Il 7 t narod reći Odgovorni vrednik Ur. *9aviez MšMeitvei*. Tečaj sredo 6. veliciga serpana (poznoletna) "1N51. List S9 Narodska pes em iz E*iburnie (Zapisana, kakor čujena). zrasla je i y Jabučica S kraj vodice Hladna dunaja Sama sobom Govoraše: * Ja sam lepa Rumena, rumena" Začula je Narancica 2 Zelena, zelena Ter y govori y> Ja sam lepša Svega svita, Zelena. zelena" Začula je Bela loza 3 Vinova, vinova: Ja sam lepša Svega sveta Vinova, vinova Začula je 5} CC De voj čiča Verena , verena 5 v> Ja sam lep Svega svita Verena, verena". Velik dobiček divjiga koštanja. Kmetovavcam, živinorejcam5 obertnikam in go spoclarjem sploh v priporočilo. . (Dalje.) Moka divjiga koštanja za kruh. Tudi za kruh se da moka divjiga koštanja pora Iz dveh tretjin (2 driteljcov) rèzene moke, okoli jedra b m preč spravi; kar se pri tem v otrobe pogubi, je za zivinsko pico dobro Pa tudi d se zamore posušeni kostanj lušiti V f naj se z nožem obreže dati otrokam ali poslani, ki naj ga kakor orehe stol-čejo ; vunanja lušina rada odskoči ; kar se pa še kože zraven der Tako v mlinu zrnleta ali scer iz stolčeniga koštanja dobíjena moka se v posódo déne , v ktero se toliko vode přilije, da redek sok postane ; potem se nekoliko navadniga potaseljna primeša , da sok rumen postane, Ko je v znamnje da je grenjkôba od moke ločila po bil ta močnati sok dobro premešan , naj se mirno v sódi stati pusti, dokler se je v nekoliko urah moka na dno vsedla; po tem se poveršna rumena voda varno odliva , ali, kar je še boljši, če ima posoda zgorej na strani pipo, po pipi izpusti. Potem se vnovič čiste vode priliva in odliva, dokler ni moka kot mléko bela v znamnje i da ni več grenjkobe v nji Potem se dene moka v terden žakelj , ki naj se dobro preša, da vsa voda odteče. Ce ni preše, naj se s platnenim pertam dobro ožmč. Po tem se moka kam razgerne . da se dobro posuši, ako jo spraviti hočeš scer se pa berž za péko porabi y Ce spodinja očišeno, izžmeto pa ar y se mokrotno moko berž za krùh porabi je ni treba sušiti in pozneje močnih osvalkov drobiti) , se dene v mokarnico fmirtèr v drobno moko stlêci ali zmléti. r i . soseda. Ravno združena moč v tacih zadevah nar več Se zamore kostanj v mlinu izlušiti, je to nar zamore, da se sosedje cele županije, ali clo cele krajši pot, ker se tudi tista tanjka rumenkasta kožica okrajne vzajemno podpirajo, da na svojim posestvu go sence in njih mešičke in jajčke pokončajo. Jabučica, majhna jablana. 2 Narančica, pomeran cica. 3 Loza, tèrta 4 Devojka, devica, Ve da je rena, zarocena. Zalibog Ï veći število naših gospodarjev tako nečimernih da se le na vreme zanašajo, roke križema deržé - y po šegi svojih ocetov in deđov. V sramoto je našimu veku j ki se tako prebrisaniga misli, da spoznanje te škode se V se ni vrinilo v glavo dobička doneslo, je bil odbor izvoljen, ki ima to skod ivo napako razjasniti in do prihodnjiga zbora pismo vsim, kterim gosence napraviti, s kterim naj bi kmetijska družba ministerstvo obilno desetino sadja pokončajo! Vse desetine so prosila, da naj z e m 1 j • V kmalo te nadloge rešijo, da nam zoperne le zoper to se ne ganemo t # se tištim, ki skazejo gotove služné pravice, njih pra Ni davno, kar smo v Ljubljanski okolici nekiga vice odskodvajo, vlastníku pa potem lastnína izročí, gole sadne dre pregledoval na naše vprašanje, zakaj ni pomladi svojih dreves oči kmeta na vertu zapazila, ki je svoje vesa, po gosencah pokončane, žalostno (Ni krat ni! skoraj želje, ki bi bila od toliko strani in že več azodeta, kakor je ta, vunder še vedno odgovoril stil in gosenc pokončal ? je se bo ta zloděj tako zaredi!4*. Na v ni si m mislil, da Vred.) Gosp. l'ajmošter Dol pomoci v St. Martinu v Tuhin svèt naj vunder se- ski dolini je popisal letošnjo letino, stan kmetijstva in daj pokonča, kar je v pajčini nove zalege zapredene, kmetovanje sploh v ti dolini. Težavam in revam po nam nejevoljno odgovori : ej saj mi sedaj ne morejo magati je bilo sklenj 5 njih zroke natanjko preiskati * nič več škode storiti", in se je vernil od nas— morebiti in se v prihodnim zboru o pripomočkih pogovoriti si je V se mislil: ,.škrici iz Ljubljane, kaj vi od razumete I" tega Namest g. J Deb je bil g. Luk Zalostno je 9 da je veči del naših kme Rotar enoglasno za odbornika podružnice in pisatelja gosence tov tako malo podučenih, da ne vedó , da se zapredejo in umešičijo (einpuppen), da potem skorej iz vsakiga zvolj Somnji so bili Ietošnji večidel slabi; denarne zade mešička metulj (on in ona) zletí, ki o malo ve in revšina kmetov, ki so si mogli letos žita kupo dnevih po 200—500 jajčik med skorjo debla in véj položí nar raji na sadne drevesa, iz kterih drugo leto spet gosence izlazijo in se tako od leta do leta množijo, V vati, so bili vzroki slabe kupčije Pridni sadjorejic Balant K spoznani jel iz iz Tujnic je pre ok g kantonskiga poglavarja sreberno svetinjo m blagoslov božji kmetu i kteriga si po sadjoreji obeta, kmetijske družbe pokončajo. ! Kje pa se zamore mladi kmetiški fant učiti? Od nevednih in nečimernih staršev ker sami od tesra tega lia gotovo ne, nič ne vedó , ali so saj preleni, da bi to po vrednosti porajtali. In tako pridemo spet le na soie, kjer se zamore ta nauk mladini tako globoko v Dolg glavo in serce vtisnití, da ga nikdar pozabila ne bo. Zali bog î y V • terg IVarođsSie starice Trinajsti list. Ljubi moj Jože ! Ti že nisim pisal o narodskih staricah. Pre nit danes sopet povzamem da je v naših ljudskih solah naravoznan Dozdaj sim Ti iz opisnih imen pravil, da so stvo dosihmal tako zanemarjeno bilo. Pa kaj? ker bili \ T d slavjanski narod. D n a j T pa govorim, tudi učitelji v pripravljavnih šolah se sami tega učili kaj starodavni pisatelji o jeziku Vend ali V niso! Kamor se ozremo , zadenemo le na potrebo do d govore Menander P* o Kapatočji in Plemenii 9 šol za vsak danje življenje! Nočemo brili šol pa tudi tukaj žalovanja ponavljati zastran plačila deželskih učiteljev! Kako bo revež veselje so Vindi stanovali, ko so bili še v Asii. da vse si abi ga Kapatočje ob reki llalvs za Plemenij dvoj jezik von: greškiga in plemenskiga. Da so plemenskiga ime- do šole dobil, ako je večkrat malo boljši plačan , kakor na in besede slavjanske, smo že vidili. Ostane mi čednik ! še opomniti, da Menander plemenski jezik naravnost Vendi torej niso greško govorili. Skcrb za živež obleko in več drugih potrebnih loči od grešk reci ga je vedno tčrla, in bira (beračvanje) pri kmetih Strabon pri imenu mesta Skep y ki je Trojanskim inu je veliko časa in častí kratila. Učitelj mora od bilo pravi: Ime Skep je imelo to mesto zato y ker srenjeanov neodvisen biti. svoje plačilo naj neposredno se je od tod jako delječ vidiio iz učbniga zaklada dobiva , in k temu naj srenjčani i po bo za celo malo Azijo velj y dalje pristavi opom Ce so div namrec n razmeri druziga davka, svoj donesek plačujejo; in kdor jaske imena takratnih časov iz greškiga gati V nobeniga davka ne plača, naj ravno tako tudi svoj Malej Azii je bilo torej veliko imen divjaških y to je y bozjak, kteri naj se po postavi prerajta, donese. Tako negreskih Ko so bili v'eneti v Evropi, pravi od njih drugih izobraženih deržavah, in učitelj je častěna Polybi : „Veneti so imeli drugakšen a jezik kot Gali in zares častí vredna oseba v srenji ; tako bomo tudi Ko bi bili Veneti dalje latinsko govorili, bi bil eden mi boljši učitelje in boljši ljudske šole dobili. (Konec sledí.) ali drugi pisateljev to na od kar J Pome i tli i in sklepi zbora kmetijskiga podružnice Kamniske. (Konec.) Ker v okolici Kamniški izučeniga kovača manjka, ki bi znal zdrave in bolne kopita umetno podkovati in ozdravljati, je bilo sklenjeno: prihodnje šolsko leto pre-brisaniga kovaškiga mladenča Antona Ipavca iz Most na stroške Kamniske podružnice v Ljubljansko podkovijsko ravnost povedal; saj latinšina, na svetu, ni tako neznana, da bi je ne bili nad Venedi spoznali, ali da bi je ne bili vedili imeno Rimski pisatelji dalje nikoli ne govore od Vene vati dov y da bi bili Germani, in vender so nekteri rimski slišali, da so vedili pisatelji toliko od germanskiga Germane od druzih ločiti. Tacit je od Osov, ki so bili v današnej Silezii, vedil, da niso Germani, zato ker so panonski jezik govorili. Veliko lože bi bili Rim- bi to V ce bili sosesnje Venete spoznali za Germane Da Venedi ali Vendi niso nemško govorili, se iz kaže -------- -------------- f------------- . —j----j------- i-------- -j---- ibgu naziv, kel* SO jih .Nciiiui uu ne rvu«j uu ocuc luuin , učilnico poslati, proti tem, da bo po dokončanim uku in pod Venedi posebno ljudstvo razumeli. Nekdanji od nekdaj od sebe : ločili se v Kamniku vselil. Drugo leto bo poslala druziga m tako naprej, dokler ta podružnica ne bo na več krajih previđena z umnimi kovači *). Razujzdano polastenje sluznlji pravíc (servitutov) p0 nekdanj italianski Veneti so nemsino tod je italianska beseda tud našnje tedesca ptuj jezik imenovali y od y ted v gojzih in na senozetih spodkopuje kmetijstvo od dneva tujsk 1 1 1 • • »tt » V « • i V ■ i W V m , ^ » la y lingua tud » la tu d es lingua , to je ali po da tedesca ali do dneva huji. Ker se s tem očividná škoda občinstvu y tud y tuj t u d ej s ki, jezik.) Od Karina Veliciga se y ber fr » odi y brez da posamesnimu polastencu ravno veliko y da je govoril rla lingua tudesca." Iz dozdaj re *) Velike hvale vred a a lotitev mnogim soseskam v prid ! Vred. ceniga latinsko se kaze, da Venedi niso gov ne greško y ne y galsko, ne germansko, ne nemško. Kt ir a oda so bili nekdanji Venedi. nam pokaže nas 161 današnji Vendski rod, v kterim se sami prepričamo da smo Slavjani. Ponosen, da je nas rod tako z da v ne j v z go db ah Noviéar iz slovenskih hrajev 1% Stajarskiga. Za okrožniga zdravniskiga sve poznan končam ta list in Te Vend Venda ali Slovenec Slovenca pozdravim. Ostani z Bogam ! Tvoj stari prijatel Benkov Tone. tovavca v Gradcu je izvoljen dr. Juli žl. Vest (dose-daj v Novim mestu na Krajnskim), — v Bruku dr. dr. Dolar; za kan A. Verle 5 V Marburgu tonske zdravnike na Stajarskim so izvoljeni: dr. Ki ker, dr. Ces nik, dr. žl. S tur, dr. Pile, dr. Ad 1er j Zgodilo se je Ne kradi! dr. vitez Haydeg, dr. Jenko, dr. Macher, dr. žl. de je někdo ni đavnej v Ljubljani Mezler, dr. Fridrich, dr. vitez Scherer, dr. Stei zbirko pesem v vec polah iz nekiga slovenskiga ner, dr. Kočevar, dr. Waltner, dr. Dettelbach časnika izdal, brez de bi bil kdo, razun ko je natis dr. Senior, dr. Gubatta, dr. Streinz, dr.Tengler. bukvić že dopolnjen bil, ali vrednika in zaiožnika tistiga > j.z ^enokeč. (Konec.) V Snožeški soli imamo časnika, ali pa zadetiga pesnika prašal. Izdatelj misli, de kar se v časnikih pise, je vse popolna občna lastína, za ktero rabo si bodi. Ako je to res, sloven-skimu pisatelju ali založniku ali vredniku ne ostane druziga kakor prazno delo in stroški in k poboijsku še imé, de je neumin, ali dese rad skazuje. ? Za razno lastíno so „Novice" že postave ozna naj prinesó še tisto, ktera tudi njih in njih dopi Njen obsezik je v kratkim ta: Od pravic pisateljev zastran izdelkov. 1 Pismenski ali literarni izdelki so niso posebne pogodbe lastína pisatelja; dalje ako nasprot, se pisatelju enako jemlje naročitelj, izda telj in založnik taciga izdelka. 2. Pisatelj ima pred vsimi drugimi svojim izdelkam po svoji volji storiti in ga svojo pravico pa zamore celo ali delama pustiti. pravico s razglasiti ; drugim pre . 3. Vsako brez do voljenja pisatelja ali njegoviga pravdniga naslednika po mehaniški poti storjeno pomnoženje pismenskiga ali literarniga iz- «•ojami razglaseno bilo, delka, ktero je s postavnimi je kakor ponatis (Nachdruck) spoznano. . 4. Ponatisu enako se šteje natis rokopisov i ali svetih, podučnih in zabavnih govorov brez dovoljenja početnika ali njegoviga pravdniga naslednika, tudi iz-lečki iz del druziga pisatelja posebej izdani. 5. Za ponatis pa se ne steje , je tedaj dopu e en o a) Napeljanje posa m ski h mest iz izdanih del; />) je manje posamesnih, iz večjiga delà, časnika ali obeasniga delà vzetih s ost avko v, pesem itd. vnovo posebno pretresovavno in pismensko-zgodovinsko delo, ali v zbirko izlečkov iz del več pisateljev za cerkveno in šolsko rabo i ali v časnike in občasné liste; samo de se pervi vir po iménu na znanje da, in pa de izjetsostavik ne preseže ene pole zadetih bukev, in pri časni- kih dveh pol celiga tečaja; politiški časniki niso na druziga navezani: razun de vir sostavka na ? znanje dajo; dalje še pretolmačenje v drugi jezik, ako izvirni pisatelj pravice pretolmačenja ni očitno sebi prihrani 1. . 6. Pri muzikalnih sostavkih se tudi natis 3 učenike, in blizo 150 otrok hodi v šolo y uči se le v domaćim slovenskim jeziku; učeniki se plačajo iz za loge, ki se je iz davka napravila, ki ga morajo voz niki od dil plaćati, ktere v Snožeče pripeljejo; plačilo učenikov je pa sila majhno, in želimo, da bi ga sre nja primerno pomnožila, kar bi se zavolj velikih dohod kov ni le satelje zadeva, namreč postavo ali patent zastran velika varstva pismenske ali literarne las ti ne z o per napravilo izdajo in ponatis, od 19. kozo perska 1846. , ki jih ima, lahko Kupčija z dilami in zgodilo. drugim lesam je tukej tako , de pride vsak petik v tednu čez 10000 goldi-narjev v kupčijo, in število dil, ktere vozniki samo v > Snozecah odlozijo, bo vsaki lahko prevdaril, ce ve de g. Janez Dejak samo za davk od dil (vsaki mora od 50 dil, ki jih v Snožečah odloží, 6 kr. davka pla čati), kteriga v najemu ima, 2000 gold, na leto plača* Med kupci, ki se s to kupčijo pečajo, je v Snožečah or Jožef Suša, od kteriga so nar imenitniši. Bog » V y Novice" že govorile mu daj srećo! saj jo zasluži. Pridejo tudi kupci iz mnogih krajev, pusebno iz Sežanske okolice o pétkih na somenj, in zvé se od njih marši ktera novica. Ni davno tega, ko mi je neki kupec iz te okolice tudi pravil, da sostavek, ki smo ga v 26. listu Novic brali, ondašnjim vradnikam ni cio nič iH mt volji bil, nasproti pa je prebivavce Sežanske okolice mocno razveselil, ker je pošteno pravico govoril. Gospoda bi bila nek rada zvedila : kdo de je imenovani sostavek spisal — ali na temu ni nic lezece, kdo pise, če je le pisanje resnično. To je pa bilo od konca do kraja. 0 zri m o se V se na eno imenitnost Snožeškiga terga, namreč na stari grad. —Pod starin^gradam je goj-zdik z imenam Preska, ostanek nekdanjih gojzdov. Po poti skozi gojzdik se pride k razvalini stariga gra- da ki je bil*nekdaj grofa Frangepani-ta. Na verhu y kjer je podertina, se vidi deljec krog in krog ; vidi se sivi Nanos i gola glava sv. Urbana in Gaberka in kamnitni Kras; vidi se Snožeška Loza in Berda ški gojzd in jadransko morje, čez y Jam ktero je ze marsktero dřevo plavalo, ki je bilo v teh gojzdih posekáno. Milo se nam zdi, če pomislimo, de so na sedaj golih oko nam pa solzi, viša vah nekdaj gojzdje bili dimo sedanje gojzde, ki bodo ob kratkim pusave če ? vi Gle daje na podnožje hriba ta. v kterim zagledamo grad kneza Porcija naš Miroslav s svojo družino prebiva; v misel nam pridejo njegovi mili glasi zastran gojzdov, in serčno želimo, de bi vlada njegov dober nasvet berz ko berž izpeljala ! Iz Razdertiga Od h ^enožeških sosedov smo zvedili, da so se 28. dan julija na gori svetiga rokopisov ali ze izdanih del brez dovoljenja sklada- Urbana prav dobro imeli. Popoldne so nar ht telja, ali pravdniga naslednika kakor ponatis šteje ; • V ej S na goro jahali in za njimi je sla dopuseno je le jemanje posamskih sostavkov v obeasne množica ponižnih in pobožnih prebiva skiga delà 5 ali predelovanje na drugo podobo. terira p* i za ktero je majhna zlo pokvecena in ogai 7. Pesmiške besede, ktere gredo k muzi- muža (oslića) na lojternici potrebno jed in pija |0 kalnimu delu, se smejo s tem vred natisniti, ako ni ljala P Pridši na verh so zagledali prelepi svet, nam kaka pogodba na poti; za natis pesem samih brez reč: Celo krajnsko in premorsko deželo, sivo tàmo muzike je potreba dovoljenja pesnika. Snežnika, gošavo Učke (monte maggiore), skalo Klek, (Ostali paragrafi 8—12 se govoré od izpeljevanja muzi- jadransko morje do vtoka Soče, laško-tiroljske plan kalnih del, ali ponarejanja podobšin). (Konec sledí.) goriške višave, triglavniga vladarja krajnski h hribov y r 162 blede pećine Nanosa, grad bele Ljubljane lja de- pomoći prosijo , pa Bog naj se jih usmili, in jim dru žele Slovencov , in Kuma , oceta dolenskih gora s Lep je bil ta pogled , pa se lepši pogled neizmerniira neba gej poverne veliko zgubo î o • v » y na kterim je sonce , kralj mnogih svetov . bliscelo Iz Radoljske okolice. Pri nas je, kar nas y Kak kte loveček s in lažnjivim govorjenjem P svojim t la st n o s t b i m b • V domač jezik v vradnicah vtiče, kakor da bi na terdim Nemskim bili. Pa kaj bomo le pri cesarskihgosp.urad- nikih njiga tam y ravno tako seje danes s soneam godilo tega pogreška iskali, saj V se veči del naših nič Mešček, majhna stvarica proti mogocnira soncu, ga je vtamnel ; vtopila se je zemlja v tamnoćen mrak, županov če kdo še tako v našim jeziku ne dopisuje, ampak slabo čččka, se šopiri po ptuje y V . V CI támota pa je kmalo minula, in še lepši ko poprej so bliščeli žarki svitliga sonca, mori«. v valovih jadranski sto domaćih vsakdanjih receh. Cmu so domovinski listi (domovnice) tudi v slovenskim jeziku osnovani, še dosihmal nikakor nismo mogli vganiti, ker , kar smo jih mi še vidili, so na nemški strani pi vsi Gora svetiga Urbana je okolj 4000 cevljev cez ganj. £e slovenska osnova domovinskih listov ni za morje visoka. Gorkomer (termometer), ki so ga po 1 o ven s k kraj in za slovenske rojake napravlje potniki na palčico oběsili, je kazal in sicer na soncu : povejte nam, za kogá nek stoji na listu natisnjena f Pa Ob treh » in 30 minutah Ob štirih » » v » 5? in 30 minutah in 45 in 50 » 5? 23° S372° 24° 15° 12° 11° bo morebiti kdo rekel: „jez ne znam po slovensko pisati u Temu rečemo »Pa se nauci, če hoces župan biti, kteri ga dolžnost je, da se po domaće s svojimi srenjčani obnaša." Kdor vé, kako težavno je kmetu pisma okoli raz la ga, in da si še vselej ne nositi, da mu jih kdo moi tanj tolmačenja svest biti, bo spoznal y Ob petih 15 o da to terjanje ni národna sanjarija, ampak V • pot Veter je med mraknenjem sonca iz južnih, južno-zahodnih in zahodnih, po prenehanju mraknenja pa iz severno-izhodnih krajev pihal ; oblaki, ki so samo Triglava pokrili, so tudi sonce zakrivali ; zrak je bil ru- ljudst Kdor na kmetih živi, se lahko vsaki dan tega prepriča, in le za p svoj glas. 9 v reč povzdignemo Iz Vipavske doline i. augusta 1851. U mnogih menkast; konji in pesi, ki so jih romarji na hribu časopisih se bere, de viharji in hude vremena letos po imeli,.se niso za mraknenje clo nič změnili, le ptići austrianskim cesarstvu veliko škodo delajo. Tudi pri so se v germovje skrivali. nas je bilo ponoći od 27. na 28. dan p. m. hudo vreme. Kakor prazno klasovje votle glavice proti nebu Bliskalo se je in třeskalo kakor de bi imel sodni dan vzdiguje, ravno tako se vzdigujejo nektere mogočne glave, biti. Tudi toca je naletovala, in je po nekterih krajih misleći, de so drugi ljudje le smet in plevel. Bog naredila; zadela je vasi: daj ! da bi bili taki in enaki po pogledu mraknenja na poljskih plodih veliko škodo Duple, Col, Merzli log, Cerni verh, Idrijski log, Zad sonca premislili , de so v se manj kot prah , in de so log , Predgrize, Godove in Hotedersico; nar Jiujsi je v — rv « i • l • • i i i • V # V i . i i kmetjc in tudi drugi ljudje, ce ravno niso njih stanu, v Zadlogu vunder njim enaki ; pa ne dvonožne neumne žívali razsajala, in je> kakor tolkla, de jih posestniki kosijo. Vipavski dolini se slisi, zita tako po je do volje. Nazaj gredé so nek bili popotniki prav židane zdaj hvala Bogu! zanesla. Polja nam tedaj bogato Vlegli so se v senco germička, prepevali so iz letino obetajo, posebno vinska terta in turšica lepo sto jy slovenske gerlice" sploh vse pesmi in ohladili so se % jite in nam obilni plod obetate. Sadja je pa letos malo. dobrim olam gospoda Dejaka. Na imenvani gori , kjer Senožečani S sercnim veseljem več 1000 sprejeli, da naš dosluženi y boste tudi gotovo to novico slavni g. fajmošter Vert ove centov sená v letu nakosijo, je bilo mnogo koseov ; ki že delj časa bolehuje, se veliko boljši počuti in si-eden med njimi se pridruži veselim pevcam in pokaže cer tako, de imamo terdno upanje, de bo svoje zdravje tožbo v slovenskim jeziku pisano rekoč : ??To tožbo sim sopet popolnama nazaj dobil danes dobil in prav me veseli, da je pisana v jeziku, prid naši domovini ! v nepopisljivo veselje in ki ga razumem Ci Pa kdo jo je spisal ? Pravili so, da Iz Ljubljane. Preteklo sredo je bil sklep Lju Senozeski kupee Anton Gaspari, rojen Furlan. Prav bljanskih gimnazialnih šol s zahvalno sv. mašo v stolni lepo je to , da se ptujic po deželi obraća, v kteri pre- cerkvi in z delitvijo šolskih daril nar pridnišim učen- biva, in želimo, da bi bravcam Novic že prav dobro cam, ktere so po predgovoru gimn. vodja , g. dr. Jarca znana Sežanska uradnika tega rojaka posnemala ! Na gori, ki se tudi Uremšica imenuje, so popot- iz rok g. deželniga poglavarja grofa Chorinskisra přejeli niki prav veliko enciana vidili, dobro znaniga zdra- rebu iz Vodic vila za konj e. ki je to primerno priložnost izvolil učencu Je y ki je přetekli mesec nekiga fanta z Korenina tega zeliša je moćno grenka, naše be nevarnostjo lastniga življenja iz velike Ljubljance smerti o 16 HH^M^H^H^^^B^^H y sede so bile za nektere gotovo še bolj grenke, pa na- Očitne dařilo za otétbo v gotovih 25 gold, podeliti. izpraševanja ucencov podkovijske in djamo se, da jih bodo ozdravile; če pa ne, naj jim živinozdravniške šole v Ljubljani bojo 11. Bog pomaga ? y y 13. in 14. dan tega mesca od Iz Moravske fare. L. V saboto na sv. Ane dan zvecer kmalo po 11. uri se je začela pri nas stra- , tako, da stari ljudje take ne pononijo ; med sna navihta bliskam in treskám je jela toča , orehove debelosti y S 12. 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. popoldne; prijatli teh vednost so povab-Ijeni posluša t priti. — V dohtarskih zdravniških rečéh za krajnsko deželo je ministerstvo notrajnih opráv 26. p. m. sledeče sklenilo : dr. žl. Nagy je za višjiga zdravniškiga svetovavca izvoljen; dr. Vesel strasnim viharjem suti, tako da je o 5 minutah v nekterih vaseh po hribih še vso sternino, po ravnim pa le janno skorej cisto potolkla. V eni sami soseski je več ko 30 strešij in kozolcov s žitam naloženih po- tako da nekteri na vsim svojim pohištvu ne ene je brez števila polomilo, pride za kantonskiga zdravnika v Ljublj a no, v derlo y Sadniga drevja strehe nimajo. ostalim pa vse sadje pokončalo; enimu samimu kmetu je več ko 300 smerek, med kterim jih je veliko po 2 ljudje zdihujejo in Kamnik pride dr. Bakes (iz Istrie); v Krajnju ostane dr. Napret, vRadoljci dr. Zoff; v Postoj no pride dr. Po to čni k, v Vipavi ostane dr. Miiller; v Novoinesto pride dr.Papež, vTrebne pride dr. Ed es kuty (iz Metlike); v Kočevju ostane dr. çevlja debelih, polomilo. LTbogi * Gotovo predraga novica! Vred. i 63 dr. Ćeenik v Cerncmlj pride dr. Besek (jzKraj 5 spodar je eden tako imenovanih „dobro mislečih", za ude stanovitniga zdravniškiga sve- tietih , ki pod hlimbo občniga prida le za to je, 9 ------V---- -----^ T " ---— ' -- ~ ~ . ~ » * "J tovavstva pri dezelnim poglavarstvu so izvoljeni: dr. mavho dobro mislijo; ©n noće za me davka plaćat Melcer, dr. Cuber, dr. Natan, dr. Bleiweis in ker pi i pa apotekar Prettner. Za n o tár ja za okrajno za-me 1 groš plaçai da raji 30 goldinarjev P'J kakor da bi sodništvo v Zalogu s sedežem v Moravcah je izvoljen g. Juri Račić, posestnik St. Helenskiga grada, kterimu je začasno odkazana notariatna okolica Bér do France Mertlič, administrator ? urada tr 9 pa za notárja Radoljske okrajne s pri Podpeci Blejskiga sedežem v Radoljci z odkazam sodniškiga okraja Krajnske gore. Obá sta s zavezo izvoljena, da imata na mestu okrajniga sodništva, če je mogoče, vsak te-den enkrat, naj manj pa vsak mesec enkrat opravilni dan na lastne stroške odločiti. — Preteklo saboto je Ljubljanski mestni zbor izvolil odbornike, ki naj pre- Sultel: Da tudi tebe „Špicel"! nemilaosoda se danji čas zadene, tega bi ne bil nikdar mislil. ! sedaj saj vémo , koliko smo vredni ! v Oh Spicel : Obá žalostna rep med noge pobesita in se ločita v milih mislih: Tak pelj t plačuj tem nek fantič fin etelj memo nju h konjedercu, ki včs vesel skaklj 9 da bo saj enkrat lakotě řešen 9 kí m » J0 J pi iz ubo babéli terpel, ker od tistih 2 grošev, ki ju je dob i v se ma ni imela kaj jesti gledajo in pretresejo od magistrata popisani denarni stan dohodkov in izdaj mestne županije za prihodnje leto 1852; potem še le se bo ta reč posvetovala v ob čni m zboru. Po magistratnim odkazu so stroški ali iz- ]%roviéar iz mnogih hra jev Cena 1 ma po nar višjim sklepu v sledečih daj ki 75,996 66.215 za potrebne nnprave prihodnjiga gold, gold. prerajtani, d o h o d k i pa leta znesó na le prodajavnicah od 1 teg mesca tale biti: V Gmundnu (V ornji Austrii) se prodaja cent po 6 11. 10 ki 9 v Ce lili se bojo dali stroški pomanjšati, eodcih po 6 íl _ _____ • • V t t 30 kr.; v Veličk ^ "" — —j~ ------------ r ----------7 * v / se bojo stroški vunder le teško z dohodki porav- je nar nizji sorte cent po 5 in H o h (v Galicii~) nar višji pa po 6 ki jih ima sedaj mesfna županija, ki je veliko po- 10 kr.; v Terstu velja cent morske soli (bele) ne nali prejšnili dohodkov zgubila; zgubila je namreč po gruntn: odvezi letniga laudemia okoli 2500 gold., na vpisníni v gruntne bukve čez 2000 gold., cent ih za nobiranje davkov 1338 gold., in tako več ■■■■ ■ I ■ Po- zabite 6 zdaj v se Cena pri druzih prodajavnicah oatar za pri starim. Kar zadene ceno solí na na pro Ogerskim Polovic > Horvaškim i. t. d. se bo posebno razglasilo, prostakov (gemajnarjev) in polovici korporalov in feld druziga , v vsim skupej na leto okoli 6500 gold. vebelj brambovcov ? ki v ze 1 o let služij se ima vcrh vsiga tega ima pa b» uu » m uuvtij, w- —- r--------? —©- ----— r------ -----------j ravno se je pri letnim plačilu magistratnih vradnikov in nov pa bo dobila slovó, kadar novi njih město nasto v se novih stroškov dovelj ce berž posloviti ; druga polovica korporalov in feldvebelj služabnikov čez 1000 gold, prihranilo. v Ce se bo še v f PU° Cesar so imeli svojo pot v Gal 3. t m tako vařeno ravnalo, se bojo vunder mogle nektere reči nastopiti. Minister knez Schwarzenbcrg se je ze 2. t. m zboljšati in popraviti, ki jih mesto terja. Bog dají da pot podal Stari krajcarji boj i reliti bi zamogli le s tem shajati, ker bo pasji davek ver gel, in da bi treba ne bilo, noviga davka nakladati, kakor Po dokazu Dunajskiga vradnig nia za 260 milionov 196544 lista i ** bilo mesca ju deržavniga popirnati v Celjovcu in v Berni, kar poverh pasjiga davka večjiga denarjs med Ijudmi, popirnatiga drobiža 6 se prid od vsaciga d av kn i ga goldinarja 8 in 10 kr.) pa za 16 milionov 131106 fl Banka je krajc. mestniga naklada plaćati. Slovensko imela konec julia za 32 milionov 961,477 gold got družtvo v Ljubljani ima za natis pripravljeno: vine v kasi, tedaj 160,000 gold, vec, kakor mesca Kratek zemljopis s pogledam na stare in junia 9 b a n k n o t je-bilo za 238 mil. 104,437 gold nove čase sveta; spi sal P. H i c i n g e r 9 in pa med ljudstv 9 tedaj za 2 mil. 600,000 manj kakor y) Zgodovino slovenskiga naroda", spisal Janez mesca jun Cesa so gotovili Ogerski kmetijêki Pervo letašnje grozdje smo dobili iz Vi- družbi za 5 let poredama po 2000 gold, za povzdig T er dina. pave v Ljubljano 4. dan veliciga serpana *ej huj I£ralkoca$nica. kuga psov. Iz Rim v • na Ogerskim V Lvov V Bosnii je spet goveja (Lemberg) je veliko steklih Na Laškim se zmirej već od moritev • v * je podila vlada poslednji čas čez 2000 ne Esopovih časih mirnih ljudi. Zapovednik Francoske armade 9 ki je pravijo je tudi žival go- še zmiraj v Rimu, se je Rimcam zlo zameril, ker je vorila. Ceravno to morebiti res ni bilo, toliko je vun- ukazal vso zalogo smodnika in topove v ondašnji an gotovo, der tem pogovoram se da imamo cele bukve tacih pogovorov H geljski grad prepeljati Deržavni zbor v P je priliči tudi tale, ki sta ga přetekli sklenil do 4. novembra počivati; potem bo vzel vd teden 2 psa za nekim voglam v Ljubljani o pasjim davku imela. g predio tr ft za p r e n a r e d b t posvetovanj čez Suite l pobít žalosti) : Danes zadnjo kost glo která je bila o pervi m posvetovanji zaveržena ; 3 mesce pride ta reč po postavi v tretje in poslednje jem 9 jutro me bo dal gospodar konjedercu Spiccl (se začudi): E kaj res? Tvoj přemožen posvetovanje, in potem bo ktera ne da svetu pokoja. v se le konec te homatije 9 V Londonsk azstavo gospodar ne more te majčknosti za te plaćati? Pol kraj-carja na dan!! Sultel: Plaçai bi lahko, tode noče; on je eden tih demokratov, in hoče s tem, da se zoper pasji davk ustavlja, evoj demokratizem svetu pokazati. je prišlo blag iz 743 krajev našiga cesarstva, namrec iz Českiga iz 83, iz Ogerskiga iz 31, iz zgornje in spodnje Austrie iz 41, iz Štajarskiga iz 15, iz TiroJj-skiga iz 14, iz Koroškiga iz 12, iz Lombarški » iz 11 » iz Marskiga iz 11 9 iz Krajnski iz 5 Galicije To imenujejo, kakor sim slišal, politikarji Demon stration". 9 iz Sedmograškiga iz 3 kraj 9 V iz 4 Dalmatinsk iz 1 kraja. Zgornjo-Austriansko laneno olj 9 Solnograškiga in iz T iz Horvaškiga, Tsta, povsod le je Spice I : Lej! tudi mene taka caka, tode moj go- zu nar boljši olj cele Evrope spoznano Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Izubijani.