zadnjimi pripravami za vzlet na raketi Titan. Pri pregledovanju so odkrili 38 minut pred vzletom, da ena od cevi nekje pušča. Napako so naglo našli in jo odstranili, nakar so nadaljevali s pripravami. Le 24 minut po določenem času, ob 9.24 se je raketa z vesoljskim vozilom na vrhu začela dvigati proti nebu. Nekaj minut nato je bilo vesoljsko vozilo z dvema astronavtoma že na poti okoli Zemlje. Po treh poletih, tekom katerih je spremenilo višino leta in nato tudi smer, je vesoljsko vozilo pristalo na morju nekako SC milj od predvidenega kraja. Astronavta sta vesoljsko vozilo zapustila in helikopter ju je ponesel na letalonosilko Intrepid, ki ju je čakala v bližini otoka Veliki Turk
v Bahamih.	,-----
Pilot vesoljske ladje Gemini | je, da je vsa dežela ponosna na (Dvojčki) je bil astronavt Gris-jnju. Nato ju je povabil za petek som, ki je edini od vseh astro- na obisk v Belo hišo. navtov in kozmonavtov, ki je i Za prihodnji ponedeljek sta poletel dvakrat v vesolje, njegov | astronavta povabljena na slove-pcmočnik Young je skrbel za iz- i sen sprejem v New York, vršitev bioloških nalog in pre-1 skusov. Celoten polet je potekal po predvidenem redu in načrtih.
Pri prvem poletu okoli Zemlje so eliptično progo leta spremenili v skoraj pravi krog. Medtem ko se je vesoljska ladja pre-| je oddaljila od Zemlje najbolj na 140 milj, se je sedaj le še na 105, preje se ji je najbolj približala na 100 milj, sedaj pa na 95. Tekom druge krožitve je vesoljsko vozilo spremenilo smer v odnosu sever-jug, krenilo je za spoznanje dalje proti severu.
je bil napaden na povratku v glavno mesto iz Cochambambe. Barrientos je prevzel predsed-res obstoja |stvo Bolivije lansko jesen, ko je in da utegne imeti od njega ško-ivoia®ki upor pognal iz dežele do tudi sedanji poljski komuni-|Laza Estenssora, ki se je precej stični režim.	močno nagibal na levo. Barri-
entos je bil preje Estenssorov
je zadržal neprebojni suknjič, ki! Pristanek je potekal v redu in ga je imel general na sebi, ko|Y. Grissom je po par minutah
molka, ki so bile zaradi naglega poleta v ozračje prekinjene zve-
Gomulka je moral braniti sedanje stališče njegove stranke tudi proti kritiki kitajskih komunistov. Ti se gotovo ne strinjajo z njim, ker deli odgovornost za sedanji spor na Moskvo in Peiping. Obenem bodo kitajski komunisti spomnili Gomul-ko, da so mu bili 1. 1956 dobrodošli zavezniki v boju proti Moskvi. Ali v Varšavi ne mislijo na možnost, da bo Poljska zopet rabila podporo rdeče Kitajske?
podpredsednik.
— Od leta 1900 do konca druge svetovne vojne se je povprečno število ločitev zakonov pove-jčalo petkratno.
ze vesoljskega vozila z Zemljo, ob 2.9 sporočil, da je vse v redu. Štiri minute kasneje so že videli, da se je glavno padalo odprlo in da vesoljska ladja počasi pada proti morski gladini.
Gemini je mirno pristala na morski površini. Astronavta sta I jo po 22 minutah zapustila in j helikopter ju je 40 minut kas-
Atomske vojne ladje iz Atlantika v Pacifik
WASHINGTON, D.C. — Voj-ineje izložil na letalonosilki In-
na mornarica je odločila, da bo atomske vojne ladje, letalonosilko Enterprise, fregato Bainbrid-ge, križarke Long Beach in fregato Truxton izločila iz Atlantskega brodovja in jo vključila v Pacifiško.
Prvi dve bosta odpluli v Pacifik letošnjo jesen, drugi dve pa prihodnje leto. Trdijo, da ta
trepid. Ta je kasneje dvignila na svoj krov tudi samo vesoljsko vozilo, ki so ga astronavti poimenovali za “Molly Brown.”
Astronavta povabljena v Belo hišo
Ko sta bila astronavta Grissom in Young na letalonosilki,
Libijska vladna kriza rešena samo zaoasno
KAIRO, Egipt. — Za libijsko vladno krizo bi se najbrže nihče ne menil, ako ne bi bila tesno povezana s političnimi trenji v arabskem svetu. Do krize je prišlo radi tega, ker se kralj Idris ni mogel sporazumeti s svojim ministrskim predsednikom o odnosih do Zahodne Nemčije.
Ministrski predsednik Mun-tasser je želel konec diplomatskih stikov z bonnsko vlado, da se tako prikupi Egiptu, kralj je bil proti, ker ni hotel, da libijska nafta zgubi trg v Zahodni Nemčiji. Libija izvaža tja nafto za letnih $250 milijonov. Skoraj polovico libijske nafte gre v Nemčijo, Nemci pa povrhu še plačajo dobro ceno.
Kralj je imenoval novega ministrskega predsednika Mazika, ki je bolj vnet za izvoz nafte v Nemčijo kot pa za simpatije e-giptovskega soseda. Seveda je Naserjevo časopisje takoj napadlo novega ministrskega predsednika. Ta pa se za to ni menil, je kar javno povedal, da imata Maroko in Tunizija prav, ko trdita, da se arabska zunanja politika ne sme ravnati po navodilih, ki prihajajo iz Kaira.
Spor med Libijo in Egiptom je torej odkrit. Koliko časa bo
Iz Clevelanda in okolice
Na ribe vabijo—
Zveza staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti vabi v petek od štirih popoldne do sedmih zvečer v šolsko dvorano na pečene ribe. Kdor bo hotel, jih bo lahko odnesel tudi domov.
Ne bo seje—
Podr. št. 3 SMZ ta mesec ne bo imela seje. Mr. Perko ne bo mogel pobirati asesmenta.
Poizvedovalni količek
Kdor pozna Svetomira Mirče-viča, doma iz Plešine pri Uro-ševcu v Srbiji, je prošen, da sporoči njegov naslov na: M. Novak, 20260 Tracy- Ave., Euclid, Ohio 44123.
Naši marini se vežbajo na Tajskem
BANGKOK, Taj. — Tajska vlada je objavila, da bo njena armada imela skupaj z ameriškimi marini velike vojaške vo-je, ki se jih bo udeležilo kakih 12,000 mož. Vaje se bodo odvijale pod vidikom, da imajo čete pred seboj partizanske oddelke, ki bi prihajali od vzhoda, to je iz Laosa in Severnega Vietnama. Koliko časa bodo vaje trajale, ni povedano.
Podobne vojaške vaje so bile tudi lani. Dosegle so hitro za-željeni cilj: laoški komunisti so se unesli in umaknili na svoje prvotne “obrambne” pozicije.
Kongresu se ta teden zelo mudi z delom
WASHINGTON .D.C. — Za- vsako obstrukcijo v odborih. Ne-|sediIom o novem zakonu o bol-
upniki predsednika Johnsona ne pustijo senatorjem in kongresnikom, da bi počivali. Priganjajo jih z velikim uspehom k delu. Kongres se navadno do Velike noči obira, se mu nikamor ne mudi, letos je pa drugače.
Največ dela imata ta teden o-ba odbora za pravosodje z zakonskim načrtom o volivni pravici za črne volivce. V spodnjem domu priganja kongresnik Cel-ler k delu, od torka naprej ima njegov odbor vsak dan seje o tem predmetu. V senatnem odboru se pa njegov načelnik senator Eastand kuja, išče prilike, da bi obravnavanje zavrl, čeprav je senat sklenil, da mora odbor končati svoje delo do 9. aprila.
Ta senatni sklep je nekaj novega za senatorje. Pokazal jim
je po telefonu govoril z njima j trajal, ne vedo. V Libiji bodo sprememba ni nič v zvezi z voj-' predsednik Johnson ter jima če-^namreč 8. maja parlamentarne no v Vietnamu.	| stital k njunemu uspehu. Dejal i volitve. Same po sebi ne bodo
_____________________________________________________________j dosti pomenile, kajti tudi libijska demokracija se dosti ne razlikuje od afriških vzorcev, pa vendarle lahko da povod za novo ministrsko krizo.
kateri senatorji mislijo, da bo niškem zavarovanju. Sedaj ob-treba rabiti to pot za boj proti ravnavajo že četrti osnutek be-
obstrukciji in ne morda spremembo poslovnika za odbore.
Predsednik Johnson se ni zadovoljil s senatnim sklepom, da mora odbor končati svoje delo do 9. aprila. Boji se, da bi južni senatorji utegnili delati težave tekom debate o zakonu v plenumu. Zato je po svojem zaupniku senatorju Mansfieldu povedal senatorjem, naj bodo pridni. Ako mu do Velike noči ne izglasujejo zakona, jih ne bo pustil na počitnice. Še zadnje dni Velikega tedna bodo morali imeti seje. To bo gotovo vplivalo na marsikaterega senatorja, ki je navajen na tradicionalne velikonočne počitnice od najmanj pet dni.
V Millsovem odboru predstav-
je pot, ki po njej lahko zavrejo niškega doma se pa mučijo z be-
sedila. Upajo, da je to tudi zadnji. Vsekako je pa odbor že zaostal za svojim delovnim programom. Pravijo, da se bo končno besedilo glasilo bistveno drugače od tistega, ki ga je predložila administracija.
Posebni odbor predstavniškega doma se pa mudi z zakonom o podpiranju investicij v stanovanja. Mora streti kar dva oreha: Johnson bi rad imel še novo federalno tajništvo za mesta in industrijske kraje kot jih ima na primer za delo, za kmetijstvo itd. Predstavniški dom ni navdušen za Johnsonovo idejo. Poleg tega pa mora pododbor še odobriti načrt o federalnih prispevkih k najemninam, ki jih ostareli in invalidi z malimi dohodki ne morejo sami plačevati.
Tudi proti tej ideji ima predstavniški dom svoje pomisleke.
V odboru predstavniškega doma za dnevni red pa njegov predsednik Smith zavlačuje zakonski osnutek o podpiranju šolstva. Upajo, da bo odborova večina ta teden zlomila odpor načelnika Smitha in poslala o-snutek plenumu predstavniškega doma na glasovanje.
Kongres je pa strašno zaostal z obravnavanjem nakazilnih zakonov o federalnem proračunu. V odborih tičijo osnutki za 10 takih zakonov, pa še zmeraj niso zasliševanja končana. Tako zavlačevanje se ponavlja od leta do leta. Verjetno bo tudi tu treba, da poseže predsednik Johnson vmes in pospeši delo. Vsi ti zakoni so pa neobhodno potrebni za pravilno izvrševanje federalnega proračuna.
Kakšno revščino naj preganjamo?
WASHINGTON, D.C. — Federalni tajništvi za trgovino in j delo sta istočasno Oklicali z velikim veseljem, da bodo znane Chrvslerjeve avtomobilske tovarne izvežbale 1,000 brezposelnih delavcev za avtomobilske mehanike in popravljalce avtomobilov.
To se zelo lepo sliši, teda nekateri radovedneži so izvrtali, da bodo tovarne dobile od federacije kar čeden honorar za ta strokovni pouk. Menda gre honorar na tisoče dolarjev po glavi. To je nekatere vznemirilo, postavili so si namreč vprašanje, ali ta način preganjanja revščine ne podpre tudi bilance Chryslerjevega podjetja?
Zadnje vesti
WASHINGTON, D. C. — Odbor za načine in peta Predstavniškega doma je končal razpravo o bolniškem zavarovanju za ostarele (Medicare) in zakonski predlog poslal v razpravo plenumu. Dom bo o njem po vsej verjetnosti glasoval že prihodnji teden.
LOWNDESBORO, Ala. — Pristaše civilnih pravic na njihovem pohodu iz Selme v Montgomery je včeraj celo pot močil dež, kar pa menda ni prehudo ohladilo njihove vneme. Napravili so 11 milj in se preko noči utaborili pri Black Bel-tu, od koder bodo danes pohod nadaljevali. Od Montgomeryja so oddaljeni le še 20 milj. Preko noči so taborišče varovale enote narodne garde in redne armade.
MOSKVA, ZSSR. — Tekom včerajšnjega sprejema kozmonavtov Beljajeva in Leonova je gl. tajnik Sovjetske KP Brež-njev dejal, da se je “veliko” sovjetskih državljanov javilo za prostovoljce v Vietnam. — Svaril je, da ameriško “barbarsko bombardiranje” grozi razplamteti vojno in jc razširiti.
WASHINGTON, D. C — Na proteste iz Londona, Pariza in iz drugih glavnih mest tostran in onstran železne zavese, izjavljajo tu, da je plin, ki ga uporabljajo južnovietnamske čete v boju proti rdečim gverilcem plin solzivec, kot ga uporabljajo policije vsega sveta proti demonstrantom in izgrednikom.
SAJGON, J. Viet. — Južnovietnamske letal, sile so v spremstvu ameriških lovskih letal znova bombardirale vojaške naprave in oporišča v Severnem Vietnamu.
PASADENA, Calif. — Vesoljsko vozilo Ranger 9 bo danes ob 9.08 doseglo Luno in poslalo od tam nove posnetke o njeni površini.	i
jS:
f?-
i|MERfSM DOsUOVIIVA
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece 2-f. Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 58 Wed., March 24, 1965
Dva svetova
Tisti, ki zasledujejo življenje za železno zaveso in živijo v svobodnem svetu, so našli v odlomkih članka M. Mi-hajlova sicer zelo zanimiva odkritja, toda malo novih. Kar Mihajlov pripoveduje o zločinih ruskih komunistov, je za nas znana stvar. Zakaj se je torej Kremlj tako razburil, da je nagnal tovariša Tita, naj zapre Mihajlova, DELO za januar in februar pa prepove? Novo komunistično vodstvo v Moskvi je imelo tehtne razloge za svojo jezo, ki jo je streslo nad Beogradom. Jeza je tudi razumljiva v luči sledečih dejstev:
Kot pod vsako diktaturo, živita tudi pod komunistično dva svetova.
Prvi in važen je uradni svet. To je tisti svet, ki ga u-stvarja diktatura s svojimi stebri. V našem slučaju so to komunistični voditelji in vsi njihovi sodelavci znotraj in zunaj stranke. Ti imajo v rokah vso oblast, zato tudi sredstva za vpliv na javno mnenje. Njim so pokorni tisk, radio, televizija, vse ustanove, vse gospodarstvo, vsa kultura, vse, kar je navezano na organizacije. Povsod gospodarijo njihovi zaupniki in igrajo vlogo univerzalnih policajev. Ta svet si ustvarja svojo javnost in ta javnost je dobro znana, poveličevana ali kritizirana, kakor je pač kdo razpoložen do komunistične diktature. Težko je samo dognati, kdo jo vodi za kulisami, kadar je oblast v rokah kolektivnega vodstva. Kadar vlada diktator, so v njegovih rokah združene vse niti oblasti, pa tudi vsa sredstva za oblikovanje njegovega sveta, njegove javnosti.
Kdor od zunaj opazuje ta svet, najde vse polno ugank, posebno pri komunistih. Iskanje odgovorov na te uganke je posel, ki se z njim pečajo strokovnjaki za komunizem. Zato svobodni svet ve največ samo o njihovih poročilih, izjavah, opozorilih, trditvah, prerokovanjih, opisih in premišljevanjih.
V komunistični diktaturi obstoja še drug svet, recimo, ljudski svet. Ni organiziran, ampak vendarle obstoja in straši komuniste. Stebri tega ljudskega sveta so preprosti ljudje, ki zopet iščejo le stike s sebi enakimi. So to šepetal-ci, šaljivci, potovke za prenašanje čenč, pa tudi popevkarji, ljudski pesniki, ki nimajo nobene ambicije, da bi dali tiskat svoje proizvode. Kar jih druži, je ostro opazovanje vsakdanje stvarnosti in živa želja po ostri kritiki vsega, kar jih teži ali se jim ne dopade. Svoje misli izražajo z dvoličnimi besedami in stavki, z namigovanjem, navidezno nedolžnimi šalami, prepevanjem, pa tudi z izražanjem misli z rokami, očmi, glavami in kretnjami. Najdeš jih povsod; na cestah in ulicah, v parkih, gostilnah, na zabavah, pa tudi za zaprtimi vrati, na samotnih sprehodih itd. Nimajo v mislih nobene politike, zanima jih samo vsakdanje življenje z vsemi svojimi težavami, pa tudi lepotami.
Ljudje jih hitro spoznajo, jih smatrajo za “svoje” in jih nikomur ne izdajajo. Jih imajo radi, ker govorijo ravno to, kar njim samim leži na srcu, pa tega ne znajo izraziti. Razume se, da imena teh stebrov ljudske javnosti ne ostanejo tajnost za uradni svet, t. j. diktaturo. Pa jim uradna birokracija ne more blizu, ako noče izvajati pregrobega nasilja, ki bi razburjalo vse ljudi. Uradna birokracija se tako znajde pred zidom molka, solidarnosti, izmikavanja, izigravanja. Ne more si pomagati drugače, kot da prenaša ta ljudski svet in da samo pazi, da se ta ljudski svet ne organizira tudi v najprimitivnejši obliki.
Ta ljudski svet, ki živi pod diktaturami, je pa zunaj železne in bambusove zavese le malo znan. Tujci, ki pridejo z njim v stik, ga ne razumejo ali pa ga razumejo samo povrhu. Ker ta svet ne pomeni nič ne v politiki ne v javnem življenju, mu ne pripisujejo nobene vrednosti in važnosti. Kar pišejo o njem, so samo priložnostne pripombe, ki samo za trenutek posvetijo v ta ljudski svet, in to je tudi vse.	,
M. Mihajlov je pa v svojem članku vzel na piko ravno ta ljudski svet. Njega ni zanimalo, kaj delajo v Kremlju, kaj se godi v komunističnem svetu, kako se režimovci prepirajo s tistimi, ki jim nočejo biti brez ugovora pokorni. Njega je zanimalo, kaj misli preprosti ruski človek o trpljenju, ki ga je prestal in ga še prestaja, o mukah, ki mu težijo srce, o ljudski sodbi o režimskih zločinih. Njega je zanimalo, kako ta preprosti narod izraža svoje misli, kaj ga tišči, kje išče utehe, koga najrajše posluša, komu verjame in koga ima rad. Prekratek je bil njegov potopis, da bi v njem mogel podati sistematični pregled vsega, kar je v tem ljudskem svetu videl in slišal.
Napisal je torej samo odlomke iz svojih doživetij, pa še to je pomenilo za jugoslovanske bralce pravo razodetje. Brali so namreč prvič po 25 letih besedo, ki se ni ozirala na ruskega cenzorja in zvedeli resnice, ki so jih večkrat slišali samo na pol ali pa v popačeni vsebini. Ker je v Jugoslaviji ljudski svet že močno razvit in mu Titov režim ne more več zaviti vratu, je bila za jugoslovansko javnost zgodba z Mihajlovim samo nekaj, kar ščegeta.
V Moskvi SO mislili drugače. Razjezili SO se z dveh vi-j Poljske do Jugoslavije. Zaradi'ne pričakujejo, mi pa se jim za-
dikov, z narodnega in komunističnega. Kako se more najti v mali Jugoslaviji ravno tako mali Mihajlov in objaviti take stvari, ki jih v veliki Rusiji nihče ne sme napisati in dati v tisk? In pri tem stvari, ki so resnične in ne pretirano opisane. Kdo naj sedaj dokazuje, da ni res, kar je res? Na drugi stranije članek Mihajlova pokazal, kakšno je življenje ruskega “ljudskega sveta” in kako hudo greši nad njim sedanji ruski komunistični režim. Ali je morala ravno “soci-jalistična” Jugoslavija dati priliko, da svet izve, kaj vse teži preprostega ruskega človeka. Kaj takega ni bilo v tako zgoščeni obliki napisanega niti v svobodnih deželah. Ali ni Titov režim kršil tiste nevidne “socijalistične” solidarnosti, ki še zmeraj obstoja med Moskvo in Beogradom vkljub vsem objemom in prepirom med ruskimi in jugoslovanskimi komunisti?
Tito misli, da se je zgodilo ravno to, zato je zavihtel bič, nad komur je po njegovem mnenju treba. Bič bo udaril, “krivci” bodo kaznovani, ostala bo pa blamaža, ki sta jo doživela vsak po svoje, Beograd in Moskva. Tisti, ki se je v tej praski dobro odrezal, je ljudski svet. Napisano je, da obstoja na Ruskem in da je izredno neprijeten za režim, drugače ne bi Kremlj tako zarohnel nad Beogradom.
BESEDA IZ NARODA
VELIKAK! ODHAJAJO..
Seattle, Wash. — Vest, da je v Rim umrl ‘stric Anton’, kakor smo ga doma klicali, mož, znan med Slovenci in premnogimi ne-slovenci kot generalni asistent jezuitskega reda, dr. Anton Prešeren, me ni presenetila. Pred letom ga je zadela kap in je bil od tedaj privezan na posteljo.
Mnogo Slovencev v zdomstvu in v domovini se pridružuje tisočem po svetu, ki so ga poznali in spoštovali. Naj se ga tudi jaz spomnim, saj bi brez njega in njegove pomoči danes ne bil tam, kjer sem.
Pater Prešeren je bil za Slovence, ki so prišli v begunstvo v Italijo, skoro neznana osebnost. Niso vedeli, da je to tisti mož, ki je v sprevodih ob evharističnih kongresih bodil za škofi ali med njimi brez vseh znakov svojega položaja in dostojanstva. Niso vedeli, da je to tisti mož, ki je kot uradni delegat Vatikana spremljal v posebnem vlaku ostanke Poljaka svetniškega Andreja Bobole skozi Ljubljano in dosegel, da se je
težko razumeti, kakšno delo in kakšne obveznosti so ga vezale. Dobro se spomnim nevolje, ko ga po teden dni ali več ni bilo mogoče najti in nihče ni hotel povedati, kje je. Meni se je dvakrat posrečilo prebiti ta obroč tajnosti in sem lahko prišel do njega, ker mi je prej pojasnil, kaj naj napravim. Enkrat sem ga našel na Gregoriani, ko je vodil pregled delovanja univerze v imenu svojega generala, drugič na podobnem pregledu v Orientalnem institutu. Njegov položaj mi je bil jasen ob tem, kako so v teh zavodih ravnali z njim, namreč kot svojim, visokim predstojnikom, in ne tako, kot smo bili mi v svoji kranjski preproščini vajeni.
Pater Prešeren bo ostal v spominu mnogih bolj kot človek, ki za Slovence in begunce marsičesa ni napravil; malokdo se zaveda, koliko zaslug mu gre za ustvaritve v Sloveniji pred vojno in za pomoč po vojni. Svojega dela ni obešal na veliki zvon in marsikateri uspehi, posredovanja, intervencije, ki jih je izvršil, bodo ostala neznana. Naj-
te svoje vestnosti in doslednosti to vsaj malo oddolžimo in pridi-je bil ponovno izvoljen za asi- mo v obilnem številu 4. aprila stenta, kar ni običajno v redu.'v Slovenski dom na Holmes
Presenečen in silno vznemirjen je bil, ko so ga v Ljubljani zapletli v sodni proces proti jezuitom kot glavnega zunanjega agenta protidržavne gonje.
Najostrejši očitek, tisti, ki ga je tudi najbolj prizadel, četudi je bil brez vsake osnove, je bilo namigovanje, da ni hotel pomagati pokonjemu škofu Rožmanu, da bi našel zatočišče v Rimu in se na ta način izognil policijskemu nadzorstvu v Avstriji in neprestani grožnji izročitve. Govorice, da je v Rimu dovolj en
Ave.
Ne bodi naše slovenstvo samo v besedah, ampak tudi v dejanjih — ne razvalina, ampak blesteča luč, ki ji bomo s svojim obiskom prilili olja, da bo še dolgo svetila nam in našim zanamcem.
France Ancel
Pewski zfeor Triglav
Cleveland, O. — Bližajo se ve-
jo oropali, požgali in kasneje do tal porušili. Tudi cerkvi niso prizanesli. Postrelili so 41 slovenski mož in fantov. Clkoli 100 so jih 'Odgnali v zapor v škofove zavode v št. Vid nad Ljubljano, druge pa so razgnali po sosednjih vaseh. To sem sama doživela in zdi se mi, kot da je danes, čeprav je od tega minilo že 23 let, in nas je pot zanesla sem, v Ameriko.
Tudi Jezus v tabernaklju in sv. Lucija sta zgubila dom in postala begunca kot mi. Poleg cerkve na pokopališču so pokopani tisti, ki so zgubili življenja.
likonočni prazniki, ki naj bi jihiNas f sPustil; iz zaPorovv in P0"
rr vV	“L j vsi veseli in zdravi praznovali,	Previ no smo zaceli ho-
slovenski škof, so ga silno pri-	£	ditr gledat nazaj domov. Koliko
vlak za en dan ustavil v Ljub- manj poznano je gotovo njego Ijani in nam je bila dana prili- vo del° Pred voino in med Voj-
ka, da smo relikvije počastili. On je bil tisti neznani veljak, ki je imel pri svetem očetu, ne le pri papežu Janezu, prav tako pri Piju XL, Piju XII., kakor pri Pavlu VI., polno zaslombo in zaupanje, ne le zaradi slučajnih srečanj, pač pa tudi po svojem uradnem položaju v jezuitskem redu. Naslov generalnega asistenta ne pove mnogo, vendar je to najvišji naslov za jezuitskim generalom, vrhovnim predstojnikom reda. Bil je na tem mestu izredno dolgo dobo 34 let, z odgovornostjo za slovansko Evropo, vse do svoje smrti, komaj pol leta potem, ko je umrl njegov predstojnik.
Moji osebni spomini na patra Prešerna so najbrž precej drugačni od spominov ljudi, ki so ga manj poznali in ki so ga srečali v letih po vojni. Zunanja preprostost visokega patra, ki je tedensko, marsikdaj peš, hodil iz generalske jezuitske hiše v bližini Vatikana, do Via dei Colli na drugi strani mesta, kjer je bral mašo za sestre in druge rojake, gorenjska prešernost in včasih tudi nejevoljnost so ga mnogim ljudem približale, na-
no. Bil sem pri njem v zgodnji pomladi leta 1942, ko so do Rima prišle prve vesti o streljanju. Govoril sem z njim na Jožefovo leta 1942; hodila sva pa vrtu generalske hiše, kamor je imel malokdo dostop, in govorila o bodočnosti. Zaskrbljen je bil in potrt, ker ni videl jasnega izhoda. Poznal je vojno in njeno krutost, če ne od preje, vsaj od jeseni 1939, ko je preko Ljubljane hitel v Romunijo, da pomaga tja pribežalim poljskim beguncem. Nihče ni mogel prav vedeti, koliko posredovanj je o-pravil med vojno za slovenske ljudi, koliko sporočil je posredoval zunanjemu svetu — v spominu so mi spomenice, Iki mu jih je pošiljal dr. Erlich in obvestila, ki mu jih je nosil dr. Go-lias — ne da bi pri tem zanemarjal obveznosti, ki mu jih je nalagal red in službeni položaj v njem. Težko je vedeti, koliko vatikanskih slovesnosti so Slovenci lahko videli z njegovim posredovanjem. Bili smo kar nekako vajeni, da bo pater Prešeren preskrbel vstopnice.
Po vsakih opravljenih izpitih na rimski univerzi sem mu mo-pravile bolj človeškega, tako dajra^ P1"^ poročat, kako je šlo.
zadele in nekaj let je minilo, predno je bil očitek pozabljen ob škofovem obisku v Rimu. Samo enkrat sva o tem govorila in je potožil, da mu ljudje delajo krivico. Nič več kot to.
Zadnjikrat sva se srečala pred desetimi leti, nekaj mesecev pred mojim odhodom v Ameriko. “Korajžo, fant, in zaupaj v božjo pomoč,” mi je zatrjeval, isto ponavljal v rednih pismih vse do lanskega leta. Čudno. Pri vsem svojem delu je bil zame eden silno redkih ljudi, ki je na vsako pismo odgovoril. Ne vem, če samo meni. Že (kot otrok sem poznal njegovo težko čitljivo majhno pisavo ter cenil vatikanske znamke na pismih. Red in doslednost sta bili dve jasni odliki.
Zadnja leta ga je spomin že zapuščal. Zamenjaval je ljudi in dogodke, dvakrat odgovarjal na isto pismo, istočasno pa je postal bolj občutljiv. Uvideval je, da je svojo vlogo izvršil, četudi bo veliko tega, kar so Slovenci v Rimu in po svetu dosegli po njegovem posredovanju, ostalo neznano.
Odšel je, velikan, ponosni Slovenec, potem ko je izpolnil nalogo, pred katero je bil postavljen, vestno in dosledno po tistem jezuitskem pravilu “Omnia ad maiorem Dei gloriam.” Mi pa smo izgubili naj višjega dostojanstvenika, po uradnem položaju in po dejanskem ugledu, kar smo jih Slovenci kdaj imeli v Rimu.
Med. pritlikavci je lahko biti velikan. Pater Prešeren je bil velikan med velikimi ljudmi. Za nas pritlikavce je bila njegova veličina previsoka, da bi jo mogli prav premeriti. Ko bodo čez stoletja odprli jezuitske arhive, bo ime patra Prešerna z a d o b i 1 o pravo- zgodovinsko vrednost V zgodovini jezuitskega reda samega kakor tudi v zgodovini slovenske preteklosti.
Jože Velikonja
Nič ne vemo, kdaj poteče naš	,
čas, od danes do jutri živimo. Solza Je kanilo na kupe kame-Na vaji 15. marca smo zvedeliT^a’ ^er 30 s^a e omacije. To-novico o smrti Franka Ja-kšiča s fa nikjer ni bilo potočenih toli-St. Clair Avenue. Nam ni bil o- ^°.S01lza’ kot °b naj večji razva-sebno znan, pač pa se ga vsi, ki .ini’ •*er kWlf stal-a cerkev, ste bili na banketu za A. šublja, m na Pokopaliscu poleg nje.
smo skoraj pozabili, kdo je in na kakšnem položaju je. Dobro mi je v spominu nevclja znancev, ko so morali čakati v jezuitski govorilnici, da so lahko govorili z njim, posebno ker jih je vratar nerad pustil v govorilnice. Skoro jim ni šlo v glavo, zakaj naj bi se tisti preprosti visoki rojak zapiral za take formalnosti. Dobro mi je še v spominu, kako so včasih znanci iskali priporočila od patra Prešerna za najrazličnejše potrebe, pa se jim je zdelo preveč, da bi šli do njega osebno, češ, kaj se bo delal. V majhnosti naših gledanj smo njegovo preprostost zamenjavali za skromnost njegovega položaja in nam je bilo
Nejevoljen je bil, če študentje niso dovolj študirali, še bolj nejevoljen, ko je poslušal o sporih med njimi. Posegal je vmes in posredoval, mnogokrat brez pravega uspeha, mnogokrat z nesrečno rolko-.
Bil je mož odločnosti, četudi ga nismo dosti poznali od te strani. Ob tem, ko je posredoval za moko in grah za begunce na Via dei Colli, je skušal doseči vpis na univerze in znanstvene zavode za kolikor mogoče veliko število rojakov, iskal stike za možnost študija po -svetu, obiskoval kardinale in nuncije, istočasno pa ni zanemarjal svoje osnovne dolžnosti, namreč
“Razvalina življenja’’ v Seiiintmdu
Cleveland, O. — Po naslovu sodeč bi gotovo mislili, da se tole pisanje nanaša na nedavno razgrajanje, pretepanje in divjanje oikoli “Collinwood High School”. Res je, -da tudi v nas včasih malo zavre, da koga pokličemo na korajžo, vendar pretep okoli šol in uničevanje šolske opreme v imenu “enakosti” nam je tuje.
Omenil bi vam rad nekaj lepšega — višjega, kar je vredno človeka srčne kulture. Društvo LILIJA pripravlja za tiho nedeljo, 4. aprila, igro “Razvalina življenja”, delo velikega slovenskega pisatelja in dramatika F. S. Finžgarja. Je to drama vzeta iz kmečkega življenja. Lilijini igralci pa se že več tednov vneto pripravljajo, da nam priča-
gotovo spominjate. Tam je govoril o Šublju in njegovem življenju. Ko- se je A. gub el j na koncu zahvalil, je dejal, da je imel dva doma, enega svojega, drugega pa pri Franku Jakšiču. Naj v miru počiva in blag mu spomin! Družini naše sožalje!
Naš koncert se bliža. V nedeljo, 2. maja, popoldne ob pol štirih bomo nastopili v Sachsen-heimu na 7001 Denison Avenue, po koncertu pa bo prav tam v spodnji dvorani zabava. Za parkiranje je veliko prostora, odkar je tam nova trgovina in kegljišče “Carousel Lanes”.
Zbor ima na programu lepe pesmi, za priboljšek je pa kratka igra “Čeber”. Je to zelo smešen prizor. Drugo- leto bomo pa dali kaj daljšega, da bodo vsi zadovoljni. Spored je lep in različen, da boste vsi veseli in dobre volje. Vse vas vabimo. Pridite v svojo lastno zabavo, pa tudi v podporo zboru Triglav, ki se trudi edini na zahodni strani mesta za ohranitev slovenske pesmi!
Za zadnjo prireditev sta poslala Mr. in Mrs. L. Cedrič $5. Hvala lepa!
V nekaj letih bomo imeli lepo široko cesto z vzhodne na zahodno stran in ne bo mogoč več izgovor, da je težko -priti k nam. Tudi sedaj velja: Kjer je volja, tam je pot! Te naj bi pa pri naših ljudeh nikoli ne manjkalo!
Na svidenje!
Ana Jesenko
¥ iražgošali imap m mkm še mim barake
Waukegan, 111. — Nedavno je bila v Ameriški Domovini objavljena prošnja za darove za zgradbo nove cerkve v Dražgošah. Ker sem bila nekoč faranka te fare, sem se namenila prošnjo podpreti in malo opisati našo prelepo- vas Dražgoše v Selški dolini, seveda tako, kot je bila, ko sem bila jaz še doma.
V Škofji Loki se je cepila cesta na dve strani, ena je zavila v Poljansko, druga pa v Selško dolino. -Če smo šli v Selško dolino-, nas je najprej pozdravila prelepa Stara Loka, nato Praprotno, Bukovica, Dolenja vas, Selca, Studenc, Češnjica, Rudno, od tam pa v Dražgoše. Danes pelje tudi v Dražgoše cesta.
Vas Dražgoše je -obdana od zelenih hribov. Na severu Jelovca, na jugu Blegoš, na vzhodu Lubnik, na zahodu Ratitovec. Fara je bila takrat majhna. Stela je 450 do 500 duš. Največ zaslužka so ljudje črpali iz bogate Jelov-ce. Dražgošani so bili znani kot pridni gozdarji in veseli furmani. Imeli smo lepo cerkev, nje-
rajo košček Slovenije, nekaj,jna farna patrona je bila sv. Lu kamor, se talko radi povračamo, cija. Štirje oltarji so jo krasili kadar ,se nas loteva malodušje, in se vedno blesteli, ker so bili
Tam smo se farani največkrat srečavali. Prišla je neka mati, ki je izgubila moža in tri sinove, druga mati, vdova, s tremi otroci, prišel je oče, ki je s tresočo roko- blagoslovil grob, kjer sta počivala njegova dva sinova. Prišla pa so molit in jokat tudi mlada dekleta, ki so zgubila brata ali zaročenca.
Minilo je nekaj časa, predno so se vaščani skorajžili in začeli znova postavljati domove. Sprva so postavljali le barake, nato so začeli zidati hiše. Postavili so tudi lepo šolo. Za cerkev so imeli in še vedno imajo le barako, v kateri sta dobila dom Jezus in sv. Lucija.
Hiše so postavili in se malo opomogli. Lansko leto pa so- se lotili zidave cerkve. Postavljajo, delajo in pomagajo, kar sami morejo; le za denar je tako težko.
Vem, da je težko prositi, ker ima vsak toliko svojih potreb in težav. Pa vseeno prosim, drage rojake, da pomagajo z denarnimi prispevki, da bo sv. Lucija čimpreje v svoji hiši, v cerkvi, ne v baraki. Naj vam priproš-njica sv. Lucija že vnaprej nakloni dobro zdravje na očeh kajti vid je naj večji zaklad na svetu.
Naj vam še napišem, kako je pokojni dr. Janez E. Krek opisal dražgoško cerkev:
Gora jelovška, tratica v sredi, gledajo na njo griči, sosedi. Cerkev na tratici, v njej pa kraljuje
sv. Lucija, sv. Lucija.
Cerkvica bela k sebi nas vabi, kdor te je videl, te ne pozabi-Bodi pozdravljena naša patrona
sv. Lucija, sv. Lucija.
Lep je naš rodni kraj, naša domačija,
biser najlepši v njej je sv. Lucija.
Varuj in brani dom vsem Dražgošanom sv. Lucija, sv. Lucija.
Dragi Slovenci, razkropljeni po Ameriki in Kanadi! Pomagajte postaviti novo cerkev v Dražgošah nad Škofjo Loko, novo božjep-otno cerkev sv. Lucije.
Mary Belec
Preizkušeni igralci, režiser Stane Gerdin ter Jaka Mejač, ki s svojimi sodelavci vneto pripravlja scenerijo, so nam porok
vsi pozlačeni. V stranskih oltarjih sc- bili sv. Ing vin, sv. Ana in sv. Anton. Veliko romarjev se je vedno zatekalo k sv. Luciji, ki je
za prijeten popoldan v domači priprošnjica za zdrave oči.
družbi. Veliko žrtvujejo za o-hranitev slovenstva med nami.
Poleg cerkve je bila šola in Prosvetni dom. V vasi je bilo 82
mnogo prijetneje bi bilo te šte- hišnih številk. Dražgošani so vilne večere prebiti pri svojih tam mirno živeli vse do januar-
skrb za jezuitske province o-d družinah. Vendar zato ničesar ja 1942, ko so Nemci vdrli v vas,
Vice-admiral Rickover hoče denar za nov Te' reaktor
WASHINGTON, D.C. — Oče naših atomskih podmornic vice-admiral Rickover je pred kongresnim odborom za atomsko silo goreče zagovarjal investiranje $263 milijonov v nove vrste reaktor, -ki bo 25-krat bolj izra' bil sedanje atomsko gorivo (u" ran ali tor).
Sedanji reaktorji izrabijo komaj 1-2% energije, ki je skrita v teh kovinah. Novi reaktor bo pa izrabil do 50%. Take vrste reaktor bi seveda pomenil neomejeno oskrbo z električni® tokom pri minimalni rabi P°' trebnih atomskih surovin. Kongresni odbor še nadaljuje z zasliševanji.
UPORNIKI
POVEST Spisal Ivan Lah
BBSS


m
Vzbudil ju je grozen glas in vPitje:
“Brici so tu, briči, po njih!” Bilo je še rano jutro. Vsa Vas je šumela. Okna so se od-Pirala in culo se je tekanje Prestrašenih vaščanov. Guza Je skočil s svojega ležišča, po-^l si oči, kot da ne ve prav, se mu sanja, ali je res, grabil je puško, sunil z nogo Janeza, ki je tudi planil ves ^strašen na noge, in hitela sta na vas. “Možje, ho, ho,” je 'Pil Guza, kot da je preletel vso vas, “le vkup, možje-'•Porniki, puške, halo! . . .” In letel je naprej, za njim pa
Janez.
V tem se je ustavila sredi Vasi grajska posadka, iz vseh Različnih grajskih hlapcev ^stavljena peščica. Na čelu i'^* je bil čušperski oskrbnik, P°leg njega je jezdil itko in poleg njiju še par drugih ‘‘boljših ljudi.” Po vasi Se Je čul vrišč in krik in razni Pasovi so jokaje klicali na Pomaganje. Guza je ustrelil s I'Psko v zrak, v znamenje ^gim vasem, da je sovražnik Na dolenjem koncu vasi S° že vsi zapustili hiše in be-ža!i v gorenji deb matere z ^r°ki, ki vsi niti oblečeni niso ’H- Možje so s puškami in °stniki v rokah leteli na svoj Nostor. Nihče se ni s početka Ukazal, ki bi bil branil grajskim vhod v vas, dasi so videli 1’a spodnjem koncu dobro Jtrtfbo s hlodi, ki bi bila lah-0 zadržala močnejšo četo.
'Ha, vse beži,” je rekel °skrbnik, ki se mu je na čelu
še
Poznal obronek od rane, ki
Je bil dobil zadnjič pri Bo-
kateu na Goričicah. Izpodbo-
el je konja in hotel zapove-
: naprej. Ko je vzdignil
lok°, počile sta nenadoma dve
I’Pski i zza hišnih voglov in
eila je zabrenčala prav ob
Skrbnikovi roki.
Vsi presenečeni, so se spo-
e(Iali in pripravili puške, a
j^kjer ni bilo videti nikogar;
6 v gorenjem delu vasi se je
Cu| jok in krik.
Streljajte vrage, kjer koga
yMite,” zavpil je oskrbnik
'eti. Uvidel je, da je v nevar-
položaju. Takrat je pri-
e’el izza vogala kot besen
stari Jerom. Polhovka mu je
. ezM na oči in pero na njej
Mselo po strani. Držal je
r°kah dolg ostnik in se zag-
proti četi, za njim pa je
^etel Sušeč . ..
Hje imaš mojo hčer?” je
PB Jerom in slep za vse letel
■ r°ti konjem. “Hčer, lump,
^ obstal je pred Vitkom in
^ameril ostnik. Puška je po-
a in Jerom se je zvrnil in
Rignil roko. “Stoj,” zavpil
6 tn se zgrabil za prša, Sušeč
a Jo pobegnil za prvi vogal
Vitko je pogledal starca in
Mignil roko, da bi ustavil
e'> a bilo je prepozno
i ^arec se je zvijal v groznih
pečinah na tleh, kri je lila
M’koma; v pesti je tiščal ost-
se hotel pobrati, da bi
(zagnal v sovražnika.
8 Hčer mi daj,” je ponavljal
^ Prosečim glasom in odpira
se zgrabil z roko za me-
jV kjer je bil ustreljen. Os-
vl Pik je stal pri miru in ni
e(H kaj bi storil.
Boniagajte,” ie kričal Je-
I0111. “aaah Peer
je
ustrelil me je aaa ...” In obležal je '"'■mrtev ...
Bo vasi je prikorakala obo-°žena četa upornikov. Guza e ®el spredaj in držal v zraku 0k°, kot da hoče govoriti. Stoj je zagrmel in četa
ponosno glavarji upornikov.
“Kdo j e poveljnik?” j e vprašal Guza.
“Jaz,” je odgovoril oskrbnik Berto, “in prihajam v imenu pravice in vedite, da gre kri za kri. Izročite se na milost in nemilost, sicer zapovem . ..” in pogledal je po četi, kot da hoče zapovedati, naj ustrele.
“Počasi, počasi,” je rekel Andrej ko in stopil v ospredje. “Tudi mi lahko zapovedujemo, a krvi ne želimo. Poglejte, da ste v naši vasi in se ozrite malo okoli po oknih. V par minutah bi bili lahko mrtvi. Vrnite se k tistemu, ki vas je poslal, in mu povejte, da upornikov ne dobi kar tako; pride naj sam in pokaže tiste pravice, v imenu katerih vas pošilja sem. On nima pravice ne do desetine, ne do nas; če sam tega ne ve, ga hočemo opomniti mi.”
Oskrbnik se je ozrl okoli. Iz vsakega okna je skoraj molela cev puške.
“Porabite prost odhod — ker sicer bi bilo prepozno . . .”
Oskrbnik ni bil slep. Videl je, da pri tem ne opravi nič.
“Glavarji upornikov naj gredo z nami, da se pogovore.”
“Ho, ho,” zasmejali so se uporniki, ki se jih je vedno več upalo v obližje, videč, da se jim ni bati. Celo ženske so prišla. Med množico se je čulo različno hujskanje . . .
‘‘Glave upornikov smo tu, a oni nas ne puste. Poznamo dobro, kaj se pravi, hoditi na grad na razgovor. Izkušnje so nas izučile, ker se je še malokdo vrnil domov.”
Tako je, po njih,” kričali so ljudje . . . Vitko je med tem iskal med uporniki mladega Marka, da bi se maščeval za tisto noč. Ni ga bilo . . .
Med tem je nastal nov šum. Ljudje so se bili zbrali okoli Jeroma, močili so ga z vodo, nazadnje spoznali, da je mrtev... “Maščevanje,” kričali so in rinili naprej. Andrej-ko jih je zadržal. Razžaljeno judstvo je hotelo planiti na grajske. Guza sam se je komaj premagoval, pa je moral krotiti druge. Poberinov je držal pripravljeno puško, da plane nad oskrbnika in maščuje Marka. Ostniki so se svetili nad glavo množice, ki je tem bolj narastla, ker so prišli na strele ljudje iz drugih vasi. Kmalu je bila vsa vas polna, čakali so trenutka, ko zapove Guza: naprej „. .
Ne ganite se,” je vpil An-drejko nad grajske; “moja volja ni, da padete zaradi človeka, ki mu služite za denar, Ako se to zgodi, ni moja krivda, tu je ljudstvo. Proti sili se smemo boriti s silo in naše pesti so kmečke in močne. Za svoje pravice se bijemo in ne umaknemo se. Odidite!”
“Proč, iz vasi, doli z njimi,” je vpilo ljudstvo in par ostni-kov je zletelo med hlapce. Konji so se prestrašili.
“Torej boste prišli na drugačen pogovor,” je vpil oskrbnik, “pa radi. To jutro si boste zapomnili . . .”
“Vi tudi,” je vpilo ljudstvo. Oskrbnik je jeze prebledel. Umakniti se, kaka sramota! In pred kmeti, ki so včasi kot jagnjeta pohlevno orali po njivah in ubogali na migljaj. Ako mu je do časti, mora streljati, a to se pravi, ubiti sam sebe in druge. Dobro je videl, kako so vse puške in ostniki namerjeni na njega. Marsikatero srce je željno
Iskalci takladov na dnu morja
Na dražbi so lani ponujali od Key Westa, kjer naj bi se kupcem 106 starih španskih bila leta 1525 potopila barika zlatnikov z različno vrednostjo J “Santa Rosa”, s katero je hotel (150 do 4,000 dolarjev). Zaboj zjšpanski osvajalec Cortez spravi-zlatimi novci je del zaklada, j ti v Evropo zlato inkovskega dvignjenega iz razbitin desetih vladarja Montezume. španskih bark, ki so se leta 1715 v viharju potopile nedaleč od
koplje več tisoč ton peska.
Posebno dovoljenje si mora priskrbeti, kdor bi rad iskal potopljene zaklade v obalnem pasu Floride (11 milj v Mehiškem zalivu in 3 milje ob Atlantiku). Če se mu zdi, da je našel nekaj, kar bi se splačalo dvigniti, z morskega dna, sklene s pristojnimi oblastmi pogodbo, ki velja leto dni in za katero mora položiti jamstvo.
Iskanje zakladov je zamudno, drago in tudi nevarno, zato ne Fort Piercea na atlantski obali'prihaja v poštev kot razvedrilo Floride. Z dovoljenjem florid-1 “nedeljskih” potapljačev. V dolskih oblasti, ki so si pogodbeno gih stoletjih preperele barke so izgovorile četrtino vrednosti, so le še trhle vzboklinice, ki jih nepoklicni iskalci dvignili potop- vajeno oko sploh ne opazi na Ijeni zaklad, ki obsega množico morskem dnu. Podjetje, ki je dragih kamnov, kup zlatih šibik dvignilo d r a g o c enosti, delno in več težkih kep srebra ter ve- prodane na njujorški dražbi, je Ija za najbogatejšo najdbo svoje j tvegalo poskus šele po več letih vrste v skoraj treh stoletjih napornih in dragih raziskav, rated leta 1687).	zen tega pa ima aparat, ki izbr-
Novica o zakladu, ka,erega ^a zlato iz kupa drugih kovin, del so prodali na dražbi v New 111 strob kl v kratkem casu ,z-Yorku, je sprožila val zanimanja za stare risbe in za zemljevide v prodajalnah spominkov v Floridi. Poznavalci zemljevidov, opremljenih z listinami in podprtih z izpiski iz zgodovinskih knjig, so objavili podatke, ki povedo, da je na morskem dnu med Key Westom in Pen-saeolo, torej vzdolž obal. Floride v Mehiškem zalivu, še precej potopljenih zakladov v skupni vrednosti 165 milijonov dolarjev. Zadnje čase potuje večina dvignjenih dragocenosti v muzeje, ker je njihova zgodovinska vrednost mnogo večja, kot bi znašal izkupiček, po teži in sedanjih cenah zlata in srebra.
Če smemo verjeti zemljevidom, zasnovanim na zgodovinskih podatkih, leži še marsikaj na morskem dnu pri Fort Pier-ceu. Na tistem, ki ga je 1. 1950 izdelal namestnik državnega tožilca Ralph Odum in ki se prav tako dobi v prodajalnah spominkov, je bolj ali manj točno naznačenih vsaj ducat krajev, kjer naj bi bili potopljeni zakladi.
Za bližnjo prihodnost napovedujejo ponatis natančnega, pred 12 leti sestavljenega Kei-serjevega zemljevida, na katerem bo vrisanih nad 50 točk, kjer so se v davnih dneh potopile ladje z dragocenim tovorom. Bogat “plen”, vreden baje 11 milijonov dolarjev, se obeta v ladji morskega razbojnika Gasparille, ki so jo leta 1826 potopile granate ameriških ladijskih topov zahodno od mesta Punta Gorda na Floridi.
Na Odumovem zemljevidu je zaznamovan tudi kraj nedaleč
EASCO dobi od Med-naronde banke $40 milijonov posojila WASHINGTON, D.C. — EASCO je skrajšana beseda za Organizacij 0! za slkupno vzhod-no-afriško upravo. Je naslednica podobne organizacije, ki jo je že davno ustanovila angleška kolonijalna uprava za kolonije Tanganjika, Uganda in, Kenija. Ta organizacija je skrbela za nekatere javne posle vseh treh kolonij, brigala se je posebno za dober promet. Organizacija je dobila potrebna denarna sredstva od angleške kolonij alne u-prave.
Sedaj je London odpovedal svoje prispevke, pomagal je pa zato pri ustvarjanju nove organizacije EASCO in pregovoril Mednarodno banko, da ji bo dala posojilo v znesku $40 milijonov. Za posojilo bodo jamčile vse tri republike: Kenija, Uganda in Tanzanija.
V Londonu in Washingtonu upajo, da bodo po tej poti pri-
ga kakor nalašč za podzemne a-tomske eksplozije. Otok leži namreč sredi potresnega ozemlja, pa tudi čisto blizu ruske meje.
Naša atomska komisija si ga je izbrala v ta namen, da bo z nameravano eksplozijo, ki bo globoko pod zemljo in obenem tudi precej velika, dognala, kakšne so razlike med potresom, ki izvira od atomske eksplozije, in potresom, ki ga povzroči premik zemeljskih plasti. Atomska komisija se ne boji nevarnosti, da bi eksplozija utegnila sprožiti tudi naravne potrese v tem potresnem ozemlju. Vendar pa nekateri strokovnjaki opozarjajo na tako možnost.
-------o-------
Zahcdnonemška politika se pripravlja na volitve
BONN, Zah. Nem. — Vlada dr. Erharda si ni ravno zaslužila lavorik s svojo politiko na-pram Egiptu. Je bila preveč neodločna in odbila od sebe tiste, ki so bili za spravo z Naserjem, in tiste, ki so mu hoteli odločno nasprotovati. Srednja pot se torej dr. Erhardu ni obnesla. Od tega ima naravno koristi stranka socijalnih demokratov.
Rada bi napake dr. Erharda izkoristila in zmagala pri parlamentarnih volitvah, ki bodo 19. septembra. Politični opazovalci pravijo, da je prezgoden tako pesimizem v vladnih vrstah kot optimizem, v socialističnih. Do septembra se lahko politično vreme v Zahodni Nemčiji še ve-likcikrat spremeni. Zato ne dajo ničesar na prerokovanja, kdo bo zmagal pri septembrskih volitvah.
je, kako vrejo vkup množice, kako silijo naprej vanj. Ni si upal obrniti jim hrbta, v strahu, da poči takoj deset pušk v njegov hrbet. S prezirljivimi očmi je gledal na ljudstvo in mislil, da jih s tem kroti kot nekdaj, a ljudstvo se mu je smejalo v obraz. Pogum in navdušenje je bolj in bolj rast-lo med množico.
(Dalje prihodnjič)
Sigleid femarfi m deiMstrirali proti Ml
LONDON, Ang. — Prav tam, kjer se je pred kratkim pomikal pogrebni sprevod za pokojnim Churchillom, je London lahko ogledoval novo. procesijo, ki so je pa bili najbolj veseli pristaši konservativne stranke. Pred parlamentom so namreč demonstrirali zastopniki angleških farmarjev. Na protestno zborovanje so se pripeljali kar s svojimi traktorji in kamijoni in tako blokirali ves promet sredi mesta.
to kar čedna podpora, pa ven- metrov zemljišča, ki na njem darle po mnenju farmarjev pre-;stoji stavba. To je všteto v na-nizka. Farmarji so posebno ne-’jemnino. če pa ima tudi avto, zadovoljni z nizkim zneskom, ki'katerega stalno pušča ob ploč-ga dobivajo za mleko. Pravijo,! niku, zaseda hkrati osem kva-da bi vlada morala zvišati vsaj.dratnih metrov javne ceste, na-ta prispevek. Demonstrantje sojmenjene prometu, vendar za to zaključili svoje zborovanje z ne plačuje ničesar.’
zahtevo, da mora odstopiti poljedelski minister Fred Peart. V tej zahtevi jih seveda goreče
Svojo razpravo zaključuje prof. Sauvy z ugotovitvijo, da bi bili ljudje v velikih mestih, na
podpirajo vsi konservativci, pa primer v Parizu, manj dovzet-ji vlada ne bo ugodila.	ni za avtomobilsko mrzlico, ki
jo ocenjuje kot prehodno bolezen, če bi bilo javnih prometnih sredstev dovolj in če bi bila u-doibna. Avtomobili in druga za-
Prepoved parkanja jih nič ne briga?
WASHINGTON, D.C. — Policija glavnega mesta je v zad-1 seihna vozila so zdaj nujnost
njih 10 mesecih dala avtomobilistom in avtomobilom tujih diplomatov v Washingtonu, D.C., preko 6,000 listkov z globo za nedovoljeno parkanje. Diplomati se za to ne zmenijo. Samo sovjetsko poslaništvo je bilo deležno 3,000 teh listkov, pa jih je enostavno raztrgalo.
Wašhingtonski javnosti in posebno! policiji je tega dovolj. ‘The Washington Evening Star’
prav zaradi pomanjkljivosti v javnem prometu, ki bi jih bilo treba odpraviti.
Prijetno čakanje
S posrečeno domislico so si pomagali v neki pariški restavraciji, ki ima premalo strežnega osebja in morajoi gostje čakati. Na mizah so najrazličnejši papirnati prtički, zraven pa navo-
dilo, kako jih je mogoče ne le je te dni zahteval, da naj oblasti z-‘aSaH; marveč tudi oblikovati pritisnejo na diplomate, da se iz razne okraske, bodo predpisov držali, kot se jih |	^ v^a^:sn° družabno igro si lah-
morajo vsi drugi in se jih tudi!k® čakajoči gostje krajšajo čas. naši diplomatje v tujih deže-|YsPeB ni izostal: gostje so za-lah. Ti predpisi so končno tudi i dovoljni, natakarji delajo nemo-
za njihovo! lastno varnost.
, , . v Hoteli so s tem opozoriti an-pravili vse tri republike za cim q	st na težavej ki jih
-i- — ^	^ /-a	<-» "V' r-. 1 -T- /-\ O /-v /"N. 1 T O : * 1
imajo s svojim poklicem. Kot v Ameriki, tudi v Angliji ne morejo shajati in zahtevajo od vlade več pomoči. Vlada pravi, da
tesnejše gospodarsko sodelova-l nje, ki bi dalo pozneje povod za politično federacijo. Pot do takega političnega cilja bo pa dolga. Alko se bo. obnesla, jo- bosta Anglija in Amerika skušale u-veljaviti tudi v drugih delih svobodne Afrike.
Atomska komisija bo preskusila atomsko strelivo na otoku Amčitka
WASHINGTON, D.C. — Otok Amčitka se nahaja na koncu A-leutskih otokov. Ni velik in ni
i obljuden, zato pa
jim jo ne more zvišati, ker je njen preračun v škripcih. Poljedelski minister pa obenem tudi trdi, da imajo farmarji od vsakih 100 akrov obdelane zemlje čistega, donosa najmanj $2,800 na leto.
V Angliji je farmarjev samo še kakih 900,000. Država jih podpira z letnim zneskom $750,000,-000, kar pomeni nad $800 na far-
je njegova le- mar j a. Za angleške razmere
Na Francoskem divja 'avtomobilska usnika'
“Avto je postal prava socialna bolezen,” ugotavlja pariški sociolog Alfred Sauvy v razpravi o avtomobilski mrzlici, ki je — tako piše — naravnost obsedla Francoze. “Moraš ga imeti, pa čeprav ga ne potrebuješ in ga tudi ne boš redno uporabljal, misli zdaj večina naših ljudi.”
Po podatkih ankete ne manjka Francozov, ki niso voljni plačati do 120 frarikov mesečne najemnine za sodobno stanovanje z najnujnejšim udobjem, kupujejo pa avtomobile, ki jih stanejo — zavarovalnina, popravila, amortizacija vloženega denarja, izguba prvotne vrednosti, bencin itd. — mnogo več kot spodobno stanovanje.
Prof. Sauvy, ki se opira na u-radno statistiko, očita Francozom, da mnogi med njimi žrtvujejo za nakup, obročno odplačevanje in vzdrževanje avtomobilov visoke vsote in da potem v družinskih proračunih zmanjka denarja za nujne reči, na primer za šolanje otrok in za obleko. “So ljudje, ki imajo avto in eno samo obleko,” ugotavlja profesor Sauvy.
Dejstvo, da mnogi stalno puščajo avtomobile na robu javnih cest, označuje prof. Sauvy kot prekršek proti pravicam skupnosti, kot zlorabo, ki bi je ne smeli dovoljevati. “Kdor ima stanovanje s površino 50 kvadratnih metrov v sedemnadstropnem bloku,” piše Sauvy, “zaseda tudi osem kvadratnih
teno, vse gre bolje in hitreje od rok.
ZIP CODE!
Cenj ne naročnike po Združenih državah lepo prosimo, da nam čimpreje sporoče številko svojega poštnega okoliša (ZIP CODE), če tega že niso storili, da bomo mogli zadostiti zahtevam poštnega urada.
Uprava
Ameriške Domovine
Molki dobijo delo
Mizarje iščejo
Enega ali dva izkušena mizarja išče Dallas Manufacturing Inc. na 1115 E. 152 St. tel. 681-7022.	(61)
Help Wanted Male
Gsiieral Factory Helpers
for galvanizing plant. Apply in person
3753 E. 93 St.
________(59)
ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo; samo odrasli. Shaker Heights. Svojo sobo v privatnem domu. Dobra plača. Kličite WY 1-4999.	(60)
Čistilko iščemo
Pospravljanje i n snaženje hiše enkrat na teden. Milan Jager, 31319 Lake Shore Blvd. WilTowick, Ohio, telefon 944-6755.	(60)
'e °bstala . . . Njej ob strani čakalo na ta trenutek in vsi PHšli s počasnimi koraki in se bili osvetili nad njim. Videl
STRAŽA NA CIPRU — Na otoku Cipru skrbe za mir čete Kanade, Danske, Finske, Irske, Anglije. Na sliki vidimo pripadnike vseh enot v oddelku vojaške policije.
ifL 1
Švedske in
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 4 sobe, spodaj, gorkota z pečjo, na 1169 E. 60 St. Kličite HE 1-3489.
— (59)
V najem—E. 58 St. —
4	sobe in kopalnico se odda
v zidanem poslopju. $45. Kličite 881-7138.	(62)
Hiša naprodaj
5	-sob, garaža, nova streha
in žlebovi, v šentviški naselbini. Pokličite, poglejte i n dajte ponudbo! Telefon: EX 1-5232.	(60)
Sobe se odda
Dve spalni sobi oddam dvema moškima, po želji si tudi lahko kuhajo. Na 1027 E. 61 St. tel.: HE 1-6671.	(60)
Vila naprodaj
V prijetnem turističnem kraju na Dolenjskem je naprodaj moderna enodružinska vila, ki se z malo preureditvijo lahko spremeni v dvodružiu-sko. Zelo primerno za upokojenca. Kličite 361-2815.
I	—(24,26,29 mar.)
PATRICK A. SHEEHAN:
NODLAG
“In če bi te on vkljub vsemu temu še vedno hotel za ženo in bi pomolil svojo sajasto pest svetu pod nos” (tu je Redmond res pomolil svojo sajasto pest nekemu umišljenemu svetu pod nos) “ter te vzel ‘za družico v sreči in nesreči’, kakor pravi župnik, ali bi mu ti vendar odrekla?” Ona mu je pogledala v sajasti, pošteni obraz in ta pogled je mnogo govoril, kajti Red si je naenkrat prilastil pravico ji zapovedovati in je dejal enostavno: “Pojdi!” Nekaj trenutkov pozneje je stopila v hišo kot gospodinja.
“Našel sem Nodlago, mati,” je dejal Redmond, “in ni zlodej, da jo zopet izgubim.” Komaj je minul teden, je Nodlag za vedno izpremenila svoje staro ime (čeprav si ga bomo mi dovolili ohraniti) in postala gospa Redmond Ka-sey.
XX. poglavje.
HAGARA IN IZMAEI.
To je torej Nodlagina povest, kot mi jo je v presledkih pripovedoval njen sin v Somraku svoje bolniške sobe, ki je po vseh potovanjih in mnogih različnih izkušnjah, od katerih tako rado otrpne človeško srce, ohranil zelo nežno in plemenito ljubezen do svoje matere. Zdelo se je, da jo je njena povest— povest izgnanke iz lastnega rodu — razločevala v njegovi duši od vseh drugih, s katerimi je prišel kdaj v dotiko. Nenavadni rodni madež, ki ga je po njej nasledil in ki mu bo ostal, kakor si je misslil, do konca življenja, ga je na skrivnosten način istovetil z njo samo, tako
CHICAGO, ILL.
FARMS — REAL ESTATE
Have Highly Productive Farm, in DeKalb County of 200 acres, two homes. Near town. Available for spring.
BRILL’S REALTY 312-669-5027 or FL 8-3491.
(60)
REAL ESTATE FOR SALE
GOOD INCOME — 3 flat and English basement, yellow brick, 3700 W. 2300 N. — Asking $37,000. — Call owner VI 8-6401.	(58)
da je začel smatrati sebe in. njo za posebni bitji, ki ju je usoda obsodila v skupno, ne zasluženo, temveč podedovano nesrečo. Toda sedaj, ko se začenjajo njegovi lastni doživljaji, bom pripovedoval v prvi osebi in, kolikor bo mogoče, z njegovimi lastnimi besedami. On je mnogo bi'al, znal več jezikov in se naučil lepo govoriti, kar si prizadeva večina njegovih ameriških rojakov. Toda povest je bila žalostna. Pripovedoval je Izmael o Hagari in sebi v puščavi.
‘‘V mojih prvih spominih je moja mati visoka, vitka žena, zelo nežna in ljubezniva, toda jako boječa. Spominjam se še zlasti njenih svetlih, plavih oči in kostanjevih las, ki so se vedno valovili v nežnih črtah preko senc in ki jih je zadaj zavezovala s trakom. Nikoli ni hodila zdoma, razen ob nedeljah k maši. Zdelo se je. da so vse veselje njenega življenja domači opravki, ljubezen do moža in skrb za otroka. Ko sem prihajal v razumna leta, sem bil edini otrok doma. Moji dve sestri sta odšli služit, ker so bile poselske plače zaradi izseljevanja in lakote nenavadno visoke. Moj edini brat je bil tesarski vajenec v grofiji Limerick. Ostal sem sam doma in sem bil materin razvajenček, kar sem ji stokratno plačeval z ljubeznijo, kakršne nobena mati še nikoli ni užila.”
Tu je umolknil in ne zadnjikrat, kajti čuvstvo ga je premagalo. Sramota in gorje, ki je vedno spremljalo spomin na njegovo mater, mu jo je priljubilo, zelo priljubilo.
“Spominjam se samo njenega obraza in postave ter neke
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SCREW MACHINE OPERATORS
B & S Operator for 2nd Shift. Must be fully qualified to setup and operate. Liberal company benefits. All qualified applicants will receive consideration.
A. B. DICK CO.
5700 W. Touhy Ave.
Chicago, III. 60648 RO 3-1900, Ext. 309
(58)
HOUSEHOLD HELP
GENERAL HOUSEWORK — IRONING. — Assist with cooking. Live in. Own room. Age 30-45. Small new house (air-condition). 3 adults. Salary open. Permanent. Rec. Refs. Highland Park. Call ID 3-1346. (58)
BUSINESS OPPORTUNITY
FOR IMMEDIATE SALE BY OWNER. — TAVERN — Est. over 20 yrs. Air Cond. Newly remod. — $30,000 inc. stock. Call mornings, 383-0554.	(58)
Lathe Operators
With tracer experience for mold work on 48 inches lathe.
New modern shop.
Overtime
Excellent benefits.
Steady work.
Apply to:
Frank Femali
H-l TOOL OOSF.
1425 W. Armitage Melrose Park, Illinois
(58)
MALE HELP
FLOOR SMOLDERS
EXPERIENCED
Wanted by established firm in Fort Worth, Texas. These are steady jobs at good wages. Mild climate offering family men a good way of life. Liberal fringe benefits, including paid vacations, hospitalization, life insurance, etc.
Write, giving past experience etc., or apply in person to personnel.
TEXAS STEEL GWAliY
P. O. BOX 28938
Port Worth, Texas	Zip Code 76128
(58)
posebne navade; včasih je prisluškovala, kakor pesmi daljnega zvona ali glasu, ki je klical, klical iz noči. Vi veste, gospod župnik, da smo se mi, ki smo obhodili in videli svet, otresli mnogih teh starih vraž; toda odkar sem se vrnil na Irsko, se me zopet lotevajo čari onih starih let in zares se bojim, da bi se vrnil, če bi zagledal srako na cesti. Moja mati je imela čudno navado. Sklonila se je naprej, dvignila prst k ušesu in poslušala; oče se je včasih našalil in dejal: ‘Nodlag! Nodlag! Kdo kliče sedaj ?’
Toda jaz sem imel malo časa opazovati, ker so me vzeli iz šole, kakor hitro sem končal abecednik, in me postavili k nakovalu. Veselilo me je to delo, kajti spominjam se, kako sem se, dasi še prav majhen, silno trudil vzdigniti kladivo od tal in kako mi je oče zaklical “Hura!” in me mati poljubila, ko mi je po mno-godnevnih vajah uspelo. Ko sem pozneje mogel dvigati in vihteti kladivo, mi je oče dejal, da sem se že dosti učil iz knjig in da se moram sedaj lotiti česa, s čimer si bom služil kruha.
Ah, kako dobro se še spominjam kovačnice in vsega, kar je bilo v njej! Velikih, črnih sten, na katerih so visele podkve in vsakovrstna zarjavela železnina; globokih, temnih vdolbin, ki jih je razsvetljeval samo rdeči odsev velikega ognja; mogočnih mehov, ki so razpihavali migljajoče iskre po tleh, obilno posutih z ogljem; kako so se nekateri konji plašili, kadar so jih kovali, drugi stali popolnoma mirno; kako je moj oče dvigal kopito na svoj usnjati predpasnik; kako je zadišalo po
STVAR OKUSA — Tole večerno obleko so pokazali za letošnjo pomlad modni krojilci v zahodni Evropi.
rogovini; tap, tap, kladiva; trepetanja ubogih živali, najbolj pa kovinaste godbe, ki je ves dan zvenela z nakovala in mi v duši tatirala pri mnogi stari pesmi ali baladi o Irski in nje bridkostih.
Kajti najprej sem se naučil — veliko prej kot sem znal molitve in katekizem — da je irska dežela trpela in da so ji delali strašno krivico ter da je velika, sveta dolžnost vsakega mladega Irca boriti se za svojo bedno domovino, dokler se krivica ne maščuje in ne doseže pravica. Ah, kako mi zopet vse oživlja v luči izkušnje in spominov in kako sedaj umevam sto malenkosti, ki so mi bile tedaj skrivnost. Kajti zapazil sem, da ni bilo nikdar slišati v hiši mojega očeta onih starih uporniških pesmi, ki sem jih jaz momljal, kadar sem razbijal po dolgih železnih drogovih na nakovalu. Moj oče se ni nikoli udeleževal strastnega prerekanja mladih ljudi, ki so se shajali v kovačnici po opravkih ali na pogovor. Bil je molčeč mož, a vendar nisem mogel razumeti, zakaj ni nikoli zabavljal ali se navduševal za Irsko. Poslušal je, delal in molčal.
Jaz' pa sem bil besen upornik. V zabavljanju na Angleže sem presegal najbolj zagrizenega Fenijana. Vsi so se mi čudili, kadar sem navajal, Mitchela, Davisa, Emmeta. Prepeval sem najbolj divje bojne pesmi, ki sem jih mogel iztekniti. Vsakogar sem navdušil (vsaj mislil sem tako), kadar sem deklamiral Mea-gherjevo bojno pesem. Ponoči sem bedeč ležal in premišljeval in sanjal, kako bi vrgel bombe in granate v vso angleško vojsko in jo uničil. Samega sebe sem videl kot slavnega junaka, v sto bitkah. Toda moje navdušenje jih ni ogrevalo: niti onih mladih mož, o katerih sem vedel, da so zapriseženi Fenijani, ni razvnemalo. Poslušali so moje naj-besnejše govore, se spogleda-
vali in smehljali. Tedaj nisem mogel razumeti, a sedaj urnem. Niso mi verjelii. Kako bi tudi spričo vsega tistega, kar so vedeli?
Bil sem velik, vitek dečko kakih 16 let, ko se je začel slavni upor leta sedeminšestdesetega. Prej smo mi mladi fantje bivali cele tedne gori na hribih, sicer ne zato, da bi dejanski posegali v boj, temveč kot ogleduhi in prednja straža, da opozorimo fenijan-ske čete v dolini ali gozdu, če bi se približali orožniki ali vojaki. Marsikatero mesečno noč smo prestali na straži, trepetajoč v ledeno-mrzlem vetru, ki nam je pihal do mozga; na nevarnost nismo mislili, temveč le globoko zavidali zaprisežene vojake velike Irske Republike in tiho upali, da bomo opozorili nase katerega izmed irsko-amerikanskih častnikov, ki jih je bilo tedaj vse polno v deželi.
Še dobro se spominjam tiste noči, ko so ustrelili ubogega Crowleya v Kilclooneyskem
V BLAG SPOMIN NAŠIM DRAGIM STARŠEM
MATERI
iAi¥ mm
ki je umrla 24. marca 1948 OČETU
FRANK illM
ki je umrl 24. marca 1923.
Mnogo let je že minilo, o.dkar Vaju več med rami ni. Žalostna so naša srca, solze nam zalivajo oči.
Žalujoči:
OTROCI
Cleveland, O., 24. marca 1965.


1
>
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East (i2nd Street
KEmnore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — j 5301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
SUKARNOVI TANKI — Predsednik Indonezije Sukarno je nedavno govoril na veliki vojaški paradi in zatrjeval, da je njegovo zdravje kljub vsem govoricam trdno. Na sliki vidimo del parade s skupino tankov, ki so jih Indoneziji poslali Rusi.
gozdu. Spominjam se njego-ivile v mojem spominu sliko, ki
vega pogreba, ki je šel med gorami, skozi mesta in vasi, sredi žalujočega ljudstva do njegovega groba ob morju. To je bil strašen večer in mi srno skoro zblazneli od sovraštva in jeze. Tedaj sem storil enega izmed naj večjih grehov svojega življenja.”
Amerikanec se je obrnil k meni, kakor bi hotel potolažiti mojo ne Vol jo.
“Besno sem proklel,” je nadaljeval, “duhovnika, ki je bogve zakaj prepovedal zvoniti oni večer, ko smo šli v nepreglednih vrstah skozi ulice Fermoya.”
Te besede so naenkrat oži-
je že bila obledela in zabrisana, in ko sem se zopet domislil vsega prizora, sem se zdrznil začudenja in morda malce navdušenja.
“Bili smo blazni, blazni,” ie dejal skesano, “in smo pi’°' klihjali vlado in duhovnika.” “On ni tega zaslužil, moj dragi.” sem rekel in ga prijel za roko.
“Kaj? Ali mislite, da je bil upravičen odreči tako majhno čast umrlemu rodoljubu?” “Morda ne. Jaz sem bil rav-notako brezumen kakor Vi—’ “Kaj vi? Saj vas ni bilo tam!” je vzkliknil začuden.
(Dalja prihodnjič)
J
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
Sl 17 St. Clair Ave-	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:

I
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO


ČUDOVITA PROŽNOST — ‘"Limbo” plesalec v Port of Spain na Trinidadu kaže svojo spretnost, ko pleše pod nizko nastavljeno prečko, ne da bi se je dotaknil.
MODERE^N GULIVER? — Mož na sliki ni noben velikan, je le Bill' Tisen od Goodyear Corp., ko končuje delo na malem modelu stolpa za destilacijo gumija.