GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 76 oktober / vinotok 2000 leto VII MENGSAN KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 D0M1ŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGES SLOVENSKA 24 Telefon: 061 738 980 TRGOAVTO KOPER Trgovina BURNIK Mengeš, Prešernova 3, tel./fax: 061 737 785, mobitel 0609 648 422 Vse za varno vožnjo v zimi 2000 Avtoplašči - zimski Sava M+S 15% popust Avtoplašči - zimski Pneumant M+S 25% popust Avtoplašči - letni Sava Efccta 18% popust Avtoplašči - letni Pneumant 25%popust Snežne verige - Hilromonlažne, samozalezne za osebna, pollovorna, tovorna vozila Akumulalorji za vsa vozila - osebna in lovorna Antifriz -koncenlral in razredčeni Dodatna svetlobna lelesaza vsa vozila - meglenke in daljinke - Hella Prevleke za avtoscdeže - podložene in prešite TRGOVINA ODPRTA OD 8 DO 19 URE, SOBOTA OD 8 DO 12 URE. OBIŠČITE NAS IN SE SAMI PREPRIČAJTE 0 PESTRI IN KONKURENČNI PONUDBI!!! H> AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO PETER HUBAT s.p. Dobeno 75, 1 234 Mengeš Tel.: 061 737 473, 041 617 355, 0609 617 355 Ne čakajte na zimo, s kurilnim oljem se oskrbite že sedaj. Še vedno ga lahko plaćate s tremi čeki ali v dogovoru z banko vzamete kredit na podlagi kreditne kartice ali podpišete trajnik. SE PRIPOROČA AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT! K/l RO INZENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš Telefon: 01-7230 986,7230 987 URADNE URE: PON-PET: 9.00-12.00,16.00-18.00, SOB 9.00-12.00 ZN io obmožie M23 - ob Opekarnl Mengoi Inlcrcsfiilc /,i n.iktip vidljivih p,ir(.el v Mrnp^u obvezi mo, tl,i smo u(v\\ s poslopki u i?rfolr>hj profLuno p.nt cio s pr.ivnomoniiin j;r.i(ll)CMim dovoljciijc, [)ovr?i(ic 60!) \\i?.. ■ Kamnik, 36 m^, enoinpokoljno sl.inovnnjr v sl.niov.injski Iii^i:prip.i(hijo6i [;.im^(>, ni?., v dveb cl,i/,ih, nov, uj'/ifln.i (cn.i. - R.idomljr - [joslovtii prostor i?.,c> ni?, v III. j^idbcni f.i/i, /,\ mimo obit .ili pis,nne prod.uno. - V Mcnj'^u ofld.imo ve("ji gostinski lokot z ol)r.)lov,inju; obve/en odkup iitvciil.n j.i. - [Job ■ [Kjslovni prostor ffri/erski s.ilon, moŽno ludi stdnov.inje...) velikosli 42 m2 s pripfiddjofim zemljicom 64 ni?., ugodno [irotldino, UVODNIK Drage bralke, spoštovahi brale*!' Svctlana Makarovič je v musicalu Mali kn kn cl u zapisala med drugim tuđi misel:"naj žive razlike!" In v Mengšu nedvomno temu sledimo. Ohstajajo razlike med mladimi, ki bi radi na Mihaelovem sejmu igrali in poslušati rockovsko glasbo s primerno glasnostjo in direktorjem Mihaelovega sejma gospodom Borinom, ki se glede primeme glasnosti sklicuje na občinski odlok, v katerem so predpisani decibeli, kar se denarno kaznuje, če so preseženi. Obstajajo seveda tuđi razlike med političnimi strankami, kar je v osnovi dobro, le da kakšen spreten novinar lahko v časopisu, ki se razglaša za kredibilnega, napiše naslov z velikimi črkami: "Štebe naj odstopi!" in številni bralci bodo ob tem mogoče res pomislili, da je z našim županom nekaj narobe, če pa bodo sestavek prebrali, bodo razumeli, da je bila tiskovna konferenca namenjena tuđi v podporo domžalski Županji Cveti Zalokar Oražem. Njej v hvalo in podporo pa v sestavku niti besede. Če gospe Cvcte ne zna pohvaliti LDS, bom to na tem mestu storil jaz. V letošnjem letu sem sodcloval v projektu Josip Gostič o katerem smo pisali tuđi v Mengšanu. Gospa Cveta Zalokar Oražem je pokazala velik posluh za to obletnico in izdatno pomagala pri izdaji monografije, kipa in drugih aktivnosti, ki jih je izvedlo društvo Jože Gostič iz Homca... samo, bi verjetno rekli pri LDS, Bog ne daj, da bi Štebe tuđi pokazal posluh za kulturo in pomagal postaviti kip kakšnemu baročnemu slikarju. Če že je kulturen, naj bo na svoj račun... Urednik Fotografija na naslovnici: Spomenik Francu IclovSku, (lolo akademskoga kiparja Bojana Kunaverja Folo: PETFR ŠKRLIP ŽUPANOV UVODNIK 4 OBČINSKA UPRAVA 4 PODJETNIŠTVO 9 POLITIČNE STRANKE 10 DRUŠTVA 11 MESEC požarne varnosti PORTRET MESECA 11 dr. med. Gabrijela Mohar-Kovač KULTURA 13 Odkritje spomenika Francu Jelovšku ¥• POLICIJA, NA POMOĆ! 16 DOBROTA NE POZNA MEJA F/ ŠPORT 18 ŽIVLJENJE VOBČINI 21 VAŠA POŠTA 23 KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA 24 PRI SOSEDIH 2S ZDRAVJE IN LEPOTA 2S OBVESTILA 27 KNJIŽNE NOVOSTI 29 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ »I Glasilo ureja uredniški odbor: Maljaž Koncilja - orlg. urednik (041 661 517, e-mail: matjaz.koncilja@siol. nel), Aloj/ij lanežič, Malcja Jemec, Ana lernejčič, Tcro7ija Polofar - Korošec, Taljana Sivec Slrmšek, Majda Trobec »I Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, lel. (01)7247 106 ►M Tchnična urednica in oblikovanje: Sabina Kompare, !el. (01) 723 0 903 »I Lektoriranje: Lili Fpili >M Realizacija: Nagclj d.o.o. CRAFIČNI STUDIO HERLE tel. &fax:(O1)721 30 74 ►M Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izliaja v nakladi 2600 izvodov. Prejemajo ga vsa gos-podinjslva v občini Mengeš brczplačno na dom. ►M Distribucija: l'rimoz Kržan, lel. 7237 296 PRISPEVKE z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot "samo tckst/tcxt onlv"), rokopisc, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do ti. novcmhra. MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK Urage občanke, spoštovani občani! Dvajseti uvodnik pišem po volitvah, na katerih so bili nekateri izlemno uspešni, drugi manj, neka-teri pa z rezultati, kl jasno opozarjajo na mnenje volilcev ■ će pogledate rezultate v posamezni občinl oz. na posameznih voliščih nišo bili zadovoljni. Uspeh na volitvah Je tisto, kar najbolj zavezuje. Pri letošnjih volitvah pa naj bi res lep uspeh pomenil tudl potrditev uspešnega vođenja države v zadnjih osmih letlh, kar pa bo sedaj potrebno zelo jasno potrdltl z resničnlm zasukom v: uspešno gospodarstvo s plačilno disciplino (tuđi države), pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco, ničelnim javnim in proračunskim dolgom (sedaj najmanj desetmilljardnl v dolarjih), vredne certifikate In s privatizacijo nepotrebnega državnega premoženja v interesu države (predvsem v gospodarstvu kjer je država najslabši gospodar), razbre-menitev gospodarstva z manj drago in učlnko-vltejšo upravo, pravno državo z uredltvijo pred-pisov in njihovim doslednim izvajanjem ter sankcioniranjem krsiteljev, družbo bogastva v znanju kot dolgoročnega pogoja za konkurenčno prednost, itd. Dvomim, da bo pri naslednjih volitvah možno z medijskim! manipulacljaml (žal tuđi neresnicami) in prevračanjem krivde na druge pridobivati podporo. zadeve (probleme, obveznosti, kršitve) bo potrebno resiti! upam, da smo / so se iz dosedanjega slovenskega prehoda v demokracijo končno že nekaj naučili politični sodelavcl, konkurenti In nasprotnlkl pa seveda tuđi državljanke in državljani. Sam sem bil tik pred volitvami deležen ponovne obtožbe o krivdi za zastoj pri Izvedbi glavne ceste Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš In posle-dičnega poziva k mojemu odstopu v režiji mengeške LDS in s sodelovanjem neodvisnega dnevnika Delo (10., 12., u„ 16., 19. oktobra 2000). Z neupoštevanjem strokovnlh dejstev in s preglaso-vanjem so izsllill sprejem nesmlselnega sklepa o ponovni občlnski umestitvl ceste v prostorski plan. Sam se že skoraj leto dni vztrajno trudim na vseh "Inštancah", da bi se nadaljevala Izdelava In sprejem dokumentacije ter potem začelo tudl z izvedbo. Omenjena politična obračunavanja so imela vse druge namene kot pa pospešitl realiz- acijo projekta. Sam sem tuđi odlašal z odločitvljo o protestni zapori ceste, ker menim, da Je to zadnje, kar v urejeni državi priđe v poštev ■ če sta dva ministra sprejela jasne sklepe in terminski plan o projektu, veliko ljudi mi je svetovalo, naj Jo Izvedem v predvolilnem času. Z velikim zadovoljstvom pa lahko napovem, da je končno Izdelan lokacljskl nacrt in sprememba prostorskega plana za glavno cesto Želodnik-Mengeš-Vodice za odsek Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš za sprejem na Vladi RS v nadaljnl postopek. Vlada naj bi predvldo-ma dne 26.10.2000 (dopis mop-upp z dne 19.10.2000) sprejela sklep 0 javni razgrnitvi. Zato v dogovoru z Uradom za prostorsko planiranje (UPP) objavljamo najavo 0 Javni razgrnitvi in obravnavi. V prlmeru, da vlada RS ne bo na predviđeni datum sprejela sklepa borno to objavili na oglasni deskl. Dokumentacija bo dosegljiva tudl ob praznlklh, sobotah In nedeljah • po eno uro. Z najavo In z možnostjo ogleda vse dni v tednu želimo pridobiti na času, na kvaliteti pripomb in čim večji možnosti sodelovanja javnosti. Delovna skupina župana bo takoj po prejemu dokumentacije Izdelala tuđi pripombe občlne, ki bodo tudl predstavljene in Jlh bo do konca Javne razgrnitve dopolnjevala. Vabim vse zainteresirane in udeležene k temeljltemu pregledu razgrnjene dokumentacije. 0 drugih dogajanjlh v jesenskem obdobju bom poročal skupa] z upravo, naslednjlč 0 sprejemanju popravka proračuna, usmeritvah In pripravi nove-ga proračuna (za mamice In očke Je pomembna skupna odločitev 0 novem vrtcu na sedanji, morda večji lokaciji, Sončka • pri banki), (težavah pri) realizaciji projektov In drugem. Vabim vas na prlreditve v jesenskem obdobju, predvsem v decembru. Že sedaj lahko planirate sll-vestrovanje na športni ploščadl pred OŠ Mengeš v kombinaciji z domaćo silvestrsko večerjo ali pa rezervacijo prostora v eni od sedaj števllnih, dobro urejenih in konkurenčnih mengeških restavraclj oz. gostllnah. Za zaključek tudl tokrat misel Iz koledarja pod-Jetja lek za leto 1999 (prosto prirejeno): STROKOVNOST je osnova za vrhunsko In najboljšo ponudbo oz. storitev. Zato pa Je potrebno znanje, kl ga Je možno doseći s stalnim dopol-nllnlm Izobraževanjem In pridobivanjem višje Izobrazbe. To velja tuđi za upravo, za njeno kvalitetnejše In poslovnejše ter nenazadnje cenejše poslovanje. Organizacije, kl se tega zavedajo, namenjajo temu tudl flnančna sredstva, zaposleni pa so dolžnl uspešno zaključiti izobraževanje in znanje potem učinkovito uporabljatl pri svojem delu. OBČINSKA UPRAVA Okrogla miza o prostorski in urbanistični problemntiki ustreznih aktov za pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Predstavljeno lx> stanje, problematika in aktivnosti Občine Mengeš ter ležave pri izdelavi dokumentacije. Poleg predstavnikov občine lx>mo povabili ludi strokovnjake in uradnike iz Upravnih enot, Ministrstva za okolje in prostor, iz izvajalskih pocljetij, pa morda tuđi iz in.štitucij, ki dajejo pogo-je in soglasja. Vabljeni ste posbej tišti, ki imate kakršne koli težave in tišti, ki nameravate gradili. Glavna tema okrogle miže lx> iskanje poti za čimprej.šnjo izdelavo uslreznih aklov in določitev načinov, kako ravnati v vmesnem odbobju. Okrogla miza bo v poncdcljck, 13. oktobra 2000 ob 18.00 uri v Gasilsko godbenem domu. Vabilo Prisrčno in z resnično željo vabim vse zainteresirane in vedoželjne na seje občinskega sveta. Seje so v prvi polovici meseca, pravilom;) prvo sreclo v mosoru s priče! kom ob 18.00 uri v veliki sobi Gasilsko godbenega doma Mengeš. Na oglasni deski je objavljen dalum sklica in predlog dnevnoga reda seje svela Občine Mengeš. Nn mi/i v hodniku občine lahko preberete zapisnik prejšnje seje, na računalniku pa lahko pogledate zapisnike in računalniški del gradiv soj sveta občine. Hrezplačen dostop do inlerneta in javnih informarij občine je možen na enem računalniku v hodniku Občine Mengeš v času delovnih ur občinske uprave. Pričaku-jomo Vaša vprašanja, pobude in pripombe. Vabljeni! Prav lep pozdrav! Tomaž Štebe Zahvala in vabilo Zahvaljujem se /a glasove podpore na državno-zborskih volitvah 2000. Čestitam izvoljenim poslankam in poslancem in se priporočam za sode-lovanje. Vabim vse, da se mi oglasijo (služba 7237 081), mi pišejo (elektronsko na: stebe@email.si ali v pismu na: Hribarjeva 35, 1234 Mengeš) ali me obiščejo (osebno na Občini Mengež, delovni ponedeljki od 15.00 do 18.00 ure - nujna predhod-na najava; ali preko spletne strani na http://www.geocilies.com/tomazstebe/ ! mag. Tomaž štebe 4 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE OBČINAMENGEŠ GLAVNA CESTA ZELODNIK-MENGEŠ IN OBVOZNICA MENGEŠ OSNUTEK SPREMEMB PROSTORSKIH PLANSKIH AKTOV ; OSNUTEK LOKACIJSKEGA NACRTA JAVNA RAZGRNITEV in PREDSTAVlTEV Najava (glej opombo) N/VJAVUAMO javno razgrnitev osnutka lokadjskega nacrta In osnutka sprememb prostorsklh planskih aktov za glavno cesto Želodnlk ■ Mengeš ■ Vodice na odseku želodnik ■ Mengeš z obvoznlco Mengeš. Obveščamo vas, da je osnutek lokadjskega nacrta in osnutek sprememb prostorsklh planskih aktov izdelan. Javna razgrnitev bo PREDVIDOMA (glej opombo) potekala od 1. novembra do 1. decembra 2000. Med Javno razgrnltvljo bo dokumentacija dostopna v prostorlh Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, ob delavnikih v času uradnih ur, vse dnevei«-' is» v tednu (sobote, nedelje In prazniku pa tuđi med 18.00 In 19.00 uro..''; Prlpombe, predloge in stallšča boste lahko vpisali v priloženo knjigo pripomb ali pa Jih posredovali plsno na občino. Javna obravnava oz. predstavitev obeh dokumentov bo 27. novembra 2000 ob 18.00 uri v veliki sejnl sobi Casilsko godbenega doma Mengeš. Na Javni obravnavl boste zainteresirani lahko dobili strokovne odgovore od Izdelovalcev prostorske In planske dokumentacije g^' ter predstavnikov Ministrstva za promet in zveze In Mlnlstrstva za okolje in prostor. , - 3j$ij»M Odgovorni osebi za posredovanje Informacij "|'■' v času Javne razgrnitve, za organizacijo In sprernljanje: _ aktivnosti sta g. RobertŠPENKO, referent za področje prostora in urbanizma (tel. 7247109, Robert.Spenko@menges.sl) In mag. Tomaž ŠTEBE, župan jr";...............Obvestilo.ojavnl razgfnitvi In .Javni obravnavi Je objavljeno kot najava ••(m% - mm :3^^adi sl' i * Povzetek zapisnika 1 8. seje Občinskega sveta Občine Mengeš Po začetni razpravi o dnevnem redu je bil sprejet dnevni red: 1. Sprejemanje zapisnika nadaljevanja 16. seje ln 17. seje - 5. 7. 2000 2. stallšča do pripomb k Odloku o zazidalnem nacrtu za ureditveno območje M 22 v Mengšu 3. Prldobitev premoženja ■ dela pobočja Cobavlce 4. Pravila za Izrabo časopisnega prostora ■ volitve Državnega zbora 5. Popravek dodatnega sklepa v zvezi s prlznanjl vlaganj v "Trdlnov hram" 6. Odlok o Izvajanju gospodarske javne službe oskrbe z zemeljsklm plinom v občinl Mengeš (II. obravnava) 7. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadkl v Občini Mengeš (II. obravnava) 8. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Knjižnice Domžale oslovnega objekta na Slovenski c. 30 v Mengšu Površina prostora je: - poslovni proslor v velikosli 23 m' Vsi prostori imajo možnosl souporabe sanitarij. Možno je najeli posamezni poslovni proslor, dva ali več skupaj oziroma vse. Prostori so primerni za pisarniško ali podobno dejavnost. 3. Prostori so urejeni in neopremljeni, bodoči najemnik poslovnega prostora je dolžan uredili poslovni prostor v skladu z bodočo namembnos-tjo na svoje slroške. 4. Proslor oddajamo v najem za določen čas, z najmanj trimesečnim prodplačilom najamnino. 5. Izklicna začetna cena mosečne najamnine je v tolnrski prolivrednosli 12 DEM/m2. (>■ Na javni razpis se lahko prijavijo fi/ične in pravne osebe, ki morajo k ponudbi priložili dokaz o izpolnjevanju pogojev za pridobitev obrtnoga dovoljenja ali pridobitev naziva samoslojni podjetnik oz. izpisek iz sodnega registra glede poslovne dejavnosti, fizične osebe pa polrdilo o državljanstvu Republike Slovenije. 7- Prijava na razpis mora vsebovati: - predslavilev dejavnosti, visino ponujene mesečne najemninem, ki ne srne biti nižja od začclno. - jamstvo za resnost ponudbe v visini 110.000,00 SIT za poslovna prostore na Slovenski c. 28, oz. 83.000,00 SIT za poslovni prostor na Slovenski c. 30 mora bili plaćana na ŽR 50120-630-81025 do 13.11.2000. 6 BČINSKA UPRAVA 8. Pri izbiri in ugolavljanju najugodnejšega ponudnika borno upoštevali naslednje kriterije: - ponujena visina mesečne najemnine za poslovni prostor, ki ne more biti nižja od liste, ki je navedena v javnom razpisu, - ponujena dejavnost, ki se bo v poslovnem prostoru opravljala, nova in edina dejavnost v kraju, - število na novo odprlih dolovnih most, - občani občine Mengeš, - dejavnosl, ki ne povzroča liru pa oz. neposredno onesnažuje okolje v manjši mari, - prva zaposlilev, ali brezposelni, prijavljen na U radu za delo. 9. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš, tel. 724 - 7106. 10. Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili morajo interesenti poslati oz. predložiti na naslov Občina Mengoš, Slovenska cesta. 30, Mengeš, Komisija za dodelilcv profitnih in neprofitnih slanovanj ter oddajo poslovnih proslorov v najem, z oznako "odelaja poslovnih prostorov", do 15. 11. 2000 do 12. ure. 11. Prosilci bodo o izbiri obveščeni najkasnoje v roku 30 dni od dneva izleka razpisnega roka. 12. Vscm ponudnikom, ki na javnom razpisu ne bodo uspeli, bo plaćano jamstvo za resnosl ponudbe vrnjeno v roku 15 dni od dneva izbire. Šlevilka:361-4/00 Dalum:13. 10.2000 Občina Mengeš Mag. Tomaž Štebe, dipl. ing., župan Obvestila POKOPALIŠČE MENGEŠ Obveščamo vas, da smo poleg že stalne lokacije zabojnlkov za smeti na parkirišču uredili tudl novo lokacijo za odlaganje odpadkov. Zabojniki in kontejner za smeti so postavljeni na začetku vstopa na novi del pokopališča, ob poti proti mrlišklm vežicam, za cipresami, kjer bodo najmanj moteči. Naprošamo vas, da ođpadke odlagate ločeno v za to namenjene posode, in sicer v zabojnike svece, v kontejner pa bio-odpadke. ODDAJA PAPIRJA V ZABOJNIK PRI OBČINI Občina Mengeš je med kulturnim domom in poslovno stavbo na lokaciji Slovenska cesta 28 postavila kontejnerje za ločeno zbiranje odpadkov. Občani lahko oddajo papir, steklo in karton vsako sredo popoldne od 15.00 do 17.00 ure in ob petklh od 9.00 do iroo ure. ODDAJA PAPIRJA V "PAPIRNICI KOLIČEVO" Star papir lahko oddate tuđi v "Paplrnicl Kollčevo", in sicer vsako drugo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Cena za oddan papir Je 8 SlT/kg. Kontejnerja za ločeno zbiranje odpadkov na Slovenski cesti 28. 7 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Področje komunalnega gospodarstva in investicij 1. Redno vzdrževanje • Obnovljena je talna cestna signalizacija. • Asfaltiranje poškodovanih čest. 2. Investicijsko vzdrževanje Opravljena so bila naslednja dela: • Šola (preureditev avle - zamenjava tlakov s parketom, urcditcv dvch učilnic za tehnični pouk). Skupna vrednost del je bila 6,1 mio SIT. • Kulturni dom (zamenjava sanitarij, vodovodne instalacije, kanalizacije in delna obnova fasade) -skupna vrednost 4 mio SIT. • Obnova ceste v Koseze. • Obnova javne razsvetljave. 3. Investicije Izvedena so bila naslednja dela: • Dokončana je sanacija brezine na Dobenem pri Boltovem koritu (s pod-pornim zidom bo zavarovana in ojačana spodnja brezina od korita do prve hiše, z varovalnim zidom in mrežami pa zaščilena zgornja brezina pred koritom). • Asfaltirana je povezovalna cesta med Gasilsko ceslo in Testenovo ulico v Loki. Trenutno potekajo na področju investicij naslednja dela: • Dokončanje zidu na zahodnem delu staroga pokopališča in namestitcv plošč lanezu Levcu in umrlim v Domu ostarelih (pridobili borno ))() grobov). V novembru načrtujemo začetek del - modernizacijo: • Grobeljske ceste (hodnik po desni strani, zamenjava vodovoda, fekalna kanalizacija od odcepa za Vodnikovo ulico do konca, kanalizaciji za plin in kabelsko TV, obnova javne razsvetljave). • Zoranine, Zadružne in Maistrove ulice; (hodnik po obeh straneh, zamenjava vodovoda, meteorna kanalizacija, kanalizacija za plin in kabelsko TV, obnova javne razsvetljave). Za projekte v naslednjem letu so naročeni naslednji projekti: • Izgradnja kolektorja (zbiralnika odpadnih vod) v Mengšu od Šolske ulice do razbremenilnika (z obnovo vodovoda in vgradnjo vseh ostalih komunalnih priključkov ) - to je potrebno za priključitev severnega dela Mengša na kanalizacijo. • Obnova Kolodvorske ulice v Mengšu od križišča Pavovec do mostu. • Obnova Testenove ulice v Loki (pločnik, obnova vodovoda, plin, preplas-titev). • Idejni projekt za kanalizacijo do gradu Jable (državni projekt oživilve gradu Jable). Za preplastitev treh odsekov čest na Zgornjem Dobenu urejamo lastniške odnose. DELO NA UTRJEVANJU BREZINE CIMA V I OKI 1'KfU ASIALTIRANIEM Slovenska 30, Mengeš malice feožila jebi po naročitu DELOVNI ČAS: BISTRO: PON. - PET. 8.00 - 23.00, SOBOTA 19.00 23.00 RESTAVRACIJA: PETEK, SOBOTA 19.00 - 02.00 NEDELJA IN PRAZNIKI ZAPRTO REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TEL 737-237 8 MENGŠAN Skoda octavia bo model no leto 2001 dočakala nekoliko osvežena. Po skoraj šlirih letih, od kar je bila oclavia prvić predstavljena, je to prva temeljitejša obnova tega zelo uspešnega modela. Osvežitev je najbolj vidna v prednjem dclu, kjcr je oetavia sedaj dobila nekoliko spremenjeno masko s poudarjeno kromirano oblogo, pa nova prednja žarometa s kristalnim steklom, ki sta ludi nekoliko drugače oblikovana. V žaromet je sedaj lahko vgrajena ludi prednja meglenka, žarotneti pa so lahko tuđi xsenonski, ki imajo vgrajeno samodejno nastavitev visine glede na obremenjenost avtomobila. Nov je tuđi prednji odbijač, ki ima sedaj vgrajen ludi spojler. S strani je prcnovljena oetavia prepoznavna po nekoliko ožjih bočnih letvih, po drugačnih pokrovih koles oziroma drugačnih platišččih iz lahke litine, pa ludi po oznaki opreme na prednjih blatnikih. Škoda octavia je namreč po vzoru na fabio sedaj na voljo s tremi ravnini opreme z imeni: elassic, ambienle in eleganee, poleg tega pa še kot laurint & klement, pa sevcela ludi kot 4x4. Na zadnji strani boste prcnovljeno octavio spoznali po drugačnem zadnjem odbijaču, spremenjeni okrasni letvi nad registrsko tablico, petvratna različiea pa ima na zadnjem stckhi sedaj lahko vgrajen brisalnik. Petvratna razliciea ima tuđi spremenjeni zadnji luči v takoimeno-vani briljantni in neonski tehniki, medtem ko sta zadnji luči pri karavanski razlićici oslali nespremenjeni. Precej sprememb je tuđi v potniški kabini. Najbolj občutna je nedvomno 22 mm več prostora za noge na zadnji klopi, ki so ga pridobili s spremenjeno obliko naslonov prednjih sedežev. Prtljažni prostor je ostal enako velik: od 528 lilrov do 1.512 litrov ob prevrnjeni zadnji klopi v karavanski različici. lnstmmentna plošea je dobila novo grafično podobo merilnikov, od opreme ambiente naprej pa je vgrajena ludi opozorilna lučka, če se voznik ne pripne z varnoslnim pašom. Na voljo je tuđi nekaj novih naprav. tako med drugim tuđi ASR, ki preprečuje spodrsavanje koles pri speljevanju ali na spolzki cesti. Pri nekaterih različicah je na voljo tuđi ESP, elekronski nadzorni sistem, ki zavre tisto kolo, ki začne zdrsavati zaradi prevelike hitrosti. Za večjo pasivno varnost so spremenili nekatere elemente na karoseriji. Tako so ojačali srednji, takoimeno-vani B stebriček (med prednjimi in zadnjimi bočnimi vrati). Na zadnji klopi lahko naročite tri tritočkovne varnostne pasove in tri zglavnike, pri čemer je srednji sklopljiv zaradi boljšega pregleda nazaj takrat, ko je srednji sedež nezavzet. Na spodnji del prednjih vrat so namestili opozorilno luč, ki mimovozeče ponoći opozar-ja na odprla vrala. Nova imena za opremo so nadomestilo za prejšnje oznake GL, GLX in SLX, raven opreme pa je zelo podobna kot prej, Oclavia je poslej na voljo v enajstih barvah: štirih običajnih in sedmih kovinskih. Notranja oprema je pri opremi elassic siva, pri opremi ambiente crna, pri opremi eleganee pa beige ali crna. Nckaj sprememb je tuđi pri inotorjih, s katerimi je Osvežitev škoda octavia opremljena oclavia. Osnovni hencinski inolor je 1.4 lilrski s 60 KM. Za lisie, ki prisegajo na motor /. majlino prostornim), je sedaj na voljo tuđi 1,4-lilrski motor s po slirimi ventili na valj s 75 KM ki do 100 km/h pospeši v 15,3 sekunde, najvećja hitrost pa je 171 km/h. Na voljo Ma tuđi dva 1.6 -I i trska moiorja: eden s 75 KM, drugi pa s 101 KM. ki oba ustrezata euro 2 standardom o čistosti i/pušnih plinov. Za ekeološko bolj osveSccne je oclavia sedaj na voljo ludi / 1.6-litrskhn molorjem s 75 kVV (102 ■. , , ,■.,,. ............;"4, njegova povprccna normna por.iba goriva pa je 7 litrov na 100 km. S tem motorjem oclavia pospeši do 100 km/h v 11,8 sekunde, najvučja hitrost je 190 km/li. Poleg leh molorjev sta na voljo že znana 2-litrski motor s 115 KM in pa 1,8-lilrski turbo motor s 150 KM. Pri di/.elskih rnotorjili ni sprememb, saj so na voljo tri je 1.9-litiski rnotorji /. neposrednim vbrizgavanjem goriva. SDI inolor. ki nima turbinskega polnilnika. /more 68 KM, TIM molor 90 KM. TD1 motor s lurbin-skim polniluikorn z. vatiabilno geometrijo lopaiic pa 110 KM. finu izmeti novosti pri preuovljeni oetavii je ludi uved-ba CAN bus sisicma za povezavo raznih elektronskih sislemov od upravljalne enote za uravnavanjc vbrizga-vanja goriva, vžiga, AUS. ASR, ESP, elektronsko pove-/anega pedala za plin z upravljahu) enoto moiorja, kli-m.ilske naprave, tempomata do cenlralnega zaklepanja. Hleklronika nad/.ira ludi delovanje motorja in v odvi-snosli od obreinenilev določa servisne intervale: pri beneinskih inotorjih od 15.000 do 30.000 km, pri dizel-skih inotorjih ćelo do 50.000 km. Kdaj mora avto na servis, se i/piSc na zaslonu potovalnega računalnika. Škodo octavio modelnega leta 2001 so v tovarni zaeeli izdelovati po poletnih poćitnieah, slovenskim kupcem pa bo predvidoma na voljo od konca letošnjega septembra. PODJETNIŠTVO 9 MENGŠAN PODJETNIŠTVO POLITIČNE STRANKE Kolesa z motorjem V zadnjem času je na naših ceslah verlno več koles z molorjem. S lemi sicer varčnimi, pa venclnr za zdravje in življenje dragimi vozili, se prevaža staro in mlado, največkral ludi premladi in listi slari, ki ga že težko obvladajo. Kolo z molorjem je po zakonu izenačeno s kolesom. Vozniki s kolesom z molorjem se lahko vozijo po islih površinah kol kolesarji, vendar se zaradi bislvenih razlik medsebojno ogrožajo. Voznik kolesa z molorjem mora sicer imeli polrdilo o opravljenem izpilu o poznavanju ceslno-promelnih predpisov, pa vendar, kdo ga opravlja, če policislu lahko uide kot za šalo. Ceslno-promelni predpisi veljajo za vse, pa vendar, kdo jih bo upošleval, če..., dokler se ne zgodi nesreća. Tedaj naslopijo problemi, kdo je kriv, zakaj je prišlo do nezgode, kdo bo plačal škodo in kdo bo koga imel na vesli, čeludi ni kriv. Vsak mladolelnik si želi kolo z molorjem. Prav lu pa grešijo slarši. Za dober uspeh v soli je mladoletnik dobi I kolo z molorjem, pa sic se slarši vprašali, ali zna vozili, ali je opravil izpil, ali ve, kako mora vozili po cesti in kje sploh srne ali ne srne vozili, sle mu kupili zaščilno čelado in oblačilo, ki ga bo ob padcu ali nezgodi vsaj malo zavarovalo? Sle kolo z molorjem zava-rovali? Na vsa la vprašanja si odgovorile, preden bodo prišle posledice, knjti lakrat bo pre-pozno. DJD Veliko Iruda, časa ter polrpljenja je potrebno, da o denarju sploh ne govorimo, če se lotimo kakšne gradnje. Žalo smo bili prijelno presenećeni, ko smo si z zanimanjem ogledali nove prostore servisa Veit na Viru. Čeprav glavnega aklerja gospoda Dušana Veila ni več, so z isto ali pa še večjo vnemo ostali družinski člani postavili servis tako, kakor si ga je zamislil on. Tako so laslniki vozil Fiat, Lancia in Alfa romeo dobili na Viru res odlične prodajno-servisne prostore, ki bodo pripomogli še k večji priljubljenosli njihovih prodajnih znamk. DJD LDS Spoštovane volivke in volivci v občini Mengeš V imenu stranke Liberalne demokracije Slovenije in v lastnem imenu se Vam zahvaljujeva za visoko podporo na volitvah v Državni zbor Republike Slovenije. Potrudila se bova, da bodo v Državnem zboru zastopani tuđi interesi Občinc Mengeš. Cvela Zalokar Oražem Peter Gubanc, predsednik (X) LOS Mengeš Društvo prijateljev mladine Mengeš organizira ^ za Umetnišlco ročne dejavnosti za osnovnožolce od 1. do 8. razreda Vsak četrtek od 17. do 19. ure od oktobra do junija v Kulturncm domu Mengeš v društveni sobi (Lnadstropjc) Začetek v četrtek, 5.1O.2OOO, ob 17. uri. Mentorici: Eva Novak Rosana Kleindienst Premk Prijave in informacije: 738 671 in 737 460. DRUŠTVA 10 MENGŠAN MESEC POŽARNE VARNOSTI Gasilska zvcza Slovenije je tako kot vsako leto pripravila akcijo ob mese- cu požarne varnosti, ki ima letos naslov Za varno ogrcvanje doma. Pomena tovrstne akcije se še pose- bej zavedajo gasilci, ki se vsako leto srečujejo s precejšnjim številom požarov, ki nastanejo zaradi neustreznega ogrevanja doma, še večkrat pa zaradi nerednega čišćenja dimnikov, neustreznega hranjenja goriv ali pa slabe napel- jave. Tuđi vžig perila oz. kuhinjske krpe ob štedilniku ni Ic učbeniški primer nesreće, saj se tovrstne nesreće, ki nastanejo zaradi premaj- hne obveščenosti ali malomarnosti, še prepogosto dogajajo. Z željo, da bi gasilci morali čim manjkral posredovati v nesrečah in da bi se vsak od nas čim bolje odzval v primeru nesreče, je tuđi Gasilska zveza Mengeš pripravila kar nekaj akcij v oktobru, kamor vabijo vse občane, da si jih ogledajo in povprašajo gasila; o vsem, kar jih zanima. Tuđi sami bodo lahko poizkusili, kako je biti v vlogi gasilca in reševalca. Pa kar naštejmo dejavnosti, ki jih bodo opravljali gasilci na obmoćju mengeške občine: 1- Preventivni pregledi stavb in njihove požarne varnosli. 2- l'regledovanjc lehničncga stanja hidrantov, njihova poškodovanost, zasutosl ali nedostop-nost. 3. Gasilci bodo pregledali tuđi gasilnike, v gasil-skih domovih in z dovoljenjem upravljalcev ali lastnikov ludi na drugih stavbah. 4. Posebej zanimivi bodo kot vsako leto odprti dnevi gasilskih domov, kjcr bodo domači gasilci z veseljem pokazali obiskovalcem svojo tehniko, preizkusili se bodo v gašenju z gasilniki in spoznali ostale načine gašenja. 5. Gasilci bodo obiskali vrtca Sonček in Gobica, prav tako pa bodo svojo dejavnost, kot že nekaj let doslej, predstavili v soli, kjer bo organiziran gasilski dan z enournimi pred-stavitvami posameznih gasilskih področij. 6. V soli bo organiziran tuđi natečaj za risanje risb in pisanje krajših sestavkov na letošnjo temo Za varno ogrcvanje doma, najboljši pa bodo razstavljeni in nagrajeni. 7. PGD Loka bo organiziralo reševalno vajo za vsa društva v GZ Mengeš na enega izmed višjih objeklov, kjer bodo svoje znanje pokazali gasilci, ki so bili na enodnevnem obnavljanju in izobraževanju v Učnem centru na Igu. 8. Organizacija internih reševalnih vaj na območju posameznega PGD. Gasilska zveza Slovenije je ludi letos izdala letak s kralkimi navodili, ki govorijo o navodilih Za varno ogrevanje doma. Čeprav se zdi, da je ogenj skoraj nemogoč v današnjem modcrnem svetu, se žal vsakič, ko zagori, prepričamo o nasprotnem. Zato je nadvse pomembno, da svoje znanje redno obnavljamo, prizadevanja za varno bivanje pa predstavimo tuđi mlajšim, da bi bilo število nesreč čim manjše. Gasilci zato vse leto, šc posebej pa v oktobru kličejo NA POMOČ! Mateja Jemec PORTRET MESECA "Z VAMI PA SE LAHKO POGOVORIM KOT S SVOJO MAMO" Tako je ena od pacientk označila gospo Gabrijelo Mohar-Kovač, dr. med., ki jo imajo Ijudjc radi zaradi preprostosti in odkritosti, ki jo čutijo v pogovoru z njo. Hkrati pa je dr. Kovačeva tuđi splošna zdravnica, ki ne pozna površnosti. To last-nost njenega značaja opazimo lahko že ob prvem snidenju z njo. Skrbno urejen je njen zunanji videz in izbrane so njene besede. Čeprav morajo njeni pacienti pogosto kar dolgo čakati pred vrati v njeno ordinacijo, iz nje odhajajo zadovoljni. Dr. Kovačeva se lahko na kratko predstavite? V Meng.šu delam že dvanajsto leto. Mislim, da me Ijuclje kar poznajo že tucli od takrat, ko ni bilo institucije izbranega zdravnika in so hodili zdaj k enemu zdaj k drugemu zdravniku. Živim v Šentvidu pri Lukovici od koder se vozim. Imam dva sinova, ki že oba dva obiskujeta gimnazijo. Delovno vizo imam pa v Mengšu. Na začetku sem bila kar prestrašena, ker je dr. Celestina le delal toliko let, da ga je bilo ležko zamenjati, vendar smo med sabo hitro našli kontakt in mislim, da me imajo Ijudje že kar za svojo, tuđi Mengšani, ki so nekoliko posebni Ijudje in so me na začetku gledali z nezaupanjem že zato, ker sem pred leti nosila kavbojke. 11 MENGŠAN PORTRET MESECA Mislim, da lahko govoriva o priljubljenosti med Mengšani. Priljubljenost je relativna stvar. Dokler lahko ljudem delaš dobro, dokler lahko narediš uslugo, si zelo priljubljen. Takoj ko prvič rečeš "ne" ali pa "tega ne morem narediti, treba bo spremeniti način življenja" tvoja priljubljenost takoj upade. Prej ko se s tem sprijazniš tem lažje lahko potem delaš in lažje živiš. Na začetku je to zelo obremenjujoča zadeva, ko pa spoznaš, da ima vsak vzpone in padce tuđi na področju priljubljenosti, postane vse skupaj lažje. V čem je skrivnost vašega uspeha? Splošna medicina sestoji iz 70% poslušanja in pogo-varjanja s pacientom, 30% je pa res tište prave medicine. Če znaš pacientu prisluhniti in se postaviti v njegovo kožo, potem ga tuđi pridobiš na svojo stran. Vzpostavi se transfer zdravnik - pacient, ki je zelo pomemben. Zelo pomembna je tuđi institucija izbranoga zdravnika, ker potem paciente tuđi zares poznaš, poznaš razmerc v katerih živijo, poznaš njihove stiske, njihovo družino in se bolj navežeš na človeka kot prej, ko si ga tako mimogrede srečeval. Za zdravnika je to zelo ugodno, hkrati pa tuđi zelo obremenjujoče. Koliko je za vas opredeljenih pacientov in koliko je vseh pacientov v Mengšu? Natančno ne vem. Nekje med 2.500 in 2.600 ljudi me je izbralo za svojega zdravnika. Vseh pacientov pa je nekaj čez 6.000 in so razporejeni med tri zdravnike. Dr. Vasle ima otroško populacijo. Mi smo skoraj nasilno prenehali vpisovati paciente, ker je bil dosežen tišti maksimalni vpis, ki ga zdravnik še zmore kolikor toliko kvalitetno obravnavati. Pri meni paciente strašno moti, ker morajo zelo dolgo čakati. Problem smo že poskušali urediti, imeli smo številke, naročali smo, vendar se ni nič obneslo. Ljudje sedaj pač morajo čakati, jih pa popolnoma razumem, ker tuđi jaz nerada ćakam kamor koli pri-dem. Izkoristila bi to priložnost in pozvala vse, ki imajo ideje kako skrajšati čakanje, naj to sporočijo in poskušali tomo to nekako drugače resiti. Uvedli smo že nabiralnik za tište, ki jim je treba samo predpisati zdravila in se sami kontrolirajo doma. V nabiralnik odvržejo kuverto z zdravstveno kartico, ki je sedaj nujno potrebna, to potem po delovnem času napišemo in pacient naslednji dan samo dvi-gne recept. To je že ena od oblik zmanjševanja vrst pred našimi vrati. Bi bilo mogoče, da bi se tukaj odprla še ena ordinacija s splošnim zdravnikom? Mislim da ne. To ni mogoče zaradi sredstev, ki jih Zavod za zdravstveno zavaravanje narnenja določeni regiji. Obstaja zdravstvena mreža z določeno gostoto zdravnikov na število prebival-cev. Na drugi strani hodnika imamo eno prazno ambulanto, ki pa ne more delovati zaradi omejene količine finančnih sredstev. Zdravstveni dom Mengeš ne nudi kompletne ponudbe storitcv. Občani iz Mengša morajo za nekatere storitve hoditi v Domžalc. V Mengšu lahko pregledamo krvni sladkor in urin. Ostale usluge morajo bolniki resnićno iskali v Domžalah. Verjamem, da je to za bolnike obremen-jujoče, vendar se zamisel, da bi tukaj opremili laboratorij preprosto finančno ne iziđe. Laboratorijske aparature so drage, storitve tuđi, denar, ki ga zavod namenja je pa zelo skopo odmerjen. Nekatere stvari lx> potrebno razčistiti, seveda pa to ni stvar zdravnika, da razčiščuje s pacienti, niti stvar bolnika. To je stvar zavarovalnice, ki mora pacientu povedati, kaj v sklopu tega prostovoljnega zavaravanja lahko dobi. Pri nas smo še vedno navajeni, da vidimo predvsem svoje pravice, ko iščemo pomoč, zelo malo pa se zavedamo, da imamo do svojega zdrav-ja tuđi neke dolžnosti, da je treba zdravo živeti, da se je potrebno otresti določenih razvad, da se moramo već gibati itd., ne pa da samo od zdravstva pričakujemo vse. Verjamem, da ljudi obremenju-je, da tukaj laboratorija ni, in upam, da si borno vsi trije zasebniki, ki tukaj opravljamo prakso kmalu izborili vsaj možnosti za osnovne analize. Vedno so želje večje kot pa so možnosti. Seveda bi bilo dobro, čc bi imeli tuđi ginekološko ordinacijo v Mengšu, vprašanje pa je če bi lahko to Zavod finaciral. Imamo zelo dober Zavod za zavaravanje in tuđi zdravstvo je na splošno dobro v Sloveniji, težko pa ponudi ljudem prav vse kar pričakujejo. Spominjam se, da je bila situacija v zdravstvu pred desetimi leti precej drugačna kot danes. Kako vi vidite te spre-membe? Zdravstvo pri nas se je spremenilo, vendar v glavnom na škodo pacientov. V času Jugoslavije so pacienti veliko obiskovali zdravnika in še danes je tako, če se primerjamo z zapadnimi deželami. Včasih ni bilo clolgih čakalnih dob pri specialislih, ni bilo omejitve ležalnih dob v bolnišnicah. To se je spremenilo. Zdaj je zdravstvena zavarovalnica tista, ki reže kruh zdravnikom in bolnišnicam. Teh stvari nimamo dobro urejenih. ISom čisto konkretna: zavarovalnica da določeno vsoto denarja za laboratorijske preiskave, ki je bistveno premajhna. Pri populaciji, kjcr je 2.500 ljudi pri določeni diagnosti-ki, ki bi jo lahko doma izpeljal in ne bi pacienta pošiljal naprej. Ker je pomanjkanje denarja, se dogaja, da spccialisti po.šiljajo pacienta nazaj k splošnemu /dravniku, da se tukaj opravijo določene preiskave za katere ti denarja dejansko ne dobiš od nikogar. Te stvari bo zanesljivo treba urediti, ker se tuđi pogodbe ne podpisujcjo individualno glede na to koliko imaš ti starostnikov ali ljudi, ki so kronično bolni. Ti ljudje zanesljivo potrebuje-jo več denarja kot neka zdrava populacija. Pogodbe podpisujemo tako na splošno:toliko pacientov imaš, podpiši pogodbo, drugače pa lahko kar nehaš delati. Kolikor je sredstev tolikšen kos kruha se ti odreže, čeprav vsako leto pošiljamo in predstavljamo svoje programe. To je verjetno tisto kar ljudi moti, čakalne dobe so dolge, ljudje strašno "šimfa-jo" zdravnike, češ, "če pa plačam, mi pa takoj naredi". Dejstvo je, da specialist, lahko naredi toliko, kot zavarovalnica plača. Splošni zdravnik si to ne more privoščiti, čeprav tuđi pri nas konkretno imamo plaćanih štirideset pregledov dnevno, kar naredimo več, naredimo pa vsak dan več (okrog sedemdeset pregledov dnevno), ne le da ni plačano ampak gro v tvojo škodo, ker je tukaj tuđi poraba mnteriala, ne samo časa in dela. Nedavno je bila obletnica Ljudevita Merčuna, znanega diabctologa. Vprašal bi vas, kako je poskrbljeno za sladkorne bolnike v Mengšu, so pod vašo oskrbo? Splošna lendenca je da čim več bolnikov pre-vzamejo splošni zdravniki. Prevzeli smo bolnike, ki se /dravijo zaradi bole/.ni ščitnice. Če priđe do kakšne spremembe lahko pokličemo specialista in se telefonsko dogovorimo kako ukrepati. Na tak način mislim, da bodo tuđi ostali kronični bolniki prešli v oskrbo splošnega zdravnika, koliko časa pa bo imel za to populacijo, ki zdaleč ni majhna, je pa drugo vprašanje. Za splošnega zdravnika je zelo dobro, da obvlada vsa področja, po drugi strani smo imeli dobro razvite določene dejavnosii in to so bile ravno te dispanzerske dejavnosti, pljučni dispanzer, cliabetološki dispanzer itd. Mislim, da bi bilo škoda lo ukinjati, ker je bilo to za paciente bolj ugodno. Pri vašem delu niste sami, pomaga vam sestra Vanda... Sestra Vanda Repnik je doma iz Mengša, zato jo pacienti večkrat videvajo kot mene. Je zelo prijazna in prijetnji in brez njene pomoći naša ordinacija ne bi mogla tako dobro delati in ona gotovo veliko pripomore k temu pozitivnemu vtisu, ki ga pacienti zaznavajo pri nas. Mnlp/. Knncilj:i 12 MENGŠAN KULTURA Sola vezenja v Mengšu Dobiti naziv mojster ohranjanja kulturne dediščine 07.. samostojni ustvarjalcc v kulturi pri nas zveni zelo eksotično. Pred časom smo že pisali, da se naša sokrajanka ga. Mija Kompare Labrovič posveča vezenju starih motivov za okras doma, zadnje čaše pa so vedno bolj uporabne tuđi na oblačilih. Ga. Mij;i je uspešno vodila solo vezenja eleklet v občini Tabor pri Celju, kjer je ta tečaj organizirala in financirala občina. Podobno so se oclločili tuđi pri nas. Če ste stari med deset in dvajset let, želite izkoristiti prijetilo s koristnim ob poslušanju glasbc, vas vabimo, da se prijavite kar po telefonu ge. Miji (723-77-43) ali pa priđete osebno v torck, 07.11.2000, ob 18. uri v prostore Občine Mengeš. Ker je število udcležcnccv v eni skupini omejno, svetujemo, da pohitite s prijavami. Udeležba na tečaju je brezplačna, prispevali boste le material. Srečali se boste desetkrat po tri šolske ure, ob zaključku pa pripravili razstavo vaših del. Začeli boste z najosnovnejšimi začetnimi vboeli do zahtevnejših tehnik vezenja. Spretnost vezenja boste lahko uporabili tuđi pri posoclobitvi svojih oblačil. Reference gč. Mije Kompare Labrovič: predstavila se je na dveh samostojnih razstavah v I.ipici in l.ogatcu, sodelovala pri dveh bienalnih razstavah v galeriji Likovne umetnosti v Slovenj (iraclcu in na Ljubljanskem gradu, l.ansko leto je sodelovala s studenti etnologije pri njihovi raziskovalni nalogi ohranjanja ljudske kulture v Občini Mengeš. Na kratko: mladina vabljena k udeležbi na delavnici vezenja, l'od budnim očesom vod je ge. Mije Kompare l.abrovič bodo tuđi božično-novoletni prazniki lepši. Vljudno vabljeni! tfyfMtot t7Ca*PuU£&i& {daniti, Ansambol Nagolj izpod Kamniških planin deluje že šlirinajst let. Že od vsega začetka so člani ansambla: Brigita Vrhovnik - vokalistka, Brane Jagodic-vokalisl, Stane Kregar - harmonika? in vodja ansambla, Brane Lukan - bari-tonisl, kontrabasisl. V zadnjih dveh lelih pa se jim je pridruži! novi kitarist Bojan Urbanija iz Moravč. V ich lelih so obredli vrsto evropskih držav, gostovali pa so tuđi v Indoneziji, Ameriki in Kanadi ler razveseljevali naše izscljencc. Kljub vsem polovanjem pa se vedno radi vračajo na nastope med naše domaće občinstvo v Sloveniji, kjer tuđi največ igrajo. So redni gostje na radijskih in TV postajah širom po Sloveniji in na vsakoletnih prireditvah, kot so Alpski večer, Klic dobrote, Glasba treh dežel, priredilve radia Ognjišče, novoletni Videomeh, ... Vsako leto nastopajo tuđi na prireditvi "Pod Mengeško marelo" v Mengšu. V Mengšu pa so v sodelovanju z video klubom Mavrica pred nedavnim pos-neli video spot z naslovom Ko se oglase zvonovi. To je skladba iz njihove nove sedme kasete in šeste CL) plošče. Na novem izdelku z naslovom "Sezimo si v roke" je tuđi njihova nova uspešnica Vrni se zdrav k družini - pesem, posvećena odličnemu alpinistu Tomažu Humarju in njegovemu podvigu v Himalaji. Ansambel Nagelj lahko obišžete tuđi na Internetu: www.sloscena.com/strani/nagelf. Zahvaljujeo se vsem ljubiteljem njihove glasbe za glasove na glasbenih lestvicah ter želijo prijelno poslušanje njihovih novih melodij. KD Mcngcška godba Opravičilo V 7!>. šlevilki Mengšana je v članku "Kaj vse so mengeški godbeniki počeli poleti", pri našlevanju domačinov, avtorjev skladb, na novi kaseti in zgoščenki "S pesmijo v srcu", pomoloma izpadel naš kolega lanez Per, ki je tuđi avlor skladbe na omenjenem izdelku. Za napako se mu iskreno opravičujemo. Predsednik UO KD Mengeška godba Franc Žun Tatjana S. Strmšek 13 MENGŠAN KULTURA ODKRITJE SPOMENIKA FRANCU JELOVŠKU MUZEJ '•) MENGES Foto: Pctcr Škrlep KULTURNO DRUŠTVO FRANCA JELOVŠKA Maso v spomin Francu lelovšku je daroval dr. Franc Rode. Slavnostni govornik akademik dr. France Bcrnik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Spomenik je odkril predsednik slovenske vlade dr. Andrej Bajuk. V sredo, 4. oktobra 2000, na god svetega Frančiška Asiškega, so v Mengšu z odkritjcm spomenika počastili tristo obletnico rojstva največjega slovenskega baročnega slikarja, freskanta in po rodu Mengšana Franca Jelovška. Slovcsnosl se je začela ob 19. uri z maso v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Maševal je slovenski nadškof in mctropolil dr. Franc Rode, somaševalo pa je kar deset duhovnikov. Po maši se je zbrala precejšnja množica ljudi ler visoki predslavniki države, cerkve in tujih veleposlanišlev ob mežnariji, kjer je bil lelovšek rojen. Najprej je vse zbrane pozdravi I gospod )anez Škrlep, direklor mengeškega muzeja, ki je poudaril pomen posameznih genijev slovenskega naroda, ki so narod Slovencev postavili ob bok večjim in velikim narodom. Eden takšnih narodnih velikanov je bil nedvomno Franc lelovšek, katerega Irisloto obletnico rojslva želimo počastiti na najprimernejši način - z umetnino. Povabili so umetnika, akademskega kiparja Bojana Kunaverja, ki je po Jelovškovih avtoportrelih iz Skaručne, Sladke gore in Grobelj oblikoval jelovškov kip. Ta projekt so finančno pod-prli: Občina Mengeš, Sim|)s'S iz "Frzina, vulkanizerstvo Cregorc iz Mengša in Avto servis Debevc iz Mengša. Brez njihove pomoči tega pojekla ne bi bilo. Župan mag. Tomaž Šlebe je po uvodnem pozdravu povedal, da nacrt za počastitev Franca Jelovška z odkriljem spomenika še zdaleč ni zaključen. Z izrednim prizadevanjem so mladi ob Janezu Škrlepu ustanovili društvo z imenom jubilanta. Slikar ima postavljeno spominsko ploščo ob rojstni hiši, izvedena je bila slikarska kolonija s lematiko Franca jelovška v bližnji in daljnji okolici Mengša in izdelan je njegov kip. Vsem zbranim se je zah-valil, da so s svojo prisotnostjo počastili )elovškov jubilej. Slavnostni govor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademika dr. Franccta Bcrnika: Današnja slovesnost volja Francu Jelovšku, uglednomu Mengšanu, njenomu natanko pred tristo loli, onomu od ulemeljileljev slovenskega baročnega slenskega slikarstva, kol ga označuje umetnostuozgodovinska široka. In v resnici je bil Franc Jelovšek velik mož. Ne morda folklorni samorastnik, kakor bi nekateri mislili. Že nekaj dejslev iz njegovega življenjopisa kaže, da je imel zanimiv, za listi čas nekonfekcijski rodovnik. Jelovškov oče je bil učitelj v župnijski soli v Mengšu, izobraženec torej, ki je nedvomno pomagal zgradili svojemu slikarsko nadarjenemu sinu širši pogled na svet od življe-njskih predstav njegovih vrstnikov. Tuđi slikarja, ki naj bi domnevno vplivala na mlađega Jelovška, sla bila znana zunaj Kranjske in upoštevana. Slikar Janez Mibael Reinivaldt, Ljubljančan, ni slikal samo v rojslnem mostu in okolici, temveč ludi na Dolenjskem in Primorskom, ćelo v.Pragi in nemškib deželab. Kar je bil poročna priča Francu Jelovšku, domnevajo, da sejo mladi slikarski nadarjonec najprej učilpri njem. Drugi, za katerega umelnostno-zgodovinska široka z največjo gotovostjo domneva, da je bil Jelovšku zgled, je italijanski slikar Giulio Quaglio. Domneva je tem vorjetnejša, ker je scver-noitalijanski slikar v začetku 18. stoletja dolal v Ljubljani, naslikal je freske v slolnici in na njenih zunanjih stenah ter eno večjo oljno sliko, napravilpa je tuđi freske v ljubljanski Semeniški knjižnici. Quaglio je kot nesporno največji baročni cerkveni slikar na Slovonskem daleč pomembnejši za mlađega Jelovška kakor Reinivaldt, saj je v svojih stvarilvah pri nas, v Furlaniji in severni Italiji uveljavil tako imenovano iluzionistično slikanje in tega je sprejel ludi Franc Jelovšek. Da oba omenjena vzornika - imenujmoju 14 MENGŠAN KULTURA lako - ništa bila brez upliva na Jelovška, dokazuje navsezadnje njegova oseb-nosl, njegova odprtost svetu, ki pa se je ob zunanjih pobiuiah izoblikovala hkmli iz njega samega, težnja, brez katere se ne bi razvil v slikarja višjih kakovosti. Že bežen pogled na cerkvene, delno posvetne umetnine, stenske in stropne poslikave, oltarje in dmgo, kar je še domislil, nas prepričuje, da Jelovšek ni bil podeželsko domoseden. Njegov opus je puslil vidne stvaritve blizu in daleč od Mengša, na Gorenjskem in Dolenjskem, Šlajerskem in Primorskem, ćelo na Ihvaškem. Dvakrat naj bi bilpoloval v Italija in gotovo nam je prikrilo še mnogo takega, kar bi polrdilo domnevnopodobo o njem, saj so Jelovškovi življenjepisni podatki skopi, naravnost nepopolni. Slikarskomu zamahu in ambiciji je sledil statusni vzpon. 7,e družino izprve-ga zakona si je uslvaril Jelovšek v Ljubljani, in preden se je po smrti prve žene drugičporočil, je postal ljubljanski meščan in posestnik. Jelovškova uslvarjalna energija seje sproščala vfreskah, v nolranji iirediivi cerkva, ludi v posvetnib stavhab in graščinab. Znane so njegove številne stenske poslikave v cerkvah in kapelah, v notranjščini drugih sakralnih slavb in na pokopališčih, za verjetno prav lako številna njegova dela pa danes ne vemo. Mengšu najbližje lokacijeJelovškovih slvarilevso v Grobljab, Kamniku, Navijah pri Kamniku, morda na Skameni - morda zato, kerse avtorstvo fresk v lej cerkvi domnovno pripisuje njemu. 0 samem Mengšu vemo, da je Jelovšek za cerkev sv. Mihaela, za njen prezbilerij, tj. za prostor okoli glavnega oltar-ja, napravil leta 1740 poslikavo, pozneje zamenjano z langusovo. '/.daj obeh ni več, In v čem je estetska posebnost Jelovškovega slenskega slikarstva, Ij. fresk, ki so osrednja zvrst, osrednji dosežek njegovoga uslvarjabiega prizadevanja? Jelovšek je v njih uveljavil iluzionistično slikanje, ki ima daljšo tradicijo, a se je močno razmahnilo prav v obdobju baroka. Gre za linearno in zračno t>crsi)eklivo slikanja, uporabo vseh sredstev, da se doseže iluzija prostora in globim; v naslikanem motivu. Pri tem je zlasti opazno zmanjševanje pred-metov v sorazmerju z oddaljenosljo gledanja, različita intenzivnost barv in tonov, opuščanje nadrobnosti. Baročni umetniki so tako slikanje, iluzion-islično, prignali do skrajnib moja, zato da bi izzvali največje možne per-sj>eklimie in osvellitvene učinke, lzkorislili so predvsem kontraste svetlega in lemuega, prav so jim prišli, ludi Jelovšku, slolpi, slebrišča, bahislrade, loki. Jelovšek je iluzionistično slikanje izoblikoval seveda na pobude od zunaj, pod vplivom italijanskega, pa ludi srednjeevropskega, tj. austrijskoga in bavarskoga baroka. Prav z osvojitvijo baročnega iluzionizma je kol slikar /»vslopil ozke meje kranjskoga regionalizma in se vključil v sočasno umet-noslno dogajanje v Evropi. Tako dejanje je zmogel samo pravi umetnik, "najpomembnejši slovenski freskant", kol ga imenuje Anica C'evc, in hkrati clovek, kakršen je bil s svojo ambicioznostjo, s svojim vzlrajnim. neod-jenljivim zasledovanjem zastavljenih ciljev. V Mengšu je bilo rojenih ali je v njem delovalo več /mmembnih mož slovenske kulture in znanosti: Jurij Andrej Gallenfels, pesnik in filozof, član Akademije operozov, pisatelj Janez Trdina, Josip Stare, javni delavec in organizator gledališkega življenja, stenograf Iran Novak, dramska igralka Polonca Juvan, Malko l'relomek, gradbeniprojektant in I'lečnikov sodelavec, ce naštejemo samo uekatere. Vrane Jelovšek sodi medu je - kol pomvmben, če ne kot najpomembnejši med njimi. Dr. Andrej Bajuk, predsednik vlade Republike Slovenije, je prav lako poudaril veličino in univerzalnost lelovškovega dela in odkril kip, ki ga je nnlo nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode ludi blngoslovil. Govore je med seboj povezoval svelovni pevski prvak - komorni 7bor Ave pod vodstvom prof. Andraža Hauptmana, prireditev pa je začela in zaključila Mengeška goclba pod vodstvom Primoža Kosca. Ob koncu je lancv Škrlep zbrane povabil na ogled priložnostne razstave v galeriji v mežnariji in na kozareček v atriju župnišča za povabljence ali ob zvoniku z ali 041 232 095. ŽIVLJENJE V OBČINI UUDEVIT MERČUN - UTEMELJITELJ SLOVENSKE DIABETOLOGIJE Ob nedavnom odkritju spominske plošče Ljudevitu Merčunu na rojstni hiši (Prešernova 10) v Mengšu, je bila sklicana tuđi tiskovna konferenca, na kateri sta prim. dr. Primož Viđali in doc. dr. Marko Medvešček predstavila nekatera dejstva v zvezi z rojakom Ljudevitom Merčunom in diabctologijo. lJrvi je sprogovoril prim. mag. Primož Viđali, dr. med. in predsednik Združcnja inlernistov Slovenije in se zahvalil županu mag. Tomažu Štebe-lu, kcr je Občina Mengeš pokazala veliko razumevanja in hitro reakcijo pri pripravi spominskega obeležja, polno pa se je angažirala tuđi družina Merčun. l'olem je na kralko predslnvil osebnosl l.judevila Merčunn, ki seje rodil 10. avgusla 1900. Njegova družina se je kmalu preselila v Maribor, vendar je vedno oslal Mcngšan. Bil je med prvimi šludenli novouslanovljene Medicinske fakultete v Ljubljani, ki pa ni bila popolna. Študentje so lahko opravili le studij prvih dvoh lelnikov, ostale tri pa so opravili v Zagrebu ali (njini. Z osvobodilvijo je postala medicinska fakulteta popolna in šludent-je so se lahko seznanili tuđi i interno medicino, ki jo je predaval prof. dr. Igor Tavčar. Ukvarjal pa se je predvsem z: • boleznimi srca • boleznimi prebavil • boleznimi presnove in s sladkorno boleznijo (diabetesom) 21 MENGŠAN ŽIVLJENJE V OBČINI Ljudevit Mečun je svoje paciente in njihove bolezni spremljal z veliko skrb-jo. Ni mu bilo težko obiskati jih tuđi ob nedeljah in praznikih. Pri opazovanju bolezenskih znakov je bil zelo temeljit, zato je kmalu ugotovil, da bi z neka-terimi spremembami lahko olajšal življenje sladkornim bolnikom. Sladkornc bolnike je obravnaval posebej, v skladu s potrebami zdravljcnja, tako, da so se spet vključili v normalno življenje. Ustanovil je sladkorno kuhinjo v Ljubljani in Mariboru in dal pobudo za ustanovitev mreže diabctoloških ambulant po Sloveniji. V okviru internistične klinike je Ljudevit Merčun uslanovil diabctološki odd-elek in ambulanto v Ljubljani. Ambulantna mreža se je začela širiti po letu 1950. Takratni predstojnik Tavčar in Merčun sta napisala po več knjig, ki v mnogočem veljajo še danes. Ljudevit Merčun je bil za tište, ki so ga poznali miren, priden in dostojen človek. Organiziral je ludi razne lečajc in bil prvi predsednik združenja internistov. Njegova načela so postala doktrina. V prostem času je rad zahajal v hribe in prav tam je dočakal tuđi svoj konec. Leta 1954 ga je na Storžiču zadcl infarkt. V Sloveniji je danes šeststo internistov, ki so povezani v Združenje srednje Evrope, Združenje Evrope in svetovno združenje. Dobre slike imajo tuđi z ameriškim združenjem internistov. Doc. dr. Marko Medvešček, ki deluje na Kliničnem oddclku za endokri-nologijo, diabetcs in presnovne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani pa je o Merčunu povedal sledeče: Sladkorna bolezen ni ozdravljiva, je pa obvladljiva, kar pa zahteva stalno strokovno oskrbo the bolnikov. Merčun je prvi razumel potrebo po specialni oskrbi sladkornih bolnikov in njihovo obravnavo v posebnih ambulantah. Idejno je ambulante koncipiral prav Merčun. Število sladkornih bolnikov v svetu raste. Število vseh diabetikov v Sloveniji ni nalančno znano. Njihovo število znaša približno okrog 90.000, ljudi z zvišanim sladkorjem pa je več kot 100.000. Obstajata dve obliki diabetesa. Tip 1 so bolniki, ki izgubijo inzulin že v mladosti, tip 2 pa je kompleksnejša bolezenska motnja, ki se pojavi v srednjem življenjskem obdobju med 40 in 50 letom življenja, ko priđe do okvare pri izločanju inzulina. Bolniki imajo navadno tuđi zvišan krvni pritisk, zvišane maščobe v krvi, so debeli in so močno ogroženi z arteriosklerozo. Pri nez-dravljeni sladkorni bolezni priđe do poškodb malih žil na očeh in ledvicah. Zdravljenje ima za cilj, da ohranja ravnovesje krvnega sladkorja. Zmanjšanje krvnega pritiska in maščob v krvi zavaruje bolnika pred možgansko in srčno kapjo. Pri tipu 1 je bolezen že v genetski zasnovi, pri tipu 2 pa se bolezen pojavi zaradi pomanjkljivega gibanja, napačne prehrane, zato je bolezen povezana s slabo stranjo civilizacije življenja. Ali je sladkorna bolezen dedna? Pri tipu 1 je verjetnost prenosa bolezni na otroka sorazmerno majhna, po očetovi strani 6%, po mamini pa 3%. Pri tipu 2 se verjetnost prenosa bolezni zaradi dedovanja precej poveča in sicer na okrog 30%. Razširjenost sladkorne bolezni je v Sloveniji podobna kot v državah srednje Evrope. Zanimivo je, da je velik razmah diabetesa prisoten v deželah v razvoju, ve deželah kamor vstopa civilizacija. Znaki s pomočjo katerih lahko posumimo na sladkorno bolezen je povečana žeja, večje odvajanje vode in hujšanje. Merčun je je lahko spremljal slrokovno dogajanje v svelu. Vedel je za delo dr. Joslina, ki je nekako v tem času, ko je deloval Merčun, v Bostonu v ZDA ustanovil center za diabetes, ki je bila desetletja vodilna diabelološka ustanova. Dejansko je postavil temelje diabetologuije pri nas. Danes veliko število bolnikov presega okvire oskrbe, ki jih lahko nudijo dia-betološke ambulante. Manj zapleteni primeri bolnikov tipa 2 prehajajo na raven splošnih zdravnikov, vedno več bolnikov bo spadalo pod oskrbo splošnih zdravnikov. Ti se imajo vso možnost dodatno izobraziti za to vrsto dela. Malja/ Koncilja V septembrski, 75. Stevilki Mengšana, je bil v rubriki Življenje v občini objavljen sestavek Mateje |emec: Topole že več kot 750 let. Temu sestavku je bil dodan tuđi Nagovor med sv. maso, katerega avtor je bil dr. Rudi Koncilja, a je njegovo ime pod tekstom izpadlo. Za napako se opravičujemo. Uredniitvo VAŠA POŠTA MIHAELOV SEJEM - tako in drugače Mihaelov sejem je kulturna prireditev. Poleg raznih razstavljalcev se predstavijo tuđi številne folklorne skupine, godbeniki in ćela vrsta narodno-zabavnih ansamblov, ki izvirajo predvsem iz Mengša in njegove okolice. To je lepo in prav, saj vendar Mengcš slovi kot glasbeno mesto in prav je, da se tovrstna aktivnost kar najbolj podpira, saj so prav glasbcniki popcljali slovcs in ime Mengša tuđi izven naših meja. Na letošnjo prireditev so bili povabljeni tuđi članl mlađe rock skupine Feniks, prav tako Iz Mengša, najverjetneje zato, ker so maja letos izveđll prvi, zelo odrnevni samostojnl koncert v Kultumem domu Mengeš. Povabllo nas Je prljetno presenetilo, a nismo bili najbolj zadovoljni glede termina (ob 12.00 po navadi na sejmih ni pretiranega obiskal. Vseeno smo se odločlli za nastop na sejmu, saj so fantje želeli nastopati In se predstaviti predvsem mladim, za svojo reklamo so poskrbeli sami in povablll svoje sošolce In prijatelje, kl jih že poznajo In Imajo radi njihovo glasbo, saj je rock glasba za mlade In za mlade po srcu. Torej Feniksi so prišli, da bi popestrili program z glasbo, ki je blizu predvsem mladim In z enournim programom pokazali, kar znajo. Ko so se pojavili na odru, ni bilo nikjer nobenega organlzatorja, da bi Jih pozdravu in se z njimi pogovoru o nastopu. Sele ko so zaćeli z vajo In so poskusno zaigrali prvo pesem, se Je od nekod naenkrat pojavu glavni organizator Mihaelovega sejma gospod Borln, in slcer s krltlko, da Je jakost premoćna In da jo morajo zmanjšatl na minimum, češ da bodo slcer oblskovalcl (starejši) odšll. Po posredovanju prisotnlh (starši članov skupine, kl so hkrati dobri poznavalcl rock glasbe), češ da se ta zvrst glasbe pač ne da Igrati tako potiho, kot je želei gospod Borin, smo mlslll, da bo popusti! In se umaknil, če mu pač ta glasba ni všeč in pustu skupini, da odigra zastavljen program tako, kot zmore in zna, kar so že nekajkrat dokazali. Treba je povedatl tudl to, da se Je v tem času zbralo kar nekaj mladih, kl so prišli poslušat glasbo, kl jlm Je všeč. Kako smo se zmotili! po odigrani drugi skladbi se Je gospod Borln namreć ponovno pojavll pod odrom in na nič kaj prijazen način opozoril člane skupine Feniks, naj zmanjšajo jakost za polovico ali pa naj prenehajo igrati. Ker smo menill, da je tako ravnanje nedopustno, so se članl skupine, skupaj s starši odočlll, da sami predčasno prenehajo Igrati, In to na veliko razočaranje mladih, kl so Jih prišli poslušat In so se sele začell zbirati. Sprašujemo se, ali dobro klasični rock ni zadosti kvalitetna glasba za Mengeš in kje Je posluh za mlado populacijo, ki Ima rada to zvrst glasbe. Skupina Feniks Igra glasbo prlznanlh domaćih in tujih glasbenikov: vlado Kreslin, Pero Lovšln, Blg foot mama, Lara Baruca, Brvan Adams, Bob Dvlan, Erlc Clapton.,., Imajo pa tudl svoje skladbe. Mengeš - GLASBENO MESTO - da, vendar tuđi za mlade? Mojca In Nače Zaletel], Erika In Dušan Jež, Francka In Božidar MarlnšeK Brlglta In jože RogelJ, Uljana In Aleš SelaK 22 MENGŠAN Gospod Borin nam je v odgovor poslal Odločbo: Upravna enota Domžale izdaja na podlagl 18. člena Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list Republike Slovenije, št. 45/95) in po pooblastilu št. 12300-018/00-24 z dne 15.5.2000, v zadevi Društvo Mihaelov sejem ■ uporaba zvočnih naprav, vloga z dne 11.9.2000, naslednjo odloibo Društvu Mihaelov sejem Mengeš s sedežem v Mengšu, zavrti 2, se dovoll uporaba zvočnih naprav na Javni prlredltvl "8. tradicionalni Mihaelov sejem", kibo 29.9.2000 Od 19.00 do 24.00 ure, 30.9.2000 Od 08.00 dO 24.00 ure In 1.10.2000 od 10.00 do 23.00 ure vMengšu. Zvočne naprave se smejo uporabljati le tako, da ne motljo drugih ljudi v okolju. Najve£ll_gkvlyalmt.na BVSiUjrupa v najbllžjem stanovanjske_m__pb_mpčju_ne SWs.prese.g3tl 60 db (a), po 22.00 uri pasODBjah Odgovorna oseba za uporabo zvočnih naprav Je gospod štefan Borln. Obrazložltev Društvo Mihaelov sejem Mengeš je z vlogo 11.9.2000 zaprosilo za Izdajo dovoljenja za uporabo zvočnih naprav na zgoraj navedeni javni prlredltvl. Na podlagl 4. In 5. člena Uredbe o hrupu v na-ravnem In življenjskem okolju Je v času med 22.00 in 6.00 uro naslednjega dne prepovedano opravljati dejavnosti, kl zaradi hrupa motljo mir In počltek v naseljlh. Največja ekvivalentna raven hrupa je določena v skladu z odlokom o maksimalno dovoljenlh ravneh hrupa za posamezna območja naravnega In btvalnega okolja ter za blvalne prostore (Ur. list Republike Slovenije, št. 29/80). Glede na vse zgoraj navedeno je Upravna enota Domžale v skladu z 18. členom Uredbe o hrupu v naravnem In življenjskem okolju tur. list Republike Slovenije, št. 45/95) odločila, kotje navedeno v Izreku. POUK 0 PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo Je dovoljena prltožba na Mlnistrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije v roku 15 dnl od vročltve. Prltožba se vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri tukajšnji Upravni enotl In mora °ltl kolkovana s 3.000,00 SIT upravne takse po tar. št 2 ZUT. Takse prosto po tar. št.1 In 3 ZUT v znesku 3-750,00 SIT je plačana v gotovini. Republika Slovenija, upravna enota Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69, te/. 776 148, fax:714 773, p.p. 113 Števllka:22200-94/00-21213 Oatum-.21.9.2000 Postopek vodll: Drago Lukežlč Vodja oddelka za upravne notranje zadeve Bojan Arh, unlv.dlpl.prav. VAŠA POŠTA KOMBI -velika pridobitev Poletne počilnice so knr prehitro minilc. A lako najbrž rečemo kar vsako Iclo. Žalo smo dodobra izkoristili še zadnje avguslovske dneve za izlete, piknike in podobna družabna srečanja in na srečo mnogih je šolski zvonec zazvonil sele v ponedeljek, 4. septembra. Mcdpočitniškim govoričonjem o tem, (Ja bo osnovnošolce z Dobena vozil kombi, nismo došli verjeli, sploh ker pred začetkom novoga šolskega leta nismo bili točno obveščeni o tem. Zato smo prijclno presenečeni že drugi šolski dan ob 7.00 uri zjutraj dočakali večji rumeni kombi na prvi postaji - pred gostilno Ručigaj. Malo nas je molila le zgodnja julranja ura in oddaljena postaja, saj smo na Dobenu "razpr-šeni" po celem hribu. Naslcdnji leden pa smo starši vseh vozačev le dobili povabilo na sestanek, skupaj s šoferjem gospodom Maksom Slaparjem, ravnateljem sole in predslavniki občine. Iz Občine Mengeš je gospa Binter poudarila, da je prevoz organiziran izključno zaradi dobenskih olrok, ker so edini oddaljeni nad štiri kilometre od sole, do provoza pa so upravičeni tuđi osnovnošolci Lokc in Topol, vendar le listi do četrtega razreda. Zaradi tega se je usul plaz nezadovoljstva, pa ludi zaradi prezgodnje ure prihoda olrok v solo. Hili smo enolnega mnenja, naj kombi opravi dve jutranji vožnji: najprej naj polje liste, ki imajo preduro, nalo vse, ki začnejo pouk redno ob 8.30 uri. Podatek občine, da trenutno ni denarja za dve vožnji, pa je povedal vse. Da imajo vozači brez-plačno jutranje in popoldansko varslvo (ker ga krije občina), pa smo menili, da bi omenjeni denar raje namenili še eni jutranji vožnji. Tako pa olroke, še zlasti mlajše, doleti prezgodnje julranje vstajanje Icr še ena šolska ura čakanja na začetek pouka in vse zaradi peščice lislih, ki imajo določeno preduro. Sicer pa od gospe Binter še vodno čakamo vprašalnike za vse vozače, da bi prilagodili urnikc prcvozov. Starši smo se spraševali, zakaj se pouk za vse učence no začne enotno ob 8.30 uri in zakaj ne bi vseh dejavnosti iz predur mogli izvesli takoj po pouku oz. kosilu. Gospod ravnatelj je dejal, da so urniki lakšni, kol so in da se vseh dejavno-sli ne da opravili popoldne, žalo so predurc nujne. Mi odgovarjamo, čo so predure nujne in prilagojenc zdajšnjemu provozu, naj se prevoz prilagodijo tuđi uradnemu začetku pouka ob 8.30 uri in koncu pouka - saj nižji razredi končajo okrog 12.00 ure, višji pa včasih celo po 14.00 uri. S tem pa bi resili tako jutranje kol popoldansko varstvo. Vendar na tem sestanku nismo došli dosegli, lako da je do te rešitve še daleč. Medtem pa, ko pišem ta članek, smo na Dobenu dobili še eno šolsko postajo - pred Kmečkim turizmom Blaž. Upamo pa še na dve vmesni, saj bosta dva prvošolčka začela svojo šolsko pol. Naj napišem še to, da žal Dobenci nismo enolni glede izbire osnovnih šol, lako da se nekateri vozijo v Kamnik, Domžale, Trzin in celo v Ljubljane Pravijo, da predvsem zato, ker pod vodstvom prejšnjega župana ni bilo posluha glede organizacije prevoza, žalo so slarši svoje otroke vozili v osnovne sole v blizino svojih služb. In prav zaradi le rešitve smo sedaj Dobenci toliko bolj ponosni in zaenkrat zadovoljstva ne moremo skrili. Ann jcrnejčič, Dobeno PRISPEVKE ZA MENGŠANA z disketami (zapis v VVordu, sliranjene kot "samo lekst/lext only"), rokopise, fotografije, oglase ler drugo gradivo za naslednjo Slovili«) Mengšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 8. novembra. ZUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 Telefon: 061 738 977 Pisama in skladlšče sta odprta ob petkih od 16. do 18. ure. • ŽR: 50120-620-149-1301110-134/98 Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo stresne kritine: - BRAMAC - OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH) - ESAL (SALONIT ANHOVO) - TEGOLA CANADESE - TRIMO TREBNJE i:<;w^i'ffl:MlM KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS ANDREJ VRTAČIČ Farlunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 0618312 3S5, GSM 041689 750 I^W 23 MENGŠAN KMETIJSTVO 1 N E K O L O G I J A 3. slovensko srečanje Ijubiteljev i Društvo kmetijske tehnike Slovenije je v sodelovanju s Kmetijskim institutom Slovenije - Oddelkom za kmetijsko tehniko in Kmetijskim poskusnim centrom Jable v soboto 12. avgusta organiziralo 3. slovensko srečanje Ijubiteljev stare kmetijske tehnike v jablah pri Trzinu. Na odprtju srečanja je nekaj pozdravnih hesed v imenu Občine Mengeš, ki je delno finančno pod-prla tuđi organizacijo srečanja, povedal gospod župan mag. Tomaž Štebe. Na letošnje 3. .srečanje so lastniki pripeljali več kot 40 traktorjev oldtimerjev. Razveseljivo je, da je pre-cej teh starih traktorjev obnovljenih (restavriranih). Ravno zato tuđi ocenjevalna komisija ni imela lahkega dela, njihove ocene pa so prinesle priznanje in praktične nagrade kar 12 lastnikom staro-dobnih traktorjev. Vsak lastnik traktorja je ob strokovni predstavitvi dr. Viktorja Jejčiča napravil tuđi častni paradni krog s traktorjem. Večina last-nikov je tuđi povedala kakšno zanimivost o svojem "Ijubljenčku". Po traktorski paradi se je srečanje nadaljevalo s prikazom mlačve z mlatilnicami. Na srečanju je bilo 6 mlatilnic, med njimi tuđi slovenska iz leta 1915 od nekdaj znanega proizvajalca Ježka iz Štajerske. Na dveh mlatilnicah je bila ludi prikazana mlačev snopov pšenice. Za pogon teli dveh mlatilnic sta bila uporabljena stabilna motorja. Eden je bil last Tehniškega muzeja Slovenije, drugi pa je bil češki bencinski stabilni motor Slavia, ki je ena zadnjih pridobitev vodje Sekcije Ijubiteljev stare kmetijske tehnike gospoda Jožeta Mejača. Na ogled je bilo tuđi precej raznovrstnih vprežnih pri-ključkov. Večji del teh je prispeval gospod Anton Skok iz Loke pri Mengšu, ki veliko svojega časa nameni obnavljanju stare kmetijske tehnike in ima doma dejansko že pravi muzej. Letošnja dopolnitev srečanja je bila tuđi prenosljiva kovačija, kjer so vseskozi kovali nekaj, eni s kočijo, drugi pa s vprežnimi priključki (plugcem). Društvo je na srečanje povabilo tuđi druge klube s področja starodobnih vozil, tako da je bilo kar nekaj terenskih vozil (olcliimerjev) in drugih starodobnih avtomobilov in motorjev. Rezultati ocenjevalne komisije: Stabilni stroji in naprave: 1. Stabilni motor Slavia, letnik 1921-1928, bencinski, 3 KM, lastnik jože Mejač 2. Slamoreznica, letnik 1800, lastnik Stanko Turner 3. Stabilni motor Deutz, letnik 1950, moč 4 KM, lastnik Jože Mejač stare kmetijske tehnike Anton Skok iz Loke pri Mengšu je na srefanjc pripcljal odlično obnovljcnega Fahra (vozi ga sin), za katerega je tuđi clobil priznanje za 4. mestn. l'ogled na del pri/oriš£a 3. Slovenskoga srečanja Ijubiteljev stare kmetijske tehnike. I"] MENGŠAN KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA Vprežni priključki: 1. Grebač, lctniki948, lastnik Anton Skok (prvo mcsto za več vprežnili priključkov), Občina Mengeš 2. Iinobrazdni plug Ebcrhardl, lctnik 1960, laslnik Cenc in Matcj Pecar 3. Saclilnik za koruzo, lctnik 1840, laslnik Tehniški muzej Slovenije Traktorji: 1. Minneapolis Moline, letnik 1945, lastnik ljnesl Obermazer 2. Porsche Junior, letnik 1957, lastnik Jože Mejač 3. Stezr 180, letnik 1952, lastnik Ernest Gjergek, Občina Mengeš 4. l'ahr I) 17, letnik 1951, lastnik Anton Skok, Občina Mengeš 5. Holder B 10/DS, letnik 1955, laslnik Vekoslav Stanko 6. Hanomag R12, Ietnikl954, lastnik Fra ne I.asbac-her 7. Unimog 1020, letnik 1952, lastnik limesi Obermazer 8. Stezr 180, letnik 1952, lastnik limesi Obermazer 9. Fendt Dieselross V 24, leinik 1956, laslnik Milja Kocjančič 10. Deutz F1M 414, leinik 1941, last. Nino Petrovič 11. Same Corsaro, Ielnik1968, laslnik Alojz Slrežek 12. MAN, letnikl960, lastnik Vinko Kožič Iz občine Mengeš je bila aklivna udeležba (številčno in kakovostno) tuđi letos odlična. Tako je gospod Iimest Gjergek delil 1. mesto s traklorjem Stezr 180. Gospod Anton Skok je straktorjem Fahr D 17 dosegel pri ocenjevanju 4. mesto. Na srečanju pa je socleloval z več traktorji in različnimi vprež-nimi priključki, za kalere je tuđi dobil 1. nagrado. m\\g. Tomu/, l'oje tajnik Društvu kmelijske tehnike Slovenije Mlatilnico iz dvajsetih let je poganjal bencinski stabilni motor Slavia. PRI SOSEDIH Osmi kolesarski izlet na Mihaelov sejem Mengeš Na kolo za zdravo lolo, je parola moravskih upokojencev - kolesarjev, tega se ludi držijo. Vsako lelo organizirajo deset do dvanajsl kole-sarskih izlelov po vseh novih občinah, zapelje-mo pa se ludi k sosedom. T.)k kolesaski izlel je vsako lelo organiziran tuđi na tradicionalni Mihaelov sejem v Mengeš. Tega se je v soboto, .30. septembra, v deževnem dopoldncvu udeležila skupina kolesarjev iz Društva upokojencev Moravče. Udclcžili smo se koncerta Mengeške godbe, prisluhnili najmlajšim -naslopajočim (Živ Žav, Vrtec Mengeš iz enot Gobica in Sonček). Nastopajoči so bili nagrajeni z burnim aplavzom udeležencev. Zaradi padavin smo ogled sejma za nekaj časa prekinili in si poiskali zavetišče pod velikim šotorom, kjer so bile postavljene miže s klopmi. In kaj smo počeli? Seveda lačni od dolge in nevarne vožnje po asfallnih in makadamskih ceslah smo si zaželeli toplo in močno malico z vrčkom piva. Za vse to je poskrbelo podjetje Arvaj z Britofa pri Kranju. Po kratkom počilku, ko je prenehalo deževati, smo zapustili šolor in si ogledali vseh 85 slojnic, na katerih so svoje blago ponujali trgovci iz raznih krajev Slovenije in tuđi domaćini. Obiskali smo stojnico Cirile Ules, izdelovalke narodnih noš vseh vrsi, ki biva v Gasilski 19, Loka pri Mengšu. In kaj nam je povedala? "Vsako leto sem na sejmu, lelošnji je slab zaradi slaboga vremena. Sem upokojena z majhno pokojnino, da se lahko preživim, še kaj postorim pri izdclovanju narodnih noš, da je denarnica debelejša. Veslo, je pač lako, kdor ne dela, naj ne je." Moravski upokojenci so se ustavili ob stojnici proizvajalca Kovinoplaslike Mazi Borovnica in kupili nov izdelek - ribežen za rezanje zelenjave in sadja (10 operacij), po ceni 2.000 lolarjev. O našem nakupu in prijaznem proizvajalcu je nastala spominska fotografija. Po ogledu sejma smo se poslovili in se še v lepem vremenu vrnili na svoje domove. Naslednje leto pa na svidenje že na develem mengeškem sejmu. Jože Novak ZDRAVJE IN LEPOT A Naše olcolje je do drog preveč tolerantno Ljubljana, 29. september 2000 - Slovenija sodi po ocenjenem številu uživaltev nedo-voljenih drog na sredino lestvice evropskih držav. Toda v naši družbi je še vedno problem pokazati koristnost dolgoročnih preventivnih programov, čeprav nam statistika iz drugih držav jasno kaže, da je finančni vložek v preventivo štirikratno povrnjen. Preventivi, usmeritvam in opori zdravstvenim delavcem je bilo namenjeno tuđi strokovno srečanje "Droge - delo z mladi-mi", ki ga je priredil Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Srečanje, ki je polekalo v čelrtok, 20. septembra, je pokazalo, da si zdravstveni delavci želijo čim več informacij, predvsem o novostih na področjih zasvojenosti s prepovedanimi droga-mi, alkoholom, pa tuđi o motnjah pri hranjenju. Udoležilo se ga je 90 zdravstvenih delavcev iz osnovne zdravstvene dejavnosli, lako zdravnikov kol medicinskih seslor iz zdravstvenih domov in zasebnih ordinacij v ljubljanski zdravstveni regiji. Razmere na področju zasvojenosti in usmeri-Ive pri deki so jim posredovali priznani domači slrokovnjaki za zasvojenosl med mladimi: mag. Eva Slergar iz Inšliluta za varovanje zdravja Slovenije, psihiater Andrej Kastelic iz Centra za zdravljenje odvisnih od nedovoljenih drog, dr. Milan Krek, specialist socialne medicine iz Urada za droge, Nada Glušič iz Urada za preprečevanje zasvojenosli pri Mestni občini Ljubljana in zdravnica dr. Jasna Čuk. Najpogosleje uporabljena droga med mladimi v Slovenije je alkohol. Tako kažejo rezultati raziskave ESPAD, ki jo je vodila mag. Eva Stergar o uporabi drog med srednješolci in primerjave 25 MENGŠAN ZDRAVJE IN LEPOTA rezultatov med leti 1995 in 1999. Narašča prerl-vsem uporaba dovoljenih drog. Dclež petnajst-letnikov, ki segajo po alkoholu, se je v letu 1999 povečal. Moćno je porasla poraba marihuane, v manjšem deležu ludi ekslazija, pri ostalih nedo-voljenih drogah pa ni izrazitih odstopanj od leta 1995. Zaskrbljujoč je tuđi podatek, da je odstotek kadilcev med petnajstlelniki večji kot med odraslimi. Po ocenjenem številu uživalcev nedovoljenih drog je Slovenija nekje v povprečju v Evropi med Veliko Britanijo in Italijo. Udeleženci slrokovne-ga srečanja "Droga - delo z mlndimi" so ugotav-Ijali, da jedro težav v obravnavanju zasvojenosti pri nas predstavlja dvojna morala, značilna za slovensko družbo. Okoljc je namreč zelo tolerantno do uporabe dovoljenih drog, kar nazorno dokazujeta lahka dostopnost alkohola mladim, številni gostinski lokali v neposredni blizini Sol in cenovna politika pri prodaji alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Na drugi strani pa je uživanje nedovoljenih drog obravnavano kol izrazito nemoralno in je zelo pogosto predmet prikrivanja. V Slovemniji mine od trenutka, ko mladostnik prvič seže po nedovoljeni drogi, do trenutka, ko ga registrirajo kot zasvojenca, v povprečju kar šest let, medtem ko oclvisnosl nastopi po tretjem letu. Nujno je dolgoročno načrtovanje preventivnih programov za vse generacije, s katerimi je potrebno začeti čim proj, že v predšolskem obdobju, vanje pa morajo biti vključeni vsi, tuđi starši. Prav tako postaja neob-hodno usklajeno izvajanje preventivnih dejav-nosti, da bi se tako izognili podvajanju, saj je finančnih sredstev žanje premalo. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana bo zaradi dobrega odziva in jasno izraženih potreb zdravstvenih delavcev ludi v bodoče pripravlja! inforamcije o novositih na področju preventivne-ga dela in možnostih izvajanja preventivnih programov. Skupno stališče udeležencev seminarja in predavateljev pa ostaja, da sta ključnoga pom-ena za zmajšanje uporabe drog med mladimi odnos posameznika in družbe do drog. Ta je v našem prostoru preveč toleranten, zato je potrebno stališče proti uporabi drog okrepiti. PRISPEVKE ZA MENGŠANA z disketami (zapis v VVordu, shranjene kot "samo tekst/text only"), rokopisc, fotografije, oglase ter drugo gradivo za naslednjo številko Mcngšana lahko pošljete na naslov: Slovenska c. 30, 1234 Mengeš ali oddate osebno v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami, najkasneje do 8. novembra. ZAHVALA Prekmaluje za sinom odšla draga mama, stara mama, babica, tašča in teta MARIJA SKOK roj.Jančigaj 'Zahvaljujemo se i'scm sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cinije in si'eče. Zahvaljujemo se ludi gospodu Kcriiiu za lipo opravljan obred, jievcem Tunjiškega oklcla za lepo odpela pesmi in vsem, ki sle jo j>osj>remili na njeni zadnji poli, ZAHVALA Ob smrti drage sestre in tete JULIJANE ŠIMENC roj. Kavka se ishrano zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, za izrečena sožalja, darovano cvelje, svece in sv. maše. Posebna zahvala valja gospe Minki Coluar, dr. llacetu, osebju Doma počilku Mengeš, duhovniku gospodu Keriuu za lepo opmvljen pogrebni obred in sv. maso. Hvala vsem, ki sle jo pospremili na njeni zadnji poli. Žalujoči vsi njeni Vsi njeni 26 MENGŠAN O B V E S T I i A na koncerte treh pevskih zborov Da bipopestrili jesenske večere, so se povezali trije zbori iz našega okoliša: - Mešanipevski zbor Odmev iz Kamnika (zborovodkinja Ana Stele), - Komorni zbor limbar (zborovodkinja Elizabeta Kunavar) in - Mešanipevski zbor Svoboda iz Mengša fzborovodja Fernando Mejias). 28. oktobra bodo prepevali v Kulturncm domu v Moravčnh, 3. novembra v Kulturnem domu v Mengšu, 10. novembra pa nasrednji soli Kudolfa Maislra v Kamniku. Vsi koncerti se bodo začeli ob 20. uri. Vslop je prosi. Vljudno vabljeni! Mešanipevski zbor Svohoda vas vabi na svoj prvi letni koncert pod vodstvom Fernanda Mejiasa. v soboto, 18. novembra ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš. NOVI OBRATOVALNI ČAS ODLAGALIŠČA V DOBU Kivno komunalno podjelje Prodnik d.o.o. obvešča vse uporabnike slorilev odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov, da bo s prvim novembrom 2000 začel veljali spremenjen - zimski obra-tovalni čas odlagališča. Odlagalište komunalnih odpadkov bo v času od 1. novembra 2000 pa do 1. aprila 2001 odprto ob delavnikih od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 18. ure. Vodjn scklorja javna higiena lanez Repnik Direktor Marko Falur elektroinštalacije: nouogradnie. adaptacije, prenoue ♦ domofoni, video domofoni ♦ automatizacija duorfščnlh. garažnih „ vrat na daljinsko odpiranie ♦ zapornice ♦ ogrevanje žlebov, tal. duorišč, klančin IZVEDBAje kvalitetna invdogovorienemrokul PLAĆILO na obrokel GARANCIJA in SERVIS lagotovljenal telefon: 01723 8161 GSM: 041683 671 Miroslav BRVAR s.p. Zavrti 36 1234 Mengeš MENGŠAN o b v e s t i mi Svečanosti ob dnevu mrtvih Kot že vrsto let bo tuđi letos tradicionalna svečanost ob dnevu mrtvih. Na teh svečanostih se spomnimo in poklonimo spominu predvsem tistih Slovencev, ki so umrli v vojnah in so njihovi grobovi neznani. Poklonimo se spominu vseh, ne glede na ideološke razlike in ne glede na to, kdaj so umrli. V prvi, drugi svetovni vojni in spominu tistih, ki so umrli v 10-dncvni vojni za samostojno Slovenijo. Svečanosti bosta, tako kot vsa zadnja leta, v Mengšu pri grobovih talcev v Zaloki in pred spomenikom padlim v drugi svetovni vojni v Loki pri Mengšu. Pri obeh svečanostih bo organiziran krajši kulturni program s priložnostnima govoroma. Vabimo vse občanke in občane Mengša, da se teh svečanosti udeležijo v čim večjem številu in s tem počastijo spomin na vse padle v vojnah. Svečanosti bodo v torek, 31.10.2000 ob 10. uri v Loki pri Mengšu, ob 11. uri v Zaloki pri grobovih talcev v Mengšu. Društvo 7B NOB Mengcš Servis in trgovina, d.o.o. 1230 Domžale, Ljubljanska c. 1 ©BW38™[L© Tehnični pregledi traktorjev in traktorskih priklopnikov, ki jim bo pretekla veljavnost registracije v mesecu novembru 2000, bodo potekali po naslednjem vrstnem redu, in sicer: četrtek, 9.11.2000 od 13.30 do 18. ure v Radomljah pred Kulturnim domom petele, 10.11.2000 od 8. do 10.30 ure v Trzinu pred pisarno krajevno skupnosti petele, 10.11.2000 od 12. dol 5. ure v Mengšu v Jami SCT Družbena prehrana Leban Topole Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov opozarjamo, naj s seboj prinesejo prometno dovoljenje, zavarovalno polico in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila. Za vse dodatne informacije lahlco poklUete po telefonu 01 562 18 13. KNJIŽNICA MENGEŠ Vse naše obiskovalce obveščamo, da bo knjižnica v Mengšu od 6. novembra 2000 odprta vsak delovni dan: ponedeljek od 13- do 19. ure torek od 16. do 19- ure sreda od 9- do 13- ure četrtek od 13- do 19- ure petek od 16. do 19- ure ._ ^ o AUDIO AVS vn>wi x~m. t k^ si.UVIS pooblaščeni servis: SHARP KENV/OOD servisiranje: E-mail: avs.menges(ajsiol.net delovni čas: 9.- 12. in 15.- 18. ure sobota: 10. - 12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nakup audio-video aparatov SHARP in KENW00D ♦ TV APARATI, ♦ CD KOMPONENTE, ♦ VIDEOREKORDERJI, ♦ HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; ♦ KAMKORDERJI znamke SHARP; ♦ AVTORADIJI, ♦ DVD (digital versatile disk) in ♦ MINIDISKI znamke KENW00D CEMENTNI IZDELKI 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 OGLAŠEVANJE V MENGŠANU: Ol 7237 081 mali OGLASI • mali OGLASI ■ HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO v Mengšu kupim. Telefon: 01 7238 671, 041 846 133 IZDELUJEMO: • cvetlična korita, fontane • elemente za ograje • elemente za brezine • tlakovce, plošče • robnike • tople grede, kompostnike • kamine, umivalnike • mulde, galanterijo NUDIMO TUĐI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 28 MENGSAN Pravljične urice v knjižnici Mengeš Pravljicam bodo otroci od 4. leta dalje prisluhnili vsak torek ob 17. uri. Pravljice bodopotekale od oktobra do maja, z vamipa bo po pravljičnih svetovih potoval pravljičar Franci. Število otrok v skupini bo omejeno, zato se je potrebno upisati v to obliko knjižne vzgoje. Vpis bopotekal do zasedbe prostih mest. Vabljeni! Pravljice so Mnogi trdijo, da pravljic ni vcč. To ni rcs! Pravljice so čudeži drobnih doživetij. Pravijice so sanje sredi belega dne. Pravljice so potovanja v skrivne dežele prctcklosti. Pravljice so sončni žarki otroštva. Pravljice so male skrivnosti malih ljudi. Pravljice so fantastični drobei čudovitih slik življenja. Pravijica sva jaz in ti. F. Frančič KNJIŽNE NOVOSTI oktober 2OOO Bacharan, Nicholc Kako sva svojim olrokom razložila Ijubezen. Ljubljana:Cankarjeva založba, 2000 Stiplovšek, Miroslav Slovenski parlamentarizcm. -Ljubljana:Znanslvcni institut Filozofske fakultete, 2000 Bjegovič, Damir Offshore podjetja in njihova uporaba. Ljubljana:Cembala, 1999 Štrovs, Marko Pokojninsko in invalidsko zavaravanje. Ljubljana:Gospodarski vestnik, 2000 Cuntcr, Ernst Živcti brez bolezni:surova hrana zdravi raka pričevanja, utemeljitev presnojedstva:100 nenavadnih receptov.-Vojnik:samozaložba, 2000 US, jurij Pregled dojk (Videoposnetek): videofilm je namenjen vsem, ki se žele naučiti pregleda dojk. -MedvodciTelcvizija Medvode, 1999 Gavran, Miro Pozabljeni sin ali Angel iz Omorine. Ljubljana:Orbis, 2000 Vailland, Roger Igra življenja. - Ljubljana: Prešernova založba, 1979 Vidmar, Janja Potovanje groze. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000 Slovenska 28, Mengež Telefon: 7238 988 ODPRTO VSAK DAN V LETU, TUĐI OB NEDEUAH IN PRAZNIKIH ZIMSKI DELOVNI ČAS I OD 16.OO DO 21.30 URE. NOVO V VIDEOTEKI The Sicth Sense (Šesti iut) - psihološki triler lgrajo:Bruct' VVillis, Toni Colletle, Halcy Joel Osmenl Končno v originalu Iriler leta! Dr. Crovvel (VVillis) igra otroškega psihologa, ki ga preganja spomin na malega pacienla, ki ga ni uspel resiti. In ko spozna Cola (Osment), prestrašenega in zmeelenega otro- ka s podobno težavo, se na vsak način poskuša odkupiti za neuspeh. Toda ni pričakoval, tla... Rondom Hearls (Nemirna srca) - drama lgrajo:Harrison Ford, Kristin Scolt Thomas, Bonnie Huni Broeck (Ford) je pol. nad zornik, ki se lesno poveže / znano kongresnico Chandln (Thomas), kajli njuna zakonca sta namreč skupaj umrla v letalski nesreči. Kmalu pa ugotovita, da to ni bilo nakljućje... Three Kings (Trijekralji) ■ voj. akcija Igrujo: George Clooney, Mark VVahlbcrg, Ice Cube Konec zalivske vojne 1991 v Iraku. Skupina američkih vojakov se odloči, da bo našla zlato, ki ga je Sadam Husein ukradel v Kuvajtu in ga skril v skrivalice v puščavi. Avanturisti odidejo v akcijo, loda kaj Inkcga nišo pričakovali. Sleepy Hollow (Brezglovi (ezdec) -zgodovinski Igrajo: |ohnny Depp, Christina Kicci, Miranda Richardstin Prekrascn primer mojstrovinc. Tim Burton je predelal klasično ameriško povest in posnel film, ki vstopa v ameriško filmsko klasiko. Zgodba o ekscentričnem inSpeklorju (Deep), odločenem, da zaustavi bojevilega Brczglavega lezdeca... American Pie (Ameriska pita) - komedija Najslnii^ka komedija o takih in drugačnih polrebah mladih končno na videu! Napovedufemo za jesen: 1. The End Of Days - akcija, Arnold Schwarzenegger 2. Eyes Wide Shul - er. Iriler, Tom Cruise, Nicole Kidman 3. The Talented Mr. Kiplcy - triler, Matt Damon, Cwyneth Paltrovv 4. Holy Smoke - drma, Kate VVinslet, Harvey Keitel 5. Man On The Moon - kom., drama, |im Carrey 6. Dogma -sat. komedija, BenAffleck, Mat Damon, Salma Hayek 7. Bringing Out The Dcad -kultni, Nicolas Cage, Ving Rhames 29 strip ^^^^^^^^^r____ [iompgre^ Naprošamo vse, ki bi želeli postati pokrovitelj stripa, da to sporočite odgovornomu uredniku (GSM: 041 661 517). TONE INJjVA NJEGOVA PRIJATELJA SO SE ODLOČlLI. DA SREbO NABIRAT SOBE' A KEfR JE DE1.A VELIKO. USPEHA PA MALO. NI JIH SOB II NI JIH, NE! ..SE DRUŠCTNA ODPRAVT V GOSTTI.NO. DA SE MALO OKREPI! TAM PREŽIVI ĆELO POPOLDNE IN SOTOVO BI SE vei, ČE TONE NEBI PRIŠEL DO VELIKEGA SPOZNAN.TA... AMPAK JEST MORM Z SOBAM PRIT DOMOVN IN ZATO TONE IN OVA PRIJATELJA POHTTRgMPOSTOPKU ZAPUSTTJO GOSTTLNO. Astrološko svetovanje, terapije in tečaji. \\6TC$kCt> OVEN 21.O3. - 20.04. Obdobje napetosti |e za vaml. Seđa] Je čas, da krenete v akcijo in uredite vse zaostale obveznosti. Medsebolnl odnosi malce škrlpljejo ampak ne dolivaite še več olja na ogenj, skuhajte razrešitl zađeve brez kreganja in zamer. samskl lahko v tem ćasu lahko spoznajo strastno Ilubezen, ampak ni potrebno hltetl pred oltar. Pustite, da se strasti umlrljo In, da lahko realno spregledate. vezani skušajte već časa posvetiti svoji družini. Sprošćajte napetosti. BIK 21.04. - 2O.OS. Bodlte še malce potrpežijivl za vse večje odločltve In posvetite svo] čas sebi In svojim najbližjim. Dolgo časa poskušate reševati poslovne odločltve In flnanćne težavice, ampak se vse še bol] zapleta. Pripravljane se za start v naslednjem letu, ker bo potem vse potekalo, kot po maslu. Teđaj boste razrešili s preteklostjo. v ijubezni ni nlč pre-tresljlvo novega, male nesporazume boste s svolo voljo hitro razrešill. već počivajte. ĐV. OJČKA 21.05. - 21. 06. Posli se odvijalo vse lažje in lažje. veliko ugodnosti In srećnih prlilk vam odplra nova obzorja. Prepustite se in rešujte stvari tako, kot prldejo. Ne obremenjujte se s tem kaj In kako bom, ampak delujte v momentu. Flnančno ni nekih večjlh proble-mov, a tuđi ni čas, da razmišljate o nekih večjih denarnlh transakcijah. Medsebojnl odnosi dobivalo novo kvaliteto, ćeprav včasih prlhaja do napetosti, vćasih je modro biti tiho. Pozornost posvečajte dlhalom. RAK 22.06. - 22.07. zđl se vam, da Je vse na kupu in ne veste kam bi se obrnlll. Najboliše Je, da se sprostite In rešulete zadeve katere se vam zđlio najbolj nu|ne. Počakalte z nepomembnlmi zadevaml, ker vam samo Jemljejo čas. Ne prltiskajte In ne Izslljujte druge okoll sebe s svojimi problemi. vaša čustvenost vas hitro vrže Iz tlra, zato posvečajte pozornost kaj, kdaj In kje kaj Izjavllate. Popestrlte skupne trenutke in spremenlte kaj, da ne bo vsak dan podoben drugemu. uredite prehrano. od 25.10. do 25.11. LEV 23.O7. - 22. 08. Spet stopate v akcijo se bolj samozavestno In temperamentno, že dal) časa imate pođporo "zvezd" zato skušajte to izko-rlstltl na vse možne načine. Prevldno vložite denar In se primite poslov. Rešujte vse počasl, ker vsega na enkrat ne boste razrešlli. Čas |e, da urejate svoj dom in tako uresničite svoje želje. Pozornost posvečajte svojim otrokom, će jlh Imate In svojemu partnerju. Skušajte narediti ravnovesje med delom in družinskim živl|enjem. Kontrolirajte pritisk. DEVICA 23.08. - 22. 09. Prekipevate od energije in volje, vse česar se boste lotili vam bo uspelo. Ne taktizirajte In ne razglabljajte preveč do podrobnosti. Rešujte poslovne zadeve odločno In hitro. Flnanćno |e spremenljivo zato se raje posvečalte konkretnim stvarem. Dolgoroćnl posll se počasl ođplrajo In se priporoča, da začetne temelje dobro postavite. Odprlte svoja prva čustva brez strahu, da bi vas kđo zavrnil. presenetlte svojega partnerja s kakšnim lepim đarllom od srca. Ne pozablte na rekreacijo. TEHTNICA 23.09. - 22.10. NI tako slabo obdoble zato vam ni potrebno nlč moledovatl. Skušajte nastopatl bolj sigurno v sebe In brez strahu pred propadom. vedno se vse razrešl v pravem trenutku, ampak vi predolgo razmišljate kaj bi bilo najboljše. Finance še veflno nišo bleščeće in vas to začenja skrbetl. Počakajte kakšen mesec In se bo vse razrešilo. Tuđi partnerskl odnosi so malce "zarjaveir...Naredite kakšne spremembe in spremenlte svoje zakorenlnjene navade. Pazite na hrbtenlco. ŠKORPIJOM 23.10. - 21.11. Niste navajeni, da se zadeve vlećelo in koplčljo. Letos Je pač tako, zato ne obupajte in ne razmišljajte, da bi vse vrgll v koš. Nekoliko lažje bo v tem obdobju, zato rešujte stvari na najbolj diplomatski možen način, vroča krl in zamere vam prav nlć ne bodo pomagale. Finance se bodo poćasi razreševale. Skušajte razrešitl sami s seboj In svojimi čustvl. Prevellk3 odvlsnost In Ijubosumnost še ne pomenl, da se zares ljubite. Razrežite s svojimi strahovi. Pazite na sečlla. IN ZVECEft, kO PADE MRAK. SE PRIJATELJI RAZIOEJO. DVA Or.lTDETA PO SVOJE. TONE PA 5r VRNF K L>RUŽINI. KAJJ?" A TOLIKO fiOB SI NA6RAL? JEZEŠMARIČKA. SEJ JIH...HOORUUK... Še bVIGNT NE MOREM... HEJ... KAJ JE PA TALE LISTEK: 1000D1T/KS'!! KJE SI SPET BIL?N plAnetARij ljubljanska 91, 1230 Dnmžale. Slovon.a ■ Europa lfil./fax:+-306 61 713-654, GSM: +386 41 713 619 IMI-. ATFII IA1ION STAHJS Wll H MF-.DICINA Al ihMNAHVA THE Of'LN iNTrflNATIONAl UNIVI H.'UIVf-Ofl !;OV['l.LMrNtAFIY MEDICINA STRELEC 22.11. - 20. 12. čas je za korenlte spremembe na vseh pođroCJIh. Potrebno se |e odloćiti ka) bi radi In kaj Je za vas najboljše. Stvari se ne smelo gledati samo iz sedanlega trenutka in prav nlč vas naj ne skrbi glede prihodnosti. Vsak človek ima svoje obdobje rekapitulacije in razmišljanja. Delo In flnance se počasl "vlečeta" na bolje. Pogovorlte se in razčlstite nesporazume s svo|lm partnerlem, ker sta malce zašla drug mimo drugega. vaša iskrenost in direktnost vam bosta pomoćnika. Ne predajajte se depresiji. KOZOROG 21.12.-19.01. Dobro obdobje, če gledate In računate za napre). Ne skušajte presegati svojih zmožnosti In sposobnosti. Svoje posle In finance skušajte obdržatl na zdravih in trdnlh temeljili. Odprite se novim strategljam in možnostlm, saj imate vse prave karte v svojih rokah. Ne podcenjujte se. Samskl lahko spoznajo prav zanlmlvo osebo, katera vas lahko vrže Iz starih tirnlc obnašanla in razmišljanja. Ne računajte In ne planirajte svoja čustva in obnašanje, enostavno se Jlm prepustite. Pazite se prehladov. VODNAR 20.01. - 18.02. uresnlćite svoje ideje in delujte v te| smeri. imeli boste veliko energije In volje, da speljete glavne prolekte. Prišel |e čas, da svoje đolgoletne želje prlpelje na dan. Poslovno se veliko đogaja, ampak Izluščlte samo za vas pomembne stvari, ne Izgubljajte čas. Denarno se obrača In zadovoljni boste s spremembaml. Ne podališujte zveze, katere so ■umrle" po naravni potl. spremenite svoje razmišljanje In delujte kot vas vodi vaša Iskrena notranjost. Kreplte svoj Imunskl sistem. RIBI 19.02. - 2O. O3. Bodlte ođločni pri svojih stallSčlh In preprlčanjlh, ne dovollte, da vas pregovorijo drugače. Poslovno niste nalbolj zadovoljni, imeli boste več pomembnih odiočltev, kl vam odpira-jo vrata lepše prlhođnostl. Prelomnice so na vsakem koraku zato ne hitite. Denar počasl kaplja, za ijubezen Je čudovito obdobje. Samskl lahko naldelo pravo ijubezen. vezani pa uživajte v svoji sedanjostl, Jo negujte In bodlte srečnl. Razmišljajte kako si boste še boli polepšall skupne trenutke. Kakšen dan post bi bil pravi zadetek. Nagradna križanka Gesla, ki jih boste dobili ob rešitvi tokratne križankc, pošljite na naslov: Uredništvo glasila Mengšan, Slovenska c. 30,1234 Mengeš do 8. novembra 2000. Sreča bo med prispelimi pravilnimi rešitvami izbrala 3 nagrajence, ki bodo prejeli nagrade LGM d.o.o.& Gregore, Stara pot 4, in sicer: 1. nagrada: Ura LGM 2. nagrada: barvanje v vrednesti 5.000 SIT 3. nagrada: barvanje v vrednesti 3.000 SIT Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki. Naprošamo vse, ki bi želeli prispevati nagradeza naslednje križankc v glasilu Mengšan, da to sporočite odgovornemu uredniku (GSM: 041 661 517). , LGM d.o.o. & Greg ™ Stara pot 4, 1234 Mengeš Tel.: 72 30 853, Fax: 72 30 854 Obrat Gorenjska c. 20 Te].: 72 30 8 • elekrostatično prašno barvanje • elekrostatično klasično barvanji • fosfati ran je • kromatiranje • jedkanje ore 93 SESTAVIL MARKO BOKALlC ŽELEZ-NIKI, ZNANA IZNOB POSODAZAI RAZVPITI i „„„.,.«, KUHANJE i AM. PROF.; „"j1"*" TUR5KE IKOŠARKAR Mio„.„ TRAVE i (DENNIS) i "Kul™ Crkis strešico SPOLNI CESTNI ORGANI ZAVOJ PRDSVETA IGRALEC NORTON | TELESNA CEVZA ODVOD žolCa nekdanji DELOV FOTOGRAF ŠELHAUS ZVEZDANA MLAKAR SUNKOVitA BOLECINA V MIŠICI ............................. NAJDALJU AFRIŠKA REKA MILANO ............................. FRANC. PEVKA (PATRICIA) GL. MESTO BELO-RUSIJE MEDENO PECIVO .......VODA....... (IZ LATIN.) RIMSKI HAD \ 1 RAČUNAL. OBLIKOV. MATEVŽ BOKALIČ POTEPUH POTONITEV VMEHKO BROZGO ENAKO-PRAVN1H i KONTAKT SOGO- ZVOK DOLOCENE VISINE VGLASBI KRUŽENJE (KRVI ALI DENARJA) GRECORČIC ITAL. MATEM. [GIUSEPPE ŠTEVILO PAJKDVIH NOG KRAJ NAD VIPAVO HROŠC HRASTOV KOZLIČEK DROG Kl nosi kolo fevdalna vaSka skupnost ZDAJ5NJI MESEC KRASTA-VOST, GARJA-VOST OMEJEN Cas upo-Rabnosti ------------------ SLADKOV. RIBA JEZA, RAZ-BURJENJE ŠIVALNI STROJ ZNAMKE SINGER POKALNA TEKMA V KOMBINACIJI SMUKA1N SLALOMA, PRVIČ PRI ST. ANTONU NA ARLBERGU AZIJSKA ŽIVAL ETILEN NORV. SMUČAR (LASSE) .............................. | ! PISEC PRIPOVEDNIH DELVVERZIH 1------------------------------, ZLAHTA KDOR KRADE EDVARD CRIEG GOSPODAR STVENIK ............................. TOASTER L SOPRA-NISTKA i PUSAR POLJSKA DENARNA ENOTA NATEZALE C VAS 2AH0DN0 OD MORAVt NAČE JUNKAR JULIA ROBERTS VRSTA IGLAVCA ZVEZNA i DRŽAVA i NAZAH. : OBALI INDIJE ODRAZ RAZPO-LOŽENJA G1ANNA NANNINI POSLANEĆ ZLSO (MIRAN) karakter stevilka obCana masprotje SOPRANA ZDRAVNIK ZABOLEZ-NJ GIBAL DTOKZAH. OD PAGA SLIKARKA PLESTE-NJAK ..... JAP. SPRINTER (K0D21) TROPSKI USTAVEC JAKOBOV BRAT DVOJCEK KRAJ NAD LIT1J0. NAJDlSde SITULE ............................ OZNAKA BENETK IGRALKA TURNER DVO-VRSTlCNA KITICA PODREDNI i VEZNIK PRIPRAVA ZAODKLE-PANJE grška PRES-TOLNICA ............................. GLASBENI INTERVAL, KIOBSEGA 3ST0PNJE IMEVEČ PASJIH PASEM ............................. fVELt kprijefen naTcup Moška jakna s snemljivo podlogo 1 12.700 SIT Ženska bunda 14.590 Sit Moški polpuli 5.490 SIT Ženski puli 5.490 sit Ceno vwjO|O do prodaje zalog. Vse cene so v SIT z vključenim DDV. Napake v tisku so možne. Moške hlače 7.690 sit Benske hlače -'elastične 8.190 sit S V eW tT^CNska drutbo AA.. Domiale, Uub\\ansWo 64