pogledi danes«' s Primorskim dnevnikom V Gorici sinoči izročili letošnje štipendije sklada Dorče Sardoč Tržaška pokrajina: odobren proračun 2011, v njem tudi popravilo poklicnega zavoda Stefan /7 Primorski Župan Trsta s starimi pravili SandorTence Novi tržaški župan (ali županja) bo spomladi izvoljen z dosedanjimi volilnimi pravili. Če nihče od kandidatov ne bo v prvem krogu dobil absolutne večine, bo potreben drugi volilni krog (ali balotaža). Tako je sinoči sklenil deželni svet, potem ko je tržaška desna sredina skušala odpraviti drugi krog in vse ostalo pustiti pri starem. Če naj pride do sprememb, naj bodo te celovite, pravil igre pa ni mogoče spreminjati, ko se je volilna igra dejansko že pričela. Zamisel za ukinitev drugega volilnega kroga se je rodila v tržaški desnici. Povod je bila županska kandidatura Franca Ban-dellija, politika iz vrst desnice, ki bo največ glasov dobil na desnici. Bandelli nima velikih možnosti za uvrstitev v drugi krog, njegovi glasovi pa bodo morda odločilni za zmago tega ali drugega kandidata. Podobno velja tudi za levo sredino, kjer zna Robertu Cosoliniju v prvem krogu še kar nagajati Uberto Fortuna Drossi, nekoč pristaš Riccarda Illyja in danes zagovornik meglene in zelo nedorečene tržaške mestne (ali metropolitanske) občine. Deželni svet je sinoči tudi ohranil nespremenjeno sestavo pokrajinskih svetov. V Trstu in v Gorici torej ne bo treba spreminjati pokrajinskih volilnih okrajev, kar bi, kot vemo, ustvarilo tudi precej težav slovenski narodni skupnosti. Škoda, da so deželni svetniki spet preložili odločitev o tržaških in goriških rajonskih svetih, za katere se še ne ve, ali jih bodo ohranili ali ukinili. Upravne volitve pa že trkajo na vrata. dnevnik SOBOTA, 18. DECEMBRA 2010 Št. 299 (20.006) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € vreme - Obilne padavine in mraz v dobrem delu Evrope Snežna belina kot uvod v zimski čas Sneg zajel tudi nižinske predele in obalo, zvečer poledice Poleg nevšečnosti je sneg prinesel tudi pravo zimsko idilo in veselje najmlajšim: desno trg pred katedralo v Firencah, spodaj levo prizor iz Trsta, desno iz Tržiča December 2010 ¿M j- Trf .SiA An t on a ^Solidarnost ""BozičA | Stojn icafi^fj ti foil ^rtit^Sl*1* vesele prflSngJtf^H* Poittiga n J FA C FBUpK^ /V - T ■ * in po* ton i njtgovffan^^ ■Ji Y Trstu te pričakujejo najttačj* tive jaslice, mnoga mtajnic in tr^winc ti mcmtncm mrcditču J xa iv« tvoje botiditf nakup*. TRST, GORICA, RIM - Obilne snežne padavine so zajele dober del Evrope, naši kraji v tem sploh niso bili izjema. Snežinke so pobelile tudi nižinske predele in obalo, v Furlaniji-Julijski krajini so bili vseskozi na delu prostovoljci, občinski uslužbenci, pristojna podjetja in drugi, ki so se ukvarjali predvsem s čiščenjem cest. Na Tržaškem je popoldan minil še kar mirno, težave v prometu so se pojavile zvečer, ko so začeli zapirati za promet nekatere ulice. Sneg je prav tako zapadel na Tržiškem in Goriškem, kjer je prišlo tudi do hujših prometnih nesreč. Vreme naj bi se danes postopno izboljšalo. S hladnim vremenom in snegom so se spopadali po vsej Italiji, oviran je bil cestni, letalski in železniški promet. Na 6., 8., 19. in 22. strani Daniela Birsa kritično o levici in manjšini Na 2. strani V Trstu ostane drugi volilni krog Na 3. strani Friulio bo vodil podjetnik Edi Snaidero Na 4. strani Informacijski srečanji na Večstopenjski šoli na Vrdeli Na 10. strani V Trstu založniški sejem Bobi Bazlen Na 14. strani V Gorici nov sedež za Videmsko univerzo Na 20. strani Kapelica pri Vižintinih z mirovnim sporočilom Na 21. strani 2 Nedelja, 19. decembra 2010 ALPE-JADRAN / avstrija - Narodnostna politika Zatikanja pri noveli zakona o narodnih skupinah Člani delovne skupine na zadnjem srečanju niso uspeli zaključiti vseh poglavij DUNAJ/CELOVEC - Novela zakona o narodnih skupinah, ki naj bi jo avstrijski parlament sprejel po možnosti še v prvem polletju 2011, se očitno zatika. Medtem ko sta skupini za šolstvo ter gospodarstvo njuno delo že zaključili in so na mizi tudi že predlogi za novelo zakona, pa skupina za pravna, strukturna in politična vprašanja svojega dela še ni opravila do konca. Obilica tem in pogledov nanj so privedla do tega, da člani skupine na četrtkovi seji na Dunaju niso uspeli zaključiti vseh poglavij, tako da bo potrebna vsaj še ena seja - predvidoma januarja prihodnjega leta. Za predsednika Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjana Sturma pa je na četrtkovi seji prišlo vsaj do enega bistvenega premika, in sicer pri imenovanju oz. izvolitvi narodnostnih sosvetov pri uradu zveznega kanclerja. Še naprej sporne pa so med političnimi zastopniki avstrijskih manjšin točke kot so organiziranost narodnostnih manj- šin, njihovo zastopstvo v deželnih parlamentih in podobno. Kot je znano, so težave v zvezi z narodnostnimi sosveti, ki so trenutno svetovalni organi zvezne vlade, nastale predvsem pri sosvetu za Slovence. Desničarski svobodnjaki (FPK) namreč niso imenovali člane, ki bi bili tudi pripadniki manjšine, kot to zahteva dosedanji zakon. Po ugotovitvi upravnega sodišča zato sosvet za Slovence pravno ne obstaja več že od leta 2008 dalje. Če se kljub temu sestaja, se potem na osnovi posebnega sklepa ministrskega sveta. Za podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nantija Olipa pri noveli zakona zadeve očitno ne bodo šle tako gladko. Zelo zadržano je tudi komentiral izjavo nekega uradnika na četrtkovi seji na Dunaju, češ, da je ob vseh izdelanih predlogov treba upoštevati, da je odločujoči faktor politika. »Ob takšnih izjavah se sprašuješ, zakaj se sploh vozimo na Dunaj,« je še pristavil Olip. (I.L.) Na TV Koper današnja podoba Benečije KOPER - Današnja podoba Benečije v sebi hrani prejšnje podobe, sloje zgodb, ki so skozi čas krojile pripoved tega prostora. In tu živijo ljudje, ki čutijo kraj, dihajo skupaj z njim ali ob njem in ustvarjajo svoje podobe. O svojem ustvarjanju bodo v dokumentarnem filmu 'Začarana Benečija, podobe prostora" spregovorili pesnica Antonella Bukovaz, fotograf Graziano Podrecca, avtor dokumentarnih filmov Alvaro Petricig in slikarka Luisa Tomasetig. Avtorja filma sta Martina Kafol in Aleksander Purič. Na TV Koper bo dokumentarec na sporedu danes ob 18. uri, na RTV Slovenija 2 pa v petek, 24.12. ob 16.10 (ponovitev v soboto, 25.12.ob 9.05.) Na Kaninu smuka šele za praznike Praznično okrašena dunajska ulica črna kronika - Ponoči na avtocesti med Kozino in Koprom Smrtna nesreča v predoru V trčenju pri Kastelcu je kmalu po polnoči umrl 47-letni voznik iz Ljubljane - Pred zoro še prometna nesreča na izolski obvoznici Novi nadzorniki BOVEC - Začetek kaninske smučarske sezone so najprej optimistično napovedovali že v začetku decembra. Čeprav je smučišče zaradi vremenskih razmer v tem delu leta po navadi zadnje odprlo vrata gostom, letos snega ne manjka. Medtem ko so na italijanski strani gore prejšnji konec tedna že pognali naprave, se Bovčanom tudi druga napoved začetka sezone ni izšla. »Nismo imeli denarja,« je bil v izjavi za Delo odkrit novi direktor ATC Simon Klaut in nadaljeval: »Težko se je pogajati z bankami, še posebno kot žičničarji . Toda vendarle nam je uspelo in upamo, da bomo čim prej pognali naprave. Lahko že pred 23. decembrom.« ATC je v začetku decembra zagotovil 500 tisoč evrov. Približno 100 tisoč evrov so porabili za remont, drugo pa za delo in poplačilo najnujnejših dolgov. Včeraj bi morali na progah opraviti tehnični pregled, te dni pa pričakujejo dokumentacijo za začetek obratovanja. Renault je v predoru trčil naravnost v zid gb koper KOPER - Na avtocesti med Kozino in Koprom se je v noči med četrtkom in petkom zgodila smrtna prometna nesreča, v kateri je umrl 47-letnik iz Ljubljane. Po informacijah, ki jih je posredovala koprska policija, je takoj po polnoči v predoru Kastelec na avtocesti Koper - Ljubljana v zid trčil osebni avtomobil renault laguna. Avtomobil je iz Kozine proti Kopru vozil 47-le-tni Ljubljančan. Ko je pripeljal do prve parkirne niše, približno sedemsto metrov po vstopu v predor, je nenadoma zapeljal v desno in trčil v rob niše, pri čemer ni zaviral. V bližini ni bilo nobenega drugega vozila. Moški je na kraju umrl. Tunel je bil zaradi prometne nesreče zaprt do 2.20, je še sporočila koprska policijska uprava. Isto noč se je malo pred zoro pripetila še ena hujša prometna nesreča, in sicer ob 6. uri na izolski obvoznici. 31-letni voznik tovornega vozila iz Obrova je pol-krožno obračal in pri tem izsilil prednost 32-letni avto-mobilistki iz Bertokov, ki se je v nesreči huje poškodovala in so jo odpeljali v bolnico v Izolo. Vozniku tovornega vozila so policisti odredili strokovni pregled. Primorskih novic KOPER- Na skupščini delničarjev časnika Primorskih novic so imenovali pet novih članov nadzornega sveta. Sklicana je bila na pobudo večinskega lastnika Splošne plovbe Portorož, ki je po nakupu delnic od novogoriškega Hita in Barbare Verdnik novembra letos postal nekaj več kot 52-odstotni lastnik primorske časopisne hiše. Splošna plovba Portorož je delnice Primorskih novic najprej odkupila od Intereurope, Banke Koper in Tim Medie, skupno ima v lasti nekaj več kot 52 odstotkov vseh delnic. Na skupščini so tako imenovali pet novih članov nadzornega sveta, kar jim je omogočila družbena pogodba - Ksenijo Mahnič, Mirka Grčo, Petra Ivaneža, Ivana Dobrinčiča in Davorja Kolega. (STA) politika - Daniela Birsa (SEL-LES) kritično tudi o nedavnem nastanku Federacije levice »Čudno zveni, da o reformah v slovenski manjšini govorijo predvsem tisti, ki so na vodilnih mestih« TRST - Daniela Birsa je tržaška glasnica stranke Sinistra-Ecologia-Liberta (Levica, ekologija in svoboda), ki jo vodi Nichi Vendola. Z njo smo se pogovarjali o načrtih njene stranke, odnosih z drugimi levičarskimi silami in o položaju v slovenski manjšini. Kako ocenjujeta primarne županske volitve v tržaški levi sredini? Kot delno zamujeno priložnost, ker nam ni uspelo preseči ozkih strankarskih okvirov. In zakaj jih niste uspeli preseči? Razlogov je več. Morda je bilo vo-lilcem že vnaprej jasno, kdo bo zmagovalec, morda programi kandidatov niso bili dovolj prikupni, morda je za nizko udeležbo krivo dejstvo, da med kandidati ni bilo nobenega outsiderja. Pri tem priznam svoj del odgovornosti Kakšne so vaše odgovornosti? Kljub prizadevanjem nam ni uspelo predlagati kandidata, ki bi poosebljal razširjeno tržaško levico, tako kot se je zgodilo v Milanu, Bologni in Neaplju. Bo vaša stranka podprla županskega kandidata Roberta Cosolinija? Jaz sem volila zanj. Cosolini mora sedaj sleči obleko tajnika Demokratske stranke in postati kandidat celotne koalicije. Tako lahko postane tržaški župan. Bo dober župan, če bo ostal 'med ljudmi' in jim bo znal prisluhniti. Zakaj stranka Levica, ekologija in svoboda ni pristopila v Federacijo levice? Leta 2008 so se levičarske stranke združile v volilno navezo pod imenom Mavrična levica, ki naj bi bila prvi korak za združitev levice. Po volilnem porazu sta se na kongresih pojavili dve različni viziji. Zmagali so tisti, ki so menili, da se je temu načrtu treba odpovedati. Kaj pa vi? Tisti, ki smo mislili, da je treba na tej poti nadaljevati in ustanoviti novo stranko, ki lahko združi vse levičarje, smo zapustili stranke in ustanovili novo stranko. Tisti pa, ki menijo, da je treba ohraniti stare stranke, so ustanovili Federacijo levice. In kje je na koncu razlika? Naš predsednik Nichi Vendola se poteguje za kandidata za predsednika vlade, Federacija pa predlaga volilna zavezništva. Volilna zavezništva nas ne zanimajo, danes v Italiji gre za biti ali ne biti levice in demokracije. Volilna zavezništva pa so v vsakem primeru pomembna... Z volilnimi zavezništvi si lahko le zagotoviš stolček v občinskem svetu, mi pa smo se rodili, ker si želimo spremeniti levico in Italijo. Levico je potrebno spre- Daniela Birsa, glasnica stranke SEL-LES meniti na celi črti, imeti moramo novo vizijo, odpreti moramo vrata in okna, da v politiko lahko vstopijo novi obrazi in sveže misli. Ni mi jasno, na katerih bazah se je rodila Federacija, vendar mislim, da je njihovo pojmovanje politike povsem drugačno od našega. Mislite, da bo lahko Vendola kdaj postal predsednik italijanske vlade? Našemu predsedniku je uspelo vzpostaviti emotivno vez z ljudmi. Postal je dvakrat predsednik Apulije proti vsakemu pričakovanju. Mi verjamemo, da lahko postane predsednik italijanske vlade, tudi proti vsakemu pričakovanju. Na kakšnih temeljih sloni vaše razmišljanje? Navedem primer nedavnih študentskih demonstracij. Italijanska mesta so preplavile množice mladih in manj mladih, študentov, dijakov, raziskovalcev, kulturnih delavcev, kovinarjev in upokojencev, ki nimajo v parlamentu nobenega predstavnika. Njihove zahteve ostajajo ne-poslušane, tudi tradicionalni mediji prikazujejo sliko, ki ni realna. Kaj mislite s tem? Če se povežeš na internet, se ti prikaže povsem drugačna slika. Ti ljudje in te zahteve po pravici, resnosti, demokraciji rabijo sogovornika. LES je tem zahtevam na razpolago, Nichi Vendola jim zna prisluhniti in jih prevesti v politiko. Kdo je pred tremi leti mislil, da bo Barack Oba-ma kdaj postal predsednik ZDA? Koliko Slovencev je v vaši stranki? Naša stranka se je rodila 25. oktobra letos, število pripadnikov narašča iz dneva v dan preko včlanjevanja na naši spletni strani www.sinistraeliberta.eu. Počasna rast nam omogoča, da ohranimo demokratično soočanje med člani in vodstvom, kjer številke niso same po sebi večina. Prvo uveljavitev znotraj stranke smo Slovenci dosegli že lani, ko smo na evropskih volitvah kandidirali Igorja Komela. Boste zahtevali sodelovanje na omizjih slovenske manjšine? Zanima nas sodelovanje v politični debati in pri konstruktivnem soočanju. Ne stremimo po prazni reprezentativnosti, čeprav mislimo, da današnja omizja ne predstavljajo vseh manjšincev. V manjšini se dosti govori o reformah in o potrebi po novi organiziranosti. Kakšna so vaša gledanja na to vprašanje? Čudno zveni, da o reformah govorijo samo ali predvsem tisti, ki so na vodilnih mestih. Če bi si reorganizacijo res želeli, imajo vse možnosti, da jo izvedejo. In zakaj tega ne naredijo? Mogoče ker sami ne vedo, kakšno organiziranost potrebujemo v manjšini. Svetujem jim, da sprožijo široko in odprto soočanje na bazi in da si potem prevzamejo odgovornost, da torej stvari uresničijo. V takem kontekstu bom rade rade volje sodelovala, tudi v imenu LES. Tudi v manjšini je potrebno odpreti okna in vrata, premisliti same sebe, gledati ustvarjalno na prihodnost, utrditi vrednote na katerih smo zrasli in podreti tabuje, ki nas ne pustijo, da korakamo s časom. S.T. ALPE-JADRAN Sobota, 18. decembra 2010 3 deželni svet - Finančni zakon 2011 V Trstu ostane drugi volilni krog Rajonski sveti lahko še počakajo ^ 20 tisoč evrov za deželno koordinacijo srenj in jusov - Nespremenjena sestava pokrajinskih svetov TRST - Deželni svet je v sklopu finančnega zakona (obravnava se je zavlekla pozno v noč) včeraj ohranil drugi volilni krog (balotažo) v večjih občinah ter nespremenjeno sestavo pokrajinskih svetov. V Trstu in v Gorici bo v pokrajinskih skupščinah še naprej, kot doslej, sedelo 24 svetnikov, v Vidmu in v Pordenonu pa 30 svetnikov. Ne bo torej prišlo do sprememb pokrajinskih volilnih okrajev, kot so zaman predlagali nekateri zastopniki Demokratske stranke (Igor Gabrovec je bil proti). Deželni parlament je odložil sklep o rajonskih svetih in posledično o rajonskih volitvah v Trstu in Gorici. O tem bi moral odločiti po novem letu, kar bo gotovo še kar pozno. Skupščina je na predlog Gabrov-ca (Slovenska skupnost) namenila 20 tisoč evro letnega prispevka deželni koordinaciji srenjskh in jusarskih odborov ter agrarnih skupnosti. Svetniki pa so zavrnili stališče Igorja Kocijančiča, ki je predlagal 5-odstotno znižanje (760 evrov bruto) mesečne plače deželnih poslancev. V desni sredini, a tudi marsikdo v levi sredini je bil mnenja, da gre za populistični predlog, slovenski svetnik pa ni tega mnenje. V sklopu finančnega manevra so deželni svetniki med drugim potrdili pre-ustroj deželnega zdravstvenega sistema, ki na Tržaškem zanima predvsem bolnišnico na Katinari, v Pordenonu pa gradnjo nove bolnišnice. S tem v zvezi Pred palačo deželnega sveta so včeraj protestirali uslužbenci javnih uprav so v finančni zakon vključili nova pravila za financiranje tržaške otroške bolnice Burlo Garofolo in onkološkega središča v Avianu. Obe zdravstveno-razi-skovalni ustanovi ohranjata status odličnosti, saj sta v službi ne samo deželne, temveč tudi vsedržavne skupnosti. Proračunski zakon namenja 10 milijonov evrov za enkratni dodatek k minimalnim in socialnim pokojninam. Na tej osnovi bo vsak upokojenec s t.i. minimalno penzijo prejel sto evrov enkratnega letnega prispevka. Odborni-ca za finance Sandra Savino pravi, da je to signal deželne vlade upokojencem z najnižjimi pokojninami. Omenjeni prispevek 10 milijonov evrov sodi v sklad 26,6 milijona evrov, ki je namenjen socialno najšibkejšim slojem deželnega prebivalstva. Pred palačo deželnega sveta so protestirali uslužbenci lokalnih uprav, ki zahtevajo 19 milijonov evrov deželnega denarja za obnovitev delovne pogodbe tega sektorja. Zastopniki CGIL, UIL, UGL in CISAL (zveza CISL se ni pridružila protestu) zahtevajo od deželne uprave, da spoštuje sprejete obveze do sindikalnih organizacij. Uslužbenci so včeraj protestno stavkali dve uri, njihove zahteve pa so naletele le na posluh zastopnikov le-vosredinske koalicije. www.primorski.eu \ klikni in izrazi svoje mnenje Kako ste opremili avtomobil za zimske razmere? O Z zimskimi gumami OZ verigami O Vozim brez opreme O če sneži, ne vozim www.primorski.eu 4 Sobota, 18. decembra 2010 GOSPODARSTVO pristanišča - Maurizio Maresca odgovarja na kritike glede konkurence Logistična ploščad v Tržiču je zasnovana na evropskem pravu Projektu Unicredita ostro nasprotujejo tudi na skrajni levici, ker naj bi izoliral Trst TRST - Na kritike, ki se po predstavitvi Unicreditovega logističnega projekta za severni Jadran nadaljujejo tako v Trstu kot v Rimu, je včeraj odgovoril podpredsednik družbe Unicredit Logistics Maurizio Maresca. Projekt za pristaniški terminal v Tržiču po njegovih besedah ne predvideva nobene izjeme glede na veljavno zakonodajo: »Nasprotno, zasnovan je na evropski zakonodaji glede konkurence, kar je osnovni pogoj za realizacijo projekta.« Nanašajoč se na kritične pripombe predsednika transportne komisije v rimskem senatu Luigija Grilla (Ljudstvo svobode) in združenja italijanskih pristanišč Assoporti, je Maresca pojasnil, da »ne obstaja nobena zakonska izjema glede uporabe pomorskega javnega dobra in realizacije javnih del«. »Nobenega dogovora ni, ki bi imel namen omejevati konkurenco, nasprotno, projekt je zasnovan ravno na evropskem pravu o konkurenci,« je dodal Maresca, ki je sicer strokovnjak za evropsko pomorsko pravo. Zato je zanj »normalno, da bo šel projekt v oceno varuha konkurence in trga, ki gotovo ne bo imel nobene pripombe. »Tako Unicredit kot Maersk sta pripravljena na predstavitev projekta v senatu,« je zagotovil. Podpredsednik logistične družbe Unicredita je še povedal, da bo upravljanje ploščadi v Tržiču urejala koncesija, kot predvideva pomorski zakonik, ki jo bo morala podeliti in odobriti Dežela FJK. Glede železniških povezav pa je navedel, da bodo potrebna samo nekatera manjša prila-goditvena dela, ki so sicer že predvidena v načrtih državnih železnic. Maresca je vsekakor prepričan, da projekt »spodbuja liberalizacijo trga, ker predvideva vzpostavitev železniškega vektorja, ki bo operiral v režimu polne tržne konkurence in tako končno udejanjil liberalizacijo, kot jo predvideva evropska zakonodaja«. »Unicredit se želi o modelu, ki ga je izbral za svoj projekt, pogovarjati z nacionalno pomorsko skupnostjo in še posebej s pristaniškima oblastema v Benetkah in Genovi, s katerima že obstaja cela vrsta pozitivnih ocen za izvedbo projektov,« je sklenil Maresca. Številnim negativnim ocenam Uni-creditovega projekta so se včeraj pridružili tudi izvoljeni predstavniki skrajne levice v Trstu - Kocjančič, Andolina in Furlanič. Tudi po njihovi oceni bi načrtovana logistična ploščad v Tržiču izolirala Trst, ki mu v Rimu nočejo odobriti denarja za logistično ploščad pod Škednjem. Kocjančič, ki je prepričan, da bi moral Boniciolli prejeti še drugi mandat v tržaškem pristanišču, napoveduje »boj za obrambo Trsta in njegovega pristanišča«. Pogled iz mesta na sedmi pomol, kjer pretovarjajo kontejnerje arhiv fjk - Zelena luč v deželnem svetu Edi Snaidero bo novi predsednik družbe Friulia Imenovanje na ponedeljkovi skupščini finančne družbe TRST - Odbor deželnega sveta FJK za imenovanja je včeraj soglasno izrazil ugodno mnenje o predlogih za nova vodstva deželne finančne družbe Friulia in agencije za gorovje Agemont. Predlog, da se za novega predsednika Friulie imenuje podjetnik Edi Snaide-ro, so podprli vsi člani odbora, medtem ko sta se ob predlogu, da se za podpredsednika imenuje Giorgio Miche-lutti, dva člana vzdržala. Pri glasovanju za vodstvo agencije Agemont pa so se pri predlogu za predsednika Roberta Venturinija vzdržali trije člani odbora, pri predlogu za podpredsednika Cristiana Fiorota pa dva člana. »Svoje izvajanje sem osredotočil na strateške usmeritve, ki jih želim razvijati in za katere sem se dogovoril z deželnim odborom in njegovim predsednikom,« je po glasovanju povedal Edi Snaidero, ki se je nanašal na svoj programski nastop v odboru za imenovanja. Med cilji svojega mandata je Snaidero navedel okrepitev vloge Friu- lie za spodbujanje razvoja majhnih podjetij in za razvoj manj razvitih predelov deželnega ozemlja, kar naj bi imelo za končni cilj povečanje zaposlenosti. Edi Snaidero bo za novega predsednika Friulie imenovan na skupščini družbenikov, ki bo v ponedeljek v Trstu. statistika - Merjeno v standardih kupne moči Slovenski BDP na prebivalca lani znašal 88 odstotkov povprečnega v EU LJUBLJANA - Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v standardih kupne moči za Slovenijo je leta 2009 znašal 88 odstotkov povprečnega BDP na prebivalca v Evropski uniji, so po objavi podatkov evropskega statističnega urada Eurostat sporočili iz Statističnega urada RS (Surs). Slovenski BDP na prebivalca v standardih kupne moči je lani, kot omenjeno, dosegel 88 odstotkov povprečja v EU, v letu 2008 je znašal 91 odstotkov, v letu 2007 pa prav tako 88 odstotkov povprečnega v EU. Pomeni, da je Slovenija po tem kriteriju lani zdrknila nazaj v leto 2007. Eurostat je sicer objavil podatke o BDP na prebivalca v standardih kupne moči za obdobje 2007-2009 za 37 evropskih držav, in sicer za 27 držav članic EU, za tri države kandidatke, za tri države članice Efte in za štiri države Zahodnega Balkana. Objavljeni rezultati temeljijo na revidiranih paritetah kupne moči (PKM) za omenjena leta, na zadnjih podatkih o BDP v nacionalnih valutah in na zadnjih podatkih o prebivalstvu. Po velikosti BDP na prebivalca v standardih kupne moči so bili Sloveniji v letu 2009 najbližje Ciper (99% povprečja EU), Grčija (93%), Češka (82%) in Portugalska (80%). Najvišji BDP na prebivalca v standardih kupne moči je med 37 evropskimi državami tudi v letu 2009 imel Luksemburg (271%). Sledile so Norveška (178%), Švica (145%) in Nizozemska (131%). Najnižji BDP na prebivalca v standardih kupne moči (kar desetkrat nižjega kot Luksemburg) je spet izkazovala Albanija (27%). Bolje kot BDP odraža trenutni ekonomski standard prebivalstva kazalnik dejanske individualne porabe (DIP), ki je tudi najpomembnejši sestavni del BDP. DIP na prebivalca v standardih kupne moči je v Sloveniji v letih 2009 in 2008 znašal 82 odstotkov, v letu 2007 pa 80 odstotkov povprečne v EU. Položaj držav glede na velikost BDP in DIP je podoben, razponi med državami pa so pri DIP manjši kot pri BDP. Med 37 evropskimi državami je bil DIP na prebivalca v standardih kupne moči v Luksem-burgu (152%) petkrat višji kot v Albaniji (31%). Splošna raven cen na ravni BDP je v Sloveniji v letu 2009 znašala 84 odstotkov povprečne ravni cen v EU. V letu 2008 je dosegala 81 odstotkov, v letu 2007 pa 77 odstotkov povprečne v EU. Splošna raven cen na ravni DIP (to je na ravni proizvodov in storitev, ki jih rabi prebivalstvo) je v Sloveniji leta 2009 znašala 84 odstotkov povprečja EU. V primerjavi z letom 2008 je bila tako višja za tri, v primerjavi z letom 2007 pa za šest odstotnih točk. (STA) Dežela podpira navtični turizem v Trstu in Tržiču TRST - Deželni odbor je dal svoj pristanek za sklenitev programskega sporazuma za turistična pristanišča na Tržaškem in Tržiškem oziroma za podpis programskega sporazuma z ministrstvoma za gospodarski razvoj in za infrastrukture, razvojno agencijo Invitalia in družbo Italia Navi-gando na področju razvoja turističnih pristanišč. V Trstu je predvidena naložba v Porto Lido v Miljah, kjer naj bi vzpostavili 117 privezov s komercialnimi, turističnimi in administrativnimi storitvami. Projekt naj bi bil že pripravljena za izvedbo. V Tržiču pa gre za območje Rimskih term, kjer naj bi zrasla marina s 440 privezi in ki je trenutno v fazi načrtovanja. Za obe marini je predvidena skupna naložba 37,4 milijona evrov, od katerih bo šest milijonov zagotovila država, dva milijona Dežela FJK, 29,4 milijona evrov pa bo vložila družba Italia Navigando. Hidria prevzela nemško družbo Dr. Karl Bausch IDRIJA - Podjetje Hidria je v četrtek prevzelo nemško družbo Dr. Karl Bausch. S tem je močno povečalo največji in hitro rastoči program lamel za elektromotorje, okrepila vlogo v avtomobilski industriji in na nemškem trgu, hkrati pa si je utrdila pozicijo enega od štirih vodilnih evropskih proizvajalcev lamel. Dr. Karl Bausch je družba, ki izdeluje komponente za elektro in avtomobilsko industrijo. Kot družinsko podjetje je začela delovati leta 1949 v kraju Kleinglattbach v bližini Stuttgar-ta. Družba je eden vodilnih evropskih razvojnih dobaviteljev visoko tehnoloških rešitev za avtomobilsko industrijo in preferenčni dobavitelj kor-poracije Bosch. Leta 2008 je letni promet nemške družbe dosegel 45 milijonov evrov, letošnji pa naj bi se približal 50 milijonom. V družbi je trenutno 350 zaposlenih, del proizvodnje pa imajo tudi na Madžarskem. Novi obrazci za prijavo dohodkov preprostejši? TRST - Agencija za prihodke obvešča, da so na spletu osnutki obrazcev za davčno prijavo dohodkov 730 in CUD za leto 2011, ki so enostavnejši in jasnejši. Med novostmi je vrnitev bonusov za gradbene prenove in varčevanje z energijo. EVRO 1,3260 $ +0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. decembra 2010 valute evro (povprečni tečaj) 17.12. 16.12. ameriški dolar japonski jen 1,3260 111,26 1,3238 111,28 8,8209 kitajski juan ruski rubel mniicka niniia 8,8252 40,7185 60 1236 40,6740 60,0770 II lUlJjKa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti ini" 7,4498 085185 UU,1J( / VJ 7,4503 0,84795 L/1 1 La1 OM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ «fnna 9,0223 7,8925 9,0381 7,8950 1 1UI VCJKCI MUl IG češka krona o/irsrcKi Tr^nU' 25,218 1 2738 25,155 1,2849 jVILaljl\l llallh. estonska krona maH"7ar<;ki trtrinl" 15,6466 272,75 15,6466 273,70 1 1 \o\Ji.O 1 JIVI IUI 111 L poljski zlot 3,9798 1 3358 3,9790 1,3297 l\Ol laUjM UUICII avstralski dolar nAlnarcKi l^v 1,3428 1,9558 1,3373 1 9558 uuiuoi jm ictv romunski lev II1"A\/CKI ifac 4,2935 3,4528 4,2930 3,4528 IILUVJM I I LOJ latvijski lats nra7lMCKI fAPlI 0,7098 2,2640 0,7098 2,2548 Ulo¿.liloIVI ICal islandska krona ti irika lira 290,00 2,0371 290,00 2,0223 LUI jl\cl lila hrvaška kuna 7,3878 7,3905 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 17. decembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26063 0,30188 0,45781 -LIBOR (EUR) - - - -LIBOR (CHF) 0,14000 0,17000 0,24167 -EURIBOR (EUR) 0,813 1,025 1,254 - ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za ka 1 t ■ 33.552,71 € +151,22 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. decembra 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,60 initediii idr»da 3 qa +1,15 +2 63 KRKA 1 1 IKA KOPER 63,69 1680 +1,10 -118 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 165,00 264,00 +2,74 +3 12 TELEKOM SLOVENIJE 87,00 -1,14 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 49,00 AERODROM LJUBLJANA 18,46 DELO PRODAJA 26,00 rrm q5nn +1,99 +1 09 ISKRA AVTOELEKTRIKA ictüadcm7 20,00 A art +1,78 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,55 h/ll imntcct i: m +1,93 +0,00 KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI 1 IS IIUBI IANA 15,00 8,35 24,50 390,50 -3,33 +4,36 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 96,50 179 80 +9,65 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,01 17,60 -2,16 +0,57 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 17. decembra 2010 -1,46 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,027 89,96 15 2 -2,10 -0,63 -1 30 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 3,315 0,85 -2,21 +0 18 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 2,635 0,86 -1,68 -0,23 EDISON ENEL ENI 3,747 1626 -1,12 -1,16 FIAT FINMECCANICA 14,51 8,465 +0,21 +0,24 FINMECCANICA GENERALI IFIL 14,38 -2,31 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,08 917 -3,37 -1 77 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,96 4,49 -0,72 -2,44 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,515 1 94 -2,40 -0,46 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,12 12 82 -1,29 +1 02 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,42 3,727 +1,96 -2,29 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 7,62 0,95 +0,20 -1 86 TENARIS TERNA 17,86 3,14 +1,02 -1 41 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,078 6,63 -1,64 -1,71 UNICREDIT 1,56 -3,22 ■ SOD NAFTE >> ■ (159 litrov) ^^^^^^ 88,01 $ -0,01 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. decembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 14,97 +1,77 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.893,67 964,24 +0,01 FIRS, Banjaluka RaIav 1 ^ Rönnrar) 1.679,76 673 10 -1,43 +1 04 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 273,33 1.443,92 -1,28 +1 04 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.284,66 +0,84 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.491,91 2.218,29 -0,06 +0,01 S&P 500, New York 1.243,91 +0,08 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.260,03 6.982,45 5.871,75 +0,03 -0,60 -0,16 CAC 40, Pariz 3.867,35 -0,54 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.822,90 1.187,7 +0,33 -1,02 Nikkei, Tokio 10.303,83 -0,07 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.153,01 2.893,74 +0,17 -0,15 Sensex, Mubaj 19.864,85 +1,10 / ALPE-JADRAN Sobota, 18. decembra 2010 5 SLOVENIJA TA TEDEN Obletnica ukradene države Vojko Flegar Marsikdo v Italiji bi ta teden z olajšanjem sprejel novico, da je parlament premieru Silviu Berlusconiju izglasoval nezaupnico. In marsikdo v Sloveniji že pred tedni ali meseci ne bi imel nič proti, če bi levosredinska vlada Boruta Pahorja padla. Tako v Italiji kot v Sloveniji resda ni videti kakšne prav prepričljive alternative, ne programske in ne osebnostne - toda v obeh primerih je zanesljivo tudi, da državljani od sedanjih vlad in njunih predsednikov ne morejo pričakovati ničesar več. Razen nadaljevanja agonije. Pred dvema desetletjema (in še kakšnim letom manj), ko je nastajala slovenska ustava, je bila Italija sopomenka za nestabilno vlado. Petdeset vlad v petinštiridesetih letih (kakšna vlada ali leto gor ali dol) pri sosedih so imeli »ustanovni očetje« Slovenije, to ni nobena skrivnost, za politično prakso, ki se ji mora novoustanovljena država na vsak način izogniti. Na drugi strani je bil Milan Kučan, zadnji predsednik slovenski komunistov in hkrati politik, za katerega je bilo jasno, da bo izvoljen za prvega predsednika samostojne države. Med Scilo politične nestabilnosti in Karibdo »kontinuitete komunizma« so se pisci ustave odločili za trd parlamentarni sistem. Zaradi konstruktivne nezaupnice, ko morajo poslanci pravzaprav hkrati z nezaupnico premieru izvoliti tudi mandatarja za sestavo nove vlade, parlament v bistvu o usodi vlade odloča sam, poleg tega se poslanci morajo strinjati z razpustitvijo parlamenta. Italijanski politični sistem je v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja doživel precejšnje spremembe in »statistika« po letu 1996, ko so bile v obeh državah volitve, na prvi pogled ne kaže dramatičnih razlik. Slovenija ima šesto vlado v štirinajstih letih, Italija osmo. Ena od slovenskih vlad v tem času gre na račun glasovanja o zaupnici, ki ga je predlagal sam premier Janez Drnovšek sredi leta 2000, ena na račun »leteče menjave« na premier-skem mestu, ko se je Drnovšek leta 2002 (po zmagoslavni vrnitvi na volitvah konec leta 2000) odločil kandidirati na predsedniških volitvah. Še »bližje« sta si državi, če pogledamo število ministrskih predsednikov: Italija je imela v tem času štiri različne predsednike vlad, Slovenija pet. A bistvo problema je v obeh primerih drugje. V kakršnem že koli ritmu so se po drugi svetovni vojni menjavale italijanske vlade in kakor koli že so slovenske vlade ustavno dobro »stabilizirane«, je bil »realni« politični sistem v obeh državah ves čas izjemno stabilen, v Italiji navzlic zamenjavi političnih generacij oziroma elit pred dvema desetletjema, v Sloveniji pa celo trdno v rokah v glavnem ene in iste skupine ljudi. Nemara presenetljivo, zlasti v primerjavi z večino drugih nekdanjih socialističnih in komunističnih držav. Te imajo namreč na oblasti in v opoziciji že drugo ali tretjo generacijo politikov (z izjemo kakšnega Vaclava Klausa na Češkem ali Viktorja Orbana na Madžarskem), medtem ko ima Slovenija še vedno bolj ali manj prvo (s kakšno izjemo kajpak, Milan Kučan, recimo, se je leta 2002 formalno upokojil, Janez Drnovšek pa pred tremi leti umrl), iz časov osamosvajanja. Realverfassung, kakor pravijo Nemci »ustavi, ki jo piše življenje«, torej očitno ni odvisna predvsem od normativne ureditve, pa tudi ne nujno od imen, ki sestavljajo vrh političnega razreda. Kakor se je italijanski sistem po »šoku« pred slabimi dvajsetimi leti naglo pobral in »restavriral« prav pod krinko »preobrazbe« in zamenjave politične elite, tako tudi slovenski sistem, z zakoni sicer nenehno spreminjan in dopolnjevan, ves ta čas uspešno brani koro-zivna omrežja korupcije, klientelizma, organiziranega kriminala in drugih »nesistemskih« načinov distribucije moči, vpliva, družbenega statusa in ne nazadnje gmotnih dobrin. Z naraščajočim občutkom nemoči in razočaranja so zato v Sloveniji vse bolj pogosti in glasni predlogi za pogovor o novi družbeni pogodbi, za »rese-tiranje« oziroma nov zagon »operacijskega sistema« države, spremembo in tudi že kar povsem novo ustavo, ta teden pa je osrednji dnevnik Delo v uredniškem komentarju zapisal celo, da država potrebuje nič manj in nič več kot mesijo, politika z nadnaravnimi sposobnostmi torej, ki bi moral počistiti s klientelističnimi povezavami. Bolj so ti predlogi in zahteve »radikalni«, bolj so pravzaprav izraz obupa nad spoznanjem, da bližnjice do rešitve ni. Naslednji teden bo Slovenija praznovala dvajseto obletnico plebiscita, na katerem so se štiri petine državljanov odločile za osamosvojitev. Takrat je bilo, čeprav sta plebiscitu čez pol leta sledila desetdnevna vojna in nato še pol leta boja za mednarodno priznanje nove države, pravzaprav lažje kot danes. Državljani so se odločili kolektivno zapustiti državo, v kateri ni bilo upanja. V prepričanju, da znajo sami državo organizirati bolje, bolj demokratično in pravično. Naj zdaj zapustijo državo, ki so si jo medtem pustili ukrasti? gostovanje - Pevski zbor Devin - Rdeča zvezda na mednarodni reviji Slovenska pesem je uspešno odmevala v Campobassu Pevci mešanega pevskega zbora Devin - Rdeča zvezda smo po napornih pripravah v petek, 8. oktobra, navdušeno odpotovali na tridnevno gostovanje v Campobasso (Molise). Ženski polifo-nični zbor Samnium Concentus je namreč tam organiziral mednarodno po-lifonično revijo, na katero so povabili tudi naš zbor. V avtobusu smo preganjali čas z živahnim klepetanjem, petjem in pristno kraško hrano. V naši družbi namreč nikoli ne manjkajo pršut, salama, panceta, sir in seveda kapljica zlate vi-tovske ter črnega terana. Po dolgi in naporni vožnji smo v nočnih urah končno prispeli v Campobasso in se izmučeni namestili v hotelu. Pevke in zborovodja gostujočega zbora so nas v soboto zjutraj prijazno sprejeli in pozdravili ter nas v spremstvu izkušenega vodiča popeljali na ogled starega mestnega jedra. Campobasso, glavno mesto majhne dežele Molise, leži na približno 700 metrov nadmorske višine ob vznožju hriba SantAntonio. Središču mesta, ki je obdano s srednjeveškim obzidjem, kraljuje mogočni grad Monfor-te. Sprehod po ozkih ulicah in strmih stopniščih pričara srednjeveško ozračje, ki se vtisne obiskovalcu globoko v spomin. Po kratkem počitku smo pevci v večernih urah izvedli celovečerni koncert v kripti cerkve svetega Antonia iz Pado-ve. Nepričakovano številna publika nas je z navdušenjem sprejela in je z aplavzi prijetno segrela ozračje. Nastop se je odvijal v dveh delih. Prvi del koncerta je bil posvečen verskim pesmim, kot so Oče naš, Ave Marija in Svetovečerna. Po krajšem odmoru pa smo publiki predstavili še vrsto ljudskih pesmi v slovenščini, katerim smo dodali še znano italijansko iz Neaplja Muna-stero'e Santa Chiara. Večina pesmi, ki smo jih zapeli, je nastala pod roko slovenskih zamejskih avtorjev. Naj omenimo Aleksandra Vodopivca, Adija Dane- Skupinski posnetek za spomin na doživeto gostovanje va, Hilarija Lavrenčiča, Pavla Merkuja in Vasilija Mirka. Pesem Še rož'ce so žalovale, z moško in žensko solistično vlogo, je bila publiki posebno všeč, saj jo je nagradila z res bučnim aplavzom. Z našim programom smo italijanskemu občinstvu hoteli predstaviti delček naše slovenske kulture in pevske tradicije. Pred izvedbo smo vsako pesem tudi predstavili s kratkim prevodom besedila in tako pojasnili vsebino, da so se poslušalci vživeli v melodije. Nastop smo sklenili še med nami zelo priljubljeno dalmatinsko pesmijo Vela luka. Po končanem koncertu so nas zelo razveselile pozitivne kritike in odobravanja, ki smo jih bili deležni. Res številni poslušalci in glasbeni mojstri so se nam približali, nam čestitali in povprašali še marsikaj o naši zemlji, jeziku, kulturi in glasbi. Nedeljsko jutro je bilo namenjeno izletu na arheološko najdbišče starega rimskega mesta Saepinum. Sprehod po arhaičnih tlakovanih rimskih ulicah, mimo ogromnih stebrov in izklesanih ka-pitelov, je bil res posebno doživetje. V starem amfiteatru smo pevci preizkusili akustiko tako, da smo zapeli nekaj slovenskih pesmi. Nekateri radovedni turisti so prisluhnili melodiji in slovenski besedi. Po obilnem kosilu, na katerem so nam postregli s tipično hrano, je bil na vrsti drugi nastop. Koncert smo v natrpani dvorani Convitto nazionale M. Pagano, oblikovali skupaj z gostujočim zborom Samnium Concentus in z vokalno skupino Aulos iz Beneventa. Izvedli smo devet pesmi, nekaj ljudskih, nekaj sakralnih. Slovenski jezik je tudi ta večer ponovno pritegnil zanimanje številnih udeležencev. Po izmenjavi daril smo vsi nastopajoči pevci zaključili večer s skupno pesmijo Alta trinita beata. V ponedeljek je napočil trenutek slovesa. S težkim srcem, a polni zadoščenja smo se morali posloviti od Cam-pobassa in novih znancev. Obljubili so nam, da nas bodo naslednjo pomlad obiskali, tako jim bomo mi predstavili Kras, mesto Trst, našo kulturo in seveda domačo gastronomijo. Izkušnja je bila res enkratna; iskreno se zahvaljujemo pevkam ženskega zbora Samnium Concen-tus in pevovodji. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Medgeneradjska pomoč Če se v božičnem času vsaj za hipec zamislimo v to, kar je najbolj pommebno, bomo raje opustili nakupovalno mrzlico in se posvetili medčloveškim odnosom in toplini doma. Sedaj je priložnost tudi za pozornost do starih staršev, katere smo morebiti med letom nekoliko zanemarjali. Pomembni so - o njih so se strokovnjaki velikokrat razpisali: »Še sreča, da imamo nono in no-nota!« Vendar je za razvoj primerne komunikacije med vnuki in starimi starši pomembna njihova stalna prisotnost v širši družini. Spremljajo naj otrokovo pot od rojstva. Najbolj bistveni so zgodnji stiki, saj je prvo življenjsko obdobje za vsakega posameznika najbolj pomembno in ga zaznamuje za življenje, ker so v tistem času pridobljene izkušnje nenadomestljive in pomenijo osnovo za vse kasnejše medosebne stike. Zelo zgodnji stik dojenčka s starimi starši (in nedvomno tudi v obratni smeri) je izredno pomemben, saj so že prva izmenjava pogledov in prvi občutki skupne navzočnosti osnova za nadaljnjo navezanost. Vezi med vnukom in starimi starši so toliko bolj trdne in vztrajne, kolikor zgodnejše so. V daljšem obdobju se nedvomno lahko taki stiski kvalitetno nadgradijo, če so tudi stari starši soudeleženi pri otrokovem razvoju, spoznavajo vse novosti v zvezi z otrokovim postopnim odkrivanjem sveta, vstopanjem v šolo, spoznavanjem družbe. Ko začne otrok obiskovati šolo, odkrije nov svet, ki od njega naenkrat nekaj zahteva: naloge, učenje in druge povsem nove obveznosti. None in nonoti so morebiti na vse to že pozabili, saj je preteklo veliko let, odkar so bili starši tudi sami. Sedaj pa morajo vse obnoviti, če jim je dana ta priložnost. Zopet se uvajajo v skoraj pozabljene postopke, ko začne otrok govoriti o stvareh, ki jim niso več tako blizu. Če pa so, nasprotno, stari starši na nek način »izolirani«, če jim njihovi otroci ne privoščijo, da bi se zbližali z vnuki, se tudi vnuki odtujijo od starih staršev in oboji med seboj nimajo več dialoga, ki bi ga lahko gojili. Med obema generacijama mora obstajati stik za medsebojno zaupanje tistih, ki bi radi predali svoje izkušnje in svoja doživetja in onih, ki šele vstopajo v življenje. Če je vez trdna, obstaja še takrat, ko vnuki odrastejo. Vnuki, ki imajo priložnost živeti s starimi starši, so tudi do drugih starih ljudi veliko bolj potrpežljivi, razumevajoči in pozorni, saj na nek način vedo, kaj se dogaja s starimi ljudmi. Svoje izkušnje z dedki in babicami uporabijo za stike z drugimi ljudmi iz starejše generacije. Ti jim niso več tuji, kakor da bi bili bitja z drugega planeta. Navadno se otroci, če jim je dana možnost pogostih stikov, zelo dobro razumejo s starimi starši. Večinoma so nonoti potrpežlji-vejši od staršev, pogovor z vnuki jih ne dolgočasi, pripravljeni so za igro in za pripovedovanje pravljic. Voljni so poslušati o težavah, ki jih ima otrok pri starših, ne da bi se jezili in brez nesorazmernih pričakovanj. Današnji stari starši izhajajo iz dobe, ki je bila popolnoma drugačna od sedanjega časa, časa njihovih vnukov. V zadnjih petdesetih letih se je toliko spremenilo v družbenem življenju, da so okoliščine in dogodki ter način življenja, iz katerih izhajajo starejše generacije, novim odraščajočim ljudem nedoumljive. Nekateri no-noti se še spomnijo vojne, drugi na stanovanja brez tekoče vode, kjer se je pitna voda hranila v škafu, na bivališča z zunanjim straniščem, brez kopalnice. Na pripravljenost opraviti pot peš ali z javnim prevozom, s kolesom, (ki ni bilo športno)... Na redko posejane stalne telefone. Na gospodinjstva, ki niso poznala hladilnikov, na iznajdljivost predelovanja starih oblačil, obutve in drugih predmetov v nekaj povsem novega in še vedno uporabnega. Na »dedovanje« oblek in čevljev od starejšega na mlajšega člana širše družine. Na popolno odsotnost televizije in, ko je prišla na redke domove, na druženje in komentiranje ob skupnem gledanju nekaterih najbolj priljubljenih oddaj v široki družbi prijateljev, sorodnikov in znancev itd. Danes pa že kmalu malček pred nonotom ve, na kateri gumb naj pritisne, da se bo povezal z nekom na drugi strani sveta, gledal podobe iz satelita, se pogovarjal na razdalje, ki so se do včeraj zdele nepremostljive. Otroci iz obdobja elektronike pač! Kar umestno je vprašanje, ali se lahko stari starši in vnuki danes sploh razumejo? Ali vnuki sploh vedo, o čem jim pripovedujejo stari starši, ko ti s spominom zahajajo v svoj mladi čas? Mogoče pa to ni tako pomembno in je važnejše, da drug drugega spoštujejo in imajo priložnost biti skupaj. Tako se pri enih in drugih izostri čut za medsebojno spoznavanje: kako drugi stvari doživlja, kako jih sprejema, kaj ga veseli in kaj ga žalosti. Otrok se nauči, mora z različnimi ljudmi govoriti drugače in da se ljudje različno odzivajo. Odvisno je od tega, s kom se pogovarjaš. Nekateri vnuki in nonoti izbirajo za pogovor samo določene teme, drugi pa se lahko pogovarjajo o katerikoli zadevi. Odvisno tudi od tega, v kolikšni meri so stari starši odprti nasproti novostim in sodobnim družbenim spremembam. Vloga starih staršev je v otrokovem razvoju zelo pomembna, zlasti v »kriznem« obdobju, kakršno zna biti puberteta. Silovite telesne spremembe silijo mladostnika, da se ukvarja predvsem sam s seboj. Marsikaj ga vodi v čustveno nestabilnost. V tradicionalnih kulturah se odraščajoči člani podajajo po sledeh odraslih, mladi se učijo od starejših in vedo, kako se morajo obnašati v vsakem starostnem obdobju. V sodobni družbi pa se je uveljavila posameznikova široka svoboda, ki česa takega ne dopušča več. Mladostnike spodbujamo, naj ubirajo svojo pot, naj samostojno iščejo vlogo v družbi. Lahko si iz raznolikosti sodobnega življenja izoblikujejo svoje mnenje in svojo lestvico vrednot. Jemati svoje starše za vzornike, ko iščejo svojo osebno identiteto, je staromodno. Še več: za uveljavljanje svojega »prav« držijo svoje starše in njihove nastavitve na določeni razdalji. Na silo se od njih oddaljijo in zavračajo njihov načina življenja. Včasih pride do težkih besed, ki bi si jih bili starši nikoli ne želeli izreči, vendar jih v svoji šokiranosti zaradi mladostnikovega silovitega ločevanja od njih izustijo. Velikokrat lahko v takih kriznih trenutkih pomagajo prav stari starši, če jih vnuki sprejmejo na pravi način, in vidijo v njih neko pozitivno naravnanost. Stari starši pa so po drugi strani od blizu izkusili puberteto pri svojih lastnih otrocih in sedaj učinkujejo boljše iz večje generacijske oddaljenosti. Svoje vnuke imajo radi, do njih so potrpežljivi in dopustljivejši kot njihovi prezaposleni starši. Če jih znajo še poslušati, je to mladostniku najbolj dragocena pomoč, saj lahko svoje misli izrazi z drugačnega izhodišča. (jec) 6 Sobota, 18. decembra 2010 ITALIJA / izgredi v rimu - Notranji minister v senatu poročal o torkovih nasilnih protestih Maroni kritiziral sodnike, ker so izpustili pripornike Alfano poslal inšpektorje in izzval ostro reakcijo združenja sodnikov ter javnih tožilcev ANM politika Bersani ponuja zavezništvo tretjemu bloku BRUSELJ, RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj v Bruslju ob robu evropskega vrha izrazil prepričanje, da bo vladal do naravnega izteka mandata v letu 2013. Odločno je zanikal, da bi kupoval glasove v parlamentu, potrdil pa je, da se bodo vladni večini v kratkem pridružili novi parlamentarci iz vrst sedanje opozicije. Bilo naj bi jih osem. Berlusconi je časnikarjem zaupal, da bi še vedno rad osnoval stranko, ki bi v Italiji združevala vse sile, včlanjene v Evropsko ljudsko stranko, a pristavil je, da mu leta narekujejo previdnost. Medtem je italijanske politične vode razburkal voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ki je v včerajšnjem intervjuju za dnevnik La Re-pubblica ponudil zavezništvo pravkar rojenemu tretjemu bloku. Pristavil je, da je v ta namen pripravljen »žrtvovati« primarne volitve za določitev premierskega kandidata, o katerih se je pred časom načelno že dogovoril z voditelji drugih levosredinskih strank. Na predlog se je takoj odzval vodja UDC Pier Ferdinando Casini. Dejal je, da ni mogoče oblikovati zveze proti Berlusconiju, je pa potrebno razmišljati o času po Berlusconiju. Bersanijevo potezo je označil kot »av-tokritično«, poudaril pa je, da je tretji blok avtonomen od ostalih dveh. Novo Bersanijevo stališče pa je naletelo na negativne odzive na levici in v delu Demokratske stranke. Negativno sta ga ocenila voditelja Levice ekologije in svobode Nichi Vendola ter Italije vrednot Antonio Di Pietro, med demokrati pa sta se kritično oglasila Ignazio Marino in Nicola Zin-garetti. Roberto Maroni ansa RIM - »Spoštujem odločitev sodnikov, vendar se z njo ne strinjam.« Tako je povedal notranji minister Roberto Maroni, ko je včeraj v senatu poročal o torkovih izgredih v Rimu in izrazil negativno oceno o izpustitvi iz pripora vseh protestnikov. »Gre za nasilneže, ki so izkoristili proteste, da so dali duška svoji agresivnosti, in ki bodo zelo verjetno to ponovili ob prvi priložnosti,« je dejal minister. Maroni je pohvalil policijo, češ da je za-jamčila pravico do izražanja in se inteligentno soočila z nasilneži, saj bi lahko prišlo do žrtev. Po drugi strani pa je odločno zavrnil domnevo, ki jo je izrazila načelnica Demokratske stranke Anna Finocchiaro, da naj bi bili med nasilneži policijski provokatorji. »Gre za neosnovano domnevo, ki je povrh brez potrebe žaljiva,« je dejal. Pravosodni minister Angelino Alfano pa je naročil ministrskim inšpektorjem, naj preverijo, ali je bila odločitev sodnikov, da izpustijo protestnike, sprejeta korektno. Na tak način pa je vlada stopila na prste sodnikom, ki so takoj ostro reagirali. »Priče smo nedopustnemu vmešavanju v avtonomijo sodne oblasti, ki bi lahko otežkočilo ugotavljanje odgovornosti storilcev kaznivih dejanj,« je združenje sodnikov in javnih tožilcev ANM zapisalo v sporočilu za javnost. Združenje je obsodilo nasilje in vandalstvo, ki je po nekaterih ocenah povzročilo za 20 milijonov evrov škode, poudarilo pa je, da je treba spoštovati načelo, da je vsakdo nedolžen, dokler mu ni dokazana krivda. Sicer pa bodo izpuščeni priporniki deležni procesa. Medtem se že pripravljajo novi protesti. Prihodnji teden bo namreč senat obravnaval reformo univerze ministrice Gelmini-jeve, ki jo je poslanska zbornica odobrila 30. novembra. Zaključno glasovanje bo predvidoma v sredo, 22. t. m., že dan prej pa se bodo obnovili protesti študentov, raziskovalcev in profesorjev. Premier Silvio Berlusconi je včeraj izrazil prepričanje, da bo reforma dokončno sprejeta. vreme - Težave v cestnem, letalskem in železniškem prometu Sneg prekril Italijo Predsednik Toskane Enrico Rossi zelo kritičen do italijanskih železnic - V L'Aquili 16 stopinj pod ničlo FIRENCE - Sneg je včeraj pobelil Apeninski polotok, skoraj vse dežele od severa do juga pa je tresel mraz. Največje težave so bile včeraj v cestnem, železniškem in letalskem prometu. V Toskani so zaradi obilnih padavin zaprli letališči v Firencah in Pisi. Dopoldne je bila eno uro zaprta železniška postaja v Monzi, težave so imeli tudi na firenški postaji Santa Maria Novella, od koder so proti drugim postajam preusmerili predvsem hitre vlake. Predsednik toskanske deželne uprave Enrico Rossi je bil do vodstva italijanskih železnic zelo kritičen, organizacijo je opisal kot katastrofalno, »saj se je vse ustavilo zaradi nekaj centimetrov snega«. Na večini avtocest in državnih cest je bil promet upočasnjen z občasnimi zastoji. Pozno popoldne je bil popolnoma paraliziran avtocestni odsek A1 pri Firencah, težave so povzročili vozniki tovornih vozil, ki so se odpravili na pot brez verig. Snežilo je tudi v Rimu, kjer je prišlo tudi do številnih poledic. Sneg je v Benetkah pobelil trge in mostove, nenavaden dan pa je bil tudi v Livornu, kjer je bela odeja legla na plaže. Zelo mraz je bilo v Abrucih, v L'Aquili so zabeležili 16 stopinj pod ničlo. Na Trgu sv. Marka v Benetkah so se včeraj kepali ansa Svetovalci Brambillove naj bi delali za stranko RIM - Računsko sodišče je uvedlo preiskavo o strokovnih svetovalcih ministrstva za turizem, ki naj bi v resnici delali za stranko. Gre za 10 do 15 bivših uslužbencev družbe Medisaet, ki jih je ministrica Michela Vittoria Bram-billa vzela v službo za ministrstvo, češ da se bodo ukvarjali s podobo Italije v svetu, v resnici pa naj bi delali za t. i. Krožke svobode, ki jih Brambillova vodi v okviru Ljudstva svobode. Demokratska stranka in Italija vrednot sta izrazili prepričanje, da bi morala Brambillova odstopiti, če bi se obtožbe izkazale za resnične. Ministrica pa je v noti za tisk izjavila, da gre za natolcevanja. Revni priseljenci niso dolžni spoštovati izgona RIM - Ustavno sodišče je razsodilo, da revni ilegalni priseljenci, ki nimajo sredstev za potovanje, niso dolžni spoštovati odredb o izgonu iz države. V tem smislu je treba popraviti vladni odlok o varnosti, ki je stopil v veljavo lanskega julija in določa, da je ilegalno priseljevanje kaznivo dejanje. Berlusconi svoje poslanke obdaril z dragimi prstani RIM - Premier Silvio Berlusconi se je poslankam svoje stranke Ljudstvo svobode za podporo pri glasovanju o nezaupnici vladi, ki jo je ta v torek prestala, zahvalil na drag način. Za božično darilo jim je namreč podaril 1400 evrov vredne prstane z dragimi kamni v barvah italijanske zastave. Naročil naj bi jih sam, dobile pa so jih vse poslanke njegove stranke. Feltri in Belpietro delničarja dnevnika Libero MILAN - Vittorio Feltri bo 21. t. m. zapustil dnevnik Il Giornale, ki je last premierjevega brata Paola Berlusconija, in se pridružil Mau-riziu Belpietru pri vodenju dnevnika Libero, ki ga izdaja družina Angelucci. Feltri in Belpietro bosta tudi delničarja Libera, kolikšen bo njun delež, pa niso sporočili. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV The New York Times: Italija nujno potrebuje reforme, nove voditelje, nove volitve in bolj pošten način vladanja Sergij Premru Italija si je ta teden priborila kar nekaj rekordnih dosežkov. V skupini držav OECD se je s tretjega mesta povzpela na drugo glede davčnega pritiska, ki je lani narasel na 43,5 odstotka BDP. Tako je prehitela Belgijo in po tej poti bo kmalu dosegla Švedsko in Dansko na vrhu lestvice. Sicer severni državi v zameno za visok davčni pritisk nudita svojim državljanom socialne in druge storitve, ki si jih v Italiji niti ne sanjamo. Italiji pripada tudi evropski rekord davčne utaje, ki je letos dosegla skoraj 55 odstotkov celotne davčne osnove za skupnih 160 milijard neplačanih davkov in tako polotoku zagotovila prvo mesto v Evropski uniji. Italija pa je obenem zdrknila na predzadnje mesto glede zaposlitve mladih med 15. do 24. letom starosti. Povprečje mladinske zaposlenosti v 33 državah OECD znaša 40,2 odstotka, v Italiji pa samo 21,7 odstotka, za apeninskim polotokom zaostaja samo še Madžarska z 18,1 odstotka. Tudi v tem primeru je na dobri poti, da se prebije naprej ... do repa lestvice namreč. Sicer pa je resnični »podvig« tedna, s katerim je Italija »zablestela« na mednarodnem prizorišču - nasilje v Rimu. Poleg pouličnih izgredov je prišlo do fizičnih »kratkih stikov« tudi v sami poslanski zbornici na koncu glasovanja o zaupnici premieru Berlusconi-ju, pa tudi v senatu, kjer si je na zasedanju komisij za ustavna vprašanja in za pravosodje predstavnik Demokratske stranke Enzo Bianco zagotovil dva udarca s pestjo po obrazu. Če se pretepajo v parlamentu, zakaj se ne bi tepli tudi na ulicah? Z medijskega vidika je zanimivo, da sta spopade v rimskem središču neposredno oddajali satelitski televiziji Cnn in Euronews, prenosa pa ni nudila nobena italijanska mreža. Mimo prerekanj in prerivanja v parlamentu in v neposredni okolici pa so tuji mediji seveda poročali predvsem o zaupnici, ki si jo je Berlusconi izboril za peščico glasov. Pri 74 letih in 16 let po nastopu v politiki je še vedno tam, ugotavlja švicarski Le Temps, in to kljub umiku dolgoletnega zaveznika Finija. Po dolgih mesecih napetosti zaradi zahteve predsednika poslanske zbornice po večji notranji demokraciji v stranki, je Fini podprl nezaupnico prepričan, da »Cavalie-re« ne razpolaga več z večino glasov, vendar se je zadeva iztekla Berlusconi-ju v prid. V resnici gre samo za »navidezno zmago«: Berlusconi je sicer rešil vlado, vendar se bo odslej moral spopadati z vedno večjimi težavami v parlamentu. Frankofonski dnevnik pa meni, da je resnični problem dejstvo, da vsaj zaenkrat ni resnične alternative zaradi razdrobljenosti opozicije. Tudi Financial Times ugotavlja, da gre za premierovo Pirovo zmago, sicer pa se tudi opozicija nima kaj veseliti, ker je propad nezaupnice osvetlil zmedo, ki vlada v njenih vrstah. Resnični poraženec je Italija, piše londonski finančni dnevnik, kot velikokrat, odkar Berlusconi »burkaško« vodi državo, saj je izid glasovanja samo podaljšal politično paralizo. Sedma gospodarska sila na svetu krvavo potrebuje reforme: vsak četrti mlad je brez dela, razvoj gospodarstva je anemičen, javni dolg je dosegel 1.800 milijard evrov. Berlusconi je doslej dokazal, da ni kos tem izzivom, resnična italijanska tragedija pa je, da se še ni pojavila osebnost, ki bi ga lahko odslovila. Londonski gospodarski tednik The Economist ugotavlja, da 14. december, s pouličnimi izgredi in z zaupnico v parlamentu, ni bil lep dan za italijansko parlamentarno demokracijo. Prihodnost je negotova, Berlusconi vodi vlado brez solidnega zavezništva in bo moral krmariti iz krize v krizo in iz dneva v dan zbrati zadostno večino za odobritev posameznih zakonov. Predvsem pa mora upati, da bo ostal v sedlu, dokler ne bo kriza premoščena in njegova popularnost spet visoka, meni The Economist. Berlusconi je preživel nezaupnico, vendar njegova diskreditirana vlada ne sloni več na potrebni večini, da bi lahko vodil državo, in Italija si takega stanja ne more privoščiti še dolgo časa, piše The New York Times. Brez odlašanja so potrebni reforme, novi liderji, nove volitve in bolj pošten način vladanja. Glede vsega tega je Berlusconi padel na izpitu in beleži popoln osebni polom. Mednarodni trgi so zaskrbljeni, ker je gospodarska rast v Italiji skrajno šibka in se Italija utaplja zaradi razširjene korupcije in birokracije. Doslej ni bilo alternative Berlusconiju, ker je znal združevati sicer razcepljeno desnico, sedaj pa se je izkazalo, da ni več sposoben niti tega. Na drugi strani je razdrobljena leva sredina, ki se ne zna združiti okrog potencialne nove vlade, piše NYT. »Berlusconi je živi mrtvak, zombi, a skrajno nevaren, ker politično še ni mrtev.« Gre za oceno znanega inte- lektualca Umberta Eca, ki jo navaja argentinski Clarín, ki piše, da kljub vsemu milijoni Italijanov še vedno občudujejo premiera, ker pooseblja njihove »prepovedane sanje«: igračkanje z ženskami in davčno utajevanje. Vsekakor si je premier zapravil izreden uspeh na predlanskih volitvah, ko je z zaveznikom Bossijem dosegel trdno večino v obeh vejah parlamenta. Danes pa bo s peščico glasov prednosti težko vodil državo, meni dnevnik iz Buenos Airesa. Pa še novička z našega konca. Ameriški mesečnik The Atlantic objavlja tretji del reportaže o vinu, ki je najprej bila posvečena Benetkam, potem vinu na meji med Italijo in Slovenijo, tokrat pa prav področju na naši strani nekdanje meje. Pod naslovom »Dogodivščine na bolj malo znanem italijanskem vinarskem območju« ugledna literarno-kulturna revija iz Bostona poroča o Vo-dopivčevi vitovski iz Koludrovice, o Škerkovi osmici v Praprotu, o pokušnji vin v devinskem gradu, o tržaški univerzi kave in o večerji v gostilni Deve-tak na Vrhu, kjer se je dopisnici pridružilo še nekaj domačih vinogradnikov. Iz reportaže izhaja prikupna slika našega malega, a zelo kakovostnega vinarskega in kulinaričnega območja. 405 Sobota, 18. decembra 2010 ŠPORT / Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Pokrajina: proračun 2011 po meri krajevnega ozemlja Vreden 104 tisoč evrov - Pozornost delu, šolstvu, kulturi, varnosti na cestah Najlepši kompliment včeraj odobrenemu proračunu tržaške pokrajine za leto 2011 je dal svetnik opozicije Andrea Mariucci. »To ni volilni proračun,« je ocenil in s tem raznežil predsednico pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat. Kajti: znano je, da krajevne uprave zadnje leto mandata rade prikrojijo proračun svojim volilnim potrebam. V iskanju čim večjega bodočega konsenza delijo sredstva tistim organizacijam in ustanovam, za katere vedo, da jih bodo med volilno kampanjo podprle. Predsednica Bassa Poropat je dobro uro po odobrenem proračunu (izglasovan je bil z glasovi levosredinske večine, des-nosredinska opozicija je glasovala proti) pojasnila, zakaj »njen« zadnji proračun ni mogel biti »volilni«. Prvič zaradi gospodarske krize, ki preprečuje vsakršno raz-sipavanje z denarjem. Drugič zaradi vse skromnejših prenosov sredstev z dežele na pokrajino. Tretjič, ker je večina teh prenosov obveznih, to je vezanih na določene posege in jih ni mogoče preusmerjati drugam (na primer v psevdo-volilne namene ...). V takih pogojih se je pokrajinska uprava držala svetega načela prioritete: delo, šolstvo, kultura, posegi za varnost na cestah, stiki s celotnim pokrajinskim ozemljem, ovrednotenje krajevnih proizvodov. Proračun 2011 je vreden nekaj več kot 104 milijone evrov. Je skromnejši kot prejšnja leta, s krčenjem sredstev na domala vseh področjih, je pa uravnovešen in zasleduje cilje pokrajinske levosredinske uprave: solidarnost, večkulturnost, pravico do dela. »To je resen proračun, ki skuša omiliti učinke vsesplošnih vladnih krčenj,« je med razpravo poudarila načelnica Stranke komunistične prenove Elena Legiša, ki je tudi razkrila sterilno »igro« desnosre-dinske opozicije: »Skuša prizadeti pravice Slovencev v Italiji, kar je v Evropi brez meja kar se da smešno.« Na tiskovni konferenci je vodja Demokratske stranke Maria Monteleone spomnila, da je pokrajinska uprava v zadnjem letu odobrila nov statut in pravilnik, ki omogočata rabo slovenskega jezika v pokrajinski skupščini. Predsednik komisije za javna dela Zoran Sosič je izpostavil »občutljivost uprave do slovenske manjšine, ki ima sedaj možnost izražanja v skupščini.« Svetnik Demokratske stranke Massimo Veronese pa je poudaril, da »smo v petih letih vlade smo kot leva sredina dokazali, da se da marsikaj spremeniti. Veliko smo vložili v vzdrževanje pokrajinskih cest, podprli smo kulturne in športne pobude ter prireditve, spodbujali razvoj Krasa. Slovenska manjšina je danes sestavni del pokrajinske skupnosti, slovenska kultura, zgodovina in prisotnost predstavljajo pomembni del pokrajinske identitete,« je ocenil Veronese. V proračunu so med javnimi deli na prvem mestu posegi za posodobitev šolskih poslopij, vsega skoraj 8 milijonov evrov. Pokrajinska svetnica (in šolnica) Ma-riza Škerk je bila nadvse zadovoljna, ker se bo prihodnje leto končno začela prenova poslopja poklicnega zavoda Jožefa Stefa-na na območju nekdanje psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Dela, vredna skoraj 2 milijona evrov, so bila pred kratkim oddana v zakup, opravilo jih bo podjetje iz Veneta. Med ostalimi javnimi deli je za Kras še posebej pomembna gradnja nadvoza nad železnico pri Šempolaju, vredna 2 milijona in pol evrov. Po sto letih čakanja bo nevarni prehod čez železnico končno odpisan, je spomnil svetnik Sosič. M.K. www.primorski.eu1 Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat (v sredini) med včerajšnjo tiskovno konferenco o pokrajinskem proračunu kroma sodstvo - Včeraj predstavili obračun delovanja Dragocena vloga mirovnega sodnika, i s svojim delom razbremenjuje sodišče Urad tržaškega mirovnega sodnika je včeraj na sedežu v Ulici Coro-neo prvič predstavil obračun delovanja (foto Kroma). Urad ima od leta 1995 pomembno dolžnost, da s svojim delovanjem omejuje število sodnih postopkov, s katerimi so sodniki sistematično preobremenjeni. Mirovni sodniki opravljajo svojo nalogo kar dobro, saj so v zadnjih treh letih zabeležili 28 tisoč novih pravnih postopkov in jih skoraj vse zaključili. Na predstavitvi pa je bilo ob pozitivnih podatkih poudarjeno, da je število osebja zelo okrnjeno, saj naj bi primanjkovalo 70 odstotkov predvidenih sodnikov in tretjina uradnikov. Razvojni načrti zadevajo povečanje učinkovitosti in izboljšanje rezultatov, pri čemer naj bi odločilno vlogo odigrale tehnološke posodobitve, le-te pa pogojuje količina razpoložljivih sredstev. APrimorski ~ dnevnik Članska večerja Kmečke zveze Včerajšnje slabo vreme je prekrižalo račune tudi Kmečki zvezi, ki je morala prenesti že napovedano člansko večerjo. Ta seveda bo, in sicer v torek, 21. decembra, ob 19.30 v Zagradcu 2, kjer domuje kmečki turizem Milič. Kmečka zveza vabi vse člane, da se večerje udeležijo. Dela na vodovodu v Krogljah in Dolini Tehnični urad Občine Dolina obvešča, da bo zaradi vzdrževalnih del na občinskem vodovodnem omrežju v ponedeljek, 20. decembra od 9. do približno 14. ure prekinjena dobava vode v Krogljah in Dolini (v gornjem predelu). Če bodo vremenske razmere neugodne, bodo dela preložili na prvi dan, ko bo mogoče izvesti popravila. Kvestorjeve misli po neredih v Rimu Tržaški kvestor Giuseppe Padulano se je včeraj srečal z osebjem kvesture, da bi si izmenjali voščila. Ob tej priložnosti je spregovoril o nemirih v Rimu in izrazil zaskrbljenost nad današnjim težkim trenutkom. Poudaril pa je, da mu občutljivost Tržačanov in sposobnost policistov vlivata optimizem. »Naredili bomo vse, da bo zajamčena svoboda mišljenja, osamiti pa moramo nasilne skupine, ki destabilizi-rajo mesta,« je dejal kvestor. Srečanje je obogatil nastop gojencev konser-vatorija Tartini. Vinjen prepirljivec Pri Sv. Jakobu sta se v četrtek zvečer med seboj ovirala avtomobila, zaradi česar je med voznikoma prišlo do kratkega stika. Prepir je bil tako glasen, da so mimoidoči poklicali policijo. Ob prihodu agentov voznikov ni bilo na spregled, v bližini pa so kmalu opazili avtomobil, ki je po enosmerni ulici vozil v napačni smeri. Policisti so vozilo ustavili in ugotovili, da je 50-letni Tržačan R. Z. vinjen. Alkotest je to domnevo potrdil in ko so čakali na lastnico avtomobila, so možakarju sporočili, da ga bodo prijavili in mu odvzeli vozniško dovoljenje. Novica ga je tako razkačila, da je s pestmi napadel agente. Nasilno obnašanje se je nadaljevalo v policijskem avtomobilu, zaradi odrgnin so moškega odpeljali v katinarsko bolnišnico, nato pa (zaradi povzročanja poškodb) v pripor. podjetje graphart - V luči finančne sanacije podjetja Delavci so si oddahnili Kapitalski družbenik bo v prihodnjem tednu delavcem nakazal eno mesečno plačo, do konca leta pa še dodatni dve - Stanje pripravljenosti pa se nadaljuje Delavci podjetja Graphart (vključno s tistimi iz sorodnega podjetja Deck) so si na včerajšnji skupščini končno lahko malo oddahnili. Novica o kapitalskem družbeniku, ki bi sodeloval pri finančni sanaciji podjetja, je res dobrodošla. Pa še ob božičnem času prihaja ... Kakih štirideset uslužbencev (če zaposlenim v podjetju Graphart, prištejemo še uslužbence podjetja Deck, ki ga ravno tako vodi David Stupar) namreč od avgusta ne prejema rednih mesečnih plač, saj je podjetje zabredlo v hudo finančno krizo. Dalj časa je lastnik David Stupar iskal kakršnokoli rešitev, ki bi podjetju in vsem zaposlenim v njem zagotovila obstoj. Kot kaže, jo je končno našel. Kot nam je že v četrtek zaupal sindikalni zastopnik delavcev Elio Gurtner, je neka finančna družba pokazala zanimanje za nakup podjetja Graphart. To pomeni, da so tako zaposleni delavci kot tudi ostale družbe, ki so se posledično znašle v finančni stiski, rešeni. V sindikalnem tiskovnem sporočilu lahko namreč preberemo, da je kapitalski družbenik zago- tovil, da bo v prihodnjem tednu delavcem nakazal eno mesečno plačo, do konca leta pa še dodatni dve. Nedvomno gre za pozitivno novico, delavci pa so vsekakor zaskrbljeni, saj je dosedanje stanje nevzdržno in potrebna sta korenita sanacija in nov podjetniški načrt. Slednji bo najbrž predvideval posege tako glede zaposlitvene ravni kot glede organizacije dela z uporabo socialnih blažilcev. Ravno zato si sindikati prizadevajo, da bi odgovorna deželna odborništva poskrbela za potrebno izravnavo. Božič je pred vrati in za delavce tokrat ne bo minil v tradicionalnem znamenju miru in topline. Veliko so morali v teh mesecih žrtvovati in zavedajo se, da še bodo morali stisniti zobe. Redno delo bo v podjetju spet steklo v ponedeljek, 20. decembra, delavci pa pri tem opozarjajo, da bodo ohranili stanje pripravljenosti vse, dokler se ne bodo zaključila pogajanja, ne da bi pri tem pristajali na morebitne nadure. Prav tako poudarjajo, da bodo v primeru kršenja obljub, spet prekrižali roke. 8 Nedelja, 19. decembra 2010 TRST / vreme - Od poldneva dalje povsod zapadlo veliko snega Vztrajno in obilno sneženje, težave v prometu so se stopnjevale Ob pravočasnih posegih kar miren popoldan, zvečer močnejše padavine in zaprtje avtocestnega priključka Najbolj so se snega veselili otroci Trst in Kras je včeraj - kot napovedano - zajel pravljični snežni objem, padavine so bile obilne, težave v prometu pa so bile do večera omejene. V vseh občinah so stekle priprave in posegi, s katerimi so omejili posledice sneženja, zvečer pa je sneg pošteno pobelil predvsem Kras in pojavile so se večje težave. Na terenu so bili prostovoljci civilne zaščite, občinski, pokrajinski in deželni uslužbenci, gasilci, prometna policija ter osebje podjetij AcegasAps in Anas. Zvečer so v Trstu kot običajno zaprli za promet najbolj strme ceste, ohladitev je ponekod prinesla prve poledice, največ zmede pa je bilo na avtocestnem priključku. Slednjega je prometna policija okrog 22. ure zaprla za promet pri Nabrežini, v smeri proti Trstu. Trije tovornjaki so namreč zdrseli in se obrnili ter tako zasedli dober del vozišča. Opoldne so debele snežinke pobelile tako Trst kot Kras, sneženje se je v presledkih tudi v Bregu nadaljevalo do noči. Ceste so skoraj povsod posipavali s soljo in pluži-li, tako da se vozniki (razen najbolj neizkušenih) popoldne niso soočali s pretiranimi težavami. Kljub obilnim padavinam so bile vse ceste prevozne, počasen je bil promet na Obalni cesti, zvečer pa so mestni redarji kot običajno zaprli za promet največje strmine - ulici Bonomea in Scala Santa ter zgornji del kroma več fotografij na WWW.primorski.eu Ul. Commerciale. Krajanom in voznikom z zimsko opremo je bil dostop vsekakor dovoljen. Podobno se je zgodilo na ulicah Porta in Chiadino, kjer so bile težave z ledom. Na kraški planoti so bili prostovoljci in občinski uslužbenci redno na delu. Zgoni-ški župan Mirko Sardoč je ob 18. uri potrdil, da je zaenkrat vse pod nadzorom, delo se je nadaljevalo brez prestanka, še naprej pa je snežilo. »Težav ne bi smelo biti, upajmo, da ne bo poledic,« je dejal župan. Koordinator civilne zaščite za repentabrsko občino Angelo Barani je povedal, da so vse ceste prevozne, civilna zaščita je bila od 14.30 na delu skupaj z občinskimi delavci. Napovedal je tudi, da bodo danes zjutraj z občinskim vozilom spet splužili in posipali ceste. Dolinski podžupan Antonio Ghersinich je pozno popoldne prav tako potrdil, da so vsi prostovoljci obveščeni in nekateri tudi že na delu, v primeru poledic so bili pripravljeni s soljo priskočiti na pomoč na Kras. Zvečer se je na cestah na območju Opčin, Proseka, Križa in Nabrežine nakopičilo kar nekaj snega, pluženje pa se ni prekinilo. Ob 19. uri so zaradi nesreč zaprli za promet deželno cesto št. 55 med Štivanom in Sabliči. Deželne ceste je posipavalo tudi 10 vo- Večerni prizor s Proseka zil podjetja FVG Strade. Na slovenski strani meje so bile ceste že popoldne bele, čiščenje se je začelo pozneje. Osebje službe 118 je v celi pokrajini do večera obravnavalo le nekaj padcev brez hujših poškodb, prometna policija je na avtocestnem priključku obravnavala lažji nesreči pri Padričah in Na-brežini, povzročila ju je nespretnost voznikov. Okrog 22. ure pa so zmedo, kot omenjeno, povzročili še tovornjaki. Občina Trst je za težave, povezane s sneženjem, pred dne- kroma vi aktivirala telefonsko številko 040-366111, ki je sinoči doživela pravi plaz klicev. Tržaški mestni redarji so bili s šestimi patruljami na delu celo noč, osebje Acegasa prav tako. Deželna meteorološka agencija Osmer je za danes napovedala izboljšanje in konec sneženja, proti večeru naj bi predvsem na Krasu prišlo do nove ohladitve. Jutri naj bi bilo vreme spremenljivo, podnevi naj bi se temperatura dvignila. (af) Naš Silvio ni naš Napis »Nas Silvio« (slika zgoraj), domiselna miniaturna parodija mogočnih napisov na Sabotinu in Kokoši, posvečenih maršalu Titu, se je na državni cesti 202, nekaj sto metrov pred tunelom pod Katinaro v smeri proti Krasu, pojavil dan po Berlusconijevi torkovi zmagi v poslanski zbornici, vendar je bilo njegovo »življenje« kratkotrajno. Ze v petek popolne je keramični napis razbit ležal na tleh (slika spodaj). Bržkone se je nad njim znesel pristaš ... Silvia, ne pa očitno še vedno izjemno moteče besede ... naš. S strešico ali brez nje! Radio brez meja: tokrat o slovenistiki Radio Trst A bo jutri ob 12. uri predvajal oddajo Radio brez meja, ki je sad sodelovanja treh radijskih uredništev, in sicer Izobraževalnega programa Radia Slovenija, slovenskega programa ORF iz Celovca in programskega oddelka Radia Trst A. Tokratno radijsko srečanje bo posvečeno predstavitvi delovanja Inštitutov za slovenistiko na univerzah v deželi Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem ter njihovemu družbenopolitičnemu pomenu v obmejnem prostoru. Govor bo o položaju slovenščine na omenjenih inštitutih, o tem, kaj lahko študij slovenskega jezika in književnosti nudi mladim diplomantom in kako si slovenski jezik tudi preko slovenistik na univerzah zunaj meja Republike Slovenije utrjuje svoje mesto in veljavo v evropskem večkulturnem kontekstu kot eden od uradnih jezikov Evropske unije. Oddajo bodo sooblikovali prof. Miran Košuta, predstojnik katedre za slove-nistiko na Filozofski in leposlovni fakulteti Univerze v Trstu, prof. Roberto Da-pit, ki poučuje slovensko literaturo in antropologijo na univerzi v Vidmu, dr.Herta Maurer Lausegger z Inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu in mag. Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja programa Slovenščina na tujih univerzah in evropski izzivi. Program je pripravil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Pogovor z gosti v studiu bo vodila novinarka Radia Slovenija Janina Jenko, za režijo je poskrbela urednica Ines Škabar. Ponovitev oddaje Radio brez meja bo na sporedu v ponedeljek, 20. decembra, ob 14.10. kmetijstvo »Tondo je bil mož beseda« Deželni svet je - kot smo poročali - namenil nadaljnih 300 tisoč evrov za preureditev tržaškega brega. V zvezi s to odločitvijo izraža Kmečka zveza zmerno zadovoljstvo ter se zahvaljuje predsedniku FJK Renzu Tondu. Slednji je namreč spoštoval obljubo, ki jo je dal predsedniku KZ Francu Fabcu pred razpravo v deželnem svetu, da bo deželna uprava spoštovala obveze glede sporazuma za uresničitev medregijske oznake za vina "Prosecco DOC". Zahvaljuje se tudi odborniku Claudiu Violinu, da je omenjeno postavko v proračunu podprl, deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu, ki je dal pobudo za predložitev amandmaja, ter Igorju Kocjančiču, ki se je zavzel za odobritev postavke v proračunu. Pri tem KZ meni, da za dosledno spoštovanje sporazuma o razvoju tržaškega kmetijstva mora deželna vlada zagotoviti večletno stalno postavko v proračunu, da se tako odpravijo morebitne politične spekulacije, ki se ponavadi pojavljajo s strani tržaške desnice in furlanskega lobija na račun razvoja tržaškega kmetijstva. Glede na izvajanje sporazuma samega KZ apelira na vse občine v tržaški pokrajini, zlasti pa na tržaško in devin-nabrežinsko, da v najkrajšem času izvedejo potrebne postopke za vključitev svojega ozemlja v melioracijski konzorcij posoške ravnine in s tem omogočijo omenjenemu konzorciju, da izvede preureditvena dela na tržaškem bregu. Mimo vseskozi naklonjene drže odbornika za kmetijstvo Violina se svetnik Gabrovec izrecno zahvaljuje predsedniku Dežele Tondu, »ki je na lastno pest in dobesedno zadnji hip preprečil, da bi nenaklonjena večina v deželnem svetu v celoti pokopala moj popravek v višini milijona evrov. To je razkačilo tržaške desničarje, kar pa ni bistveno vplivalo na Ton-dovo držo. To je potrebno priznati zaradi spoštovanja do Renza Tonda kot osebe, ki je v nelahki situaciji pokazal, koliko je vredna beseda prej moža kot politika,« je v izjavi napisal deželni svetnik Slovenske skupnosti. veliki trg - Postanek posebne skupine popotnikov Iz Šanghaja pripeljali v Italijo zastavo svetovnega expoja Na Velikem trgu se je fotografu včeraj dopoldne nastavila prav posebna skupina popotnikov. Člani dveh avtomobilskih klubov iz Lombardije so se na poti iz Šanghaja v Milan malo pred ciljem ustavili tudi v našem mestu in se srečali s predsednikom deželne uprave FJK Renzom Tondom. Skupino sestavljajo navdušenci srednjih let, ki so iz Kitajske v Italijo prinesli zastavo svetovnega expoja. Potovanje s sta- rimi avtomobili alfa romeo giulia (simboli uspešne lom-bardske industrije - ena giulia ima tržaško registrsko tablico) je trajalo en mesec in se bo zaključilo danes. Raid za mir in prijateljstvo, ki ima tudi dobrodelne namene, je potekal po poti, ki so jo italijanski vozniki prevozili leta 1968, ko so se iz Rima v Peking pripeljali s papeževim mirovnim sporočilom (Pavel VI. je tedaj pisal Mao Zedongu). DELO & PROJEKTI F?1 PROVINCIA di TRIESTE 4[rart |.:ripr¿vilj tltlfdlä uredila Pakr^ra Tra ■ POKRAJINA TRST PRIREJA RES VELIKO ŠTEVILO DOGODKOV BOŽIČNA PRAZNOVANJA MED GLASBO IN SOLIDARNOSTJO Izleti, gledališke predstave, glasba in večerje za ostarele Tudi letos je Pokrajina Trst priredila oziroma podprla bogat niz dogodkov za obdobje božičnih praznikov. Veliko pozornost je namenila ostarelim, gostom domov za ostarele in osebam z motoričnimi motnjami, ki si bodo lahko ogledali predstave, prisluhnili koncertom in se udeležili razvedrilnih dejavnosti. Kot primer naj navedemo dostavo božičnih daril na dom; projekt je namenjen več kot petstotim ostarelim, ki se ne morejo udeležiti izletov, kosil, rezidenčnih bivanj in počitnic iz fizičnih razlogov, zaradi katerih ne morejo zapustiti svojega doma. V istem duhu prireja Pokrajina tudi božično kosilo in koncerte v miljski in dolinski občini. Sorodna ponudba je namenjena tudi območjem občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, kjer je poskrbljeno za prevoz in spremstvo ostarelih na božične sejme v Beljaku in Celovcu, za številna praznovanja Božiča in Svetih treh kraljev, tombole, nagrajevanja in glasbene prireditve. Za najmlajše je uprava, v sodelovanju s kulturnim društvom Mila, poskrbela s potujočo pobudo Dedek mraz 2010, s predstavami in darili za otroke vrtcev, osnovnih šol in igralnih kotičkov pokrajinskega območja. Pri tem seveda ni pozabila na malčke v oskrbi ustanov, kot sta na primer pediatrična bolnišnica Burlo Garofolo in Fundacija Luchetta-Ota-D'Angelo-Hrovatin. Med božičnimi prazniki bo Pokrajina Trst prav tej fundaciji in skupnosti San Martino al Campo razdelila iztržek dobrodelne akcije, ki je potekala med gledališkim festivalom pokrajinske uprave Open door. Gledališča v gledališču 2010. Info: www.provincia.trieste.it ■ POTI ŽENSK Tudi v Trstu »zaščiteni dom« Poslopje dodelila Pokrajina Trst Pokrajina Trst je podpisala konvencijo z odborom za civilne pravice prostitutk - Comitato per i Diritti Civili delle Prostitute Onlus (CDCP) iz Trsta. Konvencija predvideva namembo stanovanjske enote v lasti Pokrajine projektu »zaščiteni dom« za boj proti pojavom, kot so trgovanje z ljudmi, njihovo izkoriščanje in nasilje nad ženskami, v okviru pobud, za katerih promocijo in sofinanciranje skrbi Ministrstvo za enake možnosti, kot predvideva zakon o priseljencih. Pokrajinska uprava na ta način izvršuje ukrepe za promocijo humanih vrednot in za socialno zaščito tistih žensk, ki prijavljajo kriminalne organizacije, katere se ukvarjajo s trgovanjem oseb za spolno ali delovno izkoriščanje. V skladu s svojim splošnim delovanjem si Pokrajina na ta način zastavlja kot cilj promocijo enakih možnosti med moškimi in ženskami, pri čemer želi širiti zavest o nasilju in o resnosti tega pojava, ki krši človekove pravice. V okviru podporne mreže na deželni in državni ravni, za katero skrbijo različni zasebni subjekti tretjega sektorja in jo podpirajo številne javne institucije, bodo s podpisom konvencije ženske, ki sodelujejo pri programih socialne zaščite, imele tudi v Trstu zaščiteni dom s približno 60 kvadratnimi metri površine. V njem bodo lahko stanovale med postopkom uvajanja v družbo in svet dela, kar jim bo omogočilo ponovno pridobitev popolne samostojnosti. SPORT & DOGODKI Športniki v Palači Galatti Pokrajina sprejela športnice »Refoli Rosa« V Palači Galatti so bile športnice rožnatih vetrnih sunkov, Refoli Rosa, sprejete z mladinci ekipe Marathon. Skupina športnic je nastala skoraj naključno, ko je spomladi Odborništvo za šport Pokrajine Trst predlagalo, naj se ustanovi žensko ekipo, ki bi se lahko udeleževala štafete Bavisele 10x1000 m pod geslom Pokrajina Trst za fairplay. Pobuda je nemudoma požela veliko zanimanje, tako da smo od začetnih desetih atletinj danes dosegli štiriindvajset športnic, s katerimi se Pokrajina Trst predstavlja tudi na deželni ravni. Včeraj in danes so namreč Refoli Rosa v Vidmu za štafeto Telethon 24x1 h, dobrodelno tekmovanje z velikim socialnim pomenom. Refoli Rosa niso le športnice, temveč zelo uigrana skupina žensk, ki delajo in ki družinskim ter življenjskim obveznostim dodajajo tudi treninge. Ime se ne nanaša samo na njihove športne dosežke, temveč predvsem na zahtevne življenjske ritme, ki jih nežnejši spol prenaša v sodobnem svetu. ■ URNIKI IN KRAJI DOGODKOV V MESTU IN POKRAJINI DNEVNI KOLEDAR DOGODKOV Bogat niz prazničnih dogodkov Mednarodna hiša žensk prireja v nedeljo, 19. decembra 2010 ob 11. uri v gledališču Basaglia, v Parku pri Sv. Ivanu, Ulica Edoardo Weiss 13, dva koncerta: prvega za duo za klavir in violo, drugega pa za klavir in violino. Na sporedu bo, poleg bolj znanih, tudi nekaj redko izvajanih skladb, med temi tudi nekatere, ki so jih komponirale skladateljice. Pianistka Silvia Barbieri ter violinist in violist David Briatore bosta občinstvu razložila glasbeno obliko sonate. Po Mozartovih in Schubertovih skladbah bo osrednji del programa namenjen glasbenim odlomkom skladateljic iz 19. in 20. stoletja; dela slovečih avtoric, kot sta Clara Wieck-Schumann (1819-1896) in Germaine Tailleferre (1892-1983), se bodo prepletala z drugimi, morda manj odmevnimi skladbami, ki pa jim ne primanjkuje sugestivnosti in umetniške vrednosti, kot so na primer dela Rebecce Clarke (18861979), Lili Boulanger (1893-1918) in Dore Pejačevic (1885-1923). Do 19. decembra je tretjič na vrsti Fiera dell'editoria Bobi Bazlen. Gre za zelo poseben sejem, saj je namenjen založnikom, ki delajo po načelu založniških projektov in, ne glede na prihodke, predelujejo ideje. Sejem bo tudi letos v antični kavarni San Marco gostil številne domače in tuje založnike; na sporedu so okrogle mize in globlje analize določenih tem. Letošnja izvedba bo osredotočena med drugim na slovensko založništvo, tako da se bodo v Trstu predstavili manjši založniki iz Slovenije, zahvala za to pa gre Slovenskemu klubu. Tudi letos je sejem namenjen knjigam in avtorjem skozi drobnogled založnikov. Glavni cilj dogodka je torej globlja obravnava kulturnega dela založnikov, središčnosti založniških projektov in njihovega potenciala. Sejem je poimenovan po Robertu Bazlenu, enemu najbolj nadarjenih italijanskih založniških svetovalcev, ki pa je vselej ostajal v zakulisju; med drugim je za italijanski trg odkril in priporočil Sveva, Freuda, Musila in Kafko. Geslo sejma je »malo je lepo«, od večjih sorodnih pobud pa se razlikuje predvsem po intimnejšem in bolj sproščenem vzdušju. 20. decembra je ob 18. uri na vrsti božična večerja Argento Vivo, družabni dogodek solidarnosti, namenjen približno stotini oseb iz domov za ostarele Pokrajine Trst. Pobuda, pri kateri sodeluje Fundacija CRTrieste, bo potekala v palači Prefekture ob pomoči prostovoljcev združenj Projekta za mobilnost ostarelih. 21. decembra bo ob 18. uri v gledališču Basaglia odbor Mani dell'Amicizia predstavil prvi Memorial Simonetta Cosimi s koncertom Note dal Mondo, ki ga Pokrajina promovira v sodelovanju z Večstopenjsko šolo pri Sv. Ivanu, odborom staršev šole ter z združenji Ponte, Genitori di Trieste, Pro Loco San Giovanni in Teatrobandus. 27. decembra bo v gledališču Basaglia ob 16. uri na vrsti gledališka predstava za otroke »Magic Christmas«, nova produkcija Trieste Magica. Vstop je prost, predstava pa zagotavlja okroglo uro zabave ob predmetih, ki se bodo prikazovali, izginjali in se spreminjali povsem nepričakovano. Seveda otroci ne bodo ostali brez barvnih balončkov in končnega presenečenja. Na začetku leta 2011, točneje 3. januarja, bo na sporedu Koncert v priredbi Confcommercio s podporo Pokrajine Trst. Zvečer bodo nastopili najbolj nadarjeni mladi gledališčniki, glasbeniki in plesalci, obenem pa bodo podeljena običajna priznanja Rosa d'Argento in Rosa di Cristallo. 6. januarja ob 17. uri, s prostim vstopom do napolnitve dvorane, se bo koledar prireditev Pokrajine zaključil s koncertom Gospodovega razglašenja kulturnega društva Camerata Strumentale Italiana. V dvorani Tripcovich - de Banfield bo na sporedu Mali princ. Predstavo, prirejeno prav za to priložnost, je po pripovedi Antoineja de Saint-Exuperya svobodno prilagodila Cecilia La Paglia za pripovedno, glasbeno in odrsko postavitev. Glasbo je sestavil Federico Gon, nastopili bodo Nikla Petruška Panizon, Maurizio Zacchigna in Gualtiero Giorgini, na odru pa bo orkester Camerata Strumentale Italiana vodil Fabrizio Ficiur. Info: www.provincia.trieste.it V CENTRO/^ PER L'lMPIEGÖ www.pf odrina.! nesce jt.f -llold'j'üftl Sporte I Sriti 55 00 do 16 30 TAPPUOVAKIE ííEílHÍWH SKUflK PILAYCEVi.ííUt Til W? í&ílOMWn 36B277.1 (HÖMWK lp0«ÍOO*í>fU Ctltf i2J1| KTHil rOll«.Gt>Wi<íi1friOÍp<0v»1íil.V¡tSW (l Urjdrt* u e Od po^ídtljkfl do pilt-ä Od S 15 do 12 OKiNÍE It ORUÍiNÍKE MPELAVCF Til W? 3&95O1AJJ0 36B27MW) 3&J6K ipörfsovöiu [fit' ödi^ ?fív 22* i 2J2I *-íW¡l ¥H¡s»ocif*iftiii»rt IrKtufprwhiiimilt n QKfNCE IAÍODJÍTJ* Ul. titulo. 14 EM - IM Td (WÍÍMJH Fa* W) 3H»I *w¡> «kndiMpfwiiKjmgkrtt.il Ui+d"! wt Vrfa od 9.30do lili UpíJWVI Ul. i A^liiiöi 3 TV>1 Til O40]79ad2H547í3ífl Fa*.W) ÍT9SH7 í-i^i i|»rtililiwwtpiaihtit.ftlHltjii Uudwun OdíK*itdíl|lJdopí'fc-d od 9 30dO 12 30 PíH-*díl>rt rWtcntkcd 15B1040 6JWÍWVIC MOW \> W¡ 6J0H&TC4C 7G7JIB F«:«)jnsaat í-íf-d:! CfiflÍ|inila*<>fGOtfO¥ÍN"d frlMtt 'V qi-MiCrtrfpövirtiii.Vi«» O. T«ik^OTtk ifcpílík Od ID M dO 13 » QKfNCE íftlífljewcf Ui. ürt taris ífa. pri [liaUi pritoki >1 Í73"BC F*. wo 3731«* U'idrt* u e Fíirtrftljí^ VfAa Irt píw'c Od 9 SO do 1 í M 10 Sobota, 18. decembra 2010 ŠPORT / šolstvo - Vzgojno-izobraževalna ponudba Večstopenjske šole na Vrdeli Glasbeno opismenjevanje d • v ■■ v« v tudi na osnovni soli Zupanac V okviru vsedržavnega projekta Musica 2020 - V prejšnjih dneh informativni srečanji o vrtcih in osnovnih šolah Kezichu ob obletmd smrti Pohod Te skupne stezice Občina Dolina v sodelovanju s SKD Jože Rapotec in vaškimi skupnostmi sosednjih vasi vabi v nedeljo na 4. pohod Te skupne stezice. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.30 v Parku v Prebe-negu, pohod traja približno 3 ure, je nezahteven in primeren za rekreativne izletnike in družine. V primeru slabega vremena bo pohod preložen na poznejši datum. Šah in glasbeno opismenjevanje tudi na osnovni šoli. To se med drugim ponuja na Večstopenjski šoli na Vrdeli, kjer sta v v ponedeljek in sredo potekali informativni srečanji za starše otrok, ki so godni za vpis v prvi letnik vrtca oz. osnovne šole. Staršem je ponudbo in možnosti orisala ravnateljica Fiorella Benčič, ki ne razpolaga še z okrožnico o vpisovanju, vsekakor verjetno tokrat ne bi smelo biti tistih zamud, ki so jih zabeležili v začetku letošnjega leta, ko je vpisovanje zakasnilo za mesec dni, tako da računajo, da bo, kot v prejšnjih letih, potekalo januarja. Prav tako ni še jasno, ali bodo v prihodnjem šolskem letu razpolagali s potrebnim številom osebja. V tekočem šolskem letu je število pripadnikov učnega osebja sicer zadostno, čeprav minimalno, tako da je na osnovnih šolah vrdelskega večstopenjskega zavoda približno 33 ur pouka tedensko in je do določene mere možno zagotavljati podaljšano bivanje. Kako bo v prihodnje, ostaja neznanka. V okviru vrdelskega zavoda deluje tudi Nižja srednja šola sv. Cirila in Metoda s sedežem pri Sv. Ivanu in podružnico na Ka-tinari. Tedenskih ur pouka je 34, tem pa je treba prišteti tudi t.i. »uro X«, ki jo uporabijo za dejavnosti, kot je npr. urejanje šolskega časopisa ipd. Glede na precejšnje povpraševanje po prosti soboti, zlasti na kati- Vzgojno-izobraževalno ponudbo je staršem orisala ravnateljica Fiorella Benčič kroma narski podružnici, je ravnateljica Benčiče-va tržaško občinsko upravo zaprosila za ureditev nove menze. Če bo odgovor pozitiven, se z eksperimentiranjem v tem smislu lahko začne že v prihodnjem šolskem letu. Drugače bo NSŠ Sv. Cirila in Metoda s prihodnjim šolskim letom brez izbirnih predmetov: to sta bila doslej nemščina in tehnolo- gija, ki pa bosta postala obvezna predmeta. Glede dodatne ponudbe v okviru vzgojno-izobraževalnega načrta pa ni velikih novosti, saj se nadaljujejo utečene dejavnosti. Poleg krepitve delavnic šaha pa je treba omeniti predvsem to, da se je Večstopenjska šola na Vrdeli, kjer na NSŠ Sv. Cirila in Metoda deluje tudi glasbena smer, kot edina v tržaški pokrajini in ena od štirih v Furlaniji-Julijski krajini vključila v projekt projekt Musica 2020 ministrstva za šolstvo in Vsedržavne agencije za razvoj šolske avtonomije Ansas za spodbujanje glasbenega opismenjevanja na šolah vseh stopenj. Projekt zaobjema 4. in 5. razred svetoivanske Osnovne šole Otona Župančiča. (iž) dijaški dom - Tradicionalni domski dan Ustvarjalno druženje Poimenovanje dvorane po Emi Colja Tomažič - Gojenci izdelovali okraske - Božiček obiskal malčke iz jasli V Dijaškem domu Srečko Kosovel priredijo vsako leto tradicionalni domski dan. Gojenci so v četrtek dali duška svoji domišljiji in s pomočjo mladih iz Društva za prostovoljno delo iz Novega Mesta in domskih vzgojiteljev ustvarjali najrazličnejše božične okraske za božično drevo. Medvedke, pisane božične žogice iz krep papirja oz. volne ter male papirnate božične jelke so nato obesili na drevesce, ki je Malčki iz jasli in njihovi starši so se z Božičkom nastavili našemu fotografu, spodaj pa je ujel gojence ravno med plesnim nastopom kroma ponosno krasilo spodnjo dvorano. Pred samim začetkom družabnosti so se pred dvorano poklonili dobrotnici Emi Colja Tomažič. Ravnatelj Gorazd Pučnik je opozoril, da je v svoji oporoki naši skupnosti podarila lepo premoženje - namenila ga je ustanovi, ki skrbi za mlade. Takrat je bila to Dijaška matica, Dijaški dom pa je pred leti prejel zajeten del tega denarja, s katerim so preuredili nove jasli. »Mislimo, da smo na tak način uresničili namene naše dobrotnice, saj skrbimo, da se naša skupnost ohranja, skrbimo za naš jezik, pomagamo staršem, da vzgajajo otroke v pokončne, pogumne in radovedne ljudi. Take, ki ljubijo življenje in bodo spreminjali svet v nekaj lepšega in boljšega.« Z Emino nečakinjo Danico so nato odkrili spominsko ploščo. Prijeten domski dan se je zaključil s country plesom. Osnovnošolcem so se nato pridružili tudi starši in vsi ostali. V imenu upravnega odbora je predsednik Dušan Križman vsem voščil veliko vedrine, veselja in ustvarjalne kreativnosti. Božiček pa se je v sredo mudil v jaslih, kjer je obdaril malčke, ki so svojim staršem pokazali, kaj vse že vedo. Lanskoletne finančne skrbi so končno pozabljene in domske jasli so spet polno zadihale. Tudi tokrat so prijatelji iz Novega Mesta poskrbeli za novih devet lesenih stolčkov za jasli. (sas) ob praznikih Poti kave pretežno glasbene Priljubljena in že utečena prireditev Poti kave (Le vie del caffè) bo tudi letos poskrbela za prikupne in nepozabne popoldneve v tradicionalnih tržaških kavarnah. Središče dogajanja bo letos v kavarnah San Marco in Tommaseo, po novem pa se bo dogajalo tudi v kavarni hotela Continentale. Podrobnosti prireditve je na četrtkovi novinarski konferenci predstavil Ga-brielle Centis iz šole Scuola di Musica 55, ki sodeluje pri oblikovanju letošnjega programa, organizator prazničnega dogodka pa še naprej ostaja konzorcij Promotrieste. Rdeča nit letošnje prireditve bo glasba petdesetih let prejšnjega stoletja, skupno pa bo na sporedu šest glasbenih srečanj. Ta glasbeni žanr bo najprej odmeval v kavarni Tommaseo, kjer se bo 26. de-cembrta ob 18.30 začel niz glasbenih srečanj. Umetniški vodje prireditve Poti kave so za prvo srečanje izbrali zasedbo Marco Castelli Mambo & Swing band, glasbeniki pa bodo v svoj repertoar vključili swing, boogie, bossanova ritme ter balade. Druga prireditev bo na sporedu 1. januarja, ko bo kavarna hotela Continentale gostila Leonarda Zannierja s prireditvijo Polvere di stelle (... e striscie). Igralec in pevec Leo Zannier bo petdeseta leta pričaral z najčudovitejšimi in najpopularnejšimi pesmimi. Pevca bodo na instrumentih spremljali tudi glasbeniki. Naslednje srečanje bo 2. januarja (ob 18.30), ko bo v kavarni Continentale prireditev Fox o Tango? Operetta o Jazz? - Il mondo musicale di Romano Borsatti. V žarišču tega dogodka bodo najpomembnejše glasbene etape v razvoju Trsta. Naslednji dogodek se bo zgodil 6. januarja (ob 17.30), ko bo v kavarni Tommaseo vse v znamenju radijske glasbe iz zlatih let radia. Srečanje bo nosilo naslov Le canzoni dell'epoca d'oro di Radio Trieste. Peto srečanje iz letošnjega niza bo na sporedu 7. januarja v kavarni San Marco. Tudi to srečanje bo imelo isti naslov kot srečanje v kavarni Tommaseo dan poprej. Čisto za konec pa so organizatorji letošnje izvedbe prireditve Poti kave pripravili še eno ponovitev dogodka Fox o Tango? Operetta o Jazz? Il mondo musicale di Romano Borsatti. Zadnje glasbeno srečanje bo na sporedu v kavarni San Marco, in sicer ob 18.30. Ob koncu velja še izpostaviti, da bodo vsi spektakli vstopnine prosti. (sč) V Palači Gopčevic bodo danes ob 17.30 odprli razstavo posvečeno tržaškemu starosti italijanskih in svetovnih filmskih kritikov, pisatelju in scenaristu Tulliu Kezichu ob prvi obletnici smrti. La coscienza di Tullio Ke-zich e le sue citta: Trieste-Milano-Roma je naslov razstavi, ki sta jo postavila občinsko odborništvo za kulturo oz. mestni muzeji zgodovine in umetnosti v sodelovanju z združenji Anno Uno, La Cappella Underground, Alpe Adria Cinema in gledališčem La Contrada. Fotografije, gledališki zapiski, video posnetki, neizmerna dokumentacija in njegova neskončna bibliografija bodo na ogled do 13. marca od 9. do 19. ure - vstop je prost. Tomizzeve poti po Trstu Nadaljujejo se Tomizzeve poti po Trstu, ki jih prireja Skupina 85. Tretji sprehod je vezan na roman Zlo prihaja s severa, ki ga je Fulvio Tomizza objavil leta 1984 in pripoveduje o pro-testantizmu v naših krajih in o življenju in odnosih treh velikih osebnosti verskega sveta takratnega časa, in sicer koprskega škofa Pierpaola Verge-rija, Primoža Trubarja in tržaškega škofa Pietra Bonoma, ki je Trubarja večkrat gostil v Trstu. Sprehod se bo jutri začel ob 10.30 pri sv. Justu pred stolnico in nadaljeval mimo cerkve ter se zaključi na Trgu Panfili. Sprehod traja približno 2 uri. Udeležba je brezplačna. Vsak bo prejel izvod knjige Tomizzove poti po Trstu, ki jo je Skupina 85 nedavno izdala. Info 338/7417105. Solidarnostni stend združenja de Banfield Prostovoljci združenja de Banfield bodo danes sprejemali mimoidoče pri stendu med ulicama San Nicolo in San Spiridione. Ponujali jim bodo razno-razna božična darilca in knjige. Zbrana sredstva bodo namenili delovanju v pomoč starejšim osebam. 68. rojstni dan UDI V miljski občinski dvorani bodo danes ob 11. uri praznovali 68. rojstni dan Zveze žensk UDI. Posegli bodo miljski župan Nerio Nesladek, predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, predsednica združenja Il caffe delle donne in državna predstavnica zveze UDI Pina Nuzzo. Srečanje bo vodila Miriam Zecchi, za pesniško kuliso bosta poskrbeli Francesca Veglia in Le-tizia Persini. Repentabrska voščila Občinska uprava Repentabor prireja dre vi ob 18. uri pred županstvom večer namenjen izmenjavi voščil ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih. Krajši kulturni program bodo izoblikovali otroci otroškega vrtca A. Fakin s Cola, učenci osnovne šole A. Gradnik s Cola, MoPZ Kraški dom in cerkveni MePZ Repentabor. Sledila bo družabnost ob kuhanem vinu in čaju za kar bodo poskrbeli prostovoljci občinske skupine civilne zaščite. V primeru slabega vremena bo božičnica v osnovni šoli. Božični koncert nabrežinske godbe V nabrežinski telovadnici bo jutri za-donela čarobna božična glasba God-benega društva Nabrežina. Ob 17. uri bo namreč na sporedu tradicionalni koncert ob koncu leta, s katerim se godbeniki poslovijo od starega leta in voščijo vesele praznike vsem prijateljem in znancem. / TRST Sobota, 18. decembra 2010 11 glasba - Zborovski koncerti v okviru revije Nativitas Melodije prazničnega časa Po koncertu, ki je bil 10. decembra v Dolini, drevi in jutri na sporedu še koncerti v Nabrežini, Bardu in na Ferlugih Prvi koncert v okviru revije Nativitas, ki so ga imela v režiji društva, včlanjena v Zvezo slovenskih kulturnih društev, je stekel v petek, 10. decembra. V cerkvi sv. Urha v Dolini je dišalo po bližajočem se božiču, predpraznično vzdušje je prevevalo številno občinstvo. Že prva nota, ki so jo zapele članice Ženske pevske skupine Stu ledi, je omehčalo srca ostalih nastopajočih in ljudi, ki so se zbrali na koncertu s pomenljivim naslovom Nativitas v Bregu. Koncert, ki ga je organiziralo SKD Venturini, je namreč že drugič združil skoraj vse zbore, ki delujejo v Bregu, v tako majhnem geografskem prostoru s tako pestrim delovanjem na zborovskem, godbeniškem in kulturnem področju nasploh. Na koncertu so poleg ŽePS Stu ledi zapeli še MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MoPZ Fran Ven-turini od Domja, Nonet Primorsko iz Mačkolj in MePZ Fran Venturini od Domja, ki so izbrali najbolj primerne pesmi za tako vrsto koncertov. Božično misel iz sv. pisma je podal župnik Metod Lampe, priložnostni pozdrav pa županja Občine Dolina Fulvia Premolin. Naslednji konec tedna se nam v okviru revije Nativitas obeta še nekaj zanimivih koncertov: vsak od le-teh predstavlja celoto, za njimi stoji sodelovanje med zbori, ki že vrsto let sodelujejo na reviji ali pa so se prvič srečali in oblikovali celovečerni koncert. Drevi se nam bosta v cerkvi sv. Roka v Nabrežini ob 20.30 predstavila dva veterana, zbor Jacobus Gallus pod taktirko Mar- Utrinek z dolinskega koncerta revije Nativitas kroma ka Sancina in Mešani mladinski pevski zbor Trst, ki se nam bo prvič predstavil z novo zborovodkinjo Tamaro Stanese. Oba zbora se redno udeležujeta božičnih koncertov, ki se vrstijo od Milj do Trbiža. V cerkvi sv. Roka nam bosta predstavila sklop božičnih pesmi, MeMlPZ Trst si je izbral mednarodni sklop avtorskih skladb, zbor Jacobus Gallus pa je izbiral med priznanimi slovenskimi avtorji. Program bodo obogatili glasbeni intermezzo in solo pevci. Naslednji koncert pa bo jutri ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, organizira pa ga tamkajšnja Gorska skupnost. Oblikovali ga bodo oblikovali zbori iz bližnje okolice ter mešani zbor Lipa (vodi Tamara Ražem Locatelli) ter OPZ in MlPS Slomšek iz Bazovice. Slednja sooblikujeta pevsko in igralsko celoto (v dramatizaciji Zdenke Kavčič Križmančič), ki ji bodo lahko domačini v Bazovici lahko sledili tudi v nedeljo, 26. decembra. Vedno jutri pa bodo v majhni cerkvi Lurške Matere Božje na Ferlugih ob 17.30 zadonele slovenske narodne božične pesmi, ki jih bosta zapela Moški pevski zbor Tabor z Opčin in Ženska vokalna skupina Danica z Vrha sv. Mihaela na Goriškem (vodi ga Patricija Rutar Valič). Ta koncert združuje dve pokrajini v Deželi Furlaniji-julijski krajini, kjer je zborovsko delovanje prava tradicija. Oba zbora, včlanjena v ZSKD, prvič sooblikujeta ta koncert, novost pa predstavlja tudi novi pevovodja MoPZ Tabor David Žerjal, ki si je skupaj s pevci močno želel organizirati tovrsten koncert. Sladka božičnica v Križu SKD Vesna pod pokroviteljstvom za-hodnokraškega rajonskega sveta vabi vse sladkosnede, pa tudi tiste, ki se radi ukvarjajo s slaščičarstvom, na boži-čnico »Sladko božično voščilo«, ki bo jutri ob 18.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Po lanskem uspehu pobude, so se odborniki odločili, da spet priredijo vaščanom in prijateljem prijeten večer v pristnem božičnem duhu. Tekmovanja za najboljšo slaščico se lahko udeleži kdorkoli, dovolj je, da prinese izdelek v kriško društvo jutri med 17. in 18. uro. Ob nagrajevanju bodo večer oblikovali glasbeni duo Verita-Badin in kabaretista Tjaša Ruzzier in Boris Devetak. Glasbeni duo (kitara in violina) bo občinstvu zaigral magične izraelske folklorne melodije, otožne irske balade, žive madžarske ciganske motive ter vesele tarantelle iz južne Italije. Kabaretista in humorista Tjaša Ruzzier in Boris Devetak, ki ju občinstvo pozna predvsem kot oblikovalca radijske oddaje Radioaktivni val oz. Radio Paprika, pa bosta s svojo ironijo med eno degustacijo in drugo ogrela srca in duše občinstva. Voščila Pihalnega orkestra Ricmanje Pihalni orkester Ricmanje prireja pod pokroviteljstvom Občine Dolina celovečerni božični koncert. Projekt sodi v niz prireditev z naslovom »...in mir na zemlji« in je nastal v sodelovanju s tremi pevskimi zbori - otroškim Fran Venturini od Domja s pe-vovodjo Suzano Žerjal, MPZ Mačko-lje, ki ga vodi Andreja Štucin, in Tončka Čok iz Lonjerja z zborovodjo Ma-nuelom Purgerjem. Dirigent ricmanjske godbe Aljoša Tavčar je izbral in priredil za orkester in pevski zbor znane in manj znane božične melodije. Celovečerni koncert bosta povezovala Aljoša Saksida in Gualtiero Giacomini, ki bosta popestrila glasbeni dogodek s hudomušnimi kabaretnimi vložki. Koncert bo v jutri v gledališču France Prešeren v Bo-ljuncu ob 18. uri. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 18. decembra 2010 TEO Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 13.57 in zatone ob 4.42. Jutri, NEDELJA, 19. decembra 2010 URBAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 0 stopinj C, zračni tlak 1000 mb pada, veter 6 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12 stopinj C. 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino [13 Lekarne Do sobote, 18. decembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Natale in Sudafrica«. ARISTON - 18.45, 21.00 »We want sex«. CINECITY - 14.50, 15.20, 17.30, 20.00, 22.05 »Natale in Sudafrica«; 15.10, 17.40, 20.00, 22.00 »La banda dei Bab-bi Natale«; 15.10, 17.35, 20.00, 22.05 »The tourist«; 14.30, 16.25, 18.20, 20.15, 22.10 »Megamind 3D«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; 17.30, 20.00, 22.05 »La bellezza del so-maro«; 22.00 »L'ultimo esorcismo«; 20.00 »Incontrerai l'uomo dei tuoi so-gni«; 15.15 »Rapunzel 3D - L'intrec-cio della torre«; 17.00 »Harry Potter e i doni della morte - 1. del«. FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »In-contrerai l'uomo dei tuoi sogni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The tourist«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La bellezza del somaro«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Seraphine«; 18.15, 22.10 »Benvenu-ti al Sud«. KOPER - KOLOSEJ - 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Draga, počakaj, sem na poti«; 12.30, 19.20, 21.45, 0.10 »Tron: Zapuščina 3D«; 20.20, 23.00 »Wall Street: Denar nikoli ne spi«; 14.40, 18.30 »Hudič - Devil«; 16.30 »Lahka punca«; 17.00 »Zgodbe iz Narnije«; 15.00 »Me-gaum 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 12.30, 14.40, 16.50, 19.00 »Gremo mi po svoje«; 21.20 »Harry Potter in Svetinje smrti - 1. del«; 11.20, 16.00 »Megaum 3D -sinhro.«; 12.00, 16.30 »Megaum - sin-hro.; 13.30, 18.10, 20.40, 23.10 »Zgodbe iz Narnije 3D«; 21.00, 23.20 »Draga, počakaj, sem na poti«; 13.45, 16.35 »Zgodbe iz Narnije«; 11.25 19.05 »Upokojeni, oboroženi, nevarni«; 18.40, 20.55, 22.55 »Paranormalno 2«; 15.50, 18.30, 21.10, 23.50 »Tron: zapuščina 3D«; 13.00, 16.05, 18.35, 21.05, 23.35 »Življenje, kot ga poznaš«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 2: 16.0, 17.30 »Rapunzel, l'intreccio della torre«; 18.50, 20.40, 22.15 »L'esplosivo piano di Bazil«; Dvorana 3: 16.20, 18.20, 20.15, 22.15 »Narnia - Il viaggio del veliero 3D«; Dvorana 4: 15.45, 17.15, 18.55, 20.40, 22.15 »Megamind«. SUPER - 16.15 »Harry Potter e i doni della morte«; 18.45, 20.30, 22.15 »A Natale mi sposo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.00 »Natale in Sud Africa«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del ve-liero 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »La banda dei Babbi Natale«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.30, 22.15 »Megamind«; Dvorana 5: 17.50, 20.00, 22.10 »The Tourist«. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT NA DTZ ŽIGE ZOISA bo danes, 18. decembra, od 16. do 18. ure na sedežu šole v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni dijaki tretjih razredov nižjih srednji šol in njihovi starši. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD JOŽEFA STEFANA vabi dijake 3. razredov nižjih srednjih šol in njihove starše na Dan odprtih vrat, ki bo danes, 18. decembra, od 8.30 do 11.30 v šolskih prostorih na Vrdelski cesti št. 13/2 v Trstu. BOG VAS ŽIVI! Trebenski koledniki vas bodo obiskali v ponedeljek, 20. decembra, (zjutraj in popoldne) in v torek, 21. decembra, zjutraj. Učenci in učiteljice OŠ P. Tomažič se vam zahvaljujejo za topel sprejem! TEPEŽNICA IN ŽIVITORE - Učenke in učenci COŠ F. Venturinija Boršt-Bo-ljunec-Pesek se bodo podali v ponedeljek, 20. decembra, v jutranjih in po- @ Izleti iPihaini (M&eate* ffiveg* s sodelovanjem SKD V. Vodnik prireja predpraznični večer z gojenci glabene šole danes, 18. decembra v društveni dvorani KD V. Vodnik v Dolini ob 20.30 Vljudne- uaMjeni! S Poslovni oglasi 50-LETNI PAR IŠČE v najem manjšo hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. 3405684159 TRGOVINA IŠČE ČISTILKO (Ž/M) vsak dan od ponedeljka do sobote, urnik 18.00-20.30. Tel. 347-2220095 VINO KVALITETNO, rumeni muškat, sauvignon, chardonay, rebula, cabernet sauvignon in merlot, letnik 2010, prodam. Cena 1,20 eur. Tel. 339-199-7101 poldanskih urah po Boljuncu, Borštu in Zabrežcu. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in novem letu ter in jim izročili voščilnice, ki so jih oblikovali med poukom. Po Gročani bodo otroci hodili konec decembra po ustaljeni navadi. UČENCI OŠ A. GRADNIKA na Repen-tabru bomo koledovali na Colu in Po-klonu. Obiskali vas bomo v ponedeljek, 20. decembra, od 10. do 12. ure. Za katerokoli darilo vam bomo hvaležni! RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v dneh 24. in 31. decembra 2010 ter 7. in 8. januarja 2011. OGLED JASLIC V LJUBLJANI v četrtek, 30. decembra, prirejata Mladinski dom Boljunec in Slomškov dom Bazovica. Odhod avtobusa iz Boljun-ca ob 14. uri (pri gledališču) s postankom v Bazovici in Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer sklenemo s skupno večerjo. Povratek približno ob 22.30. Program ni naporen in primeren za družine z otroci. Vpis na tel. 335-8045700 (Albert) ali 040226117 (g. Žarko). AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 9. januarja 2011, ob priliki smučarskih tečajev, na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: 348-8012454 (Sabina). S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEM HIŠO v najem (vsaj dve spalni sobi) na območju vzhodnega Krasa (od Bazovice do Proseka). Tel. 3899766904. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št. 335-5387249. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, pomagam tudi pri oskrbi starejših oseb 24 ur. Tel. št.: 347-8601614. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE ALI SKLADIŠČE od 20 do 25 kv. m. Cena približno 30.000 evrov. Tel. št.: 320-3557811. PRODAM prenosni šivalni stroj singer. Cena po dogovoru. Tel. št. 040910148. PRODAM STANOVANJE na Greti, 50 kv.m., v odličnem stanju. Tel. št.: 349-4975968. PRODAM avto volkswagen vento, 1800, črne barve, klimatizirana, letnik 1994, 200.000 prevoženih kilometrov, v zelo dobrem stanju, za 1.350 evro. Tel. 328-7599640. PRODAM psičke stare 2 meseca pasme Border Collie z rodovnikom; tel. 0481-419976 v večernih urah. V BLIŽINI Senenega trga (Trg Forag-gi) oddajam v najem sobo z lastno kopalnico. Tel. 040-948080. V BOLJUNCU na Placu dajem v najem večnamenski prostor. Tel. št. 3483667766. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje) ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. 12 Sobota, 18. decembra 2010 ŠPORT / Drobna snežinka, ki pada, v *prinaša mnogo želja fe^ Za Božič in Novo leto * naj vam pričara najlepše trenutke tega svetal Nekaj lepih trenutkov vam bodo podarili godbeniki Godbenega društva V. Parma iz Trebč jutri, 19.t.m. ob 18.00 v Ljudskem domu v Trebčah Qodbeno društvo Prosek vabi na v v BOZICNIC O gojencev glasbene šole danes ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Zbor Jacobus Gallus vabi danes ob 20.30 v cerkev Sv. Roka v Nabrežini na BOŽIČNO REVIJO Nastopajo: MeMIPZ Trst (vodi Tamara Stanese) Zbor Jacobus Gallus (vodi Marko Sancin) solisti: Tamara Stanese (sopran), Aleš Petaros (tenor), Nikolaj Bukavec (bas) glasbeniki: Marko Ota (kitara), Marko Sancin (klaviature), Fulvijo Jurinčič (bas), Jordan Kale (bobni) Ü3 Obvestila DRUŠTVO GRAD OD BANOV prireja Božični sejem okrasnih izdelkov in naravnih mil s sledečim urnikom: danes, 18. decembra, od 15. do 19. ure; nedelja, 19. decembra, od 10.00 do 12.30 ter od 15. do 19. ure. Toplo vabljeni. KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na pred-praznično družabno popoldne danes, 18. decembra, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih »Dopolavoro ferroviario« v Nabrežini. RASTI S PRAVLJICAMI - Študijski center Melanie Klein vabi na vsakoletno srečanje s svetom pravljic, ki bo danes, 18. in nedeljo, 19. decembra, v knjigarni La Fenice. Animatorji bodo nastopali z igro o jelenu, palčkov in Božičku. Danes in nedeljo od 10. do 12. ure so otroci vabljeni na ustvarjalne delavnice, v popoldanskih urah, in sicer od 16. do 19. ure pa se bodo vsake pol ure vrstile predstave. Toplo vabljeni vsi otroci in njihovi starši. Vstop prost. SEKCIJSKI KONGRES ANPI - VZPI bo danes, 18. decembra, ob 18.00 v Bo-ljuncu; 27. decembra, ob 20.00 v Borštu. SKD IGO GRUDEN prireja božični sejem. Potekal bo danes, 18. decembra, od 18. do 20. ure. Na vrsti bosta pravljica Prav posebno božično darilo in delavnica v sodelovanju s sežansko knjižnico S. Kosovel. Ob 19. uri zaključek z nastopom flavtistk G.Š. Sežana. Vsak dan bogat srečelov. Vabljeni! SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. Gruden in otroškega vrtca vabijo na pobude Veseli december v Šempolaju: v Štalci do ponedeljka, 20., od 15.30 do 18.30 (v nedeljo, 19., pa od 9.30 do 11.30 ter od 14.30 do 16.30) na božični prodajni sejem: knjig, koledarjev, ročnih del, božičnih okraskov in venčkov; danes, 18., ob 15.30 v Škrkovi hiši nastop srednješolske skupine SDD J. Štoka z igrico Menjava na vrhu. V nedeljo, 19., od 15.30 do 16.30 pravljica in delavnica. V četrtek, 23., v Štalci ob 20. uri koncert »Srečno« z nastopom raznih pevskih in glasbenih skupin ter humoristov. SLADKI DECEMBER - nagradna razstava domačih slaščic in slanega peciva v organizaciji SKD Primorec bo danes, 18. decembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Predvidene so 3 kategorije: najboljša slaščica, najboljše slano pecivo in najboljši cici-kuhar. Kuharski mojstri lahko dostavijo svoje dobrote v Ljudski dom danes, 18. decembra, od 17. do 18. ure. Zaželjena je predhodna najava na tel. 338-4482535 (Giuliana). ANPI-VZPI - ANPPIA - ANED v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri bo na openskem strelišču spominska svečanost ob 69-letnici usmrtitve obsojencev na drugem tržaškem procesu: Pinko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorili bosta Claudia Cernigoi in Mariza Škrk. Predsedovala bo Mara Race. Pojeta MoPZ Tabor in MPS Sv. Jernej, vodi David Žerjal. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival« v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri v športnem centru Ervatti pri Briščikih. Toplo vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 19. decembra, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI vabi v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri v Prosvetni dom na Opči-nah na dokumentarno - igrani film RTV Slovenija »Šola pod fašizmom«, režija Božo Grilj in razstava »Vidni obrazi poguma«. Fotografije razstavlja Jožica Zafred. KRD DOM BRIŠČIKI vabi člane v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri na božični pozdrav in predstavitev društvenega koledarja. Sodelujeta Petra Marega in Janoš Jurinčič. OBČINA DOLINA v sodelovanju s SKD Jože Rapotec in vaškimi skupnostmi sosednjih vasi vabi v nedeljo, 19. decembra, na 4. pohod »Te skup- ne stezice«. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.30 v Parku v Prebenegu, pohod (pribl. 3 ure hoje) je nezahteven in primeren za rekreativne izletnike in družine. V primeru slabega vremena bo pohod preložen na drugi datum. SKD VESNA pod pokroviteljstvom Rajonskega sveta za Zahodni Kras, priredi v nedeljo, 19. decembra, boži-čnico: Sladko božično voščilo v domu A. Sirka. Nagradili bomo najboljšo slaščico. Slaščice sprejemamo v domu A. Sirka 19. decembra od 17. do 18 ure. Za smeh in dobro voljo bosta poskrbela Tjaša Ruzzier in Boris Deve-tak, glasba duo Badin - Verita. Začetek ob 18.30. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 20. decembra, na predbožično srečanje s škofovim vikarjem Tonetom Beden-čičem. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Začetek ob 20.30. UPRAVNI ODBOR Združenja »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« obvešča članstvo, da je redni občni zbor združenja sklican v torek, 21. decembra, v dvorani KD Rovte Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: pregled članstva in pooblastil, imenovanje tajnika zbora, poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov, odobritev proračuna in predračuna, razno. Pred začetkom občnega zbora bo potekala poravnava članarin za leto 2010 ter včlanje-vanje za leto 2011. KULTURNI DRUŠTVI SLOVAN s Pa-drič in Skala iz Gropade vabita na skupno božičnico, ki bo v sredo, 22. decembra, ob 20. uri v cerkvici Sv. Cirila in Metoda na Padričah. Zbirališče ob 19.30 na vaškem trgu na Padri-čah ob kuhanem vinu in toplem čaju. Nastopil bo MePZ Skala-Slovan pod taktirko Hermana Antoniča. Po bo-žičnici bo družabnost v domu Skala v Gropadi. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure. Datumi: 24. decembra: »Lov paketkov«, »Kreativne kartice«; 22. in 29. decembra: »Kreativni okraski«. Info na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 23. decembra, ob 20. uri na svojem sedežu - Prosek št. 159. ODBORNIŠTVA SOCIALNIH SLUŽB OBČIN DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR s finančno podporo Pokrajine Trst organizirajo kosilo z glasbo, plesom in tombolo. Kosila se lahko udeležijo vsi občani nad 65. letom starosti s stalnim bivališčem v treh občinah. Vpisovanje do 24. decembra (do 12. ure) v uradu Socialne službe v Naselju Sv. Mavra 124 - tel. 040/2017390. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi zaprti od 24. decembra 2010 do 7. januarja 2011. Želimo vesele praznike in uspešno novo leto. 5. NATEČAJ ZBOROVSKE SKLADBE za nagrado Ignacij Ota razpisuje Zveza slovenskih kulturnih društev. Razpis je na voljo na spletni strani www.zskd.eu. ŽEGNANJE KONJ, starodavni slovenski obred, prireja prvič v zamejstvu slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo v nedeljo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri stari gotski cerkvi Sv. Ivana. Vabljeni konjeniki, ljubite- NOVO TURISTIČNA KMETIJA FRANCINOVI Avber 21 (pri cerkvi) vam nudi DOMAČE KRAŠKE JEDI, VINA LASTNE PROIZVODNJE in PRENOČIŠČA KOSILA, VEČERJE, ^ PRAZNOVANJA ^ Odprto sobota, nedelja od 12. do 23. ure. Ostale dni po dogovoru 00386 41472 713 ali 00386 41730 (98 www.ukmar.si lji konj in slovenskih običajev. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v torek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginna-stica 72, Trst. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št.: 040-360072. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. SK Brdina 3475292058, Valentina Suber 3474421131, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. TEČAJ KUHANJA IN STREŽBE za tret-ješolce: Ad formandum vabi tretje-šolce, da spoznajo poklic kuharja in natakarja. Brezplačna tečaja Z rokami v... bosta v sredo, 12. in 19. januarja, od 9.00 do 13.30. Prijave zbiramo do 10. januarja. Info na tel. št. + 39040-566360, +39334-2825853, promo@adformandum.eu. DAN ODPRTIH VRAT na Ad forman-dumu: 12. in 19. januarja bo med 14. in 17. uro osebje zavoda na razpolago v Gostinskem učnem centru na Fernetičih za informacije o izobraževanju na poklicni šoli, programu in poteku šolanja. Vabljeni dijaki tretjih razredov, njihovi starši in družine, profesorji, odgovorni za usmerjanje. Informacije na tel. št. +39040-566360, +39334-2825853, promo@adforman-dum.eu. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo naslednji tečaj začel v četrtek, 13. januarja. Vpisovanja sprejemamo na začetku vsakega meseca. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@mela-nieklein.org, tel. 328 4559414. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE ŠC Melanie Klein obvešča, da se bodo naslednji tečaji v bazenu začeli 14. oziroma 15. januarja. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bodo ob petkih in sobotah zjutraj. Za otroke od 1. do 3. leta pa ob sobotah popoldne. Število mest je omejeno. Info in prijave: info@melanieklein.org, tel. 328 4559414. PRIJAVE VINA 2010: Kmečka zveza obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev zapade 15. januarja. Proizvedeno vino morajo prijaviti vsi vinogradniki, ki obdelujejo več kot 1.000 kv.m. vinograda in-ali pridelajo več kot 10 hl vina, ne glede če je proizvedeno vino namenjeno prodaji ali ne. Potrebna je veljavna osebna izkaznica. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040362941), Gorici (tel. 0481-82570) in Čedadu (tel. 0432-703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. H Prireditve IN NATALIS GAUDIO - danes, 18. decembra, bo v cerkvi na Montuci ob 20.30 potekal zaključni koncert v okviru 2. pevske revije sakralne glasbe In Natalis Gaudio. Sodelujeta pevski zbor »San Rocco« iz Turjaka in pevski zbor »Lipa« iz Bazovice. MEPZ RDEČA ZVEZDA DEVIN prireja danes, 18. decembra, ob 19. uri v agriturizmu v Saležu božični koncert. Toplo vabljeni! NATIVITAS 2010 - Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z USCI FJK vabi na niz koncertov v sklopu božične deželne revije Nati-vitas: Nabrežina (cerkev sv. Roka), danes, 18. decembra, ob 20.30 nastopata Zbor Jacobus Gallus Trst (dir. Marko Sancin) in MeMlPz Trst (dir. Tamara Stanese); Bardo, 19. decembra, ob 15.30 nastopajo MePZ Lipa Bazovica (dir. Tamara Ražem Locatelli), OPZ in MlPS Slomšek (dramatizacija Zdenka Kavčič Križ-mančič); Ferlugi, 19. decembra, ob 17.30 nastopata MoPz Tabor Opči-ne (dir. David Zerjal) in DZ Danica Vrh Sv. Mihaela (dir. Patricija Rotar Valič). PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem SKD Valentina Vodnika prireja praznični večer z gojenci glasbene šole danes, 18. decembra, v društveni dvorani V. Vodnika v Dolini ob 20.30. Vljudno vabljeni. V KD IVAN GRBEC bo sejem božičnih ročnih izdelkov, primernih za darilo. Izdelale so jih ustvarjalne članice društva. Del razstave bo obogaten z izdelki in voščilnicami otrok in malčkov. Sejem je na ogled od danes, 18., do ponedeljka, 20. decembra, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA IZ TREBČ priredi koncert v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pohitite številni. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na tradicionalni koncert ob zaključku leta v nedeljo, 19. decembra, ob 17. uri v nabrežinski občinski telovadnici. Sodelujejo gojenci glasbene šole godbe. OBČINA DOLINA vabi na božični koncert »In mir na zemlji«, na katerem sodelujejo Pihalni orkester Ri-cmanje, OPZ F. Venturini (Suzana Žerjal), MePZ Mačkolje (Andreja Stucin), PZ Tončka Čok (Manuel Purger). Večer bosta oblikovala Aljo-ša Saksida in Gualtiero Giorgini, vse skupaj pod vodstvom umetniškega vodje in dirigenta Aljoše Tavčarja. Koncert bo v nedeljo, 19. decembra, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ob 18.00. Ne zamudite! SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi v nedeljo, 19. decembra, na božični nastop gojencev Glasbene Kambrce, ki jo vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 17.30. V NEDELJO, 19. DECEMBRA, bo v dvorani Marijinega doma v Ul. Risorta 3 v Trstu ob 17. uri koncert, ki ga bo za mlade imel redovnik minorit p. Janez Ferlež. Vljudno vabljeni! BAMBIČEVA GALERIJA vabi na likovno razstavo »Aldo Usberghi: ... okoli mene«, Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 22. decembra. Ponedeljek-petek: 10.00-12.00 in 17.00-19.00. SKD VIGRED vabi v četrtek, 23. decembra, ob 20. uri na večer »Srečno«. Sodelujejo Mladinska glasbena skupina Vigred - Kraški fenomeni, Uo-penska mularija, trio Lupinc (Z. Lu-pinc, P. Kuk, I. Starc) in harmonikaš Andrej Stančič, pevka Laura Budal ob spremljavi Janka Zorena, ansambel Domači zvoki, ansambel Kraški mu-zikanti, skupina Kraški ovčarji in humorista Zmaga in Vittorio. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na tradicionalni božični koncert, ki bo v nedeljo, 26. decembra, ob 17. uri v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto osmico. Tel. št. 048178125. MARIZA ima odprto osmico, Ricma-nje št. 120. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št.5. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lo-njerju. Tel. št. 348-8435444. OSMICO je odprl Danjel Glavina v Bor-štu. OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 040 -2907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidoni-ja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040208987. Prispevki Namesto cvetja na grob Celestine Petaros darujeta Claudio in Sonja 20,00 evrov za PD Slovenec. Ob 1. obletnici smrti drage mame Angele daruje Massimo Viller z družino 25,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na drago Angelo Lukač por. Viller darujeta Majda in Bruno 25,00 evrov za OPZ Slomšek iz Bazovice. V spomin na Almo Pregarc Ota daruje Mario 50,00 evrov za COŠ F. Ven-turinija Boljunec-Boršt-Pesek. V spomin na Renata Gombača ob priliki 30-letnice mature darujejo bivši sošolci V.A razreda DTTZ Žige Zoisa 70,00 evrov za Športno kulturni center v Lonjerju in 70,00 evrov za Mladinsko združenje Lonjer-Katina- ra. / KULTURA Sobota, 18. decembra 2010 13 stalno gledališče fjk - Panny z Wilka Roman kultnega poljskega pisatelja v odčitavi prestižnega latvijskega režiserja Alvis Hermanis, od leta 1997 umetniški vodja Riškega novega gledališča, velja za enega najbolj zanimivih in ustvarjalnih režiserjev v Latviji in v Evropi sploh: poleg drugih pomembnih nagrad je leta 2007 prejel 9. evropsko nagrado za nove gledališke stvarnosti. Za svojo prvo režijo v Italiji je izbral roman v Italiji malo poznanega, a v deželah vzhodne Evrope kultnega poljskega pisatelja in pesnika Jaroslawa Iwaszkiewicza Panny z Wilka (Gospodične iz Wilka), ki ga je sam priredil za gledališke deske. Predstava, ki je nastala v koprodukciji fundacije Teatro Emilia Romagna, Evropske Unije v okviru projekta Prospero, neapeljskega stalnega gledališča in stalnega gledališča iz Bologne, je ta teden na sporedu v veliki dvorani Ros-settijevega gledališkega doma za tradicionalni abonmajski niz Stalnega gledališča Furlanije Julijske krajine. Kljub prestižnim imenom režiserja in avtorja gledališka postavitev v Trstu ni naletela na velik odziv gledalcev, vsaj tistih s premierskim abonmajem ne, saj je bilo v sredo v dvorani neobičajno mnogo praznih sedežev in po vsej verjetnosti ni ravno hladno vreme zadržalo doma vseh manjkajočih abonen-tov. Kakorkoli že, tudi nekateri italijanski kritiki so poleg občudovanja za režiserja izrazili nekaj razočaranja nad predstavo samo. Iwaszkiewiczev roman pripoveduje o med trideset in štirideset let starim Wiktorjem Rubenom, ki iz zdravstvenih razlogov za nekaj časa pusti delo na velikem posestvu in se umakne v vas Wilko, kjer je kot fant preživel ne- kaj poletnih počitnic in navezal različne vezi s šestimi sestrami. Ob ponovnem srečanju se v njem prebudijo spomini in iz njih razmišljanje o učinkovitosti kateregakoli dejanja in smisla upora proti usodi ter življenja sploh. Dramatizacija proustovskega romana Jaroslawa Iwaszkiewiczev verjetno postavlja nemalo težav, kot je sicer ugotovil tudi znani poljski filmski režiser Andrzej Wajda, ki je leta 1979 po njem posnel za oscarjevo nagrado nominiran film. Zamisel Alvisa Hermanisa, da združi in premeša prota-gonistovo pripovedovanje v prvi osebi, dialoge med protagonistom in sestrami, prizore iz sedanjosti in preteklosti ter prizore o tem, kar so si on ali sestre želeli, a se ni zgodilo, je na začetku zelo učinkovita: denimo, prizor, ko sestre kot iz spominov stopijo iz stare omare in je že takoj prepoznaven značaj vsake od njih, je nadvse suge-stiven. Vendar zaradi prevelike zapletenosti pripovedi sčasoma pozornost gledalcev popusti, tudi zato, ker nekatere nastopajoče slabo slišijo celo gledalci v prvih vrstah. Tako na koncu ostanejo v spominu le obleke in seksi stezniki iz let po drugi svetovni vojni, saj je režiser dogajanje pomaknil za več kot dve desetletji. V oblikovanju predstave so sodelovali kostumograf Gian-luca Sbicca, scenograf Andris Freibergs in oblikovalka giba Alla Sigalova. V vo-gi Wiktora Rubena nastopa Sergio Romano, v vlogah gospodičen iz Wilka Laura Marinoni, Patrizia Pinzo, Irene Petris, Fabrizia Sacchi, Alice Torriani in Carlotta Viscovo. (bov) trst - Prvi iz niza božičnih koncertov opernega gledališča Verdi Od gregorijanskih in renesančnih koralov do etnično obarvanih napevov Protagonist nedeljskega koncerta je bil zbor tržaškega opernega gledališča z novim dirigentom Alessandrom Zappardom Operno gledališče Verdi je za praznično obdobje pripravilo tri različne pobude, dva božična (12. in 21. decembra) in že običajen Silvestrov koncert; zbor je bil protagonist prvega dogodka, ki je v dvorano privabil dokaj številno občinstvo, kljub jutranji uri, ki ni najbolj primerna ne za pevce ne za poslušalce. Tematsko zasnovan program je pripravil in predstavil novi zborovodja Alessandro Zuppardo, ki je mnogo let svoje kariere preživel v tujini, kjer je spoznal drugačne pristope: v frankfurtski operi, kjer je pet let vodil zbor, je predstavitev vsake pobude ustaljena praksa, ki občinstvu približa in osvetli različne aspekte glasbenega dela. Vezna nit božičnega koncerta je bila Gloria - Slava Bogu na višavah, napev, ki je skozi stoletja spreminjal svojo obliko, od čistih in preprostih enoglasnih gregorijanskih linij do romantične nabreklosti. Zuppardo je med svojo predstavitvijo, ki je ilustrirala posamezne oblike, izpostavil umetniški naboj poklica, čigar zahtevnost ni vsem na dlani: profesionalni pevec se vsakodnevno izobražuje, v pevskem ansamblu vodi svoj glas k disciplini, obenem nenehno študira nove skladbe v različnih jezikih, pri opernih predstavah pa mora petju dodati tudi igralske sposobnosti. Zborovodja je v pestrem in zanimivem programu želel dokazati fleksibilnost ansambla, ki je najprej podal gregorijanski Gloria IV, nato Glorijo iz maše Benečana Andree Ga-brielija, kateremu je sledil bolj popularen someščan Antonio Vivaldi. Zbor, ki se le izjemoma srečuje z renesančnim in baročnim petjem, je našel sebi bolj primerno dimenzijo v Gloriji Charlesa Gounoda, kjer je lahko pokazal svoje zvočno bogastvo ter izrazit smisel za romantično fraziranje. Tudi Puccinijev Gloria je zazvenel prepričljivo, monografski niz pa je sklenil Francis Poulenc z okusnimi harmonijami, ki jih je zbor Zbor gledališča Verdi je vodil Alessandro Zuppardo podal z lepim dinamičnim niansira-njem. Zaradi baletnih predstav, ki so na sporedu vsak dan, ni bilo mogoče opremiti oder z akustično školjko, zato pevci niso imeli idealnih pogojev, kljub temu pa so se znali spojiti v dokaj skladno sliko, ki je zadobila lepe odtenke tudi v Schubertovi An die Sonne (Soncu), blagozvočno nadaljevala v Adamovem Cantique de Noël, nato pa smo poslušali šopek bolj etnično obarvanih napevov, od tradicionalnega angleškega The Coventry Carol do priljubljene ameriške duhovne Kumbaya in živahne perujske Festejo de Navidad. Asistent zborovodje Alberto Macri je pri klavirju nudil zanesljivo spremljavo, občinstvo pa se je z navdušenjem odzvalo glasbenemu dogodku, ki je poleg neobremenjenega didaktičnega naboja ponudil tudi žlahtno doživetje. Katja Kralj TOMIZZEV DUH Napad na cro-korupcijo Milan Rakovac_ Mi drugo simo doli poli mora pivamo; ča je more da bi bilo polje, sve bi gospe težakinje bile, po mo-ru bi naranče sadile; i pak još jienu - biži, biži da te ne capan/jedan, dva, do e tre, cinque de lori mai no me ciape... E, ši, kad je gusto, a vero škampa vija, a ča drugo? Su bižali fašišti talijanski i niemški i naši do-maci, je biža Craxi u Tunis, je bi-žala fameja Miloševica u Rusiju, Mladic biži i ga ne najdu nikad drugo, ma Gotovina je pobiga pak su našli, i Sanader je pobiga pak su ga capali. Da, bila je Croatia irredenta. A postaje - redenta. Ali ne mislim tu na doba prije Anno I, 1990., kako opcenita hrvatska politička misao doživljava samu sebe. Anno I? Go-dina Prva, naravno da namjerno sarkastično asociram na fašističku Ita-liju, koja je, uz datiranje prema ka-lendaru, uvijek pisala i Prvu godinu dolaska na vlast, 1922. Mislim na izvorno, a ne političko tumačenje ri-ječi „redenta"; iskupljena, izbavlje-na, oslobodena (napose, od grijeha). Pita me Elio za RAI, u poned-jeljak, nije li bizarno i groteskno da je premijerka u Beču kod austrij-skog premijera, a bivši (naš) pre-mijer u zatvoru u Slangradu, ergo Salzburgu. 0 ne, nije to bizarno, to je ko-losalno, to je u najboljoj maniri romana kakve piše John Le Carre, a nedavno je i napisao roman baš o tome; nevjerojatna sprega politike i kriminala, ali ne samo u Moskvi, nego i u Londonu! I zato, ova austrij-ska avantura a la croata samo je ma-jušan doprinos male zemlje gigant-skome tresku politički "korektne" europske civilizacije, a Sanader je samo aprendista, novak, mali-od-kužine, prema Berlusconiju, na primjer. Jer, "tranzicija" se preselila sa istoka (a servirana mu, isotku, sa Zapada!) na Zapad, ili bolje, zapad-ni boomerang tresnuo je Istok i sada se vraca na Zapad! 1 dok se svi tresemo, tko do srama (???), tko od medijske strasti, u skandalu Sanader, u veselju štijen ča pišu koparske „Primorske novice": "Primorec (šofer kamiona) Sa-naderja našel dan prej kot avstrijska policija... in šlo je za srečanje bližnje vrste. Voznik je na najbolj iskanega Evropejca naletel v tolaetnih prostorih. Uporabljal je sosedni pi-soar"... Naši Talijani bi rekli "chi no pissa in compania, xe ladro e spia", ma ta ne valja vajk, na bote je ladro i uni koji piša u komapniji, ča ne? Pravi prijatelj Ervin H.M. (zanima me, zakaj Dnevnik objavlja najboljše slovenske avtorje, Delo pa ne?): "Izpeljati preiskovalni postopek proti politiku, ki je neko obdobje veljal za nacionalnega heroja, mu odvzeti imuniteto parlamentarca in mu dejansko zagroziti z aretacijo, ki napoveduje čisto resničen sodni proces, pa je velika redkost. To je simpatično opozorilo vsem, ki se s Hrvaško nameravajo pogajati o resnih rečeh. Ko se nečesa lotijo, ne ravnajo polovičarsko. Kadar si omislijo avtoritarnega vladarja, se na če- lo države postavi Franjo Tudman, ki imitira Josipa Broza Tita in tudi konča tako kot on. Ko potrebujejo politika, ki mora izpeljati pogajanja z Evropsko unijo, najdejo izobraženega profesorja, ki govori nekaj evropskih jezikov in se samozavestno giblje skozi evropsko politiko. Zdaj s Sanaderjem delajo kot z garjavo ovco, vendar ne gre pozabiti, da je bil še pred štirimi leti najbolj popularen hrvaški politik in je veljal za uspešnega upravljavca države, ki bo iz povojne Hrvaške naredil moderno evropsko državo ... Proces je najlepše opisal eden izmed sijajnih slovenskih tranzicijskih politikov, ki je rekel, da so na začetku tranzicije novi politiki za pet minut ugasnili luči. "Na mizi je bila družinska srebr-nina. Ko smo luči ponovno prižgali, srebrnine ni bilo več, vsi pa smo se delali, kot da se ni nič zgodilo." V revolucionarnem žaru tranzicije so potem iz hiše odnesli še mizo, omare, servirno mizico, preproge in zavese. Na pol legalne transakcije so bile pokrite kot poslovne skrivnosti, politična zavezništva so tekla čez prenose lastništva velikih podjetji, preiskovalni organi pa so bili talci strankarskih koalicij. Krog informacij je sklenjen, načeloma nihče nikoli ne konča v zaporu. Sanader je v tem krogu sam sebi skopal jamo. Ko je Hrvaško odprl evropski integraciji, je moral vsaj na videz ločiti preiskovalne organe od političnih institucij. Tudi to ni tako redko. Njegova naslednica Jadranka Kosor pa je naredila zares presenetljivo potezo. Odvezala je roke preiskovalnim organom ... Hrvaška še nikoli ni bila videti tako optimistična država, kot je zadnje leto. Če ta proces izpeljejo do konca, bo postala ena redkih držav, kjer se zavezništvo politike, ekonomije in kriminala ne splača. Ni čudno, da tranzicijski politiki iz nje bežijo v Evropsko unijo"... Malo zemalja, i nikad nijedna južno od Beča, osim, možda, Grčke kad je sudila svoje fašističke pu-kovnike, ali i ona je sada opet medu šampionima svjetske korupcije. Ako cemo pravo, učinio je velike stvari za Njemačku Bismarck, i poslije njega Adenauer i Brandt, a i Kohl je pao zbog tričave sume sumnjivog novca za kampanju. Sada se svi snebivaju, i sve se svaljuje na Sanadera, ali i on ce za-cijelo svaliti štošta i na druga pleca, a tek to ce biti pravi posao, i vidjet cemo hoce li sudstvo i tada, kada šjor-Ivo progovori, ici do kraja. Ili cemo slušati tumačenja glasnogo-vornika. Mislim da HND (Hrvatsko novinarsko društvo), u ovoj uza-vreloj atmosferi, može učiniti dra-matičan zaokret prema PRAVNOJ DRŽAVI; pokrenuti kampanju, da sudenjje (ako ga bude) gledamo i slušamo uživo! O tome cemo svi, pa i ja, još dosta pisati. Za sada, rekao bih da je ovo dogadaj desetljeca, ako ne i stoljeca. Ali, sam Sanader je samo - senzacija! I javnost doživljava senzaciju, a trebamo - sanaciju! Jer samo tako ce zbilja nastati CROATIA REDENTA. Umrl je Blake Edwards V bolnišnici v Santa Monici je v sredo za posledicami zapletov pri pljučnici v 88. letu umrl ameriški režiser, producent in scenarist Blake Edwards. Edwards, rojen 26. julija 1922 v Oklahomi, je bil eno največjih imen ameriške komedije. Med drugim je bil režiser kultnega Pink Panterja. Za zlato dobo njegovega ustvarjanja veljajo 60. leta minulega stoletja, ko je med drugim posnel filmski klasiki Zajtrk pri Tiffanyju z Audrey Hepburn v glavni vlogi ter Dneve vina in vrtnic z Jackom Lemmonom v glavni vlogi, poročajo tuje tiskovne agencije. Leta 1963 je posnel posnel film Pink Panter, v katerem je glavno vlogo prevzel Peter Sellers. Prvemu Pink Panterju so sledili še številni drugi.Edwards je bil poročen dvakrat, drugič z igralko Julie Andrews. Leta 2004 je prejel oskarja za življenjsko delo. (STA) 14 Sobota, 18. decembra 2010 KULTURA / trst - Uvod v založniški sejem Bobi Bazlen Prve so se predstavile slovenske založbe Založba Apokalipsa in zbirka Litterae Slovenicae ter založbi Mladika in Annales Nove izdaje KD Vilenica Z okroglo mizo, posvečeno predstavitvi štirih slovenskih založb, se je včeraj popoldne začel založniški sejem Bobi Bazlen, ki bo v tržaški kavarni San Marco trajal vse do nedelje. Na pobudo prirediteljev, kulturnega društva Palačinka iz Trsta in Broc-ca rotta iz Macerate ter v sodelovanju s Slovenskim klubom so se žal maloštevilni publiki predstavile založbe Apokalipsa in zbirka Litterae Slovenicae iz Ljubljane ter založbi Mladika iz Trsta in Annales iz Kopra. Založba Apokalipsa, ki sta jo zastopala urednika Primož in Stanislava Repar, deluje od leta 1994. Nastala je kot revija, danes pa se ponaša z devetimi edicijami. V glavnem se posveča literarnim in filozofskim delom in izdaja 20 do 25 knjig letno, tem pa gre dodati še mesečnik Apokalipsa. Njihovo delovanje podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, ki krije kakih 15 odstotkov stroškov, za ostalo pa iščejo druge mednarodne vire. Reparjeva se je zaustavila pri projektu Revija v reviji, ki se je rodil leta 2002. Gre za povezavo dveh revij, ki nato izdata bilateralno številko; letos so celo izdali prvo multilateralno številko, ki združuje štiri različne revije. Projekt, ki je nastal na podlagi življenjskega srečanja med Re-parjevima (ona je Slovakinja, on pa Slovenec), si prizadeva, da bi se uveljavil kot mreža literarnih in humanističnih revij - danes je v vanjo vključenih 17 revij iz 15 držav. O založbi Annales je spregovorila Jadranka Cergol, ki je poudarila, da je to znanstvena založba, ki deluje v sklopu Znan- Najprej so se predstavile slovenske založbe kroma stveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Založba deluje od leta 1991 in izdaja več zbirk in štiri različne revije. Ena izmed teh je Acta Histriae, ki jo bodo danes ob 10. uri predstavili v kavarni San Marco. Njihove knjige obravnavajo različne teme, od antropologije, jezikoslovja in družboslovja pa vse do slovenskega kmetijstva. Kulturno društvo Vilenica je v Kosovelovem domu v Sežani predstavilo štiri nove knjige, ki so jih izdali pred koncem leta, ter njihove avtorje. Vse štiri knjige so pesniške zbirke. Dora Bernetič se na bralce obrača s pesmimi pod skupnim naslovom Murva. V zbirki Nepopolna hestija/L'imperfetta Estia avtorice Maje Razboršek so pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku, prevedla jih je Jolka Milič. Zbirki pesmi sta izšli v nakladi 300 izvodov, ostali dve pa v nakladi 400 izvodov. Prva med njimi je Podobe zlodjev in svetnikov avtorja Berta Pribaca, druga pa Krčenje neskončnosti pesnice Magdalene Svetina Terčon. Kulturno društvo Vilenica je tako tudi tokrat dalo manj znanim slovenskim avtorjem možnost za izdajo svojih del. Po mnenju predsednika društva Davida Terčona v Sloveniji izdamo premalo pesniških zbirk, zato je založniška dejavnost sežanskega kulturnega društva za pesnike še kako dobrodošla. Pesniške zbirke so tokrat predstavili Jasna Peršolja, Matjaž Kmecl, Jolka Milič in David Terčon. Kulturni program pa so oblikovali pevke sežanskega kulturnega društva Šopek, istrska skupina Triu-šupetre in ansambel Prizma. (STA) tesele pt*1^ Nove zimshe kolegije in ideje m božična ilutiln Javna agencija za knjigo RS financira tudi njihovo delovanje, ob tem pa lahko računajo na slovenske in mednarodne projekte, v katere so vključeni njihovi avtorji - univerzitetni raziskovalci. Zbirka Litterae Slovenicae je začela izhajati kot revija leta 1962. O njej je urednica Alenka Jovanovski dejala, da izhaja v sklopu Društva slovenskih pisateljev in da je neprofitna založba. Knjige so namreč precej drage, ker so opremljene s prevodom; več težav imajo z distribucijo, tako da knjige raje darujejo raznim ustanovam in se skušajo tako uveljaviti kot most, preko katerega lahko slovenski avtor pride so tujih založnikov. Urednica je opozorila na dokaj nejasna finančna sredstva Javne agencije za knjigo, ki pa ne veljajo za dolgoročne projekte. Edina slovenska založba iz Italije je bila včeraj Mladika, ki jo je predstavila urednica Nadia Roncelli. Izhajati je začela kot revija leta 1957, od leta 1961 pa izdajajo tudi knjižne zbirke - letno kakih 15 naslovov. Posebno pozornost posvečajo domačim avtorjem in se v zadnjih letih uveljavljajo kot most med slovensko in italijansko kulturo (dvojezični zbirki Kocbeka in Sabe). Stroške krijejo s pomočjo sredstev, ki so namenjena manjšini (založba je v seznamu primarnih organizacij), in s trženjem revije Mladika. Na srečanju, ki ga je vodila novinarka Poljanka Dolhar, je bilo poskrbljeno tudi za prevajanje v italijanščino, za kar je bila zadolžena Martina Horvic. LOCMAIST ITALY Ohišje v svetlem jeklu s satinirano luneto. Naravni diamanti, ^ briljantni brus. Številčnica iz biserovine ali emajla. Vodotesnost: 5 barov O ¿aúnente StíyUcutí ' UL.GINNASTICA, 7-TEL. 040/774242 L. SANT0RI0,4 - TEL. 040/772770 mladinska revija - Nova številka Praznično obarvani decembrski Pastirček December je bržkone čas, ki je za otroke poln pričakovanj in skrivnosti. Takšna pa je tudi decembrska številka revije Pastirček, ki nam na svojih straneh prinaša obilo duhovnih vsebin, vezanih na adventni čas in prihajajoči Božič oz. Jezusov rojstni dan. O tem, miklavževanju, pripravi jaslic in voščilnic piše tudi urednik Marjan Markežič, ki mlade uporabnike opozarja, da se je v teh prazničnih dneh treba večkrat spomniti Jezusa, ga povabiti v naše srce s prošnjo, da mu bomo pred, med in po praznikih posodili naše roke, da bo po njih delal dobro vsem ljudem, naša usta, da bo po njih , kot je zapisal urednik, oznanjal svetu svoje sporočilo miru, dobrote, prijateljstva, solidarnosti ... Ob tem pa je urednik vsem skupaj zaželel tudi vesele priprave in še lepše praznovanje Božiča. Uvodnemu urednikovemu pozdravu sledi pesmica Božič, ki jo je napisala Nataša Turk, ilustrirala pa Danila Kamjanc. Slednja je pripravila tudi slikovito domišljijsko matematično igrico Kje si mala miška?, ki mlade bralce med drugim spodbuja tudi k barvanju okraskov za božično drevo. Proti koncu revije je moč dobiti še eno matematično igro, ki jo je pripravila Veronika Srebrnič, otroci pa se bodo s to igro naučili deljenja z ostanki. Poleg teh dveh iger skrbijo za male radovedneže še druge družabne igre, kot so križanke, uganke, dopolnjevanke in likovna delavnica. Ta deli nasvete, kako iz valovite lepenke in krep papirja izdelati kralja Marka in dvornega norčka. Zelo poučen pa je tudi prispevek Berte Golob, ki govori o jezikoslovju. V tokratni številki je moč spoznati jezikovne družine. Vsi preostali prispevki tokratnega Pastirčka so vezani na zimski čas in prihajajoče praznike. Walter Grudina je v rubriki Zgodbe iz svetega pi- sma napisal pripoved o Marijinem in Jožefovem potovanju v Betlehem, kjer se je rodil Jezus. Pot v Betlehem je ilustrirala Paola Bertolini Grudina. Ista ilustratorka je likovno upodobila tudi rubriko Halo?, v kateri Nina Grudina tokrat govori o jaslicah, ki jih pripravljamo ob božičnem času. Iz prispevka je med drugim mogoče izvedeti, da obstajata dve vrsti jaslic: ene so zgodovinske, ki zvesto upodabljajo stavbe in okolje, v katerem je Jezus živel, druge pa so ljudske jaslice, ki so oblikovane bolj preprosto. Duhovno vsebino imajo tudi zgodbica Marize Perat, ki govori o pastirju Samuelu, pesmica Barbare Rustja z naslovom Jezušček mili in anekdota Zakaj voda pozimi zamrzne. Zanimiva pa je tudi pripoved o skavtih in smislu Betlehemske luči, ki prinaša mir v vsako družino. Pastirček seveda ne bi bil pravi Pastirček, če ne bi objavljal pisem in risb mladih uporabnikov, poučna sta tudi prispevka o godu Barbare in o molitvi pred jedjo in po njej, za ljubitelje glasbe pa je ravno pravšnja uglasbena pesmica Darine Konc z naslovom V sveto mesto Betlehem. Vse to in še veliko več nam prinaša nova številka Pastirčka, ki nas je popolnoma ponesel v čas prazničnega pričakovanja. (sč) 2 0 Sobota, 18. decembra 2010 lanije ali so jih prinesli »ta buški«, z bovškega konca, se pravi iz Slovenije, so drugačne harmonske zasnove. Zanimivost, ki lahko govori tudi o trdno zakoreninjeni in nespremenljivi tradiciji, je držanje iste intonaci-je od začetka pesmi do konca, pa čeprav ta traja dolgo. Nosilke arhaične pevske tradicije so bile v veliki večini žene, v Reziji so jim pravili nune, nunice. Kasneje pa so se uveljavili še zbori. Na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je nastal moški zbor Monte Canin (na posnetku zgoraj), ki je najprej pel furlanske pesmi, nato pa se je posvetil primerno prirejenim rezijanskim pesmim. Nikoli ni prenehal s svojim delovanjem in je znan tudi zunaj doline Rezije. V devetdesetih letih pa je s svojim plodnim delovanjem začela skupina Rože Majave (na posnetku spodaj), ki jo je sestavljalo pet pevk. Žal skupine ni več. Na glasbenem področju pa je nedvomno treba omeniti tudi kantav-torja Rina Chineseja, ki s svojim triom komponira in poje moderne rezijan-ske pesmi, ki so povsem drugačne od tradicionalnih, a vseeno prispevajo k ohranitvi rezijanske kulture. Ko ni bilo še radia in televizije, je bilo petje del vsakdanjega življenja. Peli so v trenutkih pavze, na raznih srečanjih, na veselicah, a tudi med službo, zdaj pa v Reziji pojejo samo ob praznikih. Kot velja za slovensko ljudsko pesem, je tudi rezijanska nagnjena k bolj lirskim vsebinam, prepoznamo pa jo najbolj po tem, ker pooseblja naravo. Rezijani so namreč zelo povezani z naravo, njihove gore se obnašajo in čutijo kot ljudje. Prav v pesmih opažamo to intimno povezanost narave in človeka. Pogoste so tako primerjave ljube z gorami in rožami, živali večkrat nastopajo s človeškimi lastnostmi. Čeprav prevladuje ljubezenska vsebina (zelo znana je Da pa naco ni gremo spat), veliko pesmi poje o naravi, gorah, vodah, planinah, cvetju, potem so tu še nabožne pesmi, mrliške, postne, pustne, velikonočne, trikraljev-ske, legendarne, zgodovinske, pripovedne in še bi lahko naštevali. Med verskimi pesmimi naj omenimo Naš Ježuš je od smarti wstal, med epskimi pa pesem Linčica Turkinčica, ki pripoveduje o dogodivščinah hčerke turškega kralja, ki je pomagala Matiji iz Madžarske zbežati iz turškega zapora. Z njim je šla do njegovega gradu, kjer so ga čakali žena in trije sinovi. Tretji sin je postal njen mož. Rezijanska ljudska pesem spada med najstarejše oblike slovenskega glasbenega izročila. Arhaičnost kažejo oblike dvoglasja, kjer tu in tam pride do triglasja, ki v poteku sledi sta-rosvetnosti borduna. Zato občasno nastajajo disonančna razmerja. Spremljajoči glas se namreč večinoma zadržuje na enem tonu. Pri dvoglasju gre po rezijansko za petje »na tenko« in petje »na tolsto«, se pravi za zgornji in spodnji glas. Petje je odprto, glasno, grleno. Starejše pesmi se gibljejo v ozkih melodičnih obsegih. Refreni la, la, li, li, lo, li, la, la ( različice teh zlogov ) so lahko začetni, vmesni ali končni, zadnje tone kitic pevke pojejo počasneje in na koncu pesmi zavriskajo, toda tako samo pevke iz Bile (»ta biske«). Pravijo, da je bila nekoč ta navada razširjena po vsej Reziji. Stare nabožne pesmi in tiste, ki jih po navadi pojejo pri ta mrtvih, so podobne koralu in so zato v mehkejšem večglasju. Tudi pesmi, ki so v Rezijo prišle od drugod, iz Benečije, Fur- Folklorna skupina iz Rezije je letos gostovala na Japonskem Citira je eden od značilnih instrumentov v rezijanskem glasbenem ustvarjanju /l6 V gospodarstvu je v Reziji največ možnosti za razvoj turizma /-i% Ob koncu leta je v Reziji cela vrsta zanimivih prireditev, ki so vredne ogleda 16 Sobota, 18. decembra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Prvi nastop folklorne skupine "Val Resia', ki je najstarejša v Italiji, je bil v Vidmu že oktobra leta 1838, ko je cesar Ferdinand prvič prišel na obisk v našo deželo. Od takrat rezijanska folklorna skupina nosi po svetu rezijanski ples, pa seveda tudi rezijansko glasbo. Nastopala je že v več evropskih državah: v Avstriji, v Belgiji, v Franciji, Španiji, Nemčiji, Luxemburgu, na Nizozemkem, Finskem, v Švici, Sloveniji, na Japon- črna obleka (po rezijansko camažot) in bela srajca, medtem ko sta pas in telovnik barvana. Na glavi ima pisano črno ruto (na njej je narisano cvetje). Druga noša predstavlja ženo: krilo je rjavo ali zeleno kot tudi jopič in ruta. Folklorna skupina "Val Resia" predstavlja tudi nošo vdove: krilo, jopič in ruta so črni. Moški nosijo noši, ki predstavljata mladega in bogatega. Za prvo so značilni črne kratke hlače, bele no- bil yx-tfjv-f rVrtit-u skem in v Italiji. Folklorna skupina šteje približno petdeset mladih, ki z veseljem plešejo in pojejo, in s tem prikazujejo svetu del svoje kulture. Sicer pa vsako leto, od februarja do aprila, prireja folklorna skupina "Val Resia" vaje tako za člane, kot tudi za tiste, ki bi želeli vanjo vstopiti. V Reziji še danes pravzaprav plešejo vsi. Dvajsetletniki praznujejo na tak način prvi dan v letu (praznovanje »koškritov«), Rezijani pa radi plešejo tudi za pust, ob vaških praznikih in porokah ter ob vseh drugih veselih priložnostih. Noše, ki jih uporabljali plesalci folklorne skupine, so reprodukcije oblačil s konca osemnajstega in začetka devetnajstega stoletja. Ena noša predstavlja mlado, neporočeno dekle, ki išče fanta. Sestavljata jo gavice, barvan telovnik, bela srajca in polcilinder. Bogati moški pa so nekoč nosili črne kratke hlače, bele nogavice, barvan telovnik, belo srajco, črn frak, na glavi visok klobuk, v roki pa pipo. Ponavadi predstavlja folklorna skupina tudi pustne noše, in sicer: te lipe bile maškere, se pravi lepe bele maškere: tako fantje kot punce nosijo bela krila, imajo belo srajco in veliko trakov različne barve, na glavi pa visok klobuk (moški je nižji od ženskega) s pisanim papirnatim cvetjem. Rezijanska glasba in plesi so starodavni. Pri glasbi pričajo o tem zelo posebni ritmi in toni, pri plesu, ki so tako za starejše kot za mlajše in otroke, pa dejstvo, da se plesalci (v paru sta lahko moški in ženski lahko pa tudi dve osebi istega spola) med izvajanjem ne dotikajo. Ples rezijanka ali »po nas«, »po rozajanskin«, ki je parni ples, sestavlja koreografski obrazec, še najbolj podoben četvorki. Ples izvaja eden ali več parov. Plesalci se postavijo drug nasproti drugemu drugemu, z majhnimi ritmičnimi koraki si izmenjajo položaj, ko se spremeni nota, pa se znajdejo na sredi, kjer skupaj udarjajo z nogo ob tla, nato pa se vsega lotijo znova s še večjim zanosom in veseljem, vse dokler traja glasba. Rezijanski plesi so živahni in pritegnejo k sodelovanju vse prisotne, s čimer se ustvari zares posebno in radoživo ozračje. Udarjanje z nogo ob tla daje plesu še dodatni ritem. Plese je cerkev v določenih obdobjih prepovedala, a so se vseeno ohranili. Nekoč je vsaka vas imela svoj stil plesa, Rezijanska folklorna skupina pa je uvedla neko standardizirano obliko. Sicer se po vaseh ponekod še vedno pleše po "stareh', to je brez vrtenja okrog sebe, ampak samo z izmenjavanjem mesta s soplesalcem. V Učji pa je ples povsem drugačen. Mali orkester sestavljata dve glasbili: violina, ki ji v rezijanščini pravijo citira, in violončelo oz. bun-kula, prilagojena tako, da je njun zvok podoben zvoku nekdanjih dud, ki so se uporabljale v dolini pred razmahom glasbil na strune. Udarci z nogo, ki spremljajo glasbo, so osnovni tretji instrument, ki daje ritem. Violina oz. citira ima običajno strune mandoline, kobilica se nahaja niže, med igranjem pa se naslanja na prsi in ne pod brado. Violončelo ima namesto običajnih štirih tri strune, igra se z obrtno izdelanim lokom, med izvajanjem pa se krožno obrača z desne na levo za izmenjavanje zvoka. Glasba se izvaja z eno ali več violinami, citirami, ki jih spremlja eden ali več violončelov, bunkul. Na citiro so igrali in še vedno igrajo v glavnem samo moški, na bunkulo pa tako moški kot ženske. Na splošno pa so moški glavni ohranjevalci tega običaja. Umetnost igranja na citiro se prenaša z očetov na sinove oz. s starejših na mlajše prebivalce. Pred nedav- nim so skladno z zaščitnimi zakoni tudi v krajevnih šolah uvedli ure rezijanske glasbe, ki potekajo še danes. Igranje se poučuje »po posluhu« oziroma brez glasbenih partitur. Glasbenikom, ki igrajo na violino, pravijo čitirawci, tistim, ki igrajo na violončelo, pa bunkulawci. Skladb je zelo veliko, včasih imajo tudi več različic, ki jih nepozorni poslušalci niti ne zaznajo in ki jih individualno razvijajo sami glasbeniki. Imena pesmi so različna. Najbolj znane so: Lipa ma Marica (Lepa moja Marica), ki je rezijanska himna in s katero folklorna skupina običajno zaključuje svoje nastope, Ta pustawa (pesem za pust), Ta Zagatina (pesem Zagate - to je planšarija nad Ra-vanco - glavnim zaselkom v Reziji), Čarni potok (Črni potok), Ta Solbaška (pesem vasi Solbica), Poti me dopo Lipje (moje poti dol po Lipje), ki jo plešejo na križišču, Kolu (kolo - zelo star ples) in Ta Ku-škritawa (za mlade, ki imajo dvajset let). Folklorniki iz Rezije na Japonskem Rezijanska folklorna skupina se je letos poleti udeležila pomembnega mednarodnega dogodka. Nastopila je namreč na znanem glasbenem in plesnem festivalu World music and dance festival, ki je od 4. do 13. avgusta potekal v mestu Hakodate na japonskem otoku Hokaido. Na prireditvi so sodelovale številne folklorne skupine in umetniki z vseh celin, letošnjemu festivalu pa je sledilo več kot trideset tisoč gledalcev. Rezijanska folklorna skupina, ki jo vodi Pamela Pielich, je na Japonskem zastopala Furlanijo Julijsko krajino oziroma celo Italijo, saj je bila edina plesna skupina iz te države. Rezijanski plesalci in glasbeniki pa se na Japonsko nikakor niso odpravili nepripravljeni. Ob tej priložnosti so izdali tudi posebno brošuro v japonščini, da bi z njo gledalcem in organizatorjem boljše predstavili delovanje svoje skupine, ki je aktivna že od daljnega leta 1838. To pa še ni vse. Pripravili so tudi dvojezično zbirko pesmi, besedila so bila v njej napisana bodisi v rezijanščini bodisi v japonščini. Posebna promocijska kampanja Re-zijanske folklorne skupine in njena pozornost do japonskega jezika je naletela na veliko odobravanje organizatorjev festivala, še posebno pa so bili z njo zadovoljni gledalci, ki so tako neposredno zvedeli marsikaj o dolini Rezije, pri tem pa niso potrebovali nobenega prevoda. Letošnje in doslej najbolj oddaljeno in najbolj pomembno gostovanje je omogočila predvsem Gorska skupnost za Guminsko, Železno in Kanalsko dolino, ki vsako leto financira vrsto dejavnosti folklorne skupine iz Rezije. Kljub temu pa je bilo potovanje na Japonsko za rezijanske folkloriste veliko JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI Sobota, 18. decembra 2010 17 iS = t o- % me)^ torej za res nepozabno doživetje za vse, ki so se udeležili tega gostovanja, nastop na Japonskem pa je še dodatno obogatil že prestižni življenjepis Rezijanske folklorne skupine, ki se lahko v zadnjih letih ponaša z udeležbo na številnih pomembnih mednarodnih festivalih. Prav o gostovanju na Japonskem bo govor v soboto, 18. decembra ob 20.30 v kulturnem centru v Ravanci. Rezijanska folklorna skupina večer prireja v sodelovanju z odborom za ohranitev re-zijanske folklore "Ti Rozajanski Plesawci', člani skupine pa bodo pripoved o gostovanju obogatili z zvočnimi posnetki, fotografijami in drugim materialom. Rozajanska kulturska hiša Rezijanska folklorna skupina ima svoj sedež v kulturnem centru, ki se nahaja v predelu Warkota na Ravanci in ga imenujejo "Ta Rozajanska kulturska hiša". Sestavljena je iz večje dvorane, ki ima obliko amfitea-tra in drugih manjših prostorov. Kulturni center je dar bivše Jugoslavije, ki je na tak način pomagala Reziji, ko jo je leta 1976 močno prizadel rušilni potres. Odprli so ga leta 1981 ob prisotnosti italijanskih in slovenskih predstavnikov oblasti. Že od vsega začetka so ga dodelili folklorni skupini, ki pred tem kljub svoji razvejani in dolgoletni dejavnosti ni imela svojega sedeža in torej ni razpolagala z nobenim pro- finančno breme: člani odprave, skupno jih je bilo 29, so sami krili potne stroške in plačali prevoz inštrumentov in noš, gorska skupnost, Pokrajina Videm in združenje UGF FVG - Združenje folklornih skupin iz Furlanije Julijske krajine pa so s svojimi prispevki delno pokrili organizacijske stroške in omogočili tiskanje potrebnega promocijskega gradiva. Ob svojem prvem medcelinskem gostovanju so člani folklorne skupine iz doline pod Kaninom prejeli številne čestitke in pohvale, s posebno pisno noto se jim je oglasil tudi predsednik Dežele Furlanije Julijske krajine Renzo Tondo. Prireditev Svetovni festival glasbe in plesa je potekala v parku Motomachi, ob nastopih folklornih skupin iz vsega sveta (zadnji je bil v prestižni mestni hiši v Hokaidu) pa so tudi letos bile na vrsti delavnice za otroke in odrasle, nekatere med temi so bile seveda posvečene rezijanski glasbi in plesu. Ta srečanja so potekala v enem izmed vrtcev in v kulturnem središču mesta Hakodate. Člani Rezijanske folklorne skupine pa so skupaj z ostalimi nastopajočimi skupinami na festivalu obiskali tudi nek dom za ostarele in razveselili njegove stanovalce, ki so tako lahko občudovali njihove plese in uživali ob poslušanju glasbe. Izkušnja je bila zelo zanimiva tudi za same rezijanske folkloriste, ki so si poleg mesta Hakodate, v katerem je potekal svetovni praznik folklore, med svojim potovanjem po deželi vzhajajočega sonca ogledali še Tokio, Kjoto, Naro in Osako. Šlo je storom za vadbo, za nastope, za sestanke in niti za arhiv ali za shranjevanje noš oziroma inštrumentov. Zdaj v Rozajanski kulturski hiši sprejemajo obiskovalce in jim s pomočjo avdio- in videoposnetkov predstavljajo značilnosti in lepote doline. |\ •• ■•■•v«** *l* Rezijanski običaji in prazniki V Reziji imajo koledo, otroško nabirko ob prazniku sv. treh kraljev, praznik novincev (koškritov) na koncu starega in v začetku novega leta, vaške praznike s tradicionalnim obdarovanjem s sirom in ob zamenjavi cerkovnika. Zelo čaščen je še vedno praznik Marije Vnebovzete, ki ga imenujejo šmarna miša. Novinci iz Rezije, ki jim pravijo kuškritavi, pa se skupaj z novinkami, ki dopolnijo dvajseto leto, v božičnem oziroma novoletnem obdobju - to je pač različno od vasi do vasi - zbirajo v glavnem po domovih za praznovanje prehoda v odrasla leta. Po bogatih pojedinah nastopi obvezno izvajanje rezijanske glasbe in plesov, ki dobijo še zlasti ob tej priložnosti izrazito obreden pomen. Dvajsetletnikom se danes pridružijo (1. januarja) tudi možje in ženske tridesetih, štiridesetih, petdesetih, šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih let in včasih celo kak stoletnik. Letos bodo s praznovanjem začeli v Bili, in sicer za štefanovo. V drugih zaselkih bodo praznovali prvi dan leta. Pust je drugo pomembno obdobje, ki ga močno zaznamujejo ljudska praznovanja. V Reziji tudi v tem času prevladujeta glasba in ples. Čeprav so te lipe bile maškare že izgubile nekdanjo obredno sporočilnost, so kljub temu še vidne, predvsem pa se je ohranil epilog pustnega slavja oz. sojenje pustu in njegov pogreb. Praznovanja ob sončnih obratih, pri katerih se izpostavi povezanost z ognjem, so bila nekoč v celi videmski pokrajini bolj razširjena, danes pa so redkejša. V Reziji, točneje na Njivi, zanetijo ob sv. Ivanu in sv. Petru kres, ki mu pravijo kris ali krist. Vendar to ni edini z ognjem povezani običaj, ki se obuja na tisti dan. Metanje gorečih šibic, ki jim Rezijani pravijo čidule po karnijski furlanščini cidula, »kolo«, odraža tradicijo, ki je danes še zelo razširjena v Kar-niji in deloma v Železni dolini, v Reziji pa se obuja le v zgoraj omenjeni vasi. 1 8 Sobota, 18. decembra 2010 JEZIKOVNE SKUPNOSTI V VIDEMSKI POKRAJINI / Tudi letos bo Solbico, majhno gorsko vasico sredi Rezije, med božičnimi prazniki razsvetlila velikanska zvezda repatica. Nenadoma se bo pojavila na vrhu hriba Pust Gost (1275 m) in se ob spremljavi tipičnih božičnih melodij počasi spustila do zgornjega dela vasi (575 m), kjer bodo na pobočju hriba domačini pripravili čudovite žive jaslice, v kateri je prikazanih približno petdeset likov. Zelo zanimivo prireditev, tako imenovano »Božično noč v Reziji« bo že enajstič zapored priredilo združenje ViviStolvizza, ki skrbi za promocijo rezijanske vasice in v ta namen organizira raznovrstne pobude tudi med ostalim delom leta (zaradi pomanjkanja sredstev so morali sicer v zadnjem obdobju odpovedati nekatere svoje tradicionalne pobude). Vsako leto si veliko zvezdo, ki je dolga 8,4 m in široka 1,2 m ter jo razsvetljuje kar 768 žarnic, tudi ob hudem mrazu in snegu ogleda ogromno obiskovalcev, tako domačinov kot turistov iz vse Furlanije Julijske krajine, Veneta, Slovenije, Avstrije, nekaj obiskovalcev pa je večkrat že bilo tudi iz Lombardije. Prireditev, ki običajno traja približno dve uri, bo letos prvič na vrsti na božični predvečer, 24. decembra, okrog 21.45, ob 22.30 pa bo v župnijski cerkvi Sv. Karla maša. Ob njenem zaključku se bodo v soju bakel in sveč vsi sprehodili do živih jaslic, nad katerimi se bo ustavila velikanska zvezda repa-tica. Pobudo bodo ponovili 26. decembra, ob 18. uri. Takrat bodo najbolj zadovoljni nedvomno otroci, ki si bodo lahko žive jaslice ogledali prav od blizu oziroma bodo lahko postali njihov del, starejši pa bodo morali celotni prireditvi slediti izza lesene ograje. Spust zvezde velikanke je torej za Štefanovo namenjen predvsem družinam. V sredo, 5. januarja, vedno ob 18. uri, ko bo Sol-bica še zadnjič zažarela v soju zvez- de repatice, pa bo prireditev obogatil prihod treh kraljev, prisotnim pa organizatorji ta dan ponujajo tudi koncert skupine Friuli Venezia Giu-lia Gospel Mass Choir, ki bo približno ob 19.15. Spust zvezde repatice in žive jaslice so gotovo vredni ogleda, kot lahko potrdijo vsi, ki so se na Solbi-co podali v božičnem obdobju. Zelo zanimiva pa je tudi razstava jaslic, ki jih domačini vsako leto postavijo na različnih delih vasi in predstavljajo razne zaselke in življenje na Solbici. Najbolj znamenite so nedvomno »Jaslice doline Rezija«, ki prikazujejo zvonike vseh rezijanskih zaselkov. Organizatorji že nekaj let nudijo tudi avtobusni prevoz iz Vidma in raznih drugih mest v Furlaniji do Solbice, da bi si lahko spust velikanske zvezde ogledali tudi tisti, ki neradi vozijo v neugodnih vremenskih razmerah. Sicer pa je na razpolago približno 1300 parkirnih mest, v raznih gostinskih obratih in ogrevanih šotorih pa je prostora za približno 1900 ljudi, ki jim organizatorji i Jr ^_ nudijo domače tople jedi in sladice. Pri organizaciji odmevne »božične noči v Reziji« sodeluje pribli- žno 130 ljudi, za pripravo pa je potrebnih več kot 3000 ur dela. Velikanska zvezda repatica in jaslice bo- do na ogled do konca praznikov, tako da je lahko v tem obdobju vsak dan primeren za izlet na Solbico. gospodarstvo Največje možnosti so v turizmu Na gospodarskem področju nudi Reziji največ priložnosti za razvoj po vsej verjetnosti prav turizem. Obiskovalce lahko privlačijo naravne lepote, poleg tega pa starodavna rezi-janski kultura in govorica, ki sta se tu ohranili. Veliko turistov je med letom še posebno iz Slovenije. Med Ravanco in Bilo pa se nahaja tudi manjša obrtno-industrijska cona z dvema proizvodnima obratoma, ki delujeta že več kot dvajset let (kasneje pa novih na žalost ni bilo) in zaposlujeta nekaj desetin delavcev. Najprej so odprli tovarno Diamir, ki proizvaja diamantne konice, ki se nato uporabljajo v industriji in v zobni tehniki. Nato pa so ustanovili še zadrugo Delet Ukop/Lavorare Insieme, ki deluje na različnih področjih (luči in dodatki za avtomobile, okoljsko vzdrževanje, gozdni in manjši gradbeni posegi). Več kot 10 let je občinsko ozemlje vključeno tudi v Naravni park Julijskih Predalp, ki ima svoj upravni sedež na Ravanci. Delovanje te ustanove, ki je pred svojim odprtjem naletela na neodobravanje in skepso določenega dela prebivalstva, predstavlja danes zelo pomemben gospodarski vir. Kar zadeva poljedelstvo, pa naj povemo, da so se v Reziji s časom obdelovalne površine močno zreduci-rale, kmetijska proizvodnja pa je v glavnem zelo omejena in je le za lastno porabo, saj primanjkuje mlade delovne sile. Tudi priznanega rezi-janskega česna pridelujejo na splošno premalo za trženje, v večji meri ga prodajajo v glavnem na raznih sejmih. Živinoreja je bila nekoč eden izmed stebrov režij anskega gospodarstva. Redili so krave, teličke, koze, ovce, kokoši, zajce in prašiče, nekatere družine pa celo bike, kozle in ovne. Glavni proizvod je bilo mleko, ki so ga molzli vsak dan in ga nato predelovali tudi v sir, maslo in skuto. Kar zadeva meso, pa je bilo (in je tudi dandanes) še posebno okusno kozličkovo. Kozličke pa so v glavnem proda- jali. Prav tako kot obdelovalne površine je bilo postopoma tudi pašnikov vedno manj, živinoreja pa je skoraj zamrla. V zadnjem obdobju so nekateri posamezniki in Naravni park Julijskih Predalp poskusili spodbuditi nov zagon te gospodarske panoge: gre vsekakor za majhne dejavnosti z omejenim številom glav živine, med cilji pa je tudi ohranitev avtohtonih vrst. Med pomembnejšimi gospodarskimi področji pa je še vedno gozdarstvo, oziroma vse tiste dejavnosti, ki so povezane s sekanjem dreves in prodajo lesa za obdelavo in za kurjavo. Oviro za dodaten razvoj teh dejavnosti pa predstavlja pomanjkanje ustrezne cestne infrastrukture, zaradi česar so nekateri gozdovi nedostopni. / ŠPORT Sobota, 1B. decembra 2010 19 vreme - Stara celina v primežu ostre zime Sneg ovira promet po večjem delu Evrope Začasno zaprli nekatera letališča v Švici in Nemčiji, težave na železnicah in cestah ŽENEVA/BERLIN/BRUSELJ -Sneg je tudi včeraj povzročal težave po Evropi. Zaradi obilnega sneženja so v Švici za več ur zaprli letališče v Ženevi, na letališču v Zurichu pa so morali več letov odpovedati. V Nemčiji je na tleh ostalo več kot 200 letal, težave pa so imeli tudi na cestah. V Belgiji zaradi snega in poledice tovornjaki niso smeli na avtoceste. Na območju Ženeve je v noči na petek zapadlo novih 15 centimetrov snega, snežilo pa je tudi včeraj. Zaradi novozapadlega snega so za več ur zaprli letališče v tem švicarskem mestu, kar naj bi prizadelo okoli 30 letov, okoli 9.30 pa so ga znova odprli. Letališče v Zurichu je medtem ostalo odprto, a so odpovedali okoli 40 letov. Obratuje tudi letališče v Baslu, kjer so tudi zabeležili nekaj odpovedi letov in nekaj zamud. Zaradi močnega nočnega sneženja so na nemških letališčih odpovedali več kot 200 letov, zabeležili pa so tudi veliko število zamud. Samo na frankfurtskem letališču, ki je bilo včeraj kako uro celo zaprto, so do včeraj opoldne odpovedali 160 letov, ta številka pa je čez dan še naraščala. V Munchnu so odpovedali 86 letov. Težave sneženje v Nemčiji povzroča tudi v cestnem prometu. V zvezni deželi Severno Porenje - Vestfali-ja so na avtocestah včeraj dopoldne zabeležili skupaj kar 185 kilometrov zastojev. Prišlo je do 251 prometnih nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 19 ljudi, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Tudi nemške železnice se kaosu zaradi obilice snega niso mogle izogniti, posebej hudo pa je bilo na progi med Hamburgom in Lubeckom, kjer je v četrtek zvečer za več ur obstal regionalni vlak z okoli 400 potniki. Zaradi teme in mraza na vlaku, ki je ostal brez elektrike, je številne potnike zgrabila panika. Več deset vlakov na tej relaciji je imelo posledično večurne zamude, na mrzlih železniških postajah pa je obsedelo na tisoče potnikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Belgiji zaradi snega in poledice avtoceste ostajajo zaprte za tovornjake. Oblasti voznike na jugu in vzhodu države opozarjajo, naj bodo zaradi poledice še posebej previdni. Težave v prometu so zabeležili tudi v Bruslju. Te je še dodatno zapletel požar na tamkajšnji podzemni železni- ci, v katerem pa ni bil nihče poškodovan, navaja AFP. Promet je oviran tudi na severu Francije. V Lilleu je bil dopoldne javni promet praktično povsem ohrom-ljen, v departmaju Haute-Marne pa je zaradi 15 centimetrov novozapadlega snega na cestah obtičalo več sto tovornjakov. O hujših nesrečah zaenkrat ne poročajo, Rdeči križ pa tovornja-karjem že deli toplo hrano in pijačo. Po snežnem kaosu v minulem tednu so se oblasti sicer tokrat na sneg bolje pripravile, še posebej v Parizu, kjer pa zaenkrat o snegu ne poročajo, še piše dpa. Sneg povzroča preglavice tudi na drugem koncu Evrope, v Bolgariji. Odpovedani so vsi leti med Varno ob Črnem morju in prestolnico Sofijo, zaprto je pristanišče v Varni, edina avtocesta med Sofijo in Burgasom pa je neprevozna. Na cesti proti Romuniji vzdolž Črnega morja so v snegu obtičali številni vozniki, mnogi kraji na tem območju so brez elektrike. (STA) Letališče v Ženevi je bilo več ur zaprto ansa vrh eu - Potem ko je bil narejen korak naprej pri reševanju evra Črna gora je dobila status kandidatke za članstvo v uniji BRUSELJ - Voditelji Evropske unije so se včeraj v Bruslju strinjali, da se Črni gori dodeli status kandidatke za članstvo v uniji. Datuma za začetek pristopnih pogajanj država sicer ni dobila. Za ta korak mora izpolniti še nekatere pogoje. Črna gora se bo tako pridružila štirim kandidatkam: Hrvaški, Turčiji, Islandiji in Makedoniji. Prvi dve sta pristopna pogajanja začeli oktobra 2005, Islandija jih je začela letos, Makedonija pa na ta korak čaka od decembra 2005, ko je dobila status kandidatke. Vrh je včeraj prav tako potrdil torkove širitvene sklepe Sveta za splošne zadeve, v katerih države članice ponovno niso upoštevale priporočila Evropske komisije za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo. K temu vprašanju se bodo vrnile med madžarskim predsedovanjem. Sklepi sicer v primerjavi z lanskimi razen napredka Črne gore ne prinašajo bistvenih novosti. Turčija stagnira zaradi nerešenega spora s Ciprom in nasprotovanju nekaterih članic njenemu polnoprav- nemu članstvu v uniji. Na repu kolone držav na poti v unijo so Bosna in Hercegovina, Kosovo in Albanija, ki za razliko od Črne gore še ne bo dobila statusa kandidatke, čeprav je bila pred to odločitvijo na enaki stopnji procesa približevanja uniji. Hrvaška, ki je najbliže članstvu v uniji, je v sklepni fazi pristopnih pogajanj, ki jih želi končati v prvi polovici prihodnjega leta. Odločilno za to bo poročilo Evropske komisije o izpolnjevanju meril v okviru poglavja o pravosodju, ki bo objavljeno marca. Sicer pa je vrh EU, kot smo že poročali, v četrtek stopil pomemben korak naprej pri reševanju evra. Dosegel je namreč dogovor o spremembah lizbonske pogodbe, potrebnih za vzpostavitev stalnega mehanizma za zagotavljanje stabilnosti skupne evropske valute. Stalna rešitev za stabilnost evra je potrebna zaradi vztrajnih napadov finančnih trgov na šibke člene v območju evra. Začelo se je z močno zadolženo Grčijo, nadaljevalo z Irsko, sedaj sta najbolj pod udarom Portugalska in Španija, negotova pa je tudi usoda Belgije in Italije. Osnutek spremembe lizbonske pogodbe se glasi: 'Države članice z valuto evro lahko vzpostavijo mehanizem stabilnosti, ki bo sprožen, če bo to neizogibno za zavarovanje stabilnosti območja evra kot celote. Odobritev kakršne koli zahtevane finančne pomoči v okviru mehanizma bo pogojena s strogimi merili.' Osnutek spremembe pogodbe bo sedaj romal v Evropski parlament, Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko. V skladu s poenostavljenim postopkom, po katerem se bo sprememba pogodbe sprejemala, morajo omenjene institucije podati svoje mnenje, ki pa je ne-zavezujoče. Sprememba pogodbe naj bi bila dokončno potrjena marca prihodnje leto, nato pa se začnejo postopki potrjevanja v državah članicah. Te bodo same odločile o načinu potrjevanja. Van Rompuy je včeraj dejal, da kolikor ve, referendum ni potreben v nobeni državi. (STA) Več kot 30 tisoč mrtvih vvojni proti trgovini z mamili CIUDAD DE MEXICO - Mehiški pravosodni minister Arturo Chavez je v četrtek objavil krvavo statistiko vojne proti prekupčevanju z mamili, ki se je začela decembra2006, ko je oblast v državi prevzel sedanji predsednik Felipe Calderon. Od takrat je v borbi proti mamilom umrlo 30.196 ljudi, samo letos pa 12.456. Lani je bilo smrtnih žrtev 9600 in velik porast v letošnjem letu Chavez pripisuje vse večji obupanosti mamilarskih kar-telov zaradi pritiska vladnih sil. Večina žrtev naj bi bila posledica medsebojnega obračunavanja tolp. Chavez je dejal, da so doslej ujeli ali ubili deset od 24 najbolj iskanih mamilarskih šefov in zaplenili mamila v tržni vrednosti 11 milijard dolarjev. Nasilen obračun v ukrajinskem parlamentu KIJEV - V ukrajinskem parlamentu je v četrtek zvečer prišlo do nasilnega obračuna med člani vladajoče Stranke regij in poslanci opozicije. Poslanci so si v lase skočili zaradi preiskave o domnevni zlorabi položaja, ki jo tožilstvo sprožilo proti nekdanji premierki Juliji Timošenko, pri tem pa je bilo več opozicijskih poslancev huje poškodovanih. Pretep naj bi se začel, potem ko so opozicijski poslanci s transparenti "Roke stran od Timošenkove" in "Ustavite politično represijo" želeli izkazati svoje nasprotovanje preiskavi proti Timošen-kovi. Predstavnik opozicije Sergej So-boljev je povedal, da so člani Stranke regij "brutalno pretepli" nekaj opozicijskih poslancev. Tri so namreč morali prepeljati v bolnišnico, eden med njimi je celo utrpel hujše poškodbe glave. V ZDA morilca usmrtili s strupom za evtanazijo živali WASHINGTON - V ZDA so obsojenega morilca usmrtili z mešanico snovi, v kateri je bilo tudi sredstvo za evta-nazijo živali. Državni sodnik iz ameriške zvezne države Oklahoma je nedavno namreč odobril zahtevo državnih oblasti, da zaradi pomanjkanja sredstev za usmrtitve obsojencev uporabijo alternativno sredstvo. Usmrčeni John David Duty je bil na smrt obsojen zaradi umora 22-letnega sojetnika. Umor se je zgodil leta 2001, ko je Duty prestajal triletno zaporno kazen zaradi posilstva, ropa in poskusa umora s streljanjem. Dutyjevi odvetniki so nasprotovali zamenjavi sredstva; v sodnem zaslišanju, ki je potekalo novembra, so dejali, da bi bila uporaba pentobarbitala lahko nehumana, saj sredstva še nikoli niso uporabili pri usmrtitvah ljudi. Pentobarbi-tal je pomirjevalo; z njim so Dutyja uspavali, nato pa so mu vbrizgali še ostale, smrtonosne snovi. (STA) zda - Na volitvah ošibljeni Obama ga je dosegel z republikanci Tudi predstavniški dom kongresa naposled potrdil davčni kompromis WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek zvečer z 277 glasovi za in 148 proti potrdil predlog zakona o podaljšanju veljavnosti leta 2001 in 2003 sprejetih davčnih olajšav ter podaljšanju podpore za brezposelnost. Pred glasovanjem so republikanci v senatu zagrozili, da bodo do konca leta blokirali celotno delo, dokler ne bo sprejeto podaljšanje davčnih olajšav tudi za milijonarje in milijarderje. Ob tem so skrb za slednje predstavili kot skrb za celotno gospodarstvo in ameriški srednji razred. Naslednje leto imajo v predstavniškem domu večino republikanci, kar pomeni, da bo za predsednika Ba-racka Obamo izjemno težko, če ne tudi nemogoče, prodreti s svojimi pobudami. Obami zato ni preostalo nič drugega kot kompromis, ki ga je z vodstvom republikancev dosegel pred 10 dnevi. Kompromis je razjezil liberalce v predstavniškem domu kongresa, ki so bili ogorčeni nad enoletno uki- nitvijo davka na dedovanje premoženja vrednega do pet milijonov dolarjev. Senat je predlog zakona gladko potrdil v sredo z 81 glasovi za in 19 proti, ne glede na to, da je Obama od predsedniške kampanje naprej obljublja, da bogatašem ne bo podaljšal davčnih olajšav, ampak bo s tem denarjem krpal proračunsko luknjo. Demokrati v predstavniškem domu so v četrtek sicer malce zavlačevali in dali na mizo nekaj amandmajev, ki pa niso bili sprejeti. Senatni republikanci so namreč zagrozili, da bo dogovor padel v vodo, če bodo karkoli spremenili. Na koncu je dovolj demokratov potrdilo kompromis, preden se bodo po praznikih preselili v manjšinske klopi. Milijonarji bodo skupaj z vsemi davkoplačevalci dobili olajšave, brezposelni pa podporo, kar bo za proračun pomenilo skoraj 900 milijard dolarjev izpada prihodkov. Zakon prinaša tudi enoletno dodatno znižanje davčne stopnje za zvezni pokojninski sklad so- cialne varnosti zniža in sicer s 6,2 odstotka dohodka na 4,2 odstotka. Dogovor predvideva tudi podaljšanje nekaterih drugih davčnih olajšav, kot so tiste za otroke. Glede davka na dedovanje so se dogovorili, da prvih pet milijonov ne bo obdavčenih, preko tega pa se premoženje obdavči s 35 odstotno stopnjo. Demokrati so želeli obdavčiti podedovano premoženje nad 3,5 milijona dolarjev po stopnji 45 odstotkov. Dodane so tudi davčne olajšave za uporabo obnovljivih energetskih virov. Obama lahko zakon podpiše kadarkoli. Predstavniški dom je svoje delo za letos večinoma končal, vendar pa senatorji še ne bodo šli na praznične počitnice. Obama in demokrati želijo pred tem ratifikacijo sporazuma o zmanjšanju jedrske oborožitve Start, potrditev paketa zakonov o financiranju dela vladnih agencij in sprejem drugih predlogov, kot je odprava prepovedi odkritega služenja homoseksualcev v oboroženih silah. (STA) azija - Peking se je že jezno odzval Japonska opozarja na vojaško moč Kitajske TOKIO - Japonska je povišano vojaško pripravljenost Kitajske včeraj označila za "globalno zaskrbljenost". Japonska je dodala še, da bo v odgovor na kitajske vojaške aktivnosti okrepila vojaško pripravljenost na jugu države. Prav tako bo okrepila zaščito pred morebitnimi napadi Severne Koreje. Del sprememb bo vključeval tudi okrepitev podmorniških in letalskih vojaških enot. Japonska vlada je tako nekaj mesecev po ozemeljskem sporu s Kitajsko in le nekaj tednov po napadu Severne Koreje na Južno Korejo potrdila nacionalne smernice obrambnega programa. Nove smernice so Severno Korejo, ki je v zadnjih letih izstrelila rakete tudi proti Japonski, izvedla dva jedrska poskusa in prejšnji mesec razkrila svoje obrate za bogatenje urana, označile za "resno grožnjo stabilnosti". "Kitajska naglo modernizira svoje vojaške sile in širi aktivnosti v okoliških vodah. Skupaj s pomanjkanjem transparentnosti na področju kitajskih vojaških in varnostnih struktur je trend razlog za skrb za regijo in za mednarodno skupnost," je v smernicah še zapisala Japonska. Japonska je skupaj s svojim največjim vojaškim zaveznikom ZDA sicer nedavno ponovno izrazila zaskrbljenost glede naglega oboroževanja Kitajske. Na opozorila Japonske se je včeraj odzvala tudi Kitajska in japonske navedbe označila za "neodgovorne". "Nobena država nima pravice, da se razglasi za predstavnico mednarodne skupnosti in daje neodgovorne pripombe o razvoju Kitajske," je v izjavi zapisala tiskovna predstavnica kitajskega zunanje ministrstva Jiang Yu. Jiangova je poudarila še, da je oboroževanje Kitajske strogo obrambne narave. "Nikomur ne želimo biti grožnja," je zatrdila. Regionalne napetosti so ponovno postale aktualne 23. novembra, ko je Severna Koreja med obstreljevanjem Južne Koreje ubila štiri ljudi. Kitajsko so tedaj številne države, med njimi tudi ZDA, Južna Koreja in Japonska, pozvale k javni obsodbi dejanj Severne Koreje, a Kitajska tega ni storila. (STA) 2 0 Sobota, 18. decembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - V torek odprtje obnovljenega poslopja v Ulici Santa Chiara Nekdanji samostan odpirajo univerzi in mestu Vanj bo Videmska univerza preseiiia del svojih dejavnosti - 21. in 22, decembra ogled prostorov Obnovljena stavba na vogalu med Ulico Santa Chiara in Verdijevim korzom, kjer bodo uredili nadškofijski muzej, razstavno sobo in dvorano za prireditve Notranje dvorišče kompleksa je primerno za organizacijo prireditev bumbaca bumbaca Nekdanji samostan v Ulici Santa Chiara v Gorici odpira vrata univerzitetnim študentom in mestu. V torek, 21. decembra, bo v obnovljenem kompleksu potekala slovesnost, s katero bodo restavrirano palačo, kjer so nekoč domovale sestre klari-se, predali novemu namenu. Kot smo že večkrat poročali, bo del stavbe namenjen nadškofijskemu muzeju, ostalo pa bo upravljala Videmska univerza, ki bo vanjo postopno preselila študijske smeri in laboratorije, ki trenutno delujejo v drugih poslopjih v mestnem središču. Obnova nekdanjega samostana je spadala v izredni program javnih del, ki so ga sestavili ob tisočletnici prve omembe Gorice. Občina se je za dodelitev prostorov Videmski univerzi odločila leta 2003, ko je z izobraževalno ustanovo podpisala sporazum. Novembra 2007 je občinska uprava zaupala podjetju Costruzioni Enrico Pasqualucci obnovitveni poseg, ki se je zaključil avgusta. V obnovo, v okviru katere so palačo prilagodili tudi novim protipotresnim normam, je bilo vloženih 6.455.000 evrov. V prejšnjih mesecih so s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice prostore opremili, zdaj pa so že pripravljeni na vselitev. »Pridobitev obnovljene stavbe v Ulici Santa Chiara je za goriški pol Videmske univerze kot novo rojstvo, od katerega si veliko obetamo. Nov sedež, ki ima središčno lokacijo, želimo odpreti tudi mestu. Na notranjem dvorišču bi lahko prirejali kulturne in glasbene prireditve, ki bodo odprte javnosti,« je povedal direktor goriškega pola Videmske univerze Mauro Pascolini. Po njegovih besedah bodo v Ulico Santa Chiara najprej preselili raziskovalne laboratorije in didaktične dejavnosti glasbene smeri DAMS, predavanja smeri za stike z javnostmi, predavanja smeri podjetniške komunikacije in računalniški laboratorij, ki je doslej deloval v palači Alvarez v Ulici Diaz. »Didaktična dejavnost filmske smeri DAMS zaenkrat ostaja v Hiši filma, v prihodnosti pa ne izključujemo, da bo tudi ta potekala v Ulici Santa Chiara. Na Travniku pa bodo prav gotovo še naprej delovali laboratoriji, povezani s filmsko smerjo,« je povedal Pascolini. »Koncentracija dejavnosti Videmske univerze, ki so doslej potekale na raznih prizoriščih, v en sam prestižni sedež, se mi zdi pozitivna. S selitvijo v bivši samostan v Ulici Santa Chiara bo prisotnost Videmske univerze v mestu pridobila večjo organskost,« je povedal goriški župan Ettore Ro-moli, predsednik goriškega univerzitetnega konzorcija Rodolfo Ziberna pa je ocenil, da pomeni selitev tudi racionalizacijo stroškov, ki jih je doslej univerza imela za plačevanje najemnin. »Rektorici Videmske univerze Cristiani Compagno se moramo zahvaliti, ker se je kljub krčenju sredstev univerzam zavzela za ohranitev goriških študijskih smeri. To potrjuje, da je goriški univerzitetni pol za videmski atenej pomemben,« je poudaril Ziberna. Torkova slovesnost, ki se je bo ob rek-torici Compagnovi, Pascolinu, Romoliju in Ziberni udeležil tudi predsednik dežele Fur-lanije-Julijske krajine Renzo Tondo, se bo začela ob 16.30, javnosti pa bo restavrira-na stavba odprta tudi v torek dopoldne ter v sredo med 10. in 12. uro in med 15. in 17. uro. Obiskovalci se bodo lahko udeležili vodenih ogledov, študentje in profesorji pa jim bodo prikazali tudi dejavnosti raznih laboratorijev, ki delujejo v Gorici v okviru Videmske univerze. (Ale) Ob muzeju razstavni prostor in dvorana Po univerzitetnih študentih se bo v obnovljeni kompleks v Ulici Santa Chiara vselil tudi nadškofijski muzej. Gradbeni poseg na delu palače, ki mu bo namenjen, naj bi bil zaključen čez približno dva meseca, muzej pa naj bi odprli v teku prihodnjega leta. »Resta-vrirana palača je izredno lepa, ob tem pa je tudi prostorna. Po dokončanem posegu bomo imeli na voljo štiri nadstropja po približno 300 kv. metrov, ki verjetno ne bodo namenjena le Oglej- skemu zakladu,« je povedal goriški občinski odbornik Antonio Devetag in nadaljeval: »Z nadškofijo še nismo sprejeli dokončnih odločitev, razmišljamo pa o tem, da bi le dve nadstropji namenili muzeju. Ostali dve nadstropji bi bili namenjeni začasnim razstavam in dvorani s približno 200 sedeži, ki bi bila na voljo za razna srečanja.« V zvezi z upravljanjem strukture je odbornik povedal, da nameravajo z nadškofijo in s Fundacijo Goriške hranilnice podpisati sporazum, h kateremu bo lahko pristopila tudi pokrajina, o sredstvih za vzdrževanje in financiranje poslopja pa se bodo dogovarjali z deželo FJK. (Ale) tržič - Fincantieri Sindikati s stavko zavrnili kritike Sindikati odločno zavračajo izjave poverjenega upravitelja družbe Fincantieri Giuseppeja Bona, ki je v odprtem pismu, naslovljenem nanje, na deželo FJK, goriško pokrajino in tržiško občino, poudaril visoko število odsotnosti zaposlenih z delovnih mest, odgovornost posameznikov za delovne nesreče, odklonilno držo sindikatov, namignil pa je tudi na možnost, da bi ladjedelnico lahko zaprli, če zanjo ne bo primernih razmer. Sindikati so na takšne izjave včeraj reagirali z dvourno stavko in javnost opozorili, da je poverjeni upravitelj napačno razumel vsebino odprtega pisma, ki so ga bili naslovili na javnost po zadnji, ponedeljkovi nesreči v ladjedelnici. Po oceni sindikatov je Bono s svojimi besedami negiral, kar je doslej vedno zagovarjal, in sicer možnost, da delavci obveščajo upravo o vsem tem, kar ovira delo in dobro delovanje podjetja. »Lepo bi bilo, da bi opozorila delavcev upoštevali, a žal ni tako,« trdijo predstavniki sindikatov Fim, Fiom in Uilm. Glede visoke stopnje odsotnosti z dela pravijo, da se tudi sami borijo proti nezakonitosti, zato pa niso ubrali sodne poti, ko so bile odslovitve utemeljene. Potrebno pa je razumeti - tako sindikati -, zakaj družba beleži visoko število odsotnosti. V nezdravem okolju delavci pogosteje zbolijo in se ponesrečijo. Naloga poverjenega upravitelja pa je tudi ta, da pristojnim organom prijavi tiste, ki nezakonito izdajajo dovoljenja za odsotnost zaradi bolezni in nesreč. K temu dodajajo prepričanje, da so naložbe brez učinka zaradi početja direkcije, ki ne skrbi za varnost in kakovost. »Dogovori med sindikati in družbo za zagotavljanje večje varnosti so številni, a pogosto neupoštevani,« še ugotavljajo sindikati, ki opozarjajo, da je Fincantieri javna družba, zato pa bi morala biti spoštljiva do pravil in ne bi smela dopuščati izkoriščanja in izsiljevanja delavcev. gorica - Trgovine nova gorica - Praznično dogajanje in Silvestrova noč Popusti od Novost bo ogrevan šotor, januarja drsališče Pa je že v GoriCi Ta vikend tržnice in animacija m^^muum^^^mm J^* w V ponedeljek, 3. januarja, se bodo v deželi Furlaniji-Julijski krajini uradno začele sezonske razprodaje. Večina trgovin v goriškem mestnem središču se bo razprodaj lotila še istega dne, nekateri trgovci, ki imajo ob ponedeljkih navadno zaprte trgovine, pa bodo začeli v torek. Na podlagi deželnega zakona št. 29 z dne 5. decembra 2005 morajo razprodaje potekati med 3. januarjem in 31. marcem, v posameznih trgovinah v mestu pa so že v zadnjih tednih začeli izvajati posebne akcije in popuste. Spodbuda za sprehod po mestu in božične nakupe pa bodo številne animacijske pobude, ki jih danes in jutri prirejajo zveza trgovcev Ascom, goriška občina in druge ustanove. V Ulici Garibaldi in na trgu pred županstvom bodo skozi cel dan na ogled avtomobili, otroci pa bodo na svoj račun prišli ob 16. uri, ko bodo v Ulici Garibaldi Dedek mraz in njegovi sodelavci odprli »Vasico domišljije«. Sočasno bodo goriške mestne ulice popestrili Krampusi iz Celovca, ki bodo obiskali tudi tržnico obrtniških izdelkov na Travniku. Živahno bo tudi v ljudskem vrtu, kjer bo še danes in jutri potekala pobuda »Solidarnostni december«, pri kateri bodo sodelovala združenja prostovoljcev ter plesne in glasbene skupine. Novoletno dogajanje v Novi Gorici bo za razliko od preteklih let zgoščeno v tednu od 26. decembra do 1. januarja. V tem času bo namreč na odseku Kidričeve ulice od krožišča pri nebotičniku do občinske stavbe postavljen 20 metrov širok in 65 metrov dolg ogrevan šotor, ki sprejme okrog 2.000 ljudi, nekateri dogodki pa bodo potekali tudi na Bevkovem trgu. »Mislim, da nam je uspelo sestaviti najboljši novoletni program do zdaj. Da bi bil čim bolj pester in bogat, smo ga omejili na en teden, ogrevan šotor pa pomeni, da ne bomo odvisni od vremena,« je včeraj povedal župan Matej Arčon in spomnil na lanski dež, ki je pokvaril praznične dni, saj so bile prireditve na prostem precej slabše obiskane. Pojasnil je še, da bodo na Silvestro-vo, pred začetkom odštevanja zadnjih sekund starega leta, odprli krilo šotora v smeri proti občinski stavbi in da bo njegovemu voščilu ob polnoči sledil ognjemet. Ta bo trajal šest minut, zanj pa so odšteli 4.500 evrov, sicer pa je občina za novoletno praznovanje letos namenila 70 tisoč evrov, kar je manj kot lani, ko je celoten občinski strošek znašal 85 tisoč evrov. Izvedba novoletnega dogajanja bo v rokah družbe FTI iz Volčje Drage, ki je prispevala tudi sredstva za najem šotora, in družbe Ma.GO.Ma, ki bo skrbela za program na Bevkovem trgu, namenjen mlajši populaciji. Za koordinacijo otroško-mladinskega popoldanskega programa bosta skrbela mladinski svet in Medobčinsko društvo prijateljev za Goriško, ki že od leta 1968 organizira prihod Dedka mraza in obdaritev otrok, pri organizaciji dogajanja pa bodo sodelovala še številna novogoriška Lokacija ogrevanega šotora n.n. društva in ustanove. Družba Hit, ki je zadnja leta kot soorganizator sofinanciral silvestrovanje, bo letos sodelovala le s tehnično opremo in sponzorskim vložkom. Na Silvestrovo bo Kidričeva ulica zaprta do poslopja Nova KBM banke, na relaciji Vrtojba-Šempeter-Nova Gorica-Sol-kan bo vozil brezplačen avtobus. Da bi promet v mestu na zadnji dan v letu potekal čim bolj tekoče, je župan od družbe Euroinvest zahteval, da najkasneje do 24. decembra za- gotovi dvosmerni promet na odseku Del-pinove ulice pri gradbišču Eda centra. Program novoletnega dogajanja v Novi Gorici, ki ga bodo v obliki zgibanke na dom prejeli vsi občani, je na voljo tudi na spletni strani goriške občine in obratno, kar je prvi korak v smeri napovedanega boljšega informiranja Goričanov in Novogoričanov o dogajanju v obeh mestih. Na vprašanje, kako da letos v Novi Gorici ni drsališča, pa je Arčon odgovoril, da je slišal v minulih letih na račun drsališča precej kritik, predvsem pa se mu, ob dejstvu, da je drsališče urejeno na Travniku v Gorici, podvajanje ni zdelo smiselno: »Tistih 20 tisoč evrov, kolikor bi nas stala postavitev drsališča, smo raje namenili za čim-boljši mladinski program.« In še na kratko o programu: v nedeljo, 26. decembra, ob 16. uri bo v pokritem šotoru otroke razveselil prihod Dedka mraza, sledil bo nastop skupine Atomik Harmonik, ob 20. uri pa še koncert zasedbe Rock Partyzani. Vse ostale dni bo v ogrevanem šotoru popoldne potekal program za otroke z lutkami in ustvarjalnicami, za mladino pa s športnimi in plesnimi nastopi; ob večerih bodo na sporedu koncerti različnih glasbenih skupin in nastopi DJ-jev. Na Bevkovem trgu bodo od 29. do 31. decembra nastopi in koncerti za mladino; na Silvestrovo bosta zbrane tam zabavala Rok'n'band in DJ Lovro, medtem ko bodo v pokritem šotoru za dobro vzdušje skrbeli Slavko Ivančič, DJ Adriano in skupina Javor. Novoletno rajanje se bo zavleklo v prvi januar in se sklenilo z nastopom skupin Mega Mix in Jose de Cuba & Carribian show. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 17. decembra 2010 1 9 doberdob - V madžarski delegaciji podpredsednik Evropskega parlamenta Kapelica pri Vižintinih mednarodni spomenik miru O tem bosta spregovorila predsednika Türk in Napolitano - Domov se je vrnil štiristo let star Kristusov kip Madžarska kapelica pri Vižintinih je bila včeraj prizorišče posebne slovesnosti. Obiskala jo je delegacija iz Madžarske, ki jo je na povabilo doberdobskega župana Pao-la Vizintina vodil eden izmed podpredsednikov Evropskega parlamenta, Lázslo Tokes, s seboj pa je prinesla štiristo let star Kristusov kip, ki ga je med prvo svetovno vojno madžarski vojak odnesel iz naših krajev. Gre za manjši kip iz belega marmorja, ki je bil po oceni izvedencev izdelan v Firencah. Želja vojakovih potomcev je bila, da bi bil kip vrnjen krajem, od koder ga je prednik odnesel, kot znamenje prijateljstva in spoštovanja med narodi. Tokes, sicer kalvinistični škof madžarske manjšine v Romuniji, je v Vižintine prišel v spremstvu katoliškega škofa iz mesta Szeged-Csanad, msgr. Kiss-Riga, dalje bivšega predsednika madžarskega Vrhovnega sodišča Zoltana Lomnicija ter mladega madžarskega režiserja in filmskega produ-centa Zoltana Deszyja, ki je včerajšnjo ceremonijo v celoti posnel. Pred svečanostjo je Tokes županu Vi-zintinu daroval protestantsko biblijo iz leta 1616, znak prijateljstva in verske strpnosti. V svojem nagovoru je podpredsednik Evropskega parlamenta povedal, da je vas Doberdob na Madžarskem prisotna v domala vseh ljudskih pesmih. Skupaj z drugimi člani delegacije je eno teh pesmi tudi zapel, nakar je še povedal, da pesem pripoveduje o mladem vojaku, ki se sprašuje, ali imajo tudi sovražni vojaki kakor on mamo, ali tudi oni trpijo zaradi vojne. Poudaril je, da pesem govori o nesmislu vsake vojne, ki narodom in verstvom prinaša samo gorje in trpljenje. Vsi smo nepopravljivo enaki, je zaključil govornik. Škof Kiss-Rigo je nato poudaril pomen kapelice, ki uteleša sporočilo miru za vse evropske narode. Naglasil je še, da je na stičišču slovenskega in italijanskega naroda pomembno poudarjati kulturo miru, strpnosti in sožitja, zato je ponosen, da lahko sporočilo miru k nam prinese tudi on, madžarski državljan. Oba škofa sta nato povabila prisotne, naj v svojih jezikih zmolijo Oče naš v spomin na vse padle. Župan Vizintin se je zahvalil za izredno dragoceno darilo in izrazil ponos, da lahko na ozemlju doberdobske občine gosti visoke predstavnike madžarskih in evropskih institucij. Poudaril je, da so se pred sto leti evropski narodi krvavo spopadli v Dolu, na Krasu, danes pa so tu, da si med seboj izrazijo spoštovanje in solidarnost. Madžarska delegacija je včeraj prinesla tudi vest, da naj bi se predsednika Slovenije in Italije, Danilo Türk in Giorgio Napolitano, 26. januarja 2011 srečala v Rimu in vzela v pretres možnost, da bi madžarsko kapelico razglasili za mednarodni spomenik miru. Vsak Evropejec mora vedeti za obstoj kapelice pri Vižintinih, so še poudarili gostje, ki so se nato odpravili v Gorico, kjer so jih sprejeli na sedežu inštituta za srednjeevropska srečanja ICM; goriško občino je zastopal odbornik Guido G. Pettarin, krajevne oblasti pa prefektinja Maria Augusta Marrosu. (pz) Vrnjeni Kristusov kipec (levo), Tokes podarja biblijo Vizintinu (desno) kinoatelje Carinarnica spet odprta Nove spominodajalske akcije Tri leta po odstranitvi meje med Novo Gorico in Gorico bo goriški Ki-noatelje v sodelovanju z Mestno galerijo Nova Gorica v ponedeljek, 20. decembra, na mejnem prehodu med Erjavčevo in Škabrijelovo ulico ponovno odprl vrata nekdanje carinarnice. Mimoidočim bodo od 17. do 21. ure na šipi zapuščenega objekta na ogled dva vi-dea - »Ordinacija spomina« in »Pogledi skozi železno zaveso« -, ki ju je goriška avtorica Anja Medved v zadnjih letih posnela na istem prizorišču. Video »Ordinacija spomina« je bil v novembru predstavljen v okviru sekcije Statement prestižne svetovne fotografske razstave Paris Photo. Video »Pogledi skozi železno zaveso« pa sodeluje v Projektu 35 v organizaciji Neodvisnih mednarodnih kuratorjev iz New Yorka - ICI NY. Oba videa sta bila predstavljena tudi na pregledni razstavi sodobne slovenske umetnosti U3 v Moderni galeriji v Ljubljani in gostujeta po številnih festivalih. Kinoatelje želi ob novoletnem praznovanju opozoriti na pomen ohranjanja spomina obeh mest, se zahvaliti vsem sodelujočim in občane obeh Goric povabiti k novim spominodajal-skim akcijam. V prihodnjem letu se namreč pripravlja projekt, ki k sodelovanju vabi vse, ki bi radi s svojimi aktualnimi fotografskimi ali video posnetki prispevali k prihodnosti spominjanja na Novo Gorico in Gorico. gorica - Podelitev štipendij sklada Dorče Sardoč Priznanje za vloženi trud Med trinajstimi mladimi razdelili 21.800 evrov - Prvič podelili tudi štipendijo v spomin na učitelja Davida Sossoua Podelitev štipendije v spomin na Davida Sossua bumbaca Na sedežu Slovenskega izobraževalnega konzorcija (Slovik) v goriškem KB Centru so sinoči podelili štipendije sklada Dorče Sardoč za leto 2010-2011. Sklad, čigar cilj je oživljanje spomina na Sor-doča in na vrednote slovenstva, ki so ga navdihovale, je tokrat dodelil trinajst štipendij za skupni znesek 21.800 evrov. Med temi je bila prvič tudi štipendija v spomin na Davida Sossoua, za katero se je zavzela skupina prijateljev preminulega učitelja. Letos je bilo pet denarnih priznanj namenjenih učencem, ki obiskujejo Dvojezično šolo v Špetru, eno je bila na voljo za dijake, ki obiskujejo obšolski program Ekstra, šest štipendij so dodelili univerzitetnim študentom, eno pa so namenili za podiplomski študij. Nagrajeni špetrski učenci so Matteo Blasutig, Noemi Carta, Matteo Dorbolo, Martina Finetti in Denis Guion, štipendijo za udeležence obšolske-ga izobraževalnega programa Ekstra pa je prejela Anthea Custrin. Štipendijo za univerzitetne študente so prejeli Rebeka Bernetič (Visoki zavod za industrijsko umetnost ISIA v Urbinu), Tanja Coretti (Fakulteta za turistične študije - Smer poslovni sistemi v turizmu), Martina Cro-selli (Ljubljanska pedagoška fakulteta - Razredni pouk), Aljoša Jarc (Smer za mednarodne in diplomatske vede Tržaške univerze) in Tanja Zorzut (Smer za italijanistiko na Univerzi v Trstu). Štipendijo v spomin na Sossoua pa je prejela Petra Šegina, ki študira fiziko na Tržaški Univerzi. Štipendijo za podiplomski študij so ne nazadnje izročili Mitji Stefančiču, doktorandu ekonomije na Univerzi v Ljubljani. V imenu sklada Sardoč, ki vsako leto podeljuje štipendije zaslužnim študentom, ki pripadajo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, je pozdravil predsednik Boris Peric, med prisotnimi pa so bili tudi Vanja Sossou, sin pokojnega učitelja Davida, in predstavniki drugih ustanov, ki so prispevale v sklad za letošnje štipendije. Sodelovali so Banca di Cividale, Cogeco, finančna delniška družba KB 1909, Mark medical, Mipot, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zadružna kraška banka in Zadružna kreditna banka Doberdob-Sovodnje. nova gorica - V Hitu Igralniški delavci zavrnili dogovor Nove zahteve za preklic stavke ob koncu tedna Sindikat igralniških delavcev SIDS je včeraj zavrnil predlog delitve delovnega časa, ki ga je v sredo posredovala pogajalska skupina Hitove uprave. Ob tem je poslal svoje zahteve za preklic že napovedane stavke ob koncu tega tedna. Stavkovni odbor je upravi poslal predlog dogovora, v katerem zahtevajo podaljšanje veljavnosti sporazuma o delovnem času, ki preneha veljati ob koncu letošnjega leta, in tudi podaljšanje veljavnosti podjetniške kolektivne pogodbe, če do konca leta 2011 ne pride do podpisa nove. Obenem v SIDS zahtevajo tudi plačilo stavkajočim delavcem za čas obeh dosedanjih stavk. Uprava ugotavlja, da predlog stavkovnega odbora v ničemer ne pomeni napredka v pogajanjih niti v razumevanju nujnosti nekaterih sprememb, ki jih moramo sprejeti vsi, če hočemo, da podjetje preživi, so sporočili iz Hita. Pogajalska skupina uprave je vsekakor člane SIDS-a povabila na ponovna pogajanja, ki naj bi se pričela v soboto ob 15. uri. gorica - Zadruga Arcobaleno Odkupili sedež in ohranili zaposlene Zadruga Arcobaleno, ki praznuje 30-letnico delovanja, ima končno svoj sedež. V četrtek je ustanova, kjer je zaposlenih 65 oseb, od goriške občine odkupila poslopje v Ulici San Michele 32, kar je predsednik zadruge Fabrizio Valencic označil kot velik dosežek. Sedež so opremili tudi s foto-voltaično napravo, zato da bodo energetsko samozadostni. »Vrednost nepremičnine je 200.000 evrov, odkupili pa smo jo za 140.000 evrov, saj smo v vseh teh letih veliko vlagali v njeno vzdrževanje,« pravi Valencic, ki je uslužbence ter predstavnike drugih ustanov in društev nagovoril med včerajšnjim tradicionalnim predbožičnim praznikom. Poudaril je, da odkup sedeža ni edini razlog za praznovanje, saj je zadruga imela letos 35.000 evrov dobička, kljub gospodarski krizi pa ni ukinjala delovnih mest. »V prihodnost gledamo z zmernim optimizmom, razmišljamo pa o diverzifikaciji dejavnosti. Doslej smo v glavnem nudili storitve javnim ustanovam, po novem pa bo treba poiskati nove priložnosti za delo. V mislih imamo na primer projekt za ovrednotenje in prodajo značilnih proizvodov in pridelkov, s katerim bi lahko pomagali tudi kmetom,« je še povedal Valencic. Včerajšnje praznovanje na sedežu zadruge bumbaca 22 1 8 Petek, 17. decembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Ceste zasnežene, promet oviran, ljudje besni Nesreče namesto idile, velika nevarnost poledice Na Valerišču ranjena mamica in enomesečni otrok - Upočasnjena tudi pomoč reševalcev Sneg je včeraj pobelil tudi Goriško. Padati je začel dopoldne, sredi popoldneva pa se je sneženje zgostilo in z nekaterimi krajšimi prekinitvami trajalo do večera in dlje. Popoldne se je sneg oprijel cestišča in začel povzročati preglavice zlasti voznikom, ki jih zimska idila nikakor ni navduševala. Prometnih nesreč je bilo na pretek, poledenele ceste pa so ovirale in upočasnile pomoč reševalcev, saj so se v zastoje zagozdila tudi reševalna vozila. Ena izmed najhujših nesreč se je okrog 19. ure zgodila v Števerjanu, na cesti pod Valeriščem, kjer sta bila ranjena mamica in enomesečni otrok. Domačinka je zavozila s ceste, avto se je prevrnil na bok. Oba so sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico. »Ko je sneg začel padati, smo se obrnili najprej na civilno zaščito, zato da bi ceste posipali s soljo ali peskom. A niti s prstom niso mignili. Obrnili smo se na županjo, še bi lahko bil poseg pravočasen, a ga nismo dočakali. Ko so bile ceste bele, je že bilo prepozno,« pravi Nikolaj Pahor, mož oz. oče ranjene mamice in otroka: »Sneg je bil vnaprej napovedan. Zakaj niso pravočasno intervenirali? Bili smo pripravljeni tudi sami posipati sol, a nam je niso dali na razpolago. Obrnil se bom na karabi- njerje, jih obvestil, da upravitelji niso poskrbeli, kot bi morali.« »V Števerjanu je začelo snežiti kasneje kot v Gorici. Občinski ekipi civilne zaščite sem dala ukaz ob 16.30, od 17.30 dalje pa je bila na delu in je posipala sol po vseh občinskih cestah. Glede na količino padlega snega ne bi veliko pomagalo, če bi prej posipali ceste. Zdrava pamet pa pravi, da je pri takih razmerah bolje ostati doma in se ne peljati nikamor, če ni nujno,« odgovarja županja Franka Padovan. Nesreče so se dogajale kot na tekočem traku. Do verižnega trčenja je prišlo v Škoc-janu, dva avta sta se zaletela pri Sabličih, ravno tako v Gorici, kjer je bilo kritično še zlasti na Majnicah. Rafal lažjih nesreč je sneg povzročil na državni cesti št. 55, na glavni poti med Gorico in Trstom, ki je bila proti večeru že popolnoma bela. Promet je bil tam močno oviran, potem ko je pri Štivanu avtobus zavozil s ceste. Domačini so bili naravnost besni na deželno družbo za vzdrževanje cest, ki ni primerno ukrepala. Ker je bil sneg napovedan, so občinske službe in ekipe civilne zaščite ponekod le pravočasno intervenirale, kjer pa niso posipale soli - zlasti na stranskih cestah, v manjših vaseh in naseljih -, je bil promet po gradišče - Poklon osebnostima »Sasso« in Bettiol bosta dobila ulico V sejni dvorani občinskega sveta v Gradišču sta bili v četrtek zvečer v središču pozornosti dve izjemni, sicer pa že preminuli osebnosti. Novo kulturno združenje Obiettivi comuni je priredilo pod pokroviteljstvom občinske uprave svojo prvo javno manifestacijo. Predsednik združenja Luciano Candussio je pozdravil skoraj polno dvorano poslušalcev. Na kratko je pojasnil, zakaj so se v društvu odločili, da posvetijo javno srečanje dvema sicer zelo različnima osebama z eno veliko skupno značilnostjo: oba sta bila protifašista in sta se zavzemala za demokratično povojno Italijo. Bettiol je bil ugleden član posoške Krščanske demokracije, pravnik penalist, univerzitetni profesor v Trstu in Padovi in kasneje senator. Fantini, z bojnim imenom Sasso, je bil ladjedelniški delavec, partijec, ustanovitelj prve večje garibaldinske enote v Brdih in nato komandant divizije Garibaldi Natisone. Župan Franco Tommasini je med pozdravom pohvalil pobudo novega združenja, ki ima že v naslovu napisano svojo osnovno programsko točko. Dejal je, da sta Gradišče in širše območje ponosna na dva navedena človeška lika. Pred glavnima predstavitvama je posegel tudi nekdanji krajevni župan Luigi Marizza in o Bettiolu posredoval nekaj družinsko prijateljskih spominov ter omenil njegovo pomirjajočo posredovalno vlogo ob dolgem polemičnem odnosu, ki je zaradi Ljudskega doma v Gradišču vladal med nekdanjo KD in KPI. Odvetnik Nereo Battello se je Bettio- Nereo Battello in Luciano Patat v občinski sejni dvorani v Gradišču, kjer je njima in drugim gostom prisluhnilo številno in pozorno občinstvo bumbaca lu, rojenemu leta 1907, posvetil z daljšim posegom, v katerem je izpostavil predvsem njegove raziskovalne in pisne napore na področju kazenskega prava, odlično poznavanje nemškega jezika in posledično nemškega prava, ki se je pod nacizmom začelo preurejati, a s čimer se ni strinjal in mu nasprotoval. Nasprotoval je tudi tistemu delu italijanske ustave, kjer je zapisano, naj bodo kazni »vzgojne« in ne maščevalne. Skratka, zastopal je tršo kazensko varianto. Izhajal je iz ugledne pravne šole in tudi svojim študentom je znal posredovati iste vrednote. Krminski župan, sicer pa tudi opisovalec odporništva, Luciano Patat je za Fan-tinija izpostavil predvsem njegovo vedrost v najtežjih trenutkih, vojaško sposobnost kljub dejstvu, da ni služil vojaščine kraljevi vojski, strateško odločitev, da preide divizija Garibaldi Natisone leta 1944 na levi breg Soče in zato pod okrilje IX. Korpusa, ko so zahodni zavezniki naročali italijanskim partizanom, naj čez zimo gredo domov in nadaljujejo odpor naslednjo pomlad. Sasso je poveljeval največji partizanski enoti na ravni divizije v Italiji. Po vojni se je posvetil sestavljanju seznama z vsemi podatki o okrog 5.000 soborcih. Večer je ob prisotnosti Fantinijeve hčerke in Bettiolovega sina izzvenel v pripravljenosti predstavnikov javnega življenja in občanov, da podprejo zamisel o hkratnem imenovanju dveh ulic, trgov ali parkov v Gradišču po opisanih dveh zaslužnih občanih. (ar) poledenelih cestah zelo upočasnjen. V občini Sovodnje so najbolj kritične točke posipali v četrtek zvečer, včeraj pa je bila občinska služba na terenu od jutranjih ur. Največ snega je bilo v kraškem predelu občine, je povedala županja Alenka Florenin. Posledice sneženja so s soljo skušali zajeziti tudi na Doberdobskem in Tržiškem. V občini Gorica so bila na cestah tri vozila za posipavanje cest s šestimi občinskimi delavci, a zaradi količine snega je bil učinek povsod omejen. Zaradi razmer na Tržiškem in v Gradežu so na ponedeljek odložili včerajšnjo sejo goriškega pokrajinskega sveta. Tudi Cestno podjetje Nova Gorica je začelo posipavati ceste, še preden je začelo snežiti. Kot je povedal vodja vzdrževanja v družbi, Vanči Premrl, so poskrbeli za to, da so vse ceste na Goriškem posute. Na Lokvah, kjer ni zapadlo nič več snega kot v dolini, so v noči na petek namerili kar -13 stopinj Celzija. Včeraj zjutraj -10, popoldne pa -8 stopinj. V Gorici in Novi Gorici je včeraj temperatura zdrsnila za -4 stopinje. Nizke temperature so predvidene tudi danes, zato bo še posebej velika nevarnost poledice. (ur, nn) Sneg je pobelil tudi goriški Travnik, videz je bil prazničen, vendar ostri mraz in spolzki pločniki včeraj niso privabljali ljudi na tržnico sredi trga, ki bo tam do božične vigilije bumbaca V Štmavru odprli cesto Poveljstvo goriških mestnih redarjev je izdalo sklep o ponovnem odprtju ceste, ki iz Pevme vodi proti Štmavru. Cesto so zaprli prejšnji teden zaradi zemeljskega plazu. Do sanacije usada bo promet izmenično enosmeren. Skatepark v Romansu Danes bosta občina Romans in goriška pokrajina podpisali sporazum za ureditev skateparka ob telovadnici v Ulici Atleti Azzurri v Romansu. Občina je že nabavila dve ram-pi, s podpisom sporazuma pa bo na voljo še dodatnih 3.000 evrov. Razstava Diega Kuzmina Nocoj ob 20. uri bodo v lokalu Wine cafe na goriškem Travniku odprli razstavo risb arhitekta Diega Kuzmina. Vivaldi drevi v Gradežu Drevi ob 18. uri bo v kongresni palači v Gradežu brezplačni koncert orkestra »I solisti di Palazzo ducale«; izvajali bodo Štiri letne čase Antonia Vivaldija. Predbožično praznovanje Danes ob 15. uri bo v telovadnici v Ulici Cossar v Gorici predbožično srečanje, ki ga prireja goriško tajništvo sindikata upokojencev FNP CISL. Pohod in tek v novo leto V organizaciji Športnega društva Mark Šempeter se bo pred novogoriškim dijaškim domom jutri ob 10. uri začel 13. pohod in tek v novo leto. Na voljo so tri različne dolžine prog. (nn) Kako se je začelo na Soči Novogoriška izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti prireja danes ob 18. uri na novogoriškem županstvu predstavitev tretjega dela knjige Rudolfa - Rudija Ši-maca »Kako se je začelo na Soči 1915«. (nn) gorica - Pobuda stranke Slovenske skupnosti Tudi Travnik je Gorica »Namen plakata je tudi spodbuditi pripadnike slovenske narodne skupnosti, da se dosledno poslužujejo pravic« »Tudi Travnik je Gorica,« se glasi plakat stranke Slovenske skupnosti, ki so ga razobesili po Gorici in v okoliških občinah, kjer živi slovenska narodna skupnost. Na plakatu je tudi navedba Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948. »Plakat želi opozoriti na slovensko ime glavnega mestnega trga v Gorici, ki je bil obnovljen. Obnova je trg spremenila iz parkirišča v lepo mestno središče, namenjeno srečevanju in kulturno-turističnim pobudam. S to obnovo je Gorica končno dobila pravo zgodovinsko jedro. Lepo bi zato bilo, da bi se upoštevala zgodovinska dejstva in predvsem izročilo, po katerem je bil ta kraj poimenovan "travnik", saj je v preteklosti dejansko to tudi bil. Pred prvo svetovno vojno, ko je bila Gorica avstro-ogrska, so italijanski občani trg imenovali "Piazza Grande", po prihodu Italije v Gorico pa je bil preimenovan v "Piazza Vittoria", v spomin na leto 1918. Slovensko ime "Travnik" se je ohranilo vse do današnjih dni in ga Slovenci v Gorici dosledno uporabljamo. Slovenski naziv je dokaz zgodovinske prisotnosti Slovencev v mestu. Njegovo neupoštevanje zato ponazarja bolj ali manj očitne poskuse, da bi to prisotnost prikriti ali izrinili iz mesta,« pravijo pri Slovenski skupnosti in dodajajo: »Geslo "Tudi Travnik je Gorica" je hkrati opozorilo na neizvajanje 10. člena zaščitnega zakona 38/2001, ki zagotavlja rabo slovenskega jezika v javnih napisih in slovenska krajevna imena na smerokazih. Glede na to, da je Travnik simbol celotnega mesta Gorice, z geslom želimo opozoriti, da smo Slovenci zgodovinsko prisotni v vsej goriški občini. Namen plakata pa je tudi spodbuditi pripadnike slovenske narodne skupnosti, da se bolj prepričano in dosledno poslužujejo pravic, ki so bile do danes uzakonjene. Prva med temi je ravno pravica do imena in priimka v izvirni obliki ter pravica do javne uporabe slovenskega jezika.« 5tk ■ Sk-arnkn iJtuposol STRANKA ZA VSE HAS TUM TRAVNIK M GORICA miche ^RAVNIK GORLZIA Sploira deklaracija i lùvùkùMih pravic L—■-*■■ 1 -'i KkfUV nr h '!• mu dlOMlbfi 1943 Uirhij.--Ei.ani universal) deltfirittl dEll-uomc >-■-■■■ h' MiHuuIhi lûdkcmbfc i Mi Dvojezični plakat Včerajšnji prerez traku bumbaca ronke - V Ulici D'Annunzio Namenu predali novo ambulanto Prostore bodo uporabljali tudi za srečanja in druge pobude Včeraj so v Ulici DAnnunzio v Ronkah predali namenu novo zdravniško ambulanto, ki jo bodo obenem uporabljali tudi kot večnamenski center in kraj srečevanja za občane. V novi ambulanti, ki bo delovala v kompleksu Corradini, bodo zagotavljali možnost odvzema krvi, merjenja pritiska in druge storitve, ki jih je doslej ponujala ambulanta na Trgu Oberdan, ob tem pa bodo obiskovalci v centru lahko igrali na tombolo in sledili raznim informativnih srečanjem. Uredili bodo tudi »Caffe Alzheimer«, kjer se bodo sorodniki bolnikov lahko srečevali ter si izmenjavali izkušnje in nasvete. Na včerajšnjem odprtju je župan občine Ronke Roberto Fontanot spomnil, da bodo v prihodnje zdravniško ambulanto lahko razširili, pred tem pa si bodo morali zagotoviti potrebna sredstva. Ronški občinski odbornik Enrico Marasa je spomnil, da je ambulanta pomembna storitev, saj jo je na Trgu Oberdan mesečno obiskovalo okrog 600 oseb; tudi v novem sedežu bo delovala ob ponedeljkih, torkih in petkih med 8. in 12. uro. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 17. decembra 2010 1 9 gorica - V ponedeljek v Kulturnem domu Belopolti gospel Na odru skupini Cadmos Ensamble in Le Pleiadi - Koncert bo kombinacija zabave in dobre glasbe Cadmos Ensamble Na Goriškem vlada pričakovanje za gospel koncert »Spirit of Christmas« s skupinama Cadmos Ensemble in Le pleiadi, ki bo v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici. Nastopila bosta ženska ansambla, ki sta opozorila nase z značilno ameriško glasbo, njune belopolte pevke pa so si utrle pot med ameriškimi temnopoltimi zvezdami gospe-la. Skupini Cadmos Ensamble (Ondina Altran, Silvia Bonesso, Manuela Marussi in Francesca Moretti) in Le Pleiadi odlikujeta izrazit interpretativni naboj in poudarjena vokalnost, ki se ujemata s posrečeno izbiro programa, kar pevke »začinijo« z ironijo, tako da je vsak njihov koncert kombinacija zabave in dobre glasbe. Koncert sodi v niz Go Gospel 2010, vstopnina znaša 10 evrov (8 evrov znižana). solkan - Ljubiteljice vina in kulinarike Sestre Svetega Martina bodo promovirale kulturo uživanja Na sredinem vinskem večeru v ošteriji Žogica v Solkanu so se javnosti prvič uradno predstavile Sestre Svetega Martina. Sedem žensk, sommelierk, ljubiteljic vina in kulinarike, si bo v prihodnje z različnimi aktivnostmi prizadevalo za dvigovanje in promoviranje kulture uživanja vina, kulinarike in druženja. Zaenkrat gre za skupino sedmih prijateljic - Ines Bobek, Tina Kastelic, Nejka Štekar Klinec, Metka Mavrič, Lavra Peršolja, Marjet-ka Sirk in Nataša Šuligoj -, ki jih je združila želja po spoznavanju vin. Vse so postale v začetku letošnjega leta sommelierke prve stopnje, svoje znanje, energijo in ideje pa si želijo širiti še naprej. Čeprav so si zadale dolgoročne cilje, bodo začele z manjšimi koraki, srečanji, večeri in delavnicami. Številnim gostom so na predstavitvenem večeru napovedale, da bodo skušale na eni prihodnjih krvodajalskih akcij potrditi rek, da je vino dobro za kri, in h krvodajalstvu spodbuditi tudi druge. Sestre Svetega Martina, ki so že odprle svojo predstavitveno stran v Facebooku, nameravajo v prihodnjem letu povečati svoje članstvo in poskrbeti za celostno grafično podobo. Za presenečenje večera je poskrbela ena od sester, Marjetka Sirk, ki je prisotnim prvič javno predstavila novo penino Kalla vinarstva Aljoše Sirka. Metka Ma-vrič, ki je na nedavnem državnem prvenstvu sommelierjev zmagala v nalivanju penine iz steklenice magnum, pa je pokazala, kako pravilno odpirati penine in jih postreči gostom. Sestrski nasvet je v teh predprazničnih dneh med gosti požel velik aplavz. (nn) gorica Umetnikom »razkrivajo« gospodarstvo Kakovostni umetniški projekti za integracijo držav jadransko-balkanskega območja, spodbujanje gospodarskega in turističnega razvoja ter ovrednotenje teritorialnih resursov. To so cilji multilateralnega sporazuma, ki ga je na začetku letošnjega leta ob združenju Progetto Musica - Mednarodni glasbeni festival »V zvokih krajev« podpisalo več ustanov iz sedmih držav jugovzhodne Evrope. Na osnovi sporazuma je pred kratkim na sedežu Fundacije Goriške hranilnice potekala dvodnevna delavnica na visoki strokovni ravni, ki so se je udeležile delegacije glasbenih akademij iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Albanije. O tem, kako se organizacijo umetniških dogodkov združuje z gospodarstvom in podjetništvom, so predavali predstavniki Organizacije Združenih narodov, Srednjeevropske iniciative, dežele Furlanije-Julijske krajine in izvedenci na področju finančnega poslovanja. »Delavnica je bila izredno koristna, saj je bil govor o birokratskih in finančnih mehanizmih, ki jih nismo poznali,« so povedali udeleženci. Na srečanju je tekla beseda tudi o nekaterih idejnih projektih, med katerimi je ustanovitev stalnega orkestra za raziskovanje različnih glasbenih zvočnosti. Vodilni partner mednarodne institucionalne mreže je združenje Progetto Musica, ki ni le organizator koncertnega niza »V zvokih krajev«, dobro poznanega tudi na Goriškem, pač pa ima tudi vlogo posrednika in kulturnega združe-valca. K sporazumu so pristopile umetnostna akademija iz Banje Luke, glasbena fakulteta iz Beograda, glasbeni akademiji iz Ljubljane in Cetinja, umetnostna akademija iz Tirane, glasbena akademija iz Zagreba ter konservatoriji Tartini iz Trsta, Tomadini iz Vidma in Steffani iz kraja Castelfranco Veneto. (ale) Vinski večer s Sestrami Svetega Martina foto n.n. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. nache di Narnia - Il viaggio del veliero«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »La banda dei Babbi Natale. Dvorana 4: 16.45 - 18.30 - 20.30 - 22.15 »Megamind«. Dvorana 5: 17.50 - 20.00 - 22.10 »The Tourist«. fi Razstave ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 19. decembra, ob 16. uri »Le marmellate«, v sklopu ponudbe »Si-parioRagazzi«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v soboto, 19. decembra, ob 20. uri »Sovražnik ljudstva« (Henrik Ibsen); pred-prodaja vstopnic in informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO iz Gorice vabi na odprtje razstave slik in kipov danes, 18. decembra, ob 17.30 na sedežu v Raštelu. Razstavlja Leone Gaier. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU NA SVETI GORI bo v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri odprtje 9. slovenske razstave jaslic z mednarodno udeležbo v kapeli Oznanjenja. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled razstava slikarke Laure Gruso-vin iz Gorice; do 15. januarja 2011 od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. glasbi. Zgodbo o pesmi Sveta noč bo pripovedoval Nikolaj Pintar. OLIVER DRAGOJEVIČ s skupino Dupi-ni iz Splita bo nastopil danes, 18. decembra, ob 20. uri v športni dvorani osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici (Delpinova 7). Vstopnice za koncert so na voljo v vseh bencinskih servisih Petrol, poslovalnicah pošte in v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 4 tel. 003865-3354016). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 2010-11 Kulturnega centra Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica »Božični koncert« v ponedeljek, 20. decembra, ob 20.30 in v ponovitvi v sredo, 22. decembra; predprodaja vstopnic po tel. 0481-531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. S Izleti PD VRH SV. MIHAELA vabi v sredo, 29. decembra, na skupen ogled jaslic v Postojnski jami in Predjamskega gradu; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina) do torka 22. decembra. ~M Koncerti U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 16.50 - 18.40 - 20.30 - 22.20 »Megamind«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.10 »The Tourist«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »Natale in Sud Africa«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Le cro- UČENCI SCGV EMIL KOMEL bodo v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri nastopili v cerkvi na Subidi. Na skupnem božičnem nastopu se bodo staršem in ljubiteljem glasbe predstavili učenci podružnice na Plešivem, gostje večera pa bodo učenci GŠ Pro Musica z Dobro-vega. Večer bo kronal nastop združenih otroških zborov s Plešivega in F.B. Se-dej iz Števerjana pod vodstvom Martine Hlede. Goriška božičnica pa bo v torek, 21. decembra, ob 19. uri v KC Lojze Bratuž. Nastopili bodo šolski godalni orkester, baletna skupina, komorne skupine pihal, trobil in kitar, skupina harf, otroški zbor učencev vseh tečajev domisol, male glasbene šole in nauka o □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na srečanje ob zaključku leta danes, 18. decembra, ob 16. uri v večnamenskem centru v Jamljah. Ob priložnosti bo sekcija izdajala izkaznice za leto 2011. VZPI-ANPI SEKCIJA SOVODNJE sklicuje volilni občni zbor danes, 18. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. KRUT v sodelovanju s KD Oton Župančič iz Štandreža prireja kulinarično-kul- turni večer z naslovom »Rada dobro jem in hukam malo« v ponedeljek, 20. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. Sodelovala bo kuharica Emilija Pavlič iz Kopra. OBČINA DOBERDOB vabi upokojence na srečanje z upravitelji v ponedeljek, 20. decembra, ob 17. uri na sedežu občine. KD BRIŠKI GRIČ IN FOTOKLUB SKUPINA 75 vabita v torek, 21. decembra, ob 20.30 na Bukovje na družabni večer; ogledali si bodo fotografije društvenega delovanja v zadnji sezoni in nazdravili novemu letu. TELOVADNA BOŽIČNA AKADEMIJA AŠZ DOM bo v torek, 21. decembra, ob 19.30 v telovadnici Kulturnega doma v Ul. Brass 20 v Gorici. MLADINSKI ODSEK JAMLJE v sodelovanju z AŠKD Kremenjak organizira ples 26. decembra v večnamenskem centru v Jamljah z DJ LBP (Lola Bunny Party). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem silvestrovanja, ki bo v torek, 28. decembra, v Pineti pri Gradežu, da bo prvi avtobus odpeljal iz Gorice ob 16. uri s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, pri športni palači in nato v Štandrežu. Drugi avtobus bo odpeljal iz Štandre-ža ob 16.10, nato s postanki v Sovod-njah pri lekarni in cerkvi, na Vrhu, Poljanah in v Doberdobu. SPDG prireja od 30. januarja 2011 do 20. februarja 2011 nedeljske tečaje smučanja v Forni di Sopra z avtobusnim prevozom; društvena tekma bo v nedeljo, 27. februarja 2011 v Forni di Sopra. Prijave bodo sprejemali v petek, 7. januarja, v petek, 14. januarja, in v torek, 18. januarja 2011, od 18. do 20. ure samo na sedežu društva, Verdijev Korzo 51/int. v Gorici; informacije po tel. 0481-536104 (Danja), tel. 338-5068432 (Loredana) in tel. 0481-22164 (Marta). 0 Prireditve BOŽIČNE PRIREDITVE PO RAJONIH: danes, 18. decembra, ob 17. uri v domačijo Grad Štmaver št. 1 (pri Barnabi) v Štmavru sprejem solkanske Betle-hemske luči in ob 19.30 božični koncert v cerkvi v Pevmi; v nedeljo, 19. decembra, ob 15. uri »Praznik miru« v cerkvi in na trgu v Štandrežu in ob 18. uri božični koncert v cerkvi v Podgori. UČENCI OSNOVNE ŠOLE JOSIPA ABRAMA IN OTROCI IZ PEVMSKEGA VRTCA vabijo na božičnico, ki bo v pevmski cerkvi danes, 18. decembra, ob 19.30. Na programu so petje in recitacije, prihod betlehemske luči iz Štma-vra ter nastop MPZ Skala iz Gabrji, MePZ Podgora, MPZ Sabotin in glasbene skupine iz Nove Gorice v spremljavi citer. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu (www.mostovna.com) danes, 18. decembra, ob 22. uri Intensity ITH, predstavlja Ras Zacharri (Jamajka). KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA vabi na kulturni večer z naslovom »Božične misli in glasovi« v cerkvi Sv. Justa v Podgori v nedeljo, 19. decembra, ob 18. uri. Slavnostni govorniki bodo Janez Po-vše, Carlo del Torre in Giorgio Moset-ti, kulturni program bodo oblikovali Goriški oktet Vrtnica, Sandra Lombardi (orgle) in Marta Lombardi (flavta). KD KRAS DOL-POLJANE vabi na boži-čnico v sredo, 22. decembra, ob 19.30 na Palkišču. Nastopili bodo otroci in ženski pevski zbor Danica z Vrha. H1 Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Franca Devetag por. Tomasi iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 14.30, Claudio Muset s pokopališča v cerkev in na pokopališče. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA AGIP - Ul. III Armata 58 2 4 Sobota, 18. decembra 2010 ŠOLSTVO / katinara - OŠ Frana Milčinskega sodelovala pri projektu Po Fabianijevih poteh Gre za mednarodni bienalni natečaj otroškega prostorskega oblikovanja - Štirim učencem priznanja za sodelovanje Projekt Po Fabianijevih poteh je v letošnjem letu doživel svojo četrto izvedbo. Mednarodni bienalni natečaj otroškega prostorskega oblikovanja je pod okriljem Osnovne šole Dutovlje, Osnovne šole Antona-Šibelja Stjenka Komen in Društva likovnih pedagogov Primorja letos obogaten tudi z geografskim natečajem Prospekt mojega kraja, kjer se je poleg omenjenih ustanov pridružil tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tako se je tematika prostora razširila iz likovne vzgoje na področje prostora, kot ga preučuje geografija. Medpredmetno sodelovanje je vedno dobrodošlo. Likovni natečaj, posvečen arhitektu Maksu Fabianiju, ima namen povezovati učence in njihove mentorje ob tematiki arhitekture in urbanizma, ki je v današnjem času zelo aktualna in obenem na nek način tudi zapostavljena. Likovni pedagogi vedo, kako jim je bilo to likovno področje v preteklosti premalo poznano. Na likovni natečaj je letos poslalo izdelke do sedaj največje število osnovnih in srednjih šol iz Slovenije in tujine (Slovenije, Italije, Avstrije, Latvije, Kanade): blizu petdeset kolekcij. Vsako leto smo posebno veseli sodelujočih šol z bližnje Katinare in iz Nabrežine. Izbrana dela za razstavo in nagrajena dela so bila predstavljena na razstavi v Kvadratnem stolpu v gradu v Štanjelu. Likovna dela s področja prostorskega oblikovanja so zelo različna. Med njimi najdemo risbe, slike, fotografije, makete, kiparska dela, ki obravnavajo tematiko arhitekture in urbanizma. Učenci in učiteljice OŠ Milčinski so si pred časom tudi ogledali razstavo na štanjelskem gradu Letošnji natečaj je ponovno spremljal ex-tempore instalacij, ki so se ga učenci primorskih osnovnih šol udeležili 21. oktobra, dva dni pred odprtjem razstave v gradu. Na ex-temporeju so sodelovali tudi študentje prvega letnika Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Na dan otvoritve, 23. oktobra, so potekala tudi tri strokovna predavanja, ki so jih podali doc. dr. Beatriz Tomšič Čerkez z Oddelka za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani (govorila je na temo Prostor po meri človeka), dr. Domen Zupančič s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (Mestni trgi in skulpture) in dr. Anton Polšak, višji svetovalec za geografijo pri ZRSŠ (Kje je meja med geografskim in umetniškim?). Vodji projekta sta bili Vlasta Markočič in Tanja Samec. Zaradi organizacijskih razlogov pa se tistega dne učenci Osnovne šole Frana Milčinskega s Katinare nismo mogli udeležiti podeljevanja nagrad. Zato smo nekaj tednov kasneje organizirali krajšo ekskurzijo v Štanjel in se tako ogledali razstavo, na kateri so bila razstavljena tudi dela štirih otrok, ki so dobili priznanje za sodelovanje. Ti so: Michelle Visintini, Nicole Richter, Aaron Canziani (vsi iz 2. razreda) in Jakob Gruden (iz 3. razreda). Našo skupino so nato pospremili na ogled razstave likovnih del članov Društva likovnih pedagogov Primorja. Med razstavljenimi deli je bila tudi slika »Srečanje« Vlaste Markočič, kateri se prisrčno zahvalimo za sprejem in sodelovanje. (L.L.) repentabor - OŠ Alojza Gradnika Imajo knjižnico Zahvala učencev in osebja občinski upravi in vaščanom Dolgoletna želja se nam je končno uresničila. Veliko let smo hrepeneli po urejenem prostoru, kjer bi lahko zaživela šolska knjižnica. Leto za letom smo pridno zbirali denar za primerno opremo s policami in predalniki ter mizami za računalnik in branje. Letos se je vse to uresničilo tudi s pomočjo deželnega prispevka, ki ga je prejela Občina Repentabor. Vaščani ste nam pri zbiranju sredstev vedno radi pomagali. Še posebej v zadnjih letih ste nam bili v veliko pomoč, ko ste se ob raznih obletnicah smrti odločili nameniti ravno naši šoli dragocen prispevek in tako kot prvi podpreti našo potrebo po urejeni šolski knjižnici. Tudi ob kole-dovanjih in prireditvah ste vedno bili radodarni in s tem pokazali, da Vam je naša mala-velika šola res pri srcu in prav tako bodočnost naših otrok. Po Vaši zaslugi smo našo knjižnico obogatili tudi z dodatnim razstavljalcem za knjige, mladinske revije, videoka-sete, zgoščenke, dvd-je. Pri dokončnem nakupu je občina bila odločilna, saj je z deželnim prispevkom lahko pokrila celoten strošek, ki je bil znaten. Posebna zahvala gre gospodu županu in njegovim sodelavcem, ki so vedno pozorni na potrebe šole in dobro počutje učencev in učiteljev. Zivorumena barva novih knjižnih polic je tako zasijala na naši šoli, nove mize s stoli, računalniška ekrana, videoprojektor, tabla za vi-deoprojekcijo, tiskalnika, računalniški mizi. Tudi urejen prostor naše nove knjižnice bo pripomogel k temu, da se bodo učenci še raje učili in segali po knjigah in internetu ter vedo-željno odkrivali svet znanosti in umetnosti. Na sliki: repentabrski osnovnošolci so se kajpak postavili pred fotografski objektiv, ki jih je posnel skupaj z novo pridobitvijo. sv. ivan - Na OŠ Otona Župančiča Fiorella Cettul o Indiji, otrocih in jogi V petek,19. novembra, smo na naši šoli preživeli prav posebno jutro, saj nas je obiskala priznana učiteljica joge iz mednarodne šole Sa-tyananda Yoga, Fiorella Cettul, da bi nam pripovedovala o svojem potovanju in bivanju v Indiji. Shi-waroopa - to je njeno indijsko ime, se nam je predstavila v indijski obleki in nas po indijsko tudi pozdravila - Namaste! (Pozdravim božanstvo, ki je v tebi!). Prinesla nam je tudi »sari« in nam pokazala, kako ga ženske nosijo: čeprav so zelo revne, so vse odete v pisano blago in okrašene z nakitom, njihova hoja pa je zelo elegantna. Zatem se je usedla na tla in pripovedovala o Indiji, deželi prekrasnih barv, a velike revščine. Izvedeli smo, kako so indijski otroci zelo prisrčni in živahni, pa čeprav izredno revni. Med potovanjem po Indiji je videla mamo z otroki, ki je živela kar na pločniku, pri avtobusni postaji, otroke, ki so hiteli, da bi pobirali kravjak, ki jim bo služil kot gorivo ali zidak. Srečala je dekleta, že poročena s starejšim moškim ... Poimenovala in opisala nam je družbene sloje ter njihova oblačila ter nam orisala mučno življenje moških, ki vlečejo vozičke . S pomočjo svojega učitelja joge se je tudi sama odločila, da bo po- V J magala revnim indijskim otrokom. Z njeno pomočjo, a ne samo, že veliko otrok obiskuje šolo, kjer se učijo brati, pisati in računati. Nenazadnje nam je razkrila disciplino joge, staro več tisoč let, ki zdravi tako telo kot dušo. Pokazala nam je nekaj asana za otroke, na koncu srečanja pa smo se vsi skupaj še prijetno sprostili. Naši gostji smo ponudili pecivo in čaj in to seveda po ...indijsko; na tleh, v krogu, kjer smo se še naprej pogovarjali in jo spraševali ter si ogledovali fotografije, ki nam jih je prinesla. Gospa Fiorella Cettul je vse nas nalezla s pozitivno energijo, z velikim veseljem in navdušenjem ter z ljubeznijo do otrok. Najlepša hvala ji za tako zanimivo in povsem posebno poučno jutro! Namaste! Učenci 4. in 5. razreda OŠ Otona Župančiča licej prešeren - Izmenjava z Gimnazijo Novo mesto Skupna dijakov novembrska ekskurzija klasičnih smeri obeh šol V prvih dneh novembra, ko so slovenske višje srednje šole v Italiji bile na pragu zasedbe, je prišlo do izmenjave med klasičnima smerema Liceja Franceta Prešerna in Gimnazije Novo mesto. O tem objavljamo vtise dijakinje liceja Prešeren in profesorice novomeške gimnazije. Izmenjava s klasiki iz Novega mesta V soboto, 6. novembra 2010, smo dijaki 4. v.g. in 5. v.g. Liceja Franceta Prešerna dočakali povsem nepoznane goste. Ta dan smo vsi pričakovali z veliko radovednostjo, saj smo načrtovali celodnevno ekskurzijo po Trstu in okolici (ki smo jo seveda vodili mi) v družbi klasikov, ki obiskujejo drugi razred na gimnaziji v Novem mestu. Potem ko smo se zbrali na Trgu Oberdan, smo se med sramežljivimi pogledi odpravili na ogled mesta. V mestu smo si ogledali marskitero stavbo, trg in kraj. Vsakdo od nas je predaval o nečem, večkrat pa sta kaj zanimivega pripomnili tudi naši profesorici (spremljali sta nas profesorici Barbara Zlobec in Sonia Zupancich). Istočasno smo seveda začeli tudi navezovati prijetne in zgovorne prijateljske stike. Nato smo se po dolgem sprehodu in učenem ogledu odpravili na kosilo, da bi potešili svojo izredno lakoto. Nato smo povsem potešeni stopili na avtobus in se odpeljali v Devin. Seveda smo na poti med Trstom in Devinom dodali nekaj informacij o krajih, mimo katerih smo se vozili z avtobusom. Ko smo prispeli do Devina, smo se sprehodili po delu pešpoti Rilke, ki nudi čudovit razgled na Tržaški zaliv (žal ga tokrat ni bilo možno občudovati, ker je bil popolnoma ovit v gosto meglo). Naposled je napočil čas za slovo: znova smo stopili na avtobus in se ob povratku v Trst žalostno poslovili od novih prijateljev. Izmenjava je za nas dijake pomenila priložnost za kulturni stik s sošolci, ki obiskujejo klasično gimnazijo v matici, pa tudi za izkušnjo uspešnega sožitja z mladimi naših let iz Slovenije. Naj povem, da je v meni - in mislim, da tudi v drugih - pobuda pustila kanček evforije. Ester Gomisel, 4.v.g. Izmenjava z Znanstvenim licejem Franceta Prešerna v Trstu Zamisel za izmenjavo z zamejskimi Slovenci se je porodila kmalu po zelo uspešni lanski izmenjavi z Gimnazijo Škofja Loka. Program se nam je zdel zanimiv, zato smo težko pričakovali 6. november. 2. k se je v spremstvu prof. Krvavice in moje malenkosti navsezgodaj, ob sedmih odpravil proti Trstu. Ves čas smo držali pesti, da bo vreme zdržalo, saj se je intenzivno kisalo. V Trstu se nismo izgubili (velik spontan aplavz za navigatorja), zato smo prišli precej prej. Tržaški kolegi so nas pričakali in pozdravili na Trgu Oberdan. Nato smo si podrobno ogledali Trst, splezali celo na goro, kot je rekel izmučeni klasik, na sv. Justa. Izmučeni smo dočakali pico. Po kosilu smo odšli proti Devinu in se sprehodili po Rilkeje-vi poti. Zeleli smo, da ne bi bilo megle, da bi lahko uživali v pogledu na morje in v prelepih barvah, ki smo jih zdaj lahko le slutili (kaj bi človek brez domišljije). Devinski grad je res čudovit, okolica pa pravljična, ni čudno, da je tu toliko avtorjev našlo navdih za svoja dela. Nato smo odšli še do izvira reke Ti-mave; nekatere je prevzela cerkev, druge pa veličasten izvir reke, ki so ga opevali številni antični avtorji. Ob slovesu smo si zaželeli, da bi ta izmenjava postala tradicionalna. Neža Vilhelm, prof., Gimnazija Novo mesto w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu 2 0 Sobota, 18. decembra 2010 APrimorski ~ dnevnik nogomet - Žreb osmine finala lige prvakov Italijanska moštva so se izognila najboljšim Milan-Tottenham, Roma-Šahtjor in Inter-Bayern - Napoli ni imel sreče NYON - Na sedežu Evropske nogometne zveze (Uefa) v Nyonu so izžrebali pare osmine finala lige prvakov. Za italijanska moštva je bil žreb nadvse ugoden. Glede na to, da so se Inter, Milan in Roma v svojih skupinah uvrstili na drugem mestu, je obstajala skrb, da jih v naslednjem krogu čakajo sami velikani. Nasprotno, Tottenham, s katerim bo igral Milan in Šahtarj iz Donjecka, s katerim se bo pomerila Roma, sodita med slabše nasprotnike, Bayern iz Munchna, proti kateremu bo igral Inter, pa zdaj tudi ni na ravni Real Madrida, Barcelone in Manchester Unite-da, ki so se jim italijanska moštva izognila. Manj sreče je v evropski ligi imel Napoli, ki se bo v šestnajstini finala pomeril s špansko Valencio Giuseppeja Rossija. »Žreb je bil za nas v bistvu ugoden, če pa mislimo, da nas čakata dve lahki tekmi, nas bo nasprotnik izločil,« je o Šahtarju povedal organizacijski direktor Rome Antonio Tempestilli. Moštvo iz Donjecka se je v fazo po skupinah uvrstilo prvič v svoji zgodovini, lani pa je osvojili evropsko ligo. Domače prvenstvo se bo zanj začelo šele 5. marca, kar košarka AcegasAps doma proti Piacenzi V predzadnji tekmi leta (prihodnjo sredo bo na sporedu še zaostala tekma v Perugii) gostuje tržaški AcegasAps solidno ekipo Copra Morpho Bakery iz Piacen-ze. Doslej je novinec v ligi odigral zelo dobro prvenstvo in je trenutno z osemnajstimi točkami na četrtem mestu. Trenutna uvrstitev je povsem v skladu z ambicijami moštva iz Emilije, saj so v Piacenzi med poletjem sestavili ekipo, ki lahko upravičeno meri na prva mesta. Zadnje čase pa ima trener Piazza kar nekaj težav zaradi poškodb, tako da je za nedeljsko tekmo v dvomu nastop obeh organizatorjev igre, Bolzonelle (184 cm, povprečno 14 točk na tekmo, tri sezone v Vareseju v A ligi) in Passere (181 cm, več kot 9 točk na tekmo, tudi on več sezon v A ligi in Legadue). Vlogo režiserja je v zadnjih tekmah zato prevzel bek Plateo (192 cm, 9 točk na tekmo, pred leti je dolgo igral v višjih ligah, zadnjih pet sezon pa v B skupini amaterske A lige). Na zunanjih pozicijah sta še mladi Loschi (bek-krilo, 195 cm, 6 točk na tekmo, lani v Ri-vi del Garda) in Rizzitiello (krilo, 198 cm, več kot 11 točk na tekmo , vprejšnjih letih je igral v južni skupini lige). Zelo dobro garnituro ima Piacenza pod košema, kjer igrajo gibljivi Perego (203 cm, več kot 12 točk na tekmo, lani v Oz-zanu), Cazzaniga (207 cm, več kot 8 točk na tekmo, zadnja leta v Le-gadue v Castelpusterlengu) in Tra-pella (205 cm, pred leti na Snai-derovi klopi v najvišji ligi). Prednost Dalmassonove ekipe bo v nedeljo torej izklučno daljša klop. Če bo ekipa branila z isto intenzivnostjo kot na prejšnjem nastopu Sieno, lahko v svojo božično košaro doda še eno zmago. Predvidevanja za zmago: AcegasAps 55%, Copra Morpho Bakery 45% Marko Oblak je velik hendikep. Moštvo že šest let vodi znani romunski strokovnjak Mircea Lucescu. »Tottenham je moštvo, ki daje in prejema gole,« je svojega nasprotnika ocenil organizacijski direktor Milana Umberto Gandini, njegov kolega pri angleškem klubu Darren Eales pa je napovedal dve izenačeni tekmi. Čeprav tudi Bayernu v bundesligi ne gre najbolje (na lestvici je šesti), je njegov podpredsednik Karl Hopfner prepričan, da se lahko nemško moštvo oddolži Interju za lanski poraz v finalu. Nemški klub se ubada s podobnimi problemi kot Inter. »Enajst naših igralcev je odigralo polfinale lanskega svetovnega prvenstva, poleg tega jih je veliko poškodovanih«, je pojasnil Hopfner. Tekme osmine finala bodo na sporedu 15. in 16. ter 22. in 23. februarja ter 8. in 9. ter 15. 16. marca. Pari osmine finala lige prvakov Roma - Šahtar Donjeck; Milan -Tottenham Hotspur; Valencia - Schalke 04; Inter - Bayern München; Lyon -Real Madrid; Arsenal - Barcelona; Marseille - Manchester United; Koebenhavn - Chelsea. Rafael Benitez ansa Inter danes za svetovni klubski naslov Inter bo danes v Abu Dhabiju odigral finalno tekmo svetovnega klubskega pokala proti afriškemu prvaku Mozambeju iz Konga. Za Interjevega trenerja Rafaela Beniteza bo to drugi finale Leta 2005 je v njem z Liverpo-olom izgubil proti Sao Paolu. smučanje Walchhofer premočno zmagal VAL GARDENA - Superve-leslalom v Val Gardeni je minil v absolutni prevladi Avstrijca Michaela Walchhoferja, ki je dosegel 17. zmago na tekmah za svetovni pokal in tretjo v superveleslalomu. Petintridesetletni veteran belih strmin je bil enostavno razred zase, 2365 metrov dolgo progo je prevozil praktično brez napak in si pred najbližjim zasledovalcem Nemcem Stephanom Kepplerjem privozil velikih 67 stotink sekunde. Walchhofer je z drugo zmago v tej sezoni - prvo zmago je dosegel na smukaški tekmi v kanadskem Lake Louiseu - prevzel tudi vodstvo v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, pred drugouvrš-čenim rojakom Benjaminom Raic-hom ima 11 točk prednosti. Skupno tretji je Norvežan Aksel Lund Svindal, ki ni končal tekme. Italijan Werne Hell je bil 7., najboljši Slovenec je bil Šporn na 20. mestu. Danes bo v Val Gardeni na sporedu smukaška preizkušnja, ki se bo pričela ob 12.15. Prireditelji ženskega super-veleslaloma v francoskem Val d'Iseru so tekmo sprva prestavili na 13.30, nato pa so ga zaradi močnega sneženja dokončno odpovedali. nogomet - Danes v A-ligi Roma preizkuša »novi« Milan Udinese pa jutri v Rimu proti Reji - V Genovi mestni derbi, Cassano pa bi lahko januarja prestopil v Milan MILAN DREVI ZA +9 - Vodilni Milan bo stopil že danes na igrišče z namenom, da bi se z zmago vsaj za nekaj ur dodatno oddaljil od zasledovalcev, ki so trenutno na razdalji dveh zmag. Milan je v zadnjih krogih ujel pravi ritem in zdaj deluje Allegrijevo moštvo skorajda brezhibno. Nekdanji trener Ca-gliarija je okrepil vezno vrsto z dvema ga-račema kot sta Ambrosini in Gattuso (tako je Milan dobro krit v fazi obrambe) in postavil Boatenga za dvojico Robin-ho-Ibrahimovic. S tako postavitvijo so črnordeči zelo homogeno moštvo, ki prestreže veliko število žog, hitro prehaja na fazo napadanja in je zelo nevarna v protinapadu. Tam spredaj se trojica ujema zelo dobro, kar dokazujeta zadnji dve tekmi, ki jih je Milan zmagal s 3:0: na obeh tekmah je vsak od treh napadalcev dosegel po en gol. Je torej današnji nasprotnik Roma že usojen na poraz? Ni ravno tako, saj so Rimljani nekoliko boljši tekmec kot Brescia ali Bologna, ob tem da je morda za Ranierijeve varovance današnji vlak res zadnji. Ko bi v Milanu izgubili, bi postalo že utopično misliti ali samo sanjati o naslovu. Roma (brez Vučinica) bo torej na San Siru morala igrati na vse ali nič. Veliko pa je odvisno ravno od Tot-tija in soigralcev, ki so doslej zelo nihali v igri tako v prvenstvu kot v ligi prvakov. UDINESE V RIMU PROTI REJI -Lazio je v zadnjih krogih doživela nekaj spodrsljajev, zadnjega pred tednom dni v Turinu v 94. minuti. Prav zato morajo varovanci trenerja Edyja Reje jutri ob uri kosila (pričetek ob 12.30) iztržiti celoten izkupiček proti Udineseju, tudi zato, da se ne bi dodatno oddaljili od Milana. Za trenerja iz Ločnika gre torej za pravi deželni derbi, a strateg Lazia se gotovo ne bo predal domotožju. Domača ekipa bo brez Floccarija (nadomestil ga bo Rocc-hi), medtem ko je Udinese v popolni postavi. www.primorski.eu * Z Boatengom v novi vlogi je trener Milana Allegri našel kvadraturo kroga ansa NAPOLI IN, JUVENTUS OUT -Ostala dva Milanova prva zasledovalca bosta igrala jutri popodan: Juventus v go-steh (odhaja v Verono), Napoli pa pred domačim občinstvom (proti Lecceju). Nedvomno naj bi imeli veliko lažje delo Mazzarrijevi fantje. Res je sicer, da bodo Neapeljčani zdesetkani (odsotni so Lavezzi, Cannavaro, Camopagnaro, Aro-nica in Pazienza), vendar nekaj odsotnih ima tudi De Canio, ki je na prepihu, tako da bi mu najbrž poraz stal mesta. Božič je za vogalom in pasti na zadnji oviri bi bil res hud udarec. Chievo pričakuje igralce Juventu-sa, ki so po zadnjih uspehih vedno bolj motivirani. Črnobeli so enako učinkoviti pred domačo publiko in v gosteh (2x15 osvojenih točk), kjer pa imajo trdnejšo obrambo (le 4 prejeti goli v 8 tekmah, na Olimpicu kar 12). Chievo, ki je v zlati sredini lestvice, želi z Moscardellijem (nikoli ni prepozno, da se nekdo izkaže tudi v najvišji ligi) in Pellissierjem presenetiti renomiranega nasprotnika, ki bo brez kaznovanega Felipeja Mela. GENOVSKI DERBI POD REFLEKTORJI - Genovski derbi ima vedno poseben čar. Cel teden živi mesto v funkciji tega dogodka, ki je posebno občuten. Sicer tokrat ne bo glavnega zvezdnika Cassana, ki je na tem, da januarja prestopi k Milanu. Prav težave v napadu so krojile zadnji del sezone obeh ekip. Prav zaradi sušnega obdobja se je stanje na le- stvici obeh ekip nekoliko poslabšalo, Ge-noi pa ni zelo koristila niti zamenjava na klopi med Gasperinijem in Ballardini-jem. Sampdoria brani dve točki naskoka nad mestnim tekmecem in, ko se ti izmika uvrstitev v evropksi pokal, ti je lahko končna uvrstitev pred mestnim tekmecem v tolažbo. INTER ŠE MIRUJE - Tekma med Interjem in Fiorentino je preložena, saj bo Inter danes proti afriški ekipi TP Ma-zenbe odigral finale letošnjega klubskega svetovnega prvenstva, ki se v teh dneh odvija v Abu Dabiju. FANTANOGOMET - V vratih dve možni izbiri: ali vratar Catanie An-dujar ali Parme Miranteja, saj imata jutrišnja nasprotnika teh dveh ekip skromen napad in težave zaradi odsotnosti. V obrambi bi lahko izbrali enega med Potenzo in Silvestrejem (oba Catania), Zaccarda (Parma), Nesto (Milan) in Cas-sanija (Plermo). Na sredini je Gattuso postal pravi steber Milana, Ledesma (Catania) in Hamšik (Napoli) pa bi lahko zagotovila kak golček. Nazadnje še napad: Cavani (Napoli) bi lahko polnil Leccejevo mrežo, ne gre pozabiti še na Crespa (Parma), Maxija Lopeza (Catania) in Miccolija (Palermo). Med trojico imen izberite dve. NAŠA NAPOVED - Danes ob 18.00 Cesena - Cagliari 1:1 (30%, 35%, 35%), ob 20.45 Milan - Roma 2:1 (45%, 30%, 25%); jutri ob 12.30 Lazio - Udine-se 1:1 (40%, 35%, 25%), ob 15.00 Bari -Palermo 1:2 (30%, 35%, 35%), Catania -Brescia 1:0 (40%, 35%, 25%), Chievo - Juventus 1:2 (30%, 30%, 40%), Napoli - Lec-ce 3:1 (50%, 30%, 20%), Parma - Bologna 2:1 (40%, 35%, 25%); ob 20.45 Sampdo-ria - Genoa 1:1 (30%, 40%, 30%). Fio-rentina - Inter preložena na kasnejši datum. (I.F.) B-LIGA - Sinoči: Novara - Pescara 1:1 Lochteju novo zlato in svetovni rekord DUBAJ - Ameriški plavalni zvezdnik Ryan Lochte si je na plavalnem svetovnem prvenstvu v Dubaju priplaval nov svetovni rekord in novo zlato medaljo. Na 200 mešano je Lochte z dosežkom 1:50,08 popravil rekord Avstralca Dariana Town-senda kar za 1:47 sekunde. Srebro je osvojil glavni Lochtejev tekmec Avstrijec Markus Rogan. Ena pomembnejših zgodb prvenstva se je odvijala tudi v disciplini 50 m prosto, kjer je Brazilec Cesar Cielo Filho branil ugled svetovnega in olimpijskega prvaka, ki mu ga je na panameriških igrah načel Američan Adrian Nathan. Brazilec je na koncu dobil tudi tekmo na SP v 25-metrskih bazenih. Zelo zanimiva j bila tudi ženskega tekma na 400 prosto, kjer se je zlata na koncu veselila Američanka Katie Hoff, evropska superzvezdnica Federica Pellegrini iz Italije pa je bila «šele» tretja. ROKOMET - V okviru rednega kroga moške A1-lige bo Pallamano Trieste danes na Čarboli (ob 18.30) gostila Sassari, proti kateremu je absolutni favorit za zmago. Trener Bozzola bo brez Marca Lo Duce, ki je bil po pretepu na tekmi prejšnjega kroga kaznovan s prepovedjo igranja za dve tekmi. VATERPOLO - Danes ob 18.30 v bazenu Bianchi: Pallanutot Trieste - RN So-ri (moška A2-liga) 26 Sobota, 18. decembra 2010 ŠPORT / nogomet - Državna D-liga Kras po lepi zmagi v Bellunu: »Hočemo igrati!« Na za zdaj zasneženem igrišču v Repnu naj bi jutri gostoval močni Rovigo promocijska V Križu bo najbrž zanimivo Jutri, če ne bo težav z vremenom, bodo v deželnih ligah od elitne do 3. amaterske lige že igrali prvi krog povratnega dela prvenstva. Zaostali 14. krog bodo igrali po božično-novoletnem odmoru, 9. januarja. PROMOCIJSKA LIGA - V Križu se v nedeljo obeta zanimiva tekma, saj prihaja v goste Rea-nese, ki ima enako število točk na lestvici kot ekipa kriškega društva (20). »Plavi«, ki so doslej zbrali osem zaporednih pozitivnih izidov, imajo tako lepo priložnost, da še dodatno izboljšajo svojo uvrstitev. Trener Andrea Massai ne bo imel večjih težav s postavo. V prvem delu je Vesna izgubila z 2:0. Juventina (23 točk) bo gostovala pri zadnje uvrščeni ekipi iz Vileš (6). Za rdeče-bele iz Štandreža tokrat pride v poštev le zmaga (v prvem delu so zmagali s 3:1), saj bi bil drugi zaporedni poraz prava polomija. Trener Giovanni Tomizza še vedno ne bo računal na nekatere poškodovane igralce. 1. AMATERSKA LIGA - So-vodenjci bodo jutri na domačem pravokotniku igrali proti Pierisu (1:1 v prvem delu), ki s 15 točkami zaseda mesta v spodnjem delu lestvice. Belo-modri bodo skušali osvojiti vse tri točke in se tako približati vodilni trojici. Vodilna Isontina je nabrala že lepo prednost tako pred Sovodenjci kot pred Primorcem, ki bo jutri igral v gosteh proti Isonzu (0:0 v prvem delu). Goriška ekipa ima le dve točki več, tako da ima tre-bensko moštvo lepo priložnost, da jo prehiti. Primorec mora popraviti ne najboljši vtis, ki ga je zapustil v sredinem zaostalem srečanju proti Esperii. 2. AMATERSKA LIGA - Breg in Primorje bosta jutri igrali v go-steh, Zarja Gaja pa na domačem igrišču. Brežani bodo igrali v Krminu. Solidni Cormonese, ki je v prvem delu v Dolini zmagal s 3:1, bo za Tommasijeve varovance trd oreh, saj zaseda mesta na zgornjem delu lestvice (25). Težko nalogo bodo v Gradežu imeli tudi primorjaši, ki so vsekakor v zadnjih krogih prikazali lepšo in bolj čvrsto igro. Gradese je prvi na lestvici in je letos glavni kandidat za prestop v višjo ligo. V prvem delu je Gradese na Proseku zmagal s kar 6:2. Primorjaši bodo igrali tudi v sredo. V zaostalem srečanju bodo na Opčinah ob 20.30 gostili Montebello Don Bosco. Z ekipo z zgornjega dela lestvice se bo pomerila tudi Zarja Gaja, ki bo v Bazovici gostila Mosso. Mossa je v prvem delu prvenstva prisilila rumeno-modre na delitev plena (0:0). Rumeno-modri morajo jutri osvojiti točke, drugače se bodo v drugem delu s težavo borili za uvrstitev v končnico prvenstva. 3. AMATERSKA LIGA - Okrnjena Mladost (veliko je poškodovanih) bo v Doberdobu gostila zadnjeuvrščeni Union, ki ima le štiri točke. Za rdeče-plave pride v poštev le zmaga. V prvem delu so Doberdobci zmagali s 3:1. PRIJATELJSKA TEKMA -Danes ob 15. uri v Dolini: Trie-stina Primavera - NK Ljubljana. Čeprav je repenski pravokotnik prekrit z belo snežno odejo si bodo pri Nogometnem klubu Kras prizadevali, da bi se jutrišnja prvenstvena tekma D-lige Krasa proti Rovigu na njem nemoteno (ali kolikor toliko normalno) odvijala. Odbornike bržkone čaka danes in jutri kar naporna čistilna akcija, po napovedih pa nadaljnjih snežnih padavin do začetka tekma ne pričakujejo. Moto trenerja Kraglja in igralcev je namreč jasen: hočemo igrati! »Ni razloga, da bi si nadalje kopičili zaostale tekme v trenutku, ko igramo končno dobro. Proti Sanviteseju in Montebelluni nam je sreča obrnila hrbet, toda v Bellunu smo igrali zelo dobro. Kljub temu, da se fantom pozna, da so utrujeni, je ozračje v ekipi odlično, kar je pokazalo tudi iskreno zadovoljstvo vseh ob zmagi v sredo. Zdi se mi, da fantje zdaj razumejo kaj hočem od njih in prepričan sem, da bo od januarja daje še bolje,« je optimist trener Kragelj po pomembnem uspehu v Bellunu, po katerem si je Kras nekoliko opomogel tudi na lestvici. Jutri bo v Krasovih vrstah kar precej odsotnosti, saj so kaznovani vratar Contento, Bucovaz, Bertocchi, Božič in Venturini, toda Kragelj se s tem neo-bremenjuje. »Pošteno rečeno imam širok izbor igralcev. Mislim, da bo priložnost dobil Latin, ki redno in vestno trenira, imam Battija, ki v Belluno ni šel zaradi službenih obveznosti, mogoče bi celo tekmo lahko igral Fantina. Ni problemov,« je priznal Kragelj, ki se na giba h temu, da bi Carlija tudi tokrat pustil na klopi. »Poškodbo je saniral, si želi igrati, ne vem pa , če je pametno, da forsira vrnitev pred novoletnim odmorom,« ugiba trener, ki je že pripravil program dela za praznični čas. »V bistvu odmora ne bo, vsak igralec lahko izbere dva, tri prosta dneva,« je dejal. Po novem letu bo namreč Kras igral že 5. januarja! Kar zadeva Rovigo je treba povedati, da je s Trevisom in Venezio favorit za napredovanje. Na lestvici ima enako število zmag (8) kot vodilni Treviso, doživel pa je le dva poraza. Mu bo Kras na valu olajšanja, ki ga je prinesla zmaga v sredo, zadal še tretjega? (ak) HOCKEY IN LINE Kwinsi v Padovi V 10. krogu prvenstva A1-lige v hokeju na rolerjih bodo Poletovi »konji« danes gostovali v Padovi. Dvoboj z domačim moštvom Ghosts se bo pričel ob 21. uri, naloga poletovcev pa je zelo težka, saj zasedajo Veneti na lestvici tretje mesto, za vodilnima Edero in milanskim 24 Quanta pa zaostajata le za pet točk. Balinanje: Derbi za Portuale Balinarji Portualeja se bodo danes ob 15.00 v športnem centru Ervatti pomerili v mestnem derbiju s Triestino. Ponuja se jim lepa priložnost, da nadaljujejo serijo zmag. Ker jim v prihodnjem letu preostajata le še dve domaci srečanji in eno gostovanje pri zadnjeuvrsče-nem Moimaccu, bi z morebitnim uspehom proti Schillanju in ostalim lahko na tihem upali celo na play-off. (Z.S.) cheerdance Novoletni plesni festival Društva AŠD Cheerdance millenium bo jutri v športnem centru pri Briščikih vnovič postreglo z množičnim spektaklom - že desetim jubilejnim Novoletnim plesnim festivalom. Poleg pripadnikov domačega društva se bodo na njem od 16. ure dalje predstavili gostje iz kar devetih različnih društev, skupno pa bo v poldrugi uri na vrsti 19 točk po sledečem vrstnem redu: CDM - palčki; Pro Dance (Nina Vidič + Gašper Pregelj); SKD Škamperle Trst - hip hop; Velikogoričke mažorteke - kadeti; CDM zajčki; Accademia Dan-ze; KD Franc Žiberna - najmlajša skupina; AŠZ Bor; ASK Timava -Timaca country; CDM Fairies; Ve-likogoričke mažorteke - VG team; AŠZ Dom Gorica; Žabice; Acca-demia Danze; CDM škrati; KD Franc Žiberna - staejša skupina; Velikogoričke mažorteke - senior; Pro Dance skupina; CDM božična. Povezoval bo Jari Jarc. Organizatorji napovedujejo nastop 190 plesalcev! V živo po internetu -http://www.livestream.com/che-erdancemillenium odbojka - Deželne lige V Repnu bo živahno Sloga Tabor in Lignano za prestižno prvo mesto v skupini A moške C-lige - Maščevanje kuje tudi Olympia - Več tekem bo jutri priznanje ■ v* v Jeroncic bo predaval v Belorusiji Trener goriške Olympie Zoran Jerončič se bo prihodnji teden na pobavilo beloruske odbojkarske zveze mudil v Mnsku, kjer bo skupaj s trenerjem mladinske reprezentance Srbije Milanom Žar-kovičem predavatelj na seminarju za tamkajšnje trenerje. »To je zame res veliko zadoščenje. Tridnevni program seminarja, ki bo na univerzi in na vrhunski šoli za trenerje, je zelo naporen in zgoščen, dopoldan je na vrsti teorija, popoldan pa praktični del v dvorani. Teme seminarja so najrazličnejše, ena od teh bo tudi o razlikah v konceptu dela v klubih iz Italije in Slovenije. Na dom so mi poslali letalsko vozovnico, vizo in vse druge potrebne dokumente, odhajam pa že v ponedeljek,« je povedal novogoriški trener s trdnimi koreninami v zamejstvu. Po njegovi zaslugi se je na spletni strani evropske odbojkarske zveze CEV pojavilo tudi ime Olympie! Pred zadnjim krogom v letu 2010 je položaj naših ekip v deželnih odbojkarskih ligah dokaj jasen. Sloga Tabor Televita v moški C-ligi in Olympia ferstyle v moški D-li-gi sta se že uvrstila v skupino za napredovanje, Soča Zadružna banka Doberdob So-vodnje in Kotovelke v D-ligi se morata za ta cilj še boriti, , preostalih pet ekipi naših društev pa se je že sprijaznilo z igranjem v skupini za obstanek. Dosedanji potek je precej v skladu s pričakovanji, izstopa le »izločitev« Vala Imse. Današnji spored bo nenavadno okrnjen, saj bodo na sporedu le štiri tekme. Daleč najbolj zanimiv bo dvoboj vodilnih v skupini A moške C-lige. Sloga Tabor bo namreč v Repnu gostila Lignano, s katerim deli prvo mesto in jo je edini premagal v prvem delu (3:1). Gre predvsem za prestiž, kajti malo verjetno je, da bi ju do konca prve faze kdo lahko še prehitel, pri čemer velja opozoriti, da prvi dve mesti po tem delu, poleg uvrstitve v skupino za napredovanje, zagotavljata tudi nastop v polfinalu deželnega pokala. Še pred to tekmo bo v Repnu tudi dvoboj skupine B med Slogo in VBU, na tej tekmi pa so Videmčani nesporni favoriti, zmago tudi nujno potrebujejo. V moški D-ligi bo Olympia gostila Prato, to je eno od dveh ekip, ki je v prvem delu uvodne faze Goričane tudi premagala. Razlog več, da se ji Jeronči-čevi varovanci oddolžijo. Podajalec Hle-de je med tednom ležal zaradi gripe, a bo danes na svojem mestu. V ženski D-ligi bo Kontovel gostil Grado, ki ima na lestvici enako število točk. Sloga Tabor proti Lignanu kuje maščevanje kroma Skupin B te lige je najbolj izenačena med vsemi v deželi, saj se za skupino za napredovanje poteguje še šest od osmih ekip. Odveč je, da zapišemo, da je za Kontovel zmaga nujna. Ostale tekme bodo šele jutri. Val Im-sa bo v Morteglianu proti Il Pozzu iskal prestižno zmago, v tekmi ženske C-lige bodo slogašice gostovale v Pordenonu, pri ekipi, ki se še lahko uvrsti v skupino za napredovanje, Bor Kmečka banka pa bo igral v Az-zanu Decimu. Še v popolni postavi, kajti mladi Martina Cella in Katarina Pučnik bosta na zbirni državni trening za sestavo mla- adriatic boy cup - Jutri sklepni dan v Šempetru Plodni sadeži sodelovanja odbojkarskih zvez FIPAV in OKS Jutri bo v športnem centru Hit v Šempetru pri Gorici finalni del moškega odbojkarskega turnirja Adriatic Boy Cup under 16. Na finalu bodo nastopile štiri ekipe iz FJK (Trst, Videm, Gorica in Pordenon) in 4 iz Slovenije (Ljubljana, Gorenjska, Dolenjska in Primorska). Gre za praznični zaključek prve izvedbe čezmejnega prvenstva, ki je rezultat dogovora o sodelovanju med italijansko odbojkarsko zvezo FIPAV in Odbojkarsko zvezo Slovenije. To sodelovanje je bilo že v prvem letu zelo plodno, v njegovem okviru so bile poleti v Ajdovščini tudi skupne priprave mladih odbojkarjev z obeh strani nekdanje meje, v teku pa je tudi Jadranski pokal za članska moštva. »Že v nedeljo se bomo predstavniki zveze srečali, da bi sodelovanje še nadgradili, saj načrtujemo, da bi čezmejno prvenstvo under 16 prihodnjič steklo že na samem začetku sezone,« je povedal Andrej Vogrič, ki je pri zvezi FIPAV zadolžen za te pobude. Po njegovi oceni je bil odziv obeh strani doslej zelo dober, vsa soudeležena moštva in ekipe pa so pokazale veliko zanimanje za to pobudo, ki prav gotovo prispeva k utrditvi sodelovanja med odbojkarji iz Italije in Slovenije. Spored 10.00 izločilni kvalifikacijski tekmi Videm - Ljubljana in Trst - Gorenjska; 11.00 -12.30 polfinalne tekme; 15.00 za 7. in 5. mesto; 16.30 za 3. in 1. mesto; 18.00 All Star Game Slo - Ita (najboljši igralci slovenskih ekip proti najboljšim igralcem italijanskih ekip); 19.30 nagrajevanje. dinske reprezentance v odbojki na mivki šele v ponedeljek poletele v Rim. Soča je v tem krogu prosta, Naš prapor bo tekmo proti mladincem ekipe Club Regione odigral šele v četrtek, 23. decembra. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol S. B. Costruzioni - Oma 3:0 (25:19; 25:12; 25:19) Sokol A. Brankovic 4, Budin 4, Gri-delli 15, Mazzucca 12, Skerl 7, Vidoni 2, De-vetak (L); Rauber 2, Simeoni, Radislovich, Zerjal. Servis: 12 tock; 11 napak. Blok: 1 to- cka. Sokolovke so v drugi prvenstveni tekmi imele kot nasprotnice ekipo Ome, katero sestavljajo starejse igralke. Prvi set je bil izenacen do rezultata 16:15 za Na-brezinke, katere so v koncnici seta z bolj-so igro strle odpor nasprotnic. Z odlicno igro so nato nadaljevale tudi v 2. setu, ki so ga gladko osvojile, tako da je lahko trener v 3.setu na igrisce poslal na igrisce tudi najmlajse igralke v ekipi, med temi je krstni nastop v clanski konkurenci opravila Caterina Simeoni, katera se je kljub za-cetni tremi dobro odrezala. Za gladko zmago gre tokrat pohvala prav vsem igralkam, se posebno pa tokrat razpolozeni Tjasi Mazzucca, katera z izkusenostjo daje pravo ravnovesje sicer drugace zelo mladi ekipi. Tokrat gre podcrtati, da so skozi celo tekmo nase igrale kostantno, zelo malo gresile, dobro sprejemale ter z dobro postavitvijo na igriscu tudi veckrat prestregle dobre napade nasprotnic, ki so morale tokrat preznati premoc Nabrezink. (pera) / ŠPORT Sobota, 1B. decembra 2010 27 košarka - Jadran Qubik drevi na Opčinah proti Limeni Tokrat potreben tudi dober met Po šestih tednih bo spet lahko igral tudi Christian Slavec Jadran Qubik caffe bo danes pred zahtevno nalogo. Na Opčine prihaja Limena, ki ima le dve točki manj in sodi tudi med direktne konkurente za obstanek. Novinec v ligi igra zelo nihajoče: potem ko je Montebelluno premagal s petnajstimi točkami naskoka, je v zadnjem krogu klonil pred Benetkami s 23 točkami zaostanka. Gostujoča ekipa je od petih zmag dosegla tri v gosteh; kot Jadran je premagala Latisano, Conegliano in Montebelluno, uspešnejša pa je bila tudi proti San Danieleju in Codroipu, ki jih nasprotno jadranovci niso ugnali. Med »skupnimi« porazi sta obe ekipi klonili proti Marg-heri, San Vendemianu in Venezii, Jadran pa je bil boljši od GSA Udine in Oder-za, ki pa sta bili za Limeno pretrd oreh. Nosilca sta center Filippo Volpato (letnik 1973), ki povprečno zadeva po 12,3 točke na tekmo in zbere po 7,1 skokov, in organizator igre Paolo Ortolan (letnik 1983), ki dosega povprečno 11,6 točk na tekmo. »Moramo igrati maksimalno. Ob kolektivni igri in dobri obrambi moramo biti tudi v napadu dovolj natančni,« je napovedal trener Walter Vato-vec. Če primerjamo odstotke metov iz igre je Jadran v rahli prednosti pred Limeno (gostujoča ekipa ima sicer tekmo več): Jadran povprečno meče iz igre 43 %, Limena pa 41 %, s tem da so jadranovci točnejši pri metih za tri točke (Jadran 38 % - Limena 27 %), Limena pa zadeva povrečno boljše mete za dve točki (Limena 48 % - Jadran 44 %). Rahlo so jadranovci boljši tudi v skoku. Po šestih tednih bo trenerju Vatovcu spet na razpolago Christian Slavec, ki je med tednom treniral z ostalimi. Zaradi gripe pa ves teden ni treniral Maurizio Cohen, danes pa bo po vsej verjetnosti nared. Srečanje, ki se bo začelo ob 20.30, bosta sodila Goričana Marco Rizzi in Gaylord Rivron. Po tekmi bodo igralci in odborniki Jadrana z vsemi navijači nazdravili novemu letu. namizni tenis - Ženska Al-liga košarka - Deželne lige Bor Radenska motivirano proti UBC, Breg jutri v gosteh Mauruzio Cohen bo igral, gripi navkljub Podvig krasovk Castegoffredo - Kras ZKB 2:4 Vivarelli - Yuan 0:3 (9:11, 8:10, 10:12); Steshenko - Carli 3:0 (11:4, 13:11, 12:10); Arisi - Milič 1:3 (11:5, 7:11, 9:11, 8:11); Steshenko - Yuan 0:3 (10:12, 7:11, 12:14), Vivarelli -Milič 3:2 (9:11, 7:11, 11:9, 11:7, 11:6), Arisi - Carli 2:3 (10:12, 10.12, 12.10, 11:7, 9:11). Potovanje na zasneženi avtocesti do Castelgoffreda v Lombar-diji je bilo naporno in napeto, a se je še kako izplačalo. Krasovke so namreč v sinočnji tekmi 7. kroga A1-lige osvojile povsem nepričakovano, a izjemno dragoceno, skoraj bi rekli zgodovinsko zmago na igrišču domačega Castelgoffreda, enega od dveh velikanov v ligi. Takoj je treba povedati, da je Castelgoffredo nastopil brez dveh ključnih igralk. Da bo odsotna Ni- coletta Štefanova, so pričakovali in izvedeli, da je noseča, niso pa računali z odsotnostjo Kitajke z italijanskim potnim listom Tan Mon-fardini, ki je odpotovala v rodno domovino. Castelgoffredo je mislil, da bo s še vedno močno ekipo v postavi Arisi (št. 3 v Italij) Vivarelli (št. 15) in Steshenko (št. 8) zmagal, vendar se je krepko uštel. Ob dveh zmagah Krasove Kitajke Yuanove sta za podvig poskrbeli Martina Mi-lič in Eva Carli, ki sta odpravili nekdanjo reprezentantko, zdaj že 39-letno Alessio Arisi, ki pa na državni lestvici, kot rečeno, še vedno zaseda tretje mesto. Dvoboj je trajal tri ure in en četrt, bil pa je poln preobratov. Krasovke bi lahko zmagale že s 4:1, saj je Miličeva proti Vivarellijevi že vodila z 2:0 in 9:7 ter 11:10 v tretjem setu, a je naposle dizgubila. V odločilni šesti tekmi se je podobno razvijalo med Carlijevo in Arisijevo. Eva je vodila z 2:0 in 9:9 ter 10:8 v tretjem setu, set izgubila, nato tudi četrtega, v petem pa le zmagala z najtesnejšim izidom. Lahko bi se pokazalo, da bo osvojena zmaga celo odločilna v boju za obstanek, ki je vse bolj v dometu odličnih Krasovih deklet. (ak) Božičnice Poleg društvenih božičnic, ki smo jih napovedali, bosta v prihodnjih dneh še dve. V ponedeljek jo bo, z začetkom ob 17.30 v Dolini pripravil tudi ŠZ Breg, pol ure kasneje pa se bo podobna prireditev začela tudi v nabrežinski občinski telovadnici v organizaicji ŠD Sokol. Leto 2010 bo Bor Radenska sklenil nocoj z domačim nastopom, Breg pa jutri z gostovanjem v Venetu. V okviru dvanajstega kroga deželne košarkarske C-lige se bodo Svetoivančani drevi ob 20.30 na Stadionu 1. maja spoprijeli z videmsko ekipo UBC, ki ima na lestvici tako kot borovci 12 točk. Po lanski uspešni sezoni so Furlani tudi letošnje prvenstvo začeli zelo dobro, vtis pa so malce pokvarili v zadnjih dveh nastopih z zaporednima domačima porazoma. Ekipa pa je zelo homogena. Ključna moža sta veterana Rosso (branilec) in Rovere (krilni center), ob njiju pa je cela vrsta mlajših, izjemno koristnih posameznikov. Še najbolj ugodno je doslej presenetil levoroki branilec Gambaro, letnik 1992, Snaiderov mladinec. Popovičevi varovanci so se med tednom primerno pripravili na nov pomemben nastop, od katerega bodo skušali iztržiti peto zaporedno zmago. V sredo so imeli po treningu tudi predbožično večerjo. V začetku tedna je Attilio Fumarola obležal zaradi gripe, vendar naposled bi moral biti prisoten na tekmi. Odsoten bo predvidoma edinole Miran Bole, ki je v prejšnjem krogu utrpel močnejši udarec v nos, poleg tega pa potuje na zimovanje. Sodnika na tekmi bosta Maurizio Fabris iz Moša in Valentina Ma-rusig iz Tržiča. Breg bo jutri gostoval pri Portogrua-ru, novincu v ligi, ki ima v skupni razvrstitvi 8 točk. Tudi v tem primeru gre za ekipo, ki razpolaga s številnimi enakovrednimi igralci. Pod košema sta stebra veterana Grion (krilo) in Argentinec Pezzini (težki center), na zunanjih položajih pa se kretajo play-ma-kerja Munaron in Zorzi ter branilci Sgorlon, Pizziuti in mladinski reprezentant Ciman, letnik 1993. Trener je nekdanji prvoligaški košarkar Domenico Fantin. Po dveh zaporednih visokih porazih bodo skušali Brežani spet ubrati zmagovito pot, čeprav naloga na neugodnem igrišču zagotovo ne bo lahka, poleg tega pa ima trener Krašovec tudi tokrat težave s postavo. Še naprej bo zaradi mišične poškodbe manjkal Giacomi, vprašljiv pa je tudi nastop Visciana, ki se mu je te dni rodil drugoroje-nec Andrea (čestitamo!). V zameno pa se vrača Richter, ki je prebolel gripo. Pravico bosta v Portogruaru delila Videmčana Andretta in Sabbadini, sodniški met bo ob 17.30. Kontovel ni igral Zaradi slabega vremena je sinočnja tekma D-lige med Kontovelom in Gradom odpadla. jadranje - Svetovno mladinsko prvenstvo 470 v Dohi Po prvem dnevu na 7. mestu Tekmovalca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti sta bila v prvi regati 4. - Bivata v luksuznem hotelu, regatirata ob nebotičnikih 13 Obvestila AŠD SOKOL prireja Božično akademijo mladinskih dejavnostih v ponedeljek, 20.decembra t.l. ob 18.00 v nabrežinski telovadnici. ŠD MLADINA prireja otroške smučarske tečaje za začetnike in nadaljevalce. Informacije 3491086140 (Martina) ali 3355316286 (Veronika). ŠZ SOČA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v sredo, 22. decembra v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob Sovodnje v Sovodnjah ob Soči. Prvo sklicanje ob 19. uri, drugo pa ob 20. uri. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR vabi na Božično akademijo, ki bo v soboto, 18. decembra 2010 ob 15. uri na Stadionu 1. maj, v veliki dvorani Bojana Pavletiča. SK DEVIN obvešča, da bo telovadba za odrasle v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu ob sredah od 20. do 21. ure. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Informacije na tel.: 345-4093732 (Rado Suber). AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. SK Brdina 3475292058, Valentina Suber 347-4421131, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. V Dohi se je včeraj začelo svetovno mladinsko prvenstvo v jadralnem razredu 470, posadka JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki na prvenstvu v Katarju brani barve Italije, pa zaseda po prvih dveh re-gatah skupno 7. mesto. Sicer visoko uvrstitev - na prvenstvu nastopa skupno 33 posadk, doživljata mlada tekmovalca sesljan-skega kluba z mešanimi občutki. Z razpletom v prvi regati sta bila zadovoljna, saj sta se z odličnim finišem povzpela na končno 4. mesto. Zelo dobro je kazalo tudi v drugi regati, saj sta bila med vodilnimi, ostali favoriti pa so zaradi napačno izbrane smeri močno zaostajali. Žal je prišlo do hude napake žirije, ki ni pravočasno obvestila tekmovalcev o spremembi postavitve boje, tako da so regato razveljavili, Jaš in Simon pa sta zaradi tega dobesedno ostala praznih rok. Start so ponovili, tokrat pa se jim nastop ni posrečil in naša fanta sta se morala zadovoljiti s 16. mestom. »Zagrešila sva vrsto neumnih napak, po prvi orzi sva bila celo zad- nja,« je priznal krmar Simon. Med obema regatama je bil veter dokaj šibek, pihalo je namreč največ z ja-kostjo šestih vozlov, kar je favoriziralo predvsem mlajše in lažje posadke. Ni pa vroče (največ 25 stopinj) in je morje mirno, saj regatirajo v zalivu, v senci nebotičnikov sodobne Dohe, kjer bivajo v ogromnem luksuznem hotelu (seveda na stroške jadralne zveze!). Danes bo na prvenstvu prost dan, ker v Katarju praznujejo dan državnosti. Nato bodo regatirali še tri dni, zadnji dan pa se bo deset najboljših posadk pomerilo v skupini »medal race«. Posebnost tega prvenstva je v tem, da jadralci tekmujejo na enakih jadrnicah. »To nam ustreza. Jadrnice menjujemo vsak dan, a so res enake in regate so izenačene, ker bogatejše posadke tukaj nimajo nobene tehnološke prednosti,« je še povedal Sivitz Košuta. Tekmovalca Čupe sta vsekakor optimista. Oba nastopa sta pokazala, da sta dobro pripravljena in v formi ne zaostajata za najboljšimi. »Možnosti za visoko uvrstitev so realne,« pravi Sivitz Košuta. (ak) karate Pokal Samurai v Zgoniku Zgoniški športno-kulturni center bo jutri prizorišče druge etape Pokala Samurai v tradicionalnem karateju. Tekmovanje organizira deželni odbor združenja Libertas v sodelovanju z domačim klubom Shinkai karate clubom. Tekmova je šteje tudi za podelitev naslovov deželnega prvaka Libertas. Shinkai bo v Zgoniku nastopil s kar 42 tekmovalci, skupno naj bi nastopilo okrog 150 športnikov in športnic. Po prvi etapi, ki je bila v Pra-damanu, si pri slovenskem društvu po tihem obetajo ekipno zmago in najmanj tri posamične naslove ali več. Začetek ob 9. uri. Domači šport Danes Sobota, 18. decembra 2010 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 17.30 v Repnu: Sloga - VBU Videm; 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita -Lignano MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Gorici, Spacapan: Olympia Ferstyle - Prata ŽENSKA D-LIGA - 20.15 pri Briščikih: Kontovel - Grado UNDER 18 ŽENSKE - 17.00 v Trstu, šola Rossetti: Oma - Kontovel UNDER 16 MOŠKI - 18.00 v Trstu: Coselli -Olympia Hlede A.I. UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Nabrežini: Sokol Bar Igor - Breg; 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea -Bor UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Nabrežini: Sokol Terčon - Azzurra RDR B KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - Limena DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - UBC UNDER 17 DEŽELNI - 16.00 v Trstu, Caprin: Servolana - Bor ZKB UNDER 15 DEŽELNI - 18.30 v Štarancanu: Falconstar Tržič - Dom UNDER 14 - 18.30 v Cervignanu: La catapecchia - Breg (open) UNDER 13 - 16.00 v Trstu, Ul. Calvola: Servolana - Breg NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Pordenonu: Pordenone - Kras Repen ZAČETNIKI 11:11 - 15.15 v Križu: Kras Repen A -Opicina A HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 21.00 v Padovi: Ghosts Padova - Polet ZKB Kwins Jutri Nedelja, 19. decembra 2010 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 17.00 v Morteglianu: Il Pozzo -Val Imsa ŽENSKA C-LIGA - 17.00 v Pordenonu: Pordenone - Sloga ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Azzanu X.: Azzano - Bor Kmečka banka 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 na Proseku: Kontovel - Sokol S.B. Costruzioni UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča -Fincantieri Azzurra UNDER 14 ŽENSKE - 9.30 v Trstu, Virtus - Sloga Barich KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 17.30 v Portogruaru: Portogruaro - Breg UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Pordenonu: BK Pordenone - Jadran ZKB NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Rovigo PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Vilešu: Villesse -Juventina; 14.30 v Križu: Vesna - Reanese 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Spetru ob Soči: Isonzo - Primorec; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pieris 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Krminu: Cormonese - Breg; 14.30 v Bazovici: Mossa - Zarja Gaja; 14.30 v Gradežu: Gradese - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu: Union -Mladost NAJMLAJŠI - 10.30 v Rudi: Villa - Juventina KARATE POKAL SAMURAI - 9.00 v Zgoniku: nastopa tudi Shinkai karate club Pojutrišnjem Ponedeljek, 20. decembra 2010 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 21.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Jadran ZKB UNDER 14 - 18.20 v Trstu, Istrska ulica: Do Bosco - Jadran ZKB ODBOJKA UNDER 18 moški - 19.30 v Gorici, Spacapan: Olympia Terpin - San Vito UNDER 14 ŽENSKE - 18.30 v Trstu, Ul. Carabaggio: Principe - Sloga Barich 28 Sobota, 18. decembra 2010 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost se je spet dotaknila problema rasne nestrpnosti. Žrtev tokratnega nasilnega dejanja je bil Hrvat, ki se je mirno sprehajal po koprskih ulicah. »V Kopru se je dogodil slučaj, ki mora napolniti z ogorčenjem vsa-cega olikanega človeka, - in ne le Slovenca in Slovana! Hrvat iz Oprtlja, Josip Antonac, je prišel v Koper po svojih opravilih. Šel je v družbi svoje sestre in še neke druge znanke iz Istre, tudi Hrvatice, po ulici Cale-garia proti velikemu trgu in Brolu. Govorili so vsi trije seveda svoj jezik. Ko so prišli na glavni trg, je pristopil k njim neki Nazario Derin, pok. Nazarija iz Kopra ter jih začel sramotiti: Že una vergogna, che sti p... de šča-vi abbi il coraggio de vegnir fina in piazza grande parlar in ščavo. Antonac mu je odgovoril, da je to sramota, da se on upa sramotiti ljudi, ki ga ne sprašujejo ničesar, ter je odšel v mesnico. Ko se je povrnil, čakal ga je pred vra-tmi oni človek, po imenu Nazarij Derin, ter mu pritis- nil tako pljusko na obraz, da se je Antonac, ki ni tega pričakoval, kar zvrnil ob zid. Pljuska je bila tako močna, da so se revežu poznali na obrazu vsi prsti. Temu prizoru je bilo priča več ljudi, ki jih je An-tonac tudi zapisal za priče, ko je šel tožit tega sina prastare kulture. Zdi se pa, da ta kultura mora biti res jako stara, prestara, ako more dozorevati take sadove. Bolje, da bi ne bilo te kulture - tako stare! Kakšno plačilo dobi ta junak za svoj »kulturni« čin, bomo še poročali. Kar si upajo ti italijanski rogovileži presega vse meje. Danes ni niti miren človek varen hoditi po ulicah, ako govori svoj materini jezik. Naši ljubi sosedje govore vedno o svoji »civilta italiana«. Kaj, ko bi me-rodajni faktori odgovorili, da njim, ki so tako civilni, sploh ni treba niti univerze?!? Ali, kakor pričajo dejanja, njim res ni treba še univerze, saj še elementarne šole niso izdelali! Saj nimajo še najelementarnejših pojmov kulture in civilizacije!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V dvorani Gospodarskega društva na Kontovelu so priredili koncert znanega komornega zbora iz Celja. »Celjski komorni zbor je žel veliko priznanje. Že dolgo pred začetkom programa je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Na sporedu je bilo dvajset narodnih, umetnih in partizanski pesmi. Veliko in navdušeno ploskanje občinstva je pokazalo, da je prelepa slovenska pesem pri naših ljudeh še vedno živa. Nekatere pesmi so morali pevci komornega zbora ponoviti, najbolj pa je navdušila občinstvo Gobčeva pesem Na Kordunu. Po odmoru so predstavniki prosvetnega društva Prosek - Kontovel, pevskega zbora ter domače mladine, in sicer Ljuba Ukmar, Bruno Rupel in Viktor Štoka pozdravili in poklonili dirigentu Egonu Kuneju v imenu vseh vaščanov cvetje ter sliko mladinske dramske skupine s Pro-seka in Kontovela. Prehitro je minil čas in pevci so morali na zahtevo občinstva dodati sporedu še dve pesmi Kolo in Nocoj pa oh nocoj. Vsi navzoči so zadovoljni in veseli zapustili dvorano, z upanjem, da bi se taki večeri še ponovili. Po končanem koncertu so domači člani pevskega zbora povabili goste iz Celja v društveno gostilno na Prosek, kjer so v prijateljskem vzdušju popili dober kozarček domačega vina.« V javnost je prišla vest o literarni nagradi, ki je tokrat doletela slovensko dijakinjo na nekem državnem natečaju: »Iz Rima je prišlo obvestilo, da je bila izbrana za nagrado Marija Štrekelj iz tretjega razreda slovenske nižje gimnazije. V lanskem šolskem letu je Združenje italijanskih muzejev razpisalo nagrade za najboljše spise o obiskih v muzeju. Spis Marije Štrekljeve je potoval v Rim, kjer je posebna komisija brala šolske naloge, ki so prihajale z vseh strani. Med maloštevilnimi nagrajenci je tudi omenjena slovenska dijakinja, ki je za nagrado prejela neko umetniško publikacijo. Lahko pa še omenimo, da je v lanskem šolskem letu prejela nagrado (srebrno kolajno) tudi Žerjal Nada, ko je ob cvetlični razstavi tukajšnji Cvetlični klub razpisal nagrade za najboljši spis z naslovom Moja najljubša cvetica.« FILMI PO TV Sobota, 18. decembra, Premium cinema, ob 16.55 La fabbrica del cioccolato Režija: Tim Burton Igrajo: Johnny Depp, Freddie Highmore in Noah Taylor Čudaški čokoladar Willy Wonke in Čarli Bücket, dobrosrčni fant iz revne družine, ki živi v senci Wonkine izjemne tovarne sta protagonista Burtonovega filma. Skoraj vsak večer je v hiši Bucketov na mizi revna večerja, skodelica vodene zeljne juhe, ki jo mladi Čarli z veseljem deli skupaj z mamo in očetom ter z obema dedkoma in babicama. Živijo v majhni, razmajani in vlažni stari hiši, ki pa je pola ljubezni. Vsak večer je zadnja stvar, ki jo Čarli vidi skozi okno, mogočna tovarna: ko se pogrezne v spanec, sanja o tem, kakšna je tovarna od znotraj. Skoraj petnajst let ni nihče videl niti enega delavca, vseeno pa se še vedno skrivnostno proizvajajo velike količine čokolade ki jih pošiljajo v trgovine po celem svetu. Ko ob srečnem nakljucju Čarli končno vstopi v tovarno, ne more verjeti svojim očem, saj se pred njim vrstijo sami čudežni prizori, neverjetne naprave, ki so del Wonkine domišljije, piskajo, kipijo in pokajo ter tako proizvajajo raznovrstne dobrote. Sobota, 18. decembra, Rai 3, ob 21.30 Per un pugno di dollari Režija: Sergio Leone Igrata: Clint Eastwood in Gian Maria Volonte Pod pseudonimom Bob Robertson je Sergio Leone leta 1964 posnel prvi italijanski western. V zaselku na meji med Mehiko in ZDA je že več let v teku boj dveh družin, Bugster in Rojo, ki si lastita pravico tihotapstva orožja in alkohola. že itak zelo labilno situacijo in krhko ravnovesje pa docela podre prihod svojeglavega samotarca, ki dela na tem, da bi se Bugsterjevi in Ro-jovi med sabo uničili. Sobota, 18. decembra, Rete 4, ob 21.10 Analisi finale Režija: Phil Joa-nou Igrajo: Richard Gere, Kim Basinger, Uma Thurman in Eric Roberts Joanoujev film so kritiki primerjali uspe?nej?im Hitchocockovim filmom. Pripoveduje namreč o Isaacu Barru, psihiatru iz San Francisca, ki se zaljubi v sestro neke pacientke. Plavolasa Heather pa se kaj kmalu prelevi v nevarno morilko. Nedelja, 19. decembra, Canale 5, ob 14. uri Ma che colpa abbiamo noi Režija: Carlo Verdone Igrajo: Margherita Buy, Antonio Catania, Lucia Sardo in Anita Caprioli Verdone je tudi tokrat postavil dogajanje v Rim. Za protagoniste pa si je izbral osem junakov, tri ženske in pet moških, ki so se do takrat posvečali skupinski terapiji. Nenadoma je njihova psihologinja umrla in osmerica se je znašla zapuščeno. S srečevanji so nadaljevali še nekaj časa, ko pa jim je bilo jasno, da si bodo sami bolj malo pomagali, so se razšli. Kot vedno je tudi tokrat Verdone poskrbel za izjemno direkcijo vseh likov, četudi je filmska zgodba ponekod nekoliko poenostavljena in tudi srečni konec izzveni delno forsiran. Ponedeljek, 20. decembra, Italia 1, ob 21.10 Tre uomini e una gamba Režija: Aldo, Giovanni, Giacomo in M. Venier Igrata: Marina Massironi, Aldo Baglio, Giovanni Storti in Giacomo Poretti Aldo in Giovanni sta poročena z dvema sestrama. Njun prijatelj Giacomo pa je na tem, da vzame za ženo še tretjo sestro, s katero se misli poročiti v oddaljeni Apuliji. Skupina svatov se odpravi proti jugu italijanskega polotoka, s seboj pa mora nesti tudi neobičajno dragoceno umetnino, leseno nogo. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV foto arhiv primorskega dnevnika sestavil lako kupovanje in prepro-dajanje, verižništvo kamen ob cesti vsakih 1000 metrov eden od dumas0vih mušketirjev hrvaški Šahovski mojster (braslav) beri primorski dnevnik mlečni izdelek ital. igralec (silvio) osman, turek vrsta sodišča evr. veletok morska papiga vrsta vetra nekdanji nog. torina (claudio) grobnice faraonov in kraljev star. egipta natančen pismen izdelek pikajoči dvokrilec del večje celote prebivalec azij. dežele ujetnik za "jamstvo" stanje brez notranje napetosti bogastvo gozdov am. filmska nagrada dalmatinsko žensko ime kraj v sloveniji in v fjk arabski žrebec irska (orig.) vojaški obrambni nasip drog v kozolcu kolos, velikan otok v kvarner-skem zalivu igor kocijančič del, delež, parcela velika začetnica češki skladatelj (karel boleslav) izdelovalec nalepk ameriška ali angleška mera večji potok nekdanji ruski vladar Šaljiva glasbena igra poljski papež (wojtyla) peruanski politik pijača za aperitiv kemijski znak za natrij kem. znak za iridij naša novin. suhadolc bikoborec, ki se bori peš knjižnji delavec slov. prevajalka oblak mesto v kolumbiji moški lik z dvignjenimi rokami fr. pisatelj (markiz de) ploščica pri hokeju konj posebne barve vrba, iva nekdanji nogometaš fiorentine (luca) vojaška akcija naša nikalnica oče visoka igralna karta napadalec na znano politično osebnost razbrzdano veseljače-nje, orgije ime v londonu in new yorku cima, klica, poganjek loščilo, ^ premazno sredstvo anatolij karpov indijsko narodno žensko oblačilo SLOVARČEK - ASTO = peruanski politik (Antero) • JIRAK = češki skladatelj • MOZ = nekdanji nogometaš Fiorentine • RABAR = šahovski mojster • VERON = nekdanji Interjev nogometaš 1 2 3 4 S 6 7 8 ■ 9 10 11 12 13 ■ ■ 14 15 16 17 18 VODORAVNO: 1. francoska filmska igralka, belgijskega rodu (Catherine); 6. irski nogometaš (Paul); 7. rimski cesar v letih 54 - 68 n. š.; 8. začetnici slovenskega pesnika in pisatelja Stritarja; 9. začetek renesanse; 10. skok pri umetnostnem kotalkanju; 12. otoška država v Sredozemskem morju z glavnim mestom La Valletta; 13. najboljši slovenski košarkar vseh časov Daneu; 14. rimski zgodovinar (Tit); 17. telica ali mlada krava; 18. flavti podobno pihalo madžarskega izvora. NAVPIČNO: 1. naša najboljša na-miznoteniška igralka vseh časov; 2. na žaru pečen, zelo začinjen sesekljani zrezek; 3. vzdevek ameriškega košarkarja Michaela Jordana; 4. spremljevalec rimskega boga ljubezni; 5. beli cimet, začimb-na skorja indijskega cimetovca; 11. Slovenski izobraževalni konzorcij; 15. kraj pri Opatiji; 16. češki narodni junak in verski reformator Hus. (lako) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 16. decembra 2010 29 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Potovati s srcem 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: Aprirai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Tuttobenessere 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Game show: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Kviz: Soliti ignoti 23.40 Variete: Telethon 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due ^ Rai Tre macije 12.55 Variete: Ieri e oggi in tv 13.25 Aktualno: Forum Bau 13.50 Aktualno: Popoldanski Forum 15.15 Film: Perry Mason - Il caso Jokester (det., ZDA '95, r. V. McE-veety, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Monk 17.55 Nan.: Psych 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Analisi finale (triler, ZDA, '91, r. P. Joanou, i. R. Gere) 23.45 Dok.: Storie di confine 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.30 Aktualno: Superpartes 10.30 Aktualno: Nonsolomoda 11.25 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 0.30 Resničnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 15.30 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 18.50 Kviz: Chi vuol essere mi-lionario (v. G. Scotti) 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Glasb.: Sei Zero -koncert Renata Zera 0.15 Variete: Mai dire Grande fratello 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.00 Nan.: Love Boat 6.55 Risanka: Le nuo-ve avventure di Braccio di Ferro 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 7.20 Variete: Art attack 8.05 Risanke 9.00 Nan.: Karku 9.25 Nan.: Unfabulous 9.50 Nan.: The Naked Brothers 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.50 Aktualno: Quello che 11.30 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30, 23.25 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Variete: Telethon 18.00 Dnevnik L.I.S. 20.25 Aktualno: Žrebanje lota 21.05 Film: Patricia Cornwell - Al buio (triler, ZDA'10, i. A. MacDowell) 22.40 Šport: Sabato sprint 23.35 Aktualno: Tg2 Dossier 0.20 Aktualno: Tg2 Storie 1.00 Aktualno: Tg2 Mizar 1.25 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 1.45 Aktualno: Tg2 Eat parade 7.00 Dok.: Kilimangiaro Album 7.20 Nan.: La grande vallata 8.10 Film: I cavalieri del-la tavola rotonda (pust., ZDA, '53, r. R. Thorpe, i. A. Gardner) 9.40 Nan.: L'ispet-tore Derrick 10.30 Glasb.: Il gran concerto 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia 11.30 Aktualno: Tgr Prodotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.10 Smučanje: Svetovni pokal 13.30 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik, sledi Tg3, Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.25 Aktualno: Rai educational -Art news 16.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Nan.: La 25a ora 17.45 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Šport: 90° Minuto - Serie B 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa (voci Fabio Fazio) 21.10 Film: Snow Buddies (pust., ZDA, '08, r. R. Vince, i. J. Belushi) 22.05 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 22.55 Šport: World Series of Boxing, finale 0.45 Športne vesti ^ Tele 4 21.30 Film: Per un pugno di dollari (western, It., '64, i. C. Eastwood) 23.15 Dnevnik, sledi Deželni dnevnik 23.35 Proza: Palco e retropalco 0.40 Dnevnik 0.50 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo 1.05 Aktualno: Tg3 Sabato notte 1.20 Variete: Il cartello-ne di Palco e retropalco 1.35 Aktualno: Fuo- u Rete 4 7.00 Nan.: Happy Days 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Carabinieri 3 11.00 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik in prometne infor- La 7 Slovenija 1 A Kanal A 6.15 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.45 19.00 Risanke 10.45 Aktualno: Cotto e mangiato 11.05 Aktualno: Tv Moda 11.55 Nan.: Samantha chi? 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: Til Death 14.10 Film: Star Wars: Episodio III - La vendetta dei Sith 16.50 Film: Tom & Jerry (anim., ZDA '02) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Air Buddies - Cinque cuccioli alla riscossa (kom., ZDA, '06, r. R. Vince, i. S. Pearce, Kevin Zegers) 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.05 Rotocalco Adnkro-nos 9.00 Aktualno: Aria di casa 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.30 Variete: 80 nostalgia 11.00 Talk show: A tambur battente 12.40 Variete: Provincia di Trieste - Sportello del lavoro 13.10 Aktualno: Fe-de, perché no? 13.15 Aktualno: Cono-sciamo i nostri ospedali 14.00 22.40 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Aktualno: Hard Trek 14.40 Dok.: Wild Adventure 15.35 Dok.: Borgo Italia 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: 1 x 2 - Aperitivo Bianco Nero 20.00 Športne vesti 20.05 Dok.: Il patrimonio mondiale dell'umanità 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Submerged -Trappola negli abissi (pust., r. F. Olen Ray) 22.30 Aktualno: Il Rossetti 22.45 Aktualno: Curiosità d'Italia 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.05 Film: Kino Kekec 10.40 Polnočni klub (pon.) 11.55 Dosje (pon.) 13.00 17.00, 22.20 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Film: Akrobat 15.55 Sobotno popoldne, sledi Uvertura 16.10 Zdravje 16.35 Usoda 16.40 Alternativa 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne, Na vrtu 17.50 18.25 Sobotna izmena 18.00 Z Damijanom 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Utrip 19.40 Šport 20.10 Film: Gospodična Pettigrew obrne novi list 21.40 Hri-Bar 23.20 Nad.: Kraj pogube 0.15 Kratki igr. film: Darko Sinko 0.35 Dnevnik (pon.) 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.20 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 0.10 Zabavni infokanal 8.20 Posebna ponudba 8.45 Pogledi Slovenije (pon.) 10.10 1SP v biatlonu - studio 10.25 SP v alpskem smučanju, smuk (Ž) 11.15 SP v biatlonu, sprint (M) 13.05 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 13.45 SP v biatlonu - studio 13.55 SP v biatlonu, sprint (Ž) 15.55 SP v plavanju, kratki bazeni 18.00 SP v smučarskih skokih 20.00 Slovenski forum inovatorjev 20.45 Dok. film: Sofra iz savne 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.45 Film: Ma-lena (pon.) (t* Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Žarišče 8.40 Poslanski Premislek 9.50 Žarišče 10.45 Na Tretjem... 11.30 Države Sveta 12.40 Prava Ideja 13.30 Poročila Tvs114.15 Črno Beli Časi 15.30 Tedenski Pregled 16.00 Na Tretjem... 16.55 Države Sveta 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Satirično Oko 21.40 Žarišče 22.10 Domovina In Država (dokumentarna oddaja) Koper 11.45 Dnevni program 12.10 Alpsko smučanje. SP Val Gardena, Smuk (M), prenos 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.10 Euronews 14.30 glasbena oddaja 15.30 Potopisi - pripravil Stefano de Franceschi 16.00 Ciak junior - mladi in film 16.30 Arhivski posnetki 17.15 Vse-danes aktualnost 18.00 Kraji in običaji 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - T V dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Tednik 20.15 Avtomobilizem 20.30 Reška italijanska drama 22.30 Vsedanes - TV dnevnik 22.45 Zgodovina Združenih držav Amerike 23.15 Dokumentarna oddaja 0.05 Vsedanes aktualnost 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 0.50 Čezmejna TV Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: 25. Vilenica (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Ku-hajmo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Dok. film: Krvavi ples turške sablje 23.00 Veselite se z nami, 2. del (pon.) 23.45 Vi-deostrani pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.00 Aktualno: Effet-to domino - Tutto fa economia 12.30 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 13.55 Film: Sotto scacco - In cerca di Bobby Fisher (kom., ZDA, '93, r. S. Zaillian, i. M. Pomeranc) 16.00 Film: Da grande (kom., It., '87, r. F. Amurri, i. R. Pozzetto 17.55 Nan.: I Ma-gnifici sette 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby (i. J. Nettles) 23.40 Talk show: Victor Victoria - Sen-za filtro 0.40 Aktualno: M.O.D.A. 1.25 Aktualno: La 25a ora 7.00 Jaka na Luni (risanka) 7.15 Medved Rupert (risanka) 7.30 Jagodka (risanka) 7.55 Winx klub (risanka) 8.20 YooHoo in prijatelji (risanka) 8.35 Radovedni Jaka (risanka) 8.45 Rori, dirkalnik (risanka) 8.55 Kopalčki (risanka) 9.10 Otroška ku-harija (otroški program) 9.15 Bakuganski bojevniki (risanka) 9.40 Gnusologija (risanka) 10.05 Altair v Zvezdolandiji (risanka) 10.20 Mišek Stuart - Stuart Little, risana serija 10.50 Jamie kuha za božič 12.10 Vizije prihodnosti (dokumentarna serija) 13.20 Ljubezen v napačnem času (drama) 15.10 Poirot (kriminalistična serija) 17.15 Hčerina smrt (drama) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Eraser (akcijski film) 22.10 Poštar (drama) 1.30 Oče Daniel (nanizanka) 2.25 24UR, ponovitev 3.25 Nočna panorama, Reklame 8.00Pustolovščine Shirley Holmes (mladinska serija) 8.30 Klub najboljših prijateljic (avstralska mladinska nanizanka) 9.00 Cosby (humoristična nanizanka) 9.30 Princ z Bel Aira (humoristična nanizanka) 9.55 Upornica na konju (dramska serija) 10.45 Gospodarji prstanov (dokumentarna drama) 12.35 Samo midva (ameriška nanizanka) 13.05 Športna srca (humoristična nanizanka) 13.35 Moj razred (humoristična nanizanka) 14.05 Vsi moji moški (ameriška nanizanka) 14.35 Gospod Bean (nanizanka) 15.10 Črni žrebec (družinski film) 17.15 Teksaški mož postave (akcijska serija) 18.10 Vsi sovražijo Chrisa (nanizanka) 18.40 Avto.info, Promet 19.15 TV Tuba, Zabava 20.00 Sam doma 2 (avanturistični film; igara Macaulay Culkin) 22.10 Njena težavica (romantična komedija) 23.55 Kriva pota (kriminalistična serija) 0.55 Avto.info, ponovitev, Promet 1.25 Love TV (erotika) 3.50 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; ; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00, 14.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Trobilni kvintet; 12.00 Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Radijska kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 12.00 Kulinarični kotiček: praznične jedi po okusu Marje Černe; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Tor-klja; 14.45 Du jes - humoristična odd.; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.00-11.58 Love generation; 12.02 I Ripescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.0019.00 London calling; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 7.40 Žurnal; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Nariši nov dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 19.00 Opera; 22.15 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. leti i m [ T' í M Le ti, Primorski dnevnik. Primorski dnevnik je edini dnevnik v zamejstvu. Edini, ki vas vsako jutro čaka pred domačimi vrati. Edini, ki vam vsakodnevno prinaša novice iz okolice in vesti iz sveta. V enem samem poletu. Primorski dnevnik leti. Vsem naročnikom sporočamo, da znaša znižana naročnina za leto 2011 215,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2011. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,70 evra! Vsi naročniki bodo časopis prejemali na dom brezplačno! Brezplačno bodo tudi objavljali neposlovna sporočila in čestitke. Vsi novi in stari naročniki bodo prejeli stenski koledar 2011, darilo Zadruge Primorski dnevnik. Bralce, ki niso še naročeni in vse zainteresirane osebe pa vabimo,da to storijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2010 vsako jutro na dom prejemali brezplačno! ZA INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 533382 www.primorski.eu Znižano naročnino za leto 2011 se lahko plača do 31.1.2011: z nakazilom na enega od sledečih tekočih računov na ime PRAE srl - DZP doo: > na pošti na račun Št. 11943347 > Pri naslednjih bančnih zavodih: BancaAntonveneta Trst, ag.8 št. računa: IT44V 05040 02208 000001136670 Banca di Cividale - Kmečka banka sedež v Gorici št. računa: IT48 E 0548412401 001570404860 Banca di Cividale - Kmečka banka - podružnica Trst št. računa: IT80 O 05484 02200 004570422289 Nova Ljubljanska banka - podružnica Trst št. računa: IT56 P 03018 02200 010570002197 Zadružna banka Doberdob in Sovodnje št. računa: IT34 R 08532 64560 000000019102 Zadružna kraška banka št. računa: IT71 C 08928 02200 010000010730 na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici