Pred letom dni smo zapuščali svoje domove in se podajali
na pot begunstva.. Marsikaj je drugače prišlo, kot smo takrat pričako
vali. Tudi k a  gledamo v bodočnost in ugibljemo, kakšna bo naša usoda,
se utegne marsikaj čisto drugače obrniti, kot zdaj pričakujemo.

Ko za obletnico našega, begunstva gledam dogodke za nami
in skušam uganiti, kaj bi nam utegnila prinesti bodo&nost, mi prihaja¬
jo takele misli;

^ Ali ni svet kakor Velika božja, njiva? Gospodar - Bog - jo

9 obdeluje in rahlja, kakor le on ve in zna, bolje kakor vsak izkušen
kmet in vrtnar. Z ljubeznijo seje, sadi, neguje, pleve, ruje, presaja,
zaliva, okopava in potrpežljivo belca, da rastline razcvete, ob r ode in e *
dozore. In ko dozore, jih skrbno obesi v kozolec, da se posušo, in k*
so suhe, jih spravi v svoj nebeški hram. Tiste pa, ki ne obrode in ne
dozore sadu, poruj e 'in zmeče na gnoj, da vzamejo konec pod nogami krav
in volov, ki hodijo na pašo.

Svet je velika božja njiva. Ljudje so rastline, ki pod
varstvom na njej r.asto, cveto in zore.

?fi smo rastli na lepo obdelani gredici, ki ji je Slovenija
ime. Božji vrtnar je skrbel za nas kot za sv*je največje ljubljence.

Piidno je- plel, okopaval, privezoval, uravnaval, in &e je bilo treba,
je včasih tu pa tam tudi oš&ipnil kak vrh, ki je zdivjal. Ničesar nam
ni manjkalo, ne sonca, ne dežja, ne toplih sapic, ne božajočih rok.

Pa se je božji vrtnar domislil, - kdo bi mogel povedati,
zakaj in čermi? - na slepo je segel v slovensko gredico, , izruval prve
sadike, ki so mu prišle na- roko, in jih presadil na daljni tuji svet,
kjer drugačno sonce sije in drugačen veter veje kot na domačih gre-

• dah. Snega jc vtaknil tukaj, drugega tamkaj, karsikod je zemlja pusta
in neobdelana, drugod je samo šcavje in plevel, da ne vidiš iz njega.
.Duši te, manjka ti zraka, manjka ti sonca. Srce se potaplja v domo¬
tožju po toplih domačih sapicah.

Tako nas 'je božji vrtnar presadil in porastaknil po tujih
gredah. Tukaj naj bi sedaj nekaj basa rastli, cveteli in sadove'rbdili.
Kako bo s nami? Ali se bomo prijeli? Ali pa morda oveneli in se p6su¬
šili. Ali bomo rastli in cveteli, ali pa morda samo životarili in hi¬
rali. Ali bomo delali in se pripravljali za prihodnje dni, ali pa bomo
roke križem, držali, godrnjali, kritizirali in vzdihovali za tem, kar
je bilo?

Ko je veliki ljubitelj mladine sv.Janez Boško začenjal
svoje apostolsko delo med mladino, so njega in njegove dečke preganja*
li iz kraja v kraj. Ko si je za silo uredil, že sc ga gnali proč. Pa
ni nič tarnal In nič godrnjal, marveč se je takole tolažil: "Da zelje
dobro obrodi, je treba sadike presaditi." Dogodki so pokazali, da je
imel rc:av.

Tudi nas je Bog določil, naj postanemo, krepko in odpom«
sadike v njegovem vrtu. Zato nas je presadil in nas bo morda še presa¬
jal, da se utrdimo in zrastemo v take mladike, kakršne nas h#če imeti,
|bn/,da s nami doseže svoj namen,

lty > *

Štev. 91. mr'  11 «1

"Domači glasovi, 9.maja 1945.

I. Begunec;

II. Begunec;

III. Begunec;

I. .Begunec;

f

II. Begunec:

Domovina

Ali umiramo? Razkropijeni.na vse kraje sveta’
•napetih rKr-n lov^o vonja pomladnih
noči so nar dolge, vsak roma čo’vv . l v  *'**"
VSO noč« po kolenih, dokler vsak £&&&&,
ka.ro smo. navezani na svojo zeki-k *

.j  * ■ -  »j ... ^

fbooj sadlša..e so’Breskve s naAlk o^ai
• imi'.a  sc .vi.'i'dlfc pop j c .'iC; 0 'S "j_ . • *

6r&.-m vse r.a *

ui ne ■'ovi

e sest:

z jutraj ■ Bolan sem od sanjo-etlh. ra-^re.
c.osovrjia.

I)& "■ L'.U.!UV.-iaj

V) O r r—■ - T- h ^

Gara

ime

v Di egu

žoln

vi dan vrč močnega vini -
i majo! la grenka od pelina,

t

t  dane I

kV s hano,

sem ie bajto m nestj veji.,]9,
s p  enoto, l es ' r ?  e
salo li 1 -"-. ko ; l.tvj... no o.’.

vsako noo.njenc

'Oics me evo,
■ >

Z  grmita sem jaz, ki pr
pognal korenine je sr
A od-'... , tu ••■_■ tujini.

Cl ;■

1 -,-U

-p -?

& Drr.i

Ut Ig -:P
pa zs.č:i;;
stegnem ro
pa ni

da hi

d° dekla
liotaoe.

f?m vse čare,

L  Ouiga.

* em o kr v  c,
ker ro6i66a,

'!• voz križižfea,
i- .c,
zn -"  . >,•:>

r.... grenko, rg.

ct..;„ vi> . 1 .

ra T.C|j-o I — ,■ ••; J .~  'K-'''""'’

_ v h . d, -ti- .- O u •

\ r  L-. v '&  *3TE j

•\na r r :a,:*

5

Dom j. t' le dom, tujin.. •• v v j; mg
prcor-di. Girico na (z j. j. m  z t .o,-
nazaj uretunela kou^s.;, :./■ goro •
smrt Manjo sta vit i-- i.Oj..i^s,

Siki im. vas, kake hrepenite,

(tako je stal Može s x a gori neko h.
objemal dež. el 6 oh c juh oBerpfe,
a vanj o ni. stopil n.rko.r. j

ti

a >. jtndar trpim,

Vaš enoj, ki sam ga pili, me tiho skeli,
namaka, grenko st mi peliki,
do vseh. 0.1  Via rada, a- dal.e6 ste mi,
le v sanjah sem se - domovina.

Iztok.

Štev. 9l.

- Domači 'glasovi,

Stran 3.

ncja

1946.

Dosti je na nebu zvezo.,
dasti je na zemlji cest!
vsy.lca zvezda nas spozna,
na vsaki cesti srro domar
brez doma.

ilhe, svetle so zvezde,
tihe bele so cestej
trudno tožen je nas vzdih,
ki- gre do njih, ki gre po njih-i
brez doma!

Eno’ sonce i w a nebo.-
radi eno bi cesto,
da bi pripeljala nas
spet nazaj v domačo vas;
do doma!

Joža Lovrenčič.

" DUNAJSKA MLADINA DRUGAČE NI-
SII KAKOR RDEČI SOLSLI d VRT".- V
znak protesta proti odločitvi du¬
najskega šolskega sveta, ki je vr¬
gel križ iz javnih šol, je katoli¬
ška šolska vladina jiana ja. priredila
v votivni cerkvi, *er ss je zbralo
kakih 5.CC0 fanta in deklet. Vero¬
učni profesor dr.Hesse je govoril
mladini in v imenu katoliške mla¬
dine zahteval križ v dunajske šole.
Govornik je dejal, da zadeva ni po¬
litična, ampak verska, da je Dunaj
krščansko mesto, naj bodo njegovi
prebivalci politični kakor koli u-
smerjeiir, V tem slučaju odloča
verska večina in ta zahteva križ v
šolali. - Škofijski mladinski vodja
Richter je pozval mladino, naj v
prihodn-j-ir tednih,mesecih pomaga
prinesti kriz spet nazaj v šole in
naj bo pri tem pogumna in odločna,
pripomnil je, da je ta shčd Ril le

uspeh ustne propagande in da s«,
navzoči le del dunajske katoliške
šolske mladine, ki odločno prizna¬
va križ, ("Volkszeitung 17  od 4.V.).

PROSLAVA 1»MAJA.- V Moskvi je
bila proslava - kakor poroča "Asso¬
ciated Press" - povezan z veliko
vojaško parado. Vrste tankov, naj¬
modernejših topov in napadalnih
ero.Šij so šle skozi kilometre . *kra»
-šenih cest. Sovjetski radio je ves
čas oddajal Stalinovo dnevno po¬
velje, ki obljublja politiko miru
in varnosti, enakosti'in bratstva
med narodi. Za okrasitev Moskve za
1. maj so iz Holandske naročili
25--.000 tulipanov, narcis in lilij-.

(S alzkurger Rachrichton od 3 * V. 46,)

OGROMKa  EKSPLOZIJA IRI id;RU¬
DE RG t J . - Ameriške tehnične čete
preiskujejo vžroke cele vrste ek©-


Štev.91.

.Stran 4.

Domači glasovi,

plosij, ki so trajale vso noč na
nedeljo v Feuchtu pri Nurnbergu.U-
gotovili so, da je od 25.000 ton
zaplenjene nemške municije šlo pri¬
tlično 15.000 ton v zrak. Za raz-
trelitev 173 vskladišcenih V 2
borat in druge' municije tega skladi::
dišča so predvidevali več mesecev.

V 15 km oddaljenemu Nišrnbergu je
zra6ni pritisk zdrobil mnogo šip..

Del municijskega skladišča je bil
v nedeljo še tako zavit v dim, da
je bilo nemogoče, natančno ugotovi¬
ti nastalo škodo. ("Salzburger
Nachrichten" od 6.5.1946.)

BELGIJA SE PRIZNAVA K ZAPABU. .

V neki debati o zunanji politiki je
belgijski zunanji minister Spaak
pred parlamentom izjavil, da se
Belgija priznava k anglosaksonskemu
svetu in demokraciji, ker da je v
tej utemeljena prava svoboda. (SaLz-
turger Nachrichten od 6.5.1946.)

PARIŠKA KONFERENCA, Ameriški
zunanji minister Byrnes se stalno
trudi, da bi preprečil razpad kon¬
ference, toda ozračje postaja iz
dneva v dan bolj napeto in mod bri¬
tansko ter ameriško delegacijo je
bolj malo optimizma, čeprav Fran¬
cozi, ki igrajo vlogo posredovalca,
še vedno upajo na zedinitev. (Volks-

zeitung, od 6.5*1946.)

* . .

JUGOSLOVANSKI MINISTER ZA
SODSTVO je odklonil prošnjo nekega
ameriškega advokata, ki se je pro¬
stovoljno javil, da se udeleži pro¬
cesa proti Kihajloviču. Ministrstvo
je odgovorilo, da je obtoženec pro¬
ti tenu. ("Salzburger Nachrichten"
od 6.5.1946.)

PORENJE HOČE KRŠČANSKE SOLE.E
Britanske zasedbene oblasti so pri¬
volile v volitve, da prebivalstvo
Porenja izreče svoje mnenje, ali
naj se ustanove verske šole. V Kdlnu
je 76.4'/c ljudi glasovalo za verske
sole. V Diifieldorfu je od 28.000 vo-
Lilcev glasovalo za verske šole
skor.o 20.000.-- V okraju Dienslaken
se je izreklo 69$ katoličanov in
68 $  'evangeljskih vernikov za kr¬
ščanske šole. Prav tale® se. je v
mestu Bonn izjavilo v istem smislu

9.naj a 1946.

več.kbt 90$  katoliških in 70 $
evangelijski h  upravičencev. Do-
čim je okraj mesta Bonn glasoval
skoraj 100$ za uvedbo verskih
šol. (Informations M en st od-17.
aprila 1946.)

TUDI ARGENTINSKI KATOLIČANI
POMAGAJO. New/oršk\ radij o je po¬
ročal, da je argentinska Kato¬
liška akcija na papežev poziv,'po¬
magati stradajočemu prebivalstvu,
sklfinila organizirati zbiranje
živi. jenskih potrebščin, katera
naj se v prvi vrsti pošljejo ev¬
ropskim držav ar?.

PRISELJENCI IN BEGUNCI. Pod¬
odbor: Oragnizacijc združenih na,-J|
rodov za begunce in prešel j enee ^
je 2. t.m. z 12 glasovi proti 6
dva sta se vzdržala glasovanja -
sklenil, da bo nova organizacija
prevzela skrb za begunce in pre-
seljence, bo pa izven Organizaci¬
je Združenih narodov. Ta predlog
.je stavil zastopnik Združenih dr¬
žav, podprle so ga Sovjetska zve¬
za in slovanske države. Protinjč-
mu je bil Sir George Rendel. za¬
stopnik britanske vlade,ter Av¬
stralija, Kančda, Libanon in Ni¬
zozemska; Francija in Belgija sta
se vzdržali glasovanja. Ta sklep
je rezultat ve6-dnevnih debat.

Kako bo nova organizacija sestav¬
ljena in kakšen bo njen namen, bo
treba še določiti. Vse te sklep^
pa mora še potrditi socialni pod-,
odbor Organizacije Združenih na¬
rodov. ("British Mcrning News" od
4. maja 1946. )

ZDRUŽENE DRŽAVE NE-BODO VEČ
PODPIRALE PRESELJENIH OSEB. Kakor
je^javil londonski radio,je ame¬
riška vojaška vlada v Nemčiji raz¬
glasila: Preseljene osebe, ki po
15 . 7 maju ostanejo -v ameriški coni
Nemčije, ne bodo prejele 1  nobene
podpore več od ameriških .oblasti.

Po 15 maju bodo preseljene osebe
dobivale le še isti delež kakor
nemško civilno prebivalstvo.

UMRL JE g.Janez Zabukovec,
duh.. »vet,  —župnik v Kom endi.