ACTA BIOLOGICA SLOVENICA 
 LJUBLJANA 2009             Vol. 52, [t. 2: 21–31
Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov 
(GSO)
Opinion about Genetically Modified Organisms (GMOs) among Students 
of Elementary Education
Jana Ambrožič-Dolinšek1, Andrej šorgo2
1Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za razredni pouk in Fakulteta za naravoslovje 
in matematiko, Oddelek za biologijo, Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenija,
faks: 02 229 37 60, e-naslov: jana.ambrozic@uni-mb.si
2Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo,
Koroška cesta 160, SI-2000 Maribor, Slovenija. e-naslov: andrej.sorgo@uni-mb.si
1University of Maribor, Faculty of Education, and Faculty of Natural Sciences and Mathematics, 
Koroška 160, 2000 Maribor, Slovenia, e-mail: jana.ambrozic@uni-mb.si, http://www.uni-mb.si/
2University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, Koroška 160, 2000 Maribor, 
Slovenia, e-mail: andrej.sorgo@uni-mb.si 
Izvleček: Prispevek obravnava odnos 359 študentov razrednega pouka treh slovenskih 
Pedagoških fakultet do genskega inženiringa in gensko spremenjenih organizmov (GSO). Izbor 
odgovorov oziroma soglašanje ali nesoglašanje s trditvami povezanimi z GSO izraža negotovost, 
nezaupanje in odklanjanje. S faktorsko analizo njihovih odgovorov smo prepoznali in ovrednotili 
nekatere skrbi in strahove, ki se pojavljajo v povezavi z razvojem novih tehnologij, njihov odnos 
do izobraževanja o GSO ter zaupanje do znanosti.
Ključne besede: gensko spremenjeni organizmi, GSO, bodoči učitelji, študenti razrednega 
pouka
Kratica: GSO – gensko spremenjeni organizem
Abstract: The objective of the article is to present the results of a survey of attitudes toward 
genetic modified organisms, conducted by questionnaire given to 359 prospective primary school 
teachers from three Slovene pedagogical faculties. Analysis of their answers, their agreement or 
disagreement with statements connected with GMOs, reveals uncertainty, distrust and rejection. 
By factorial analysis of their answers we identified and evaluated some of the concerns and fears 
connected with emerging new technologies, attitudes toward education about GMOs and levels 
of trust in scientific research.
Key words: genetically modified organisms, GMO, prospective primary school teachers, 
students of elementary education
Abbreviation: GMO – genetically modified organism
22 Acta Biologica Slovenica, 52 (2), 2009
Uvod
Poučevanje naravoslovnih predmetov v 
današ njem času mora biti celovito. Količina 
znanj narašča (ZupAnčič 2005), sočasno pa si 
nekatera od naravoslovnih spoznanj utirajo pot 
na področja, ki klasično veljajo za družboslovna 
ali humanistična. Poleg sedaj že »tradicionalnih« 
tem kot je to npr. okoljska vzgoja so v zadnjih letih 
v ospredju tudi nove prakse in uporaba moderne 
biotehnologije s temami kot so genski inženiring, 
gensko spremenjeni organizmi (GSO), hrana iz 
GSO, terapevtsko in reproduktivno kloniranje, 
nadomestno materinstvo, potencialno kloniranje 
človeka, vpliv GSO na zdravje ljudi, živali, druge 
organizme in okolje, ipd..
Vsestranska in raznolika uporaba biotehno-
loških znanstvenih in tehnoloških spoznanj na 
področjih kot so kmetijstvo, industrija ali medi-
cina v teh primerih ni omejena le s tehnološkimi 
omejitvami ali nezadostnostjo znanstvenega 
instrumentarija, temveč še z etiko, moralo, vero, 
ekonomijo, okoljsko odgovornostjo, tveganji, 
političnimi odločitvami, ipd. (lAZArowitZ & 
bloch 2005, pArDo s soD. 2002, christoph s soD. 
2008, Flores & tobin 2002, stewArD & mcleAn 
2005, YuntA s soD. 2005). Zato se pogosto zgodi, 
da so ključni argumenti v razpravah za ali proti 
genski tehnologiji, izven območja znanstvene 
dokazljivosti in bližje predsodkom, misticizmu, 
praznoverju in paranormalnosti.
Oblikovanje stališč in vrednot se začne že v 
najzgodnejši otroški dobi, nadaljuje vse življenje 
in vsaj deloma jih lahko sooblikujejo učitelji in 
šolska praksa. Ker šole ne moremo obravnavati 
kot od družbenih dogajanj izoliranega sistema, se 
učitelji v sklopu pouka in drugih dejavnosti šole 
ne bodo mogli izogniti obravnavi nekaterih najbolj 
kočljivih tem s področja biotehnologije (DunhAm 
s soD. 2002), ki včasih premikajo tradicionalne 
civilizacijske temelje. Vloga šole v obravnavi 
novih praks in uporabe moderne biotehnologije ni 
povsem nevtralna, saj poleg znanj transparentno 
ali v obliki skritega kurikuluma oblikuje tudi vred-
note učencev. Pri tem pa se pojavi dvojnost meril. 
Medtem, ko se za znanja pričakuje, da so strokovno 
neoporečna in utemeljena na znanstveni paradigmi 
pa je področje stališč in vrednot, še predvsem na 
mejnih področjih, praviloma povsem prepuščeno 
učitelju in njegovi osebni presoji, velikokrat brez 
ustreznih strokovnih temeljev.
Ker lahko začnejo z oblikovanjem stališč 
in vrednot o temah, ki tradicionalno veljajo za 
naravoslovne, že učitelji razrednega pouka, nas 
je zanimalo, kakšna sta znanje in odnos študentov 
razrednega pouka treh slovenskih Pedagoških 
fakultet: Pedagoške fakultete Univerze v Mari-
boru (PeFMb), Pedagoške fakultete Univerze v 
Ljubljani (PeFLj) in Pedagoške fakultete Univerze 
na Primorskem (PeFKp), do genskega inženiringa 
in gensko spremenjenih organizmov, v nadaljnjem 
tekstu GSO.
Metode
Vzorec:
Raziskava smo izvedli na vzorcu 359 študentov 
drugega, tretjega in četrtega letnika razrednega 
pouka (RP), Pedagoških fakultet v Mariboru (N = 
196; 54,4 %), Kopru (62; 17,2 %) in Ljubljani (102; 
28,3 %). Ker so nas zanimala stališča bodočih 
učiteljev, ki bi lahko vplivala na poučevanje o 
gensko spremenjenih organizmih, drugih demo-
grafskih podatkov (npr. spol) nismo zbirali, saj so 
bili za namene raziskave nepomembni. Izhajali 
smo namreč iz povsem empirične ugotovitve, 
da učenec ne more izbirati učitelja na osnovi 
demografskih razlik.
Vprašalnik:
Da bi izvedeli kakšna so stališča študentov 
razrednega pouka do genskega inženiringa in 
gensko spremenjenih organizmov, smo pripravili 
vprašalnik, sestavljen iz 28 trditev. Trditve so 
predstavljale več sklopov, in sicer smo preverja-
li, stališča študentov do prehranjevanja z GSO, 
uporabe GSO v medicinske namene, gojenja 
GSO, izobraževanja o GSO, uporabe GSO v 
svojih domovih, raziskav o GSO, vplivov GSO 
na okolje ter o njihovih strahovih in skrbeh po-
vezanih z GSO.
Stališča do GSO smo preverjali s pomočjo 
zaprtega vprašalnika, s petstopenjsko Likertovo 
ocenjevalno lestvico (1 – se zelo ne strinjam; 
2 – se ne strinjam; 3 – nevtralno; mi je vseeno; 
4 – se strinjam; 5 – se zelo strinjam), pri kateri so 
študentje pokazali svoje soglasje oziroma neso-
glasje z 28 trditvami. Že ob sestavljanju vprašalnika 
23J. Ambrožič Dolinšek, A. Šorgo: Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov …
so bile trditve razvrščene v dvoje skupin: v prvi 
so bile trditve s katerimi so anketiranci izražali 
jezo, strahove, in skrbi povezane z GSO, v dru-
gem pa pripravljenost za akcijo. Da bi preprečili 
avtomatizem odgovarjanja smo uporabili mešan 
način, tako da je včasih nestrinjanje s trditvijo 
predstavljalo pozitivno stališče do trditve. Na-
sprotno postavljene trditve smo označili z zvezdico 
(*) v tabeli 1. Notranja zanesljivost vprašalnika 
je podana s Cronbachovim koeficientom alfa, ki 
je znašal 0,812, kar je sprejemljivo (kinD s soD. 
2007, cronbAch 2004).
Obdelava podatkov:
Zbrane podatke smo računalniško obdelali s 
statističnim programom SPSS® 17.0. Iz nabora 
deskriptivne statistike smo izračunali aritmetično 
sredino ter standardni odklon odgovorov. Za pre-
verjanje razlik med odgovori študentov različnih 
fakultete smo uporabili enosmerno analizo 
variance ter Kruskal Wallisov test. Statistične 
razlike med obema testoma so bile le minimalne, 
zato v zapisu predstavljamo le vrednosti analize 
variance. Latentne faktorje smo pridobili z eno-
faktorsko analizo podatkov z varimaks rotacijo. 
Primernost matrike za faktorsko analizo smo 
preverili s testoma KMO (Kaiser-Meyer-Olkin) 
(vrednost = 0,877) ter Barlettovim testom (p < 
001). V faktorski analizi smo upoštevali celotno 
populacijo študentov. 
Rezultati 
Odgovori študentov bodočih učiteljev treh slo-
venskih pedagoških fakultet izražajo nego tovost, 
nezaupanje ter odklanjanje GSO (Tabela 1). Nego-
tovost in nezaupanje se najbolj izražata v trditvah, 
ki izražajo čustva kot so strah, skrb, sprejemanje, 
jeza in veselje. Študenti se v povprečju najbolj 
strinjajo (se strinjam, se zelo strinjam) s trditvami 
ki izražajo negativno stališče do GSO: »Ujezilo 
bi me, če na policah trgovin, živila iz GSO ne bi 
bila označena.« (N = 358; 84,6 %), »Skrbi me, 
da se bodo učinki uživanja GSO pokazali šele 
čez daljši čas« (N = 352; 78,4 %), ter z visoko 
stopnjo strinjanja s trditvami, ki izražajo negativno 
stališče do ravnanja z GSO: »Razvijalci GSO nam 
skrivajo podatke o njihovi škodljivosti.« (N = 
357; 57,7 %) ter »Raziskovanje GSO bi morali 
zamrzniti« (N = 356; 47,1 %). Odklonilen odnos 
študentov se kaže v nizkem sprejemanju trditev, 
ki izražajo pripravljenost na uporabo GSO: »Na 
lastnem vrtu bi zasadil(a) tudi gensko spremenjene 
rastline.« (N = 358; 16,5 %) ter »Dobro bi bilo, da 
bi kmetje sadili gensko spremenjene organizme, 
saj bi s tem uporabljali manj škropiv.« (N = 356; 
22,5 %). Zelo visoko stopnjo strinjanja izkazujejo 
študentje do trditev povezanih z izobraževanjem, 
kar potrjuje visoka stopnja strinjanja (se strinjam, 
se zelo strinjam) s trditvami: »Poučevanje o GSO 
bi moralo poleg poznavanja dejstev vsebovati še 
vrednostno, moralno in etično komponento.« (N 
= 359; 68,2 %), »Učenci si niso sposobni ustva-
riti lastnega vrednostnega sistema o GSO, zato 
jih morajo pri tem usmerjati učitelji.« (N = 359; 
75,8 %). Študentje se zavedajo pomena šole in 
izobraževanja učiteljev pri obravnavi aktualnih 
tem, ki se lahko vključujejo tudi v pouk naravo-
slovja v prvem in drugem triletju ter se strinjajo 
s trditvijo: »Izobraževanje o GSO bi moralo biti 
organizirano za vse učitelje na šoli, ne glede na 
predmet, ki ga poučujejo« (N = 358; 68,4 %).
Študentje so se opredeljevali do trditev tako, 
da so pogosteje izbirali stališča, ki so izražala stri-
njanje ali nestrinjanje in redkeje drugače. Študentje 
so pri 20 od 28 trditev, torej večini trditev, izrazili 
svoje stališče, strinjanje ali nestrinjanje. Samo pri 
osmih od 28 trditev je najvišje frekvence dosegalo 
nevtralno stališče oziroma stališče »mi je vseeno«. 
Študenti bodoči učitelji treh slovenskih pedagoških 
fakultet ne izražajo skrajnih stališč do primerov 
novih biotoehnologij. Za izražanje svojih stališče 
so redkeje odločajo med »se zelo ne strinjam« 
in »se zelo strinjam«. Prvi odgovor je izbralo v 
povprečju samo 6, 7 % študentov, drugega pa v 
povprečju samo 14,6 % študentov. 
Stališčih študentov treh slovenskih fakultet 
do GSO so sicer zelo enotna, v posameznih 
stališčih (Tabela 1) pa se odgovori študentov treh 
Pedagoških fakultete med seboj statistično značilno 
razlikujejo (Tabela 2). Takih je sedem od 28 stališč. 
GS kakavovcu (čokoladi) so najbolj naklonjeni v 
Ljubljani in najmanj v Kopru (p > 0,01), s trdit-
vijo, da bi zaradi GSO uporabljali manj škropiv 
se najbolj strinjajo v Kopru in najmanj Mariboru 
(p > 0,02), GS jabolka so najbolj sprejemljiva v 
Ljubljani pred ostalima fakultetama (p > 0,001), 
da bi morali imeti od GSO koristi vsi in ne samo 
proizvajalci (p > 0,003) se najbolj strinjajo v 
24 Acta Biologica Slovenica, 52 (2), 2009
Stališče N M SD Me Frekvence / N / %
1 2 3 4 5
 1* Bojim se, da se bo zaradi uporabe GSO 
povečalo število alergij.
356 3,73
*(2,23)
0,944 4 5
1,5
37
10,9
69
20,4
165
48,7
63
18,9
 2* Če bi ugotovil(a), da podarjena čokolada 
vsebuje maščobe iz gensko spremenjene 
soje, bi jo vrgel/vrgla stran.
351 2,83
*(3,17)
1,096 3 29
8,7
119
35,6
96
28,7
64
19,2
26
7,8
 3 Če bi zbolel(a) zaradi bolezni povezane 
z gensko spremembo, bi izbral(a) 
zdravljenje z gensko terapijo.
354
3,02
0,971 3 26
7,7
58
17,1
157
46,3
78
23,0
20
5,9
 4 Dobro bi bilo, da bi kmetje sadili gensko 
spremenjene organizme, saj bi s tem 
uporabljali manj škropiv.
356
2,57
1,092 2 63
18,5
110
32,3
88
25,8
71
20,8
9
2,6
 5 Gensko spreminjanje rastlinskih celic 
je bolj sprejemljivo kot spreminjanje 
živalskih celic.
359 3,02 1,222 3 50
14,6
69
20,2
81
23,7
108
31,6
34
9,9
 6 Izobraževanje o GSO bi moralo biti 
organizirano za vse učitelje na šoli, ne 
glede na predmet, ki ga poučujejo.
358 3,90 0,984 4 4
1,2
29
8,5
64
18,7
139
40,6
106
31,0
 7* Jabolka, ki so genetsko spremenjena 
z vnosom genov iz drugih sort jablan, 
zame niso sprejemljiva za prehrano.
359 2,82
*(3,18)
1,027 3 26
7,8
120
35,1
113
33,0
63
18,4
20
6
 8* Meso goveda, ki se je hranilo s krmo 
pridelano s pesticidi, je zame bolj 
sprejemljivo kot meso goveda, ki se je 
prehranjevalo z gensko spremenjeno krmo.
359 2,77
*(3,23)
0,922
3
26
7,6
105
30,7
141
41,2
61
117,8
9
2,6
 9 Na lastnem vrtu bi zasadil(a) tudi gensko 
spremenjene rastline.
358 2,39 1,036 2 77
2,5
112
32,7
94
27,5
55
16,1
4
1,2
10 Od GSO bi morali imeli korist vsi, ne le 
njihovi proizvajalci.
356 3,46 1,016 4 20
5,9
22
6,5
126
37,1
125
36,8
47
13,8
11* Pod nobenim pogojem ne bi kupoval(a) 
živil, ki vsebujejo GSO.
350 2,97
*(3,03)
1,011 3 16
4,8
102
30,4
127
37,9
61
18,2
29
8,7
12 Poučevanje o GSO bi moralo poleg 
poznavanja dejstev vsebovati še 
vrednostno, moralno in etično 
komponento.
359 3,93 0,863 4 4
1,2
12
3,5
81
23,7
152
44,4
93
27,2
13 Raje bi pojedel(la) živila iz gensko 
spremenjenih organizmov, če bi ta bila 
bolj zdrava od živil pridobljenih na 
standardni način.
358 3,47 1,084 4 21
6,1
46
13,5
79
23,1
145
42,4
51
14,9
Tabela 1: Aritmetična sredina (M) in standardni odklon (SD) odgovorov vrednotenih po pet-stopenjski lestvici 
(1 – se zelo ne strinjam; 2 – se ne strinjam; 3 – nevtraln; mi je vseeno; 4 – se strinjam; 5 – se zelo stri-
njam) študentov Pedagoških fakultet, Univerz v Mariboru, Ljubljani in Primorske (N = 359) pridobljene 
z vprašalnikom o stališčih do gensko spremenjenih organizmov. Trditve označene z indeksom*, so bile 
v nadaljnjih statističnih analizah prekodirane v nasprotni smeri, ker nestrinjanje s temi trditvami pomeni 
pozitivno stališče do take trditve.
Table 1: Means (M) and standard deviations (SD) of attitudes toward GMOs evaluated through a closed ques-
tionnaire, using a five-point Likert scale (5 Strongly agree, 4 Agree, 3 Neutral, 2 Disagree, 1 Strongly 
disagree) of students of Pedagogical faculties of Universities of Maribor, Ljubljana and Primorska 
(N = 359). For further analysis were statements marked with an asterix coded in the opposite direction, 
because disagreement with such statements means a positive attitude towards such statement.
25J. Ambrožič Dolinšek, A. Šorgo: Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov …
Stališče N M SD Me Frekvence / N / %
1 2 3 4 5
14* Raje bi umrl(a), kakor da bi vame presadili 
organ iz gensko spremenjene živali.
357 2,71
*(3,29)
1,282 3 63
18,5
104
30,5
84
24,6
44
12,9
46
13,5
15 Raziskovanje GSO bi morali še dodatno 
spodbujati.
357 3,31 1,040 3 19
5,6
42
12,4
132
38,8
101
29,7
46
13,5
16* Raziskovanje GSO bi morali zamrzniti, 
dokler ne bi bilo nedvoumno dokazano, da 
so povsem neškodljivi.
356 3,40
*(2,60)
1,154 3 18
5,3
66
19,4
88
25,9
102
30,0
66
19,4
17* Razvijalci GSO nam skrivajo podatke 
o njihovi škodljivosti.
357 3,66
*(2,34)
0,911 4 7
2,1
23
6,8
103
30,3
151
44,4
56
16,5
18* Skrbelo bi me za zdravje otrok, če bi v 
šolski kuhinji pripravljali hrano iz GSO.
358 3,73
*(2,27)
0,935 4 3
0,9
40
11,7
69
20,2
165
48,4
64
18,8
19* Skrbi me, da bi se GSO v okolju križali
s sorodnimi vrstami
356 3,54
*(2.46)
0,836 4 2
0,6
27
7,9
136
39,9
135
39,6
41
12,0
20* Skrbi me, da se bodo učinki uživanja GSO 
pokazali šele čez daljši čas.
352 4,15
*(1.85)
0,856 4 3
0,9
12
3,6
44
13,3
150
44,8
126
37,6
21* Strah bi me bilo posledic za naravo, če bi 
zvedel(a) da na kmetijah gojijo GSO.
358 3,61
*(2,39)
0,924 4 4
1,2
35
10,2
107
31,3
141
41,2
55
16,1
22* Strah me je, da bi se zaradi GSO povečala 
odpornost bakterij proti antibiotikom.
358 3,95
*(2,05)
0,852 4 1
0,3
19
5,6
68
19,9
164
48,0
90
26,3
23 Učenci si niso sposobni ustvariti lastnega 
vrednostnega sistema o GSO, zato jih 
morajo pri tem usmerjati učitelji.
359 4,01 0,947 4 4
1,2
28
8,2
38
11,1
157
45,9
115
33,6
24* Ujezilo bi me, če na policah trgovin, živila 
iz GSO ne bi bila označena.
358 4,31
*(1,69)
0,731 4 1
0,3
7
2,1
30
8,8
157
46,0
146
42,8
25* Ustvarjanje GSO je v nasprotju z zakoni 
narave, zato bi ga bilo treba prepovedati.
357 3,13
*(2,87)
0,961 3 10
2,9
70
20,5
167
48,8
55
16,1
40
11,7
26 Veselilo bi me, če bi z genskim 
inženiringom uspeli vzgojiti živali, dajalce 
organov.
356 2,96 1,091 3 40
11,8
68
20,0
116
34,1
99
29,1
17
5,0
27* Z GSO naj se ukvarjajo pri biologiji in 
gospodinjstvu, v drugih predmetih pa jim 
ni mesta.
358 2,41
*(3,59)
1,067 2 73
21,3
119
34,8
99
28,9
37
10,8
14
4,1
28 Že zaradi radovednosti bi si kupil(a) 
gensko spremenjeno lončnico.
358 2,95 1,212 3 53
15,5
71
20,8
85
24,9
103
30,1
30
8,8
Ljub ljani pred ostalima fakultetama, živila, ki 
vse bujejo GSO bi najraje kupovali v Ljubljani, 
najmanj pa v Kopru (p > 0,03), da bi raziskave o 
GSO morali še spodbujati se najbolj strinjajo v 
Ljubljani in najmanj v Kopru (p > 0,05), da naj 
se z GSO ukvarjajo ne samo pri biologiji ampak 
tudi pri drugih predmetih se najbolj strinjajo v 
Ljubljani in najmanj Kopru (p > 0,001). 
Dodaten vpogled v stališča učiteljev smo 
pridobili s faktorsko analizo. Prepoznali smo osem 
faktorjev (Tabela 3), s katerimi lahko pojasnimo 
52,2 % variance. 
Prvi faktor smo poimenovali »zaskrbljenost« 
in izraža skrb in strah pred neznanim. Drugi 
faktor smo poimenovali »odnos do hrane in do 
prehranjevanja« in izraža odklanjanje take hrane. 
Tretji faktor smo poimenovali »skrb za zdravje« 
in povezuje GSO s skrbjo za zdravje. Enako pa 
lahko sklepamo iz strinjanja (se strinjam, se zelo 
strinjam) s trditvijo: »Raje bi pojedel(la) živila iz 
gensko spremenjenih organizmov, če bi ta bila bolj 
zdrava od živil pridobljenih na standardni način.« 
(N = 358; 54,7 %) ter nestrinjanjem (se ne strinjam, 
se zelo ne strinjam) s trditvijo »Raje bi umrl(a), 
kakor da bi vame presadili organ iz gensko spre-
menjene živali« (N = 357; 46,8 %). Četrti faktor 
smo poimenovali »vrednostni sistem« in peti faktor 
»organizacija izobraževanja«. Obravnavamo ju 
26 Acta Biologica Slovenica, 52 (2), 2009
Trditev Fakulteta N M SD F p
 2* PeFMb 191 3,10 1,059 4,551 0,011
PeFKp  60 2,97 1,301
PeFLj 100 3,44 0,988
Skupaj 351 3,17 1,096
 4 PeFMb 196 2,44 1,115 3,942 0,020
PeFKp  59 2,88 1,084
PeFLj 101 2,63 1,017
Skupaj 356 2,57 1,092
 7* PeFMb 196 3,06 1,004 6,917 0,001
PeFKp  61 3,03 1,064
PeFLj 102 3,49 0,992
Skupaj 359 3,18 1,027
10 PeFMb 196 3,39 1,015 3,453 0,033
PeFKp  59 3,32 1,008
PeFLj 101 3,68 0,999
Skupaj 356 3,46 1,016
11* PeFMb 192 2,99 1,026 3,492 0,032
PeFKp  58 2,81 1,034
PeFLj 100 3,23 0,941
Skupaj 350 3,03 1,011
15 PeFMb 194 3,28 1,109 3,062 0,048
PeFKp  61 3,10 0,926
PeFLj 102 3,50 0,941
Skupaj 357 3,31 1,040
27* PeFMb 196 3,74 1,055 8,929 0,000
PeFKp  61 3,10 1,261
PeFLj 101 3,60 0,861
Skupaj 358 3,59 1,067
Tabela 2: Statistično pomembne razlike v odgovorih na vprašalnik o odnosu do GSO med študenti pedagoških 
fakultet Univerz v Mariboru (PeFMb), Primorski (PeFKp) in Ljubljani (PeFLj). Razlike, ki niso značilne 
niso prikazane. Polna besedila trditev so podana v Tabeli 1.
Table 2: Statistically significant differences in reported attitudes toward GMOs among students of Peda-
gogical faculties of Universities of Maribor (PeFMb), Primorska (PeFKp) and Ljubljana (PeFLj). 
No-significant Difernences among results are not presented. Full text of the answers is in the Table 1.
skupaj, saj sta oba povezana z izobraževanjem. 
Bodoči učitelji menijo, da je izobraževanje o GSO 
velik problem, pri tem pa naj bi poseglo tudi na 
področje odnosa in stališč do GSO. Tako je bila 
prav trditev »Z GSO naj se ukvarjajo pri biologiji 
in gospodinjstvu, v drugih predmetih pa jim ni 
mesta.« deležna velikega nestrinjanja (N = 358; 
53,6 %). Večina se tudi strinja s trditvijo, da bi 
morala po šolah potekati izobraževanja za učitelje 
ne glede na predmet, ki ga poučujejo (N = 358; 
68,4 %). Šesti faktor smo poimenovali »odnos 
do raziskovanja« je odnos do znanosti oziroma 
zaupanje v znanost, kjer naši študentje izražajo 
naklonjenost raziskavam. Sedmi faktor smo 
poimenovali »preživetje posameznika v družbeni 
skupnosti«. Izraža zaskrbljenost posameznika 
za lastno preživetje v družbeni skupnosti. Nanj 
se navezuje osmi faktor, ki smo ga poimenovali 
»možnost izbire«. Vsak študent si želi svobodno 
izbirati in se svobodno odločati o tem ali bo sprejel 
GSO hrano, zdravila, surovine ali ne.
27J. Ambrožič Dolinšek, A. Šorgo: Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov …
Faktor 1: ZASKRBLJENOST Obtežitev
Strah me je, da bi se zaradi GSO povečala odpornost bakterij proti antibiotikom. 0,755
Skrbi me, da se bodo učinki uživanja GSO pokazali šele čez daljši čas. 0,711
Skrbi me, da bi se GSO v okolju križali s sorodnimi vrstami. 0,666
Strah bi me bilo posledic za naravo, če bi zvedel(a) da na kmetijah gojijo GSO. 0,621
Skrbelo bi me za zdravje otrok, če bi v šolski kuhinji pripravljali hrano iz GSO. 0,585
Razvijalci GSO nam skrivajo podatke o njihovi škodljivosti. 0,564
Bojim se, da se bo zaradi uporabe GSO povečalo število alergij. 0,533
Dobro bi bilo, da bi kmetje sadili gensko spremenjene organizme, saj bi s tem uporabljali 
manj škropiv.
0,406
Faktor 2: ODNOS DO HRANA IN PREHRANJEVANJA
Če bi ugotovil(a), da podarjena čokolada vsebuje maščobe iz gensko spremenjene soje, 
bi jo vrgel/vrgla stran.
0,759
Pod nobenim pogojem ne bi kupoval(a) živil, ki vsebujejo GSO. 0,726
Jabolka, ki so genetsko spremenjena z vnosom genov iz drugih sort jablan, zame niso 
sprejemljiva za prehrano.
0,630
Ustvarjanje GSO je v nasprotju z zakoni narave, zato bi ga bilo treba prepovedati. 0,495
Faktor 3: SKRB ZA ZDRAVJE
Veselilo bi me, če bi z genskim inženiringom uspeli vzgojiti živali, dajalce organov. 0,717
Raje bi pojedel(la) živila iz gensko spremenjenih organizmov, če bi ta bila bolj zdrava 
od živil pridobljenih na standardni način. 
0,642
Že zaradi radovednosti bi si kupil(a) gensko spremenjeno lončnico. 0,571
Faktor 4: VREDNOSTNI SISTEM
Učenci si niso sposobni ustvariti lastnega vrednostnega sistema o GSO, zato jih morajo 
pri tem usmerjati učitelji. 
0,724
Poučevanje o GSO bi moralo poleg poznavanja dejstev vsebovati še vrednostno, moralno 
in etično komponento.
0,631
Ujezilo bi me, če na policah trgovin, živila iz GSO ne bi bila označena. – 0,427
Faktor 5: ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA
Z GSO naj se ukvarjajo pri biologiji in gospodinjstvu, v drugih predmetih pa jim ni mesta. 0,782
Izobraževanje o GSO bi moralo biti organizirano za vse učitelje na šoli, ne glede 
na predmet, ki ga poučujejo.
0,587
Faktor 6: ODNOS DO RAZISKOVANJA
Raziskovanje GSO bi morali še dodatno spodbujati. 0,676
Raziskovanje GSO bi morali zamrzniti, dokler ne bi bilo nedvoumno dokazano, 
da so povsem neškodljivi.
0,580
Faktor 7: PPREŽIVETJE POSAMEZNIKA V DRUŽBENI SKUPNOSTI
Če bi zbolel(a) zaradi bolezni povezane z gensko spremembo, bi izbral(a) zdravljenje 
z gensko terapijo. 
0,792
Od GSO bi morali imeli korist vsi, ne le njihovi proizvajalci. 0,544
Na lastnem vrtu bi zasadil(a) tudi gensko spremenjene rastline. 0,401
Faktor 8: MOŽNOST IZBIRE
Meso goveda, ki se je hranilo s krmo pridelano s pesticidi, je zame bolj sprejemljivo 
kot meso goveda, ki se je prehranjevalo z gensko spremenjeno krmo.
0,849
Tabela 3: Model faktorjev zasnovan na trditvah študentov o odnosu do gensko spremenjenih organizmov 
(GSO).
Table 3: Model of factors based on the answers of the students toward genetic modified organisms (GMOs).
28 Acta Biologica Slovenica, 52 (2), 2009
Razprava
Nezaupanje, negotovost in odklanjanje 
GSO, ki ga izražajo odgovori študentov bodočih 
učiteljev treh slovenskih pedagoških fakultet, ni 
nekaj novega in presenetljivega, srečamo jih kot 
vodilno nit različnih drugih študij narejenih ne 
samo na študentih ampak tudi na predstavnikih 
drugih družbenih skupin (christoph s soD. 2008, 
cAvAnAgh s soD. 2005, YuntA s soD. 2005, pArDo 
s soD. 2002). Negotovost se kaže tudi v tem, da 
redkeje izbirajo skrajne odgovore »se zelo stri-
njam« kot »se strinjam« ali »se zelo ne strinjam« 
kot »se ne strinjam«. Zanimivo pri tem je to, da 
so s se strinjanjem ali nestrinjanjem opredelili 
do nekaj manj kot treh četrtin trditev in da so bili 
nevtralni ali jim je bilo vseeno do nekaj več kot 
četrtine trditev, kar kaže na željo po vključevanju 
v odločanje o aktualnih temah. Istočasno se 
študenti zavedajo pomena in vloge izobraževanja 
o temah, ki bi lahko vplivale na njihova življenja, 
družbo in okolje.
Študentje treh slovenskih fakultet so v svojih 
stališčih do GSO enotni, čeprav ne povsem. Zna-
čilne razlike v odgovorih so se pokazale v sedmih 
od 28 stališč. Pri tem so se študentje Pedagoške 
fakultete v Ljubljani izkazali za nekoliko bolj 
odprte do GSO ter bolj naklonjene raziskavam 
in vključevanju GSO v celotno izobraževanje. 
Večje odprtosti in naklonjenosti študentov PeFLj 
do GSO ne znamo zadovoljivo pojasniti, verjetno 
je povezana z odprtostjo mesta, ki je center tovrst-
nih raziskav in zato bliže učiteljem, študentom 
in profesorjem, vsem subjektom vključenim v 
izobraževanje na PeFLj in drugih fakultetah tega 
območja. GSO so najmanj sprejemljivi za študente 
PeFKp, ki je od vseh treh najmlajša in z najmanjšo 
tradicijo raziskovanja. 
Za predstavitev stališč študentov razrednega 
pouka smo izvedli faktorsko analizo in prepoznali 
osem faktorjev. Na osnovi analize njihove vsebine 
smo jih imenovali: zaskrbljenost, odnos do hrane 
in prehranjevanja, skrb za zdravje, odnos do raz-
iskovanja in preživetje posameznika v družbeni 
skupnosti, vrednostni sistem in organizacija 
izobraževanja. Ker je prvi in zelo dominantni faktor 
pri izraženih stališčih do trditev zaskrbljenost, 
skrb in strah pred neznanim, bi lahko sklepali, da 
študentom ni vseeno in jih skrbi področje novih 
tehnologij in njeno ožje področje gensko spremi-
njanje organizmov. Ta zaskrbljenost je usmerjena 
na vplive GSO in te »moderne biotehnologije« na 
vsakdanje življenje. Skrbi jih odpornost na anti-
biotike, dolgoročni učinki, križanje s sorodnimi 
vrstami, zdravje potomcev in negativni družbeni 
pojavi kot je skrivanje podatkov o škodljivosti 
GSO. To znanje je razmeroma novo, gensko 
spremenjenih organizmov in njihovih produktov 
še niso preizkusili in ne poznajo nikogar ki bi to 
preizkusil. Strah in z njim povezanim odklanjanjem 
GSO bi lahko opisali kot strah pred tem česar ne 
vedo, pred neznanim in nepreizkušenim, podob-
no pa ugotavljajo tudi druge študije narejene na 
populaciji študentov in potrošnikih (cAvAnAgh s 
soD. 2005, cristoph s soD. 2008). Drugi faktor 
je povezan s hrano in prehranjevanjem, kjer 
lahko ugotovimo, da bi študenti takšno hrano in 
prehranjevanje odklonili. Študenti bi odklonili GS 
hrano in prehranjevanje z GSO, kar ugotavljajo 
tudi številne druge študije narejene na potrošnikih 
hrane (rotentAlp s soD. 2007) in na populaciji 
študentov (cAvAnAgh s soD. 2005). Odklonili pa 
ne bi le neposrednega vnosa GSO v telo, temveč 
tudi živila iz živali, ki bi se prehranjevala z GS 
krmo. V tem primeru bi bil lahko vzrok prastrah 
človeka pred zastrupitvijo z neznano hrano ali 
negotovost povezana z nasprotujočimi informa-
cijami, ki jih posredujejo mediji, biotehnološka 
podjetja, vladne službe, znanstvena srenja in drugi 
bolj ali manj zanesljivi viri. Kljub polemikam in 
številnim raziskavam do danes nobena znanstveno 
veljavna študija ni pokazala, da bi bila hrana, ki 
vsebuje gensko spremenjene sestavine, manj varna 
kot hrana iz klasične pridelave (lemAux, 2008). 
Tretji faktor »skrb za zdravje« kaže na to, da se 
študentje se zavedajo pomena svojega zdravja in 
razmišljajo tudi o možnostih, ki jih ponujajo GSO 
za ohranjanje zdravja in zdravljenje. Da pa zdrav-
je, kot tradicionalno močno izražena vrednota, 
ne more povsem pretehtati skrbi in strahu, lahko 
sklepamo po odgovorih na druge trditve povezane 
z zdravjem, ki so okoli nevtralnega stališča. Kot 
kaže je prav področje zdravja tisto, kjer bi GSO 
postali najhitreje sprejemljivi, kar se sklada s tu-
jimi ugotovitvami (cAvAnAgh s soD. 2005). Četrti, 
peti in šesti faktor smo poimenovali vrednostni 
sistem, organizacija izobraževanja in odnos do 
raziskovanja izražajo zaupanje do izobraževanja 
in znanosti. Sedmi in osmi faktor preživetje 
posameznika v družbeni skupnosti in možnost 
29J. Ambrožič Dolinšek, A. Šorgo: Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov …
izbire lahko imenujemo tudi boj za preživetje v 
nestabilni družbi, kjer so lastne odločitve zelo 
pomembne za to ali se bo posamezniku uspelo 
vključiti v družbo tako da bo zadovoljen. Posamez-
ni faktorji, prepoznani v našem vzorcu študentov, 
se skladajo z ugotovitvami drugih študij. Taki so 
npr. faktorji: zaskrbljenost in strah pred neznanim, 
odnos do hrane in prehranjevanja, skrb za zdravje 
in odnos do raziskovanja. Na novo prepoznani 
faktorji, ki jih dosedanje študije niso razkrile, so 
organizacija izobraževanja in vrednostni sistem, 
preživetje posameznika v družbeni skupnosti ter 
možnost izbire.
Sklep
Iz naše raziskave lahko izpeljemo nekaj prak-
tičnih sklepov, ki bi lahko predstavljali temelj 
za nadaljnje izobraževanje učiteljev razrednega 
pouka o GSO. Odnos, ki ga imajo do GSO, je 
mešanica negotovosti in nezaupanja, ki se izraža 
v odklanjanju GSO, Negotovost in nezaupanje, 
ki ga izražajo v povezavi z GSO nikakor ne more 
biti dobra popotnica za objektivno presojanje, 
oblikovanje svojega sistema vrednot in uspešno 
izobraževanje otrok, ki jim bodo zaupani.
Povzetek
Oblikovanje stališč in vrednot se začne že v 
najzgodnejši otroški dobi, nadaljuje vse življenje 
in vsaj deloma jih lahko sooblikujejo učitelji in 
šolska praksa. Ker šole ne moremo obravnavati 
kot od družbenih dogajanj izoliranega sistema, se 
učitelji v sklopu pouka in drugih dejavnosti šole 
ne bodo mogli izogniti obravnavi nekaterih najbolj 
kočljivih tem, ki včasih premikajo tradicionalne 
civilizacijske temelje. Poleg sedaj že »tradicional-
nih« tem kot je to npr. okoljska vzgoja je v zadnjih 
letih v ospredju tudi biotehnologija s temami 
kot so genski inženiring, gensko spremenjeni 
organizmi (GSO), hrana iz GSO, terapevtsko in 
reproduktivno kloniranje, nadomestno materinstvo, 
potencialno kloniranje človeka, vpliv GSO na 
zdravje ljudi, živali, druge organizme in okolje, 
ipd.. Ker lahko začnejo z oblikovanjem stališč 
in vrednot o temah, ki tradicionalno veljajo za 
naravoslovne, že učitelji razrednega pouka, nas je 
zanimalo, kakšen je odnos študentov razrednega 
pouka treh slovenskih Pedagoških fakultet do 
genskega inženiringa in gensko spremenjenih 
organizmov (GSO). V raziskava izvedeni v letu 
2008 je bilo vključenih 359 študentov drugega, 
tretjega in četrtega letnika razrednega pouka (RP), 
Pedagoških fakultet v Mariboru (54,4 %), Kopru 
(17,2 %) in Ljubljani (28,3 %). Stališča do GSO 
smo preverjali s pomočjo zaprtega vprašalnika, 
s petstopenjsko Likertovo ocenjevalno lestvico, 
pri kateri so študentje pokazali svoje soglasje 
oziroma nesoglasje z 28 trditvami.
Ugotovili smo, da bi lahko odnos študentov 
razrednega pouka do GSO označili kot negotovost, 
nezaupanje in odklanjanje. Negotovost in nezau-
panje se kažeta v odgovorih, k izražajo čustva, 
odklanjanje pa v trditvah, ki izražajo stališče do 
ravnanja z GSO. Svoje strinjanje ali nestrinjanje 
so študenti izrazili s stališči, ki niso niti skrajna 
niti nevtralna. V posameznih odgovorih so se 
stališča lahko statistično značilno razlikovala. 
Tako so bili študenti Univerze v Ljubljani bolj 
naklonjeni GSO, kot ostali študentje. Dodaten 
vpogled v stališča smo dobili s faktorsko analizo 
in na osnovi analize njihove vsebine prepoznali in 
ovrednotili osem faktorjev, ki smo jih imenovali 
zaskrbljenost, odnos do hrane in prehranjevanja, 
skrb za zdravje, odnos do raziskovanja in preživetje 
posameznika v družbeni skupnosti, vrednostni 
sistem in organizacija izobraževanja. V prispevku 
smo ovrednotili nekatere skrbi in strahove, ki se 
pojavljajo zaradi razvoja novih tehnologij, njihov 
odnos do izobraževanja o GSO ter zaupanju do 
znanosti. Pridobljena vedenja bi bilo mogoče 
uporabiti za spremembe dodiplomskega kuriku-
luma izobraževanja učiteljev razrednega pouka 
ali uporabiti v sklopu izobraževanj za učitelje, 
ki že poučujejo. 
Summary
Formation of attitudes and values is a lifelong 
process which starts in early childhood and is 
at least partially shaped by teachers and school 
practices. Because we cannot treat instruction and 
school activities as value-free systems, isolated 
from society, teachers cannot avoid classroom 
discussions of sensitive themes, which sometimes 
challenge the foundations of traditional civiliza-
30 Acta Biologica Slovenica, 52 (2), 2009
tion. Besides already »traditional« themes such 
as environmental education, public interest has 
now shifted to biotechnology, with themes like 
genetic engineering, genetically modified organ-
isms (GMOs), food from GMOs, therapeutic and 
reproductive cloning, surrogate maternity, cloning 
of humans, as well as the impact of GMOs on 
human health, the health of animals and of the 
environment, etc. Because the formation of atti-
tudes and values in themes traditionally recognized 
as scientific is influenced by prospective primary 
school teachers, our interest lay in identifying 
attitudes of prospective primary school teachers 
from three Slovene pedagogical faculties towards 
genetically modified organisms. In a survey carried 
out in 2008, 359 students were included; these 
were prospective primary school teachers, in the 
second, third and fourth years of undergraduate 
university study from the pedagogical faculties of 
Maribor (54.4 %), Koper (17.2 %) and Ljubljana 
(28.3 %). Attitudes were checked using a five-point 
Likert scale, consisting of 28 items.
We found that the attitudes of the prospec-
tive primary school teachers can be described as 
uncertainty, distrust and rejection. Uncertainty 
and distrust can be recognized from trends in the 
answers concerning feelings, and rejection from 
answers concerning attitudes toward the han-
dling and use of GMOs. The level of agreement 
or disagreement among students is moderate or 
neutral in both directions. Statistically important 
differences among answers were recognized 
between the students from different faculties. 
In general, students from Ljubljana have more 
positive attitudes than students of other facul-
ties. We gained additional insight with factorial 
analysis of answers. We were able to recognize 
eight factors: concerns, attitudes toward food and 
nutrition, health management, attitudes towards 
research and the survival of the individual in social 
communities, the research system and educational 
organization. In the paper, some of the concerns 
and fears were additionally evaluated, where the 
root cause is new technology, attitudes toward 
education about GMOs and trust in scientific 
research. The knowledge acquired can be used in 
future changes to the undergraduate curriculum 
for prospective primary school teachers and in 
the preparation of in-service training. 
Zahvala
Zahvaljujemo se dr. Jelki Strgar, dr. Darji Skri-
be Dimec (Univerza v Ljubljani), mag. Claudiju 
Battelliju (Univerza na Primorskem), dr. Alenki 
Lipovec in mag. Martini Rajšp (Unverza v Mari-
boru) za njihovo pomoč pri anketiranju.
Literatura
christoph i. b., m. bruhn & J. roosen 2008: Knowledge, Attitudes Towards and Acceptabiality of 
Genetic Modification in Germany. Appetite 51(1): 58–68. Strategies.
cAvAnAgh h., hooD & J. wilkinson 2005: Riverina high school students’ views of biotechnology. El. 
J. Biotech. 8(2): 121–127. [cited 19. 3. 2009]. Dostopno na: http://www.scielo.cl/pdf/ejb/v8n2/
a01.pdf. ISSN: 0717-3458
cronbAch L. J. 2004: My Current Thoughts on Coefficient Alpha and Successor Procedures. Educat. 
Physiol. Measur. 64, 391–418.
DunhAm t., wells J. & k. white 2002: Biotechnology education: A multiple Instructional Strategies 
Approach. J. Tech. Edu. 14(1): 65–78.
Flores v. s. & A. J. tobin 2002: Frankenfoods: Values About Genetics Embedded in a Metaphor. 
Am. Biol. Teach. 64(8): 581–586. 
kinD P. K., Jones P. & p. bArmbY 2007: Developing Attitudes Towards Science Measures. Int. Journal 
of Sci. Edu. 29: 871–839.
lemAux p. g. 2008: Genetically Engineered Plants and Foods: A Scientist's Analysis of the Issues 
(Part I). Ann. Rev. Plant. Biol. 59: 771–812.
lAZArowitZ r. & i. bloch 2005: Awareness of Societal Issues Among High School Biology Teachers 
Teaching Genetics. J. Sci. Educat. Technol. 14(5–6): 437–457.
31J. Ambrožič Dolinšek, A. Šorgo: Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov …
pArDo r., miDDen c. & J. D. miller 2002: Attitudes Toward Biotechnology in the European Union. 
J. Biotech. 98(1): 9–24.
ronteltAp A., vAn triJp, J.c.m., renes, r. J. & l. J. Frewer, 2007: Consumer acceptance of techno-
logy-based food innovations: Lessons for the future of nutrigenomics. Appetite 49(1): 1–7.
stewArt p. A. & w.p. mcleAn 2005: Public Opinion Toward the First, Second, and Third Generations 
of Plant Biotechnology. In vitro Cell. Develop. Biol. Plant. 41(6) 718–724.
YuntA e. r., herrerA c. v., misseroni A., millA l. F., ooutomuro D., lemus i. s., lues m. F. & F.l. 
stepke 2005: Attitudes towards Genomic Research in Four Latin American Countries. Electron. 
J. Biotech. 8(3): 238 – 248 [cited 24. 9. 2008]. Dostopno na: http://www.ejbiotechnology.info/
content/vol8/issue3/full/9/BIP/. ISSN: 0717-3458.
ZupAnčič g. 2005: Pomen znanja biologije v sodobnem svetu. Proteus 68(2): 94.