PoslovaDJe v slov. posojilnicah. Posojilnice, katerih imamo že lepo število, so za naa sila važne, vendar pa imajo one in more biti prav za to veliko naaprotnikov. Da jih sovražijo naši nemakutarji in naši drugi politični naaprotniki, temu se ne čudi nibie, ali tudi med nami nahaja ae se tu pa tam kateri. Zato radi ustrežemo načelništvu zadruge slovenakih posojilnic in pod'amo tedaj tudi našim bralcem glavne točke iz razjasnila, ki ga je načelništvo o posebni priložnosti izdalo glede poslovanja naših posojilnic. Ono pravi: Kakor daes poslujemo, k temu načelu niamo prišli, menda v kaki nepremišljeni uri, nego sedanje poslovanje je rezultat večletuih skuaenj voditeljev slovenskih poaojilnic. Te akušnje pa so pokazale, da pri naših posojilnicah, ker so kmetske, menjica v obee ni primerna oblika za zadolžnice. Od kmetskega ljudatva zna jih še premalo pisati; trebalo bi toraj vedno notarja pri podpisih, ker nepoverjeno podkrižanje atori menjico neveljavno. Pri vsakem podaljaanji obroka za menjiško tirjatev je treba nove menjice; mora toraj priti ne le dolžnik sam, ampak ž njim tudi vai poroki v posojilnico, da zopet podpišejo novo menjico. To bi se ponavljalo vaake tri, oziroma 6 mesecev. Skušnje pa so kazale, da pri takem podaljšanju ne tratijo samo dolžniki in poroki časa, nego dolžnik mora porokom povrniti še atroške za pot, jim po kivmah dobro postreči in vrh tega doatikrat ae plačati kako nagrado za poroštvo. Nasprotno pri dolžnem pismu; pri tem ao dolžniki in poroki zavezani enkrat za vaelej tako, da pripodaljaanju obroka pride le samo jedna oseba s knjižico, da plača obresti in amortizacijo; nobenega povoda pa ni za nove etroške, ker ni treba niti nove zadolžnice, niti porokom pota. Znano je, da kmet navadno ne drži točno obrokov, tako, da bi prišel isti dan, ko ima obrok plačati, nego pride navadno par dni kasneje. V v.sakem takem alučaji bi se moral toraj po notarju napraviti protest. To bi povzročilo na leto velikanske svote, katere ae našemu ljudstvu aedaj pri dolžnih piarnib prihranijo. Poslovanje z dolžnimi pismi omogoei toraj posojilnicam, da dobijo kmetje posojilo z najmanjšimi stroški, da jim pride kredit pri poaojilnicab najceneje, ter da so posojilnice zai*ad tcga kmetom zares koristne. Toda do zdaj navedeni vzroki aami za-ae ne bi nikoli opravičili, da so ae vpeljala dolžna pisma, ko bi ne bila dolžna pisma ob enem tudi tista vrsta dolžnic, ki omogoči. da so posojila daaa kmetom varnejša, a se poleg tega vendar kapital biatveno v istem čaau mobilizuje, kakor pri menjican. Slednje je glavni uzrok ter leži uprav v naravi zavodov, kot kmetakih posoj lnic samih. Povdarjati ae mora namreč, da je menjica sad trgovstva in uprav vstvarjena za promet premakljivega blaga; zato se tirjajo menjice največ po meatih, posebno pa pri trgovcib, da ae mora v nevarnih časih hitro zarubiti dolžnikovo imetje, obstoječe večinoma v pramakljivem blagu. . (Konec prihodnjič)