Slovenski Štajer je govoril! Nemci v svoji nestrpnosti ho6ejo, da se odpravijo iz Celja slovenski gimnazijski razredi. B^de jih v o6i, da s študiranjem pride tudi mnogo slovenskih kmetskih s i n o v do belega k r u h a , kateri naj bi bil po mislih nemških prenapetežev s a m o z a gospodske nemške sinove dolo6en. Obžalovati je, da so se pridružili tej nemški želji tudi kranjski slovenski liberalci, kateri imajo svoje privržence ve6inoma le po mestih in trgih. Razlikujejo se nemške in slovensko-liberalne želje le v tem, da bi mnogi Nemci radi videli, naj se slovenski gimnazijski razredi popolnoma odpravijo, slovenski liberalci pa nam jih ho6ejo sieer pustiti, toda prestavijo naj se iz Gelja v kaki drug kraj, četudi v nepripraven kraj. Na§i kmetski 6itatelji vedo, da se ne more o tem govoriti, da se Slovenci umaknemo z gimnazijo iz Celja. Nemci zahtevajo to le iz t r m e in n e s t r p 1 j i v os t i. Tem nelepim lastnostim pa se Slovenci ne bomo nikdar pokoravali. Nam S1 o v e nc e m je Celje s r e d i š č e celjskega in brežiškega okraja, v Celje se najlažje in najhitreje pride, tam kmete tudi Studiranje sinov najmanj stane, zato mi Slovenci ne pustimo Celja na noben na6in. In da to svojo neomajljivo voljo g I a s n o izre6emo, zbrali so se zaupni možje Spodnjega Štajerja dne 10. t. m. v Narodnem domu celjskem. PriSlo je okoli 200 mož iz vseh krajey in iz vseh stanov. G. predsednik shoda, deželni poslanec dr. J, Sernec, je razložil namen shoda. Vlada bi nas morala braniti proti nemški poželjivosti. Toda ona nas pušča sedaj na cedilu. Prišli bodo zopet 6asi, ko nas bode iskala. Ponem6evanje v Avstriji nima jdrugega namena, nego da pripravlja naše avstrijske dežele zapruskega kralja. Leta 1848. so Slovani branili Avstrijo, Slovane bodo iskali tudi, ko se bo Avstrija morala braniti proti Prusom. (Burno pritrjevanje.) Deželni poslanec dr. I v. D e 6 k o }e obSirneje poro6al o zadevi celjskih slovenskih gimnazijskih razredov. Celjski slovenski razredi so bili dosedaj pri vladi pravi pastorki. A mnogokrat se zgodi, da ravno pastorki najbolj uspevajo. Tako tudi v tem slu6aju. Celjski gimnazijski razredi so se ktasno razvijali. V državnem zboru so nam jih hoteli Nemci uni6iti. Tedaj m se združili vsi nenemški poslanci ter nam rešili prepotrebno gimnazijo. V trenutku pa, ko smo še slavili zmago, se spozabi vodjp slovenskih liberalcev, dr. Tav6ar, v svojem hstu >blov. Narod« ter predlaga Nemcem spravo. (Kriki: fej!) Za nas spodnještajerske Slovence je glede celjske gimnazije vsaka sprava nemogo6a. Mi potrebujemo v Celju slovenski gimnazij in zato bomo do zadnjega branili celjske gimnazijske nižje razrede ter zahtevali, da se razširijo v popolno visjo gimnazijo. (Hrupno odobrav.) Sedaj vstane g. notar B a š iz Celja ter govori najprej o stvareh, katere omenjamo ob koncu tega poro6i)a. Pozivlje slovensko javnost, da podpira slovenske dijake in da se v Celju ustanovi »Dijaški dom«. Na Baševe napade je odgovarjal gospod Korošec, kakor pozneje poro6amo. Potem je govoril o celjskih gimnazijskih razredih. Nikjer drugod v celjskem okraju bi ne mogla vspevati gimnazija razven v Celju. Profesorji bi ne hoteli prositi, da se nastavi^i v kraju, ki jim ne more v družabnem oziru toliko ponujati kakor mesto. Na tako gimnazijo bi se prestavljali profesorji iz kazenskih ozirov. Gimnazija izven Celja postala bi kazenska postaja. Da take razmere tudi na u6ence ne bi vzgojevalno uplivale, je samoumevno. Vlada bi sicer skraja gledala kakim izgredom skozi prste, potem pa zavod z a p r 1 a. Gimnazij je mogo6 le v središ6u, kakor je C e 1 j e. (SploSno pritrjevanje.) S eeljskimi nižjimi gimnazijskimi razredi štajerski Slovenci le v toliko nisino zadovoljni, ker Se niso razširjeni v popolen višji gimnazij. Ta spopolnitev je iz vzgojeslovnih ozirov prepotrebna. (Odobravanje.) A tudi za p r of e s o r j e je slabo iz znanstvenih, nazadnje tudi iz gmotnih ozirov, ako morajo delovati vedno le na nižji girnnaziji. V celjskem vprašanju torej za nas ni nobene sprave (Hrupno pritrjevanje); in ako bi kdo hotel premakniti te razrede iz Celja, naj se naSi poslanci ne prestraSijo tudi obstrukcije. (Zivahno odobravanje.) G. Praprotnik iz Mozirja je hotel nekaj govoriti, da bi se pod pogoji vendar dalo misliti na kako spravo. A pri tem je nastal velikanski hrup inv pitje: V Celji mora biti! G. Praprotnik se }e ogledoval nekoliko trenotkov naokoli, a kmalu uvidel, da }e najboljSe, ako se vsede in mol6i. In bilo }e res najboliše! Potem se je sprejela brez ugovora naslednja izdr. De6kovih in KoroSč e v i h predlogov združena resolucija: »Shod zaupnih mož Spodnje Štaierske v Celju dne 10. aprila izreka priznanje slovenskim državnim poslancem za odlo6no, složno in vspešno postopanje v zadevi samostojnih gimnazijalnih razredov celjskih, s katerim so dosegli, da se je sijajno odbil napad na slovenski prosvetni zavod. Izreka iskreno zahvalo vsem slovanskim poslancem, da so pri tej zadevi dokazali sijajno slovansko vzajemnost. Isti pritrjuje izjavi celjskih Slovencev od 26. marca 1902 v popolnem obsegu ter izreka svoje prepri6anje, da je slovenska gimnaziia v Celju prevažna prosvetna potreba štajerskih Slovencev. Zaupni shod zahteva, da ostane ta gimnazijalni zavod v Celju, se razSiri v visjo gimnaziio, ker je prepri6an, da v katerem drugem kraju tak zavod nikakor ne bo zadostoval. Isti odklanja vsako spravo, naj pride od ene ali druge strani. Prestavljanje gimnazije pa proti volji slovenskega naroda le, da bi se ugodilo samovolji nekaterih nemških strank, bilo bi neodpustljivo žaljenje slovenskega naroda in krivi6no oSkodovanje njegovih prosvetnih teženj.« G. predsednik dr. Jos. Sernec z a k 1 j u 6 i na to zborovanje. Zborovalci so odsli pod neugodnim utisom, kije naredil na nje Bašev napad na naSe liste. * Ko je bil pred poldrugim letom v Celju shod zaupnih mož zaradi državnozborskih kandidatov, takrat se je prikazal na pozoriš6u tudi neki gospod Dolinar, ter se je protivil kandidaturi najbolj priljubljenega državnega poslanca gospoda Josipa Zičkarja. Celjski shod je minul, in kakor prej tako tudi pozneje nismo nikdar ve6 ničesar sliSali o g. Dolinarju, ki je pri shodu predstavljal »ljudsko voljo«. Tadi to pot je vstal mož, ki je dosedaj mirno pisal za svojo mizo testamente in ekspenzarje ter Sirjo javnost pustil pri miru, vstal je gospod notar Baš ter se med drugim tudi za6el znaSati nad našim listom in njegovimi nazori. On po6asi prebavlja naSo politiko, ker Se zmeraj ni pozabil na lansko politi6no zborovanje vSlov. Bistrici, kjer je gospod Korošec govoril o postopanju štajarskih deželnih poslancev, ker so se isti 6as nekateri premalo pokazali med ljudstvom. Po BaSevem mnenju se morajo poslanci 1 e p o d p i r a t i, kadar so izvoljeni. Do te viSine političnega naziranja se še žal mi do danes nismo povspeli! G. BaSu tudi ni bilo prav, da je naš list izrekel željo. naj se pri presojevanju slovenskega rodoljubja ravna z razumnikom istotako kakor s kmet o m. Ce se kmet obsodi, ako bere »Štajerca«, potem se naj obsodi tudi razumnik, ako bere list »Slovenski Narod«, ki istotako razdirajo6e in slovenskemu duhu nasprotno upliva na slovenski Štajar. G. Baš s tem našim naziranjem ni bil zadovoljen, kar nam je na vse zadnje deveta briga. Ako mu gre »Slov. Narod« tako v slast, naj ga le 6ita! Če dopada g. Bašu list, ki kmeta imenuje k m etavzarja in naše ljudstvo nazivlje po ve6ini zabito ljudstvo, ki se v eeljskem vprašanju stavi na stališče, ugodno našim narodnim nasprotnikom, ki ie vedno rad napadal slovensko, Stajarsko duhovš6ino, dobro, potem je to njegova stvar. A tudi mi vemo, kaj nam je storiti. V tem smislu mu je tudi odgovarjal zadnji6 na shodu g. KoroSec. Kakor med BaSevim, tako je bil tudi med KoroSCevim govorom pogosto velik nemir in truš6. Od ene strani se je živo odobravalo, od druge zopet burno ugovarjalo. G. Bašu gre zasluga, da je zborovalce Io6il na dva tabora, kar gotovo za nadaljni razvoj spodnještajerske politike ne bo ostalo brez posledic. Sokriv jih bo g. dr. Jos. Sernec, ki je pustil govoriti o re6eh, katere niso stale na dnevnem redu. Ko se je v SIov. Bistrici nekoliko iz dobrega namena dotaknilo deželnih poslancev, sklical se \e takoj zaupni shod v Maribor in pretakale so se solze zaradi v nevarnosti se nahajajo6e sloge. Kadar pa je treba udariti po naših listih in naSih nazorih, takrat je vsaka priložnost dobrodoSla, tudi shod, na katerem bi se po naznanjenem sporedu o takih re6eh ne smelo govoriti. Nam se zdi, da smo dosedaj prepogosto hodili na limanice ....