] PROBANKA PE KRANJ Koroška 1, tel. 04 / 280 16 00 Del. čas: 9.-19., sobota 9.-13. ure SALON PREDOSUE 34 - Kranj TEL: 04/2341-110 SALON LJUBLJANA - Črnuče Pot k sejmišču 32, (meganirket živiu) TEL: 01/589-7480 NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR ZA KOMPLETNO OPREMO VAŠEGA DOMA Gorenjska Banka http://www.gbkr.si *^ ELEKTRONSKA BANKA Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 101 - CENA 210 SIT (13 HRK) Kranj, petek, 28. decembra 2001 Naj vam leto 2002 prinese zdravje, srečo in veselje, vam želimo iz uredništva Gorenjskega glasa Foto: Tomaž Štular Prihaja evro V 12 državah Evropske unije, ki so hkrati tudi članice evropske gospodarske in denarne unije, bo 1. januarja 2002 v veljavi skupna denarna valuta evro. Nanjo so se te države pripravljale že nekaj časa in v poslovnem svetu jo kot obračunsko enoto tudi že dobro poznajo. Čez nekaj dni pa bodo ljudje dobili v roke evro gotovino in potem bo ves denarni promet v teh 12 državah tekel le še v evrih. Nacionalne valute bodo sčasoma umaknili iz obtoka, uporabljati jih bo mogoče le še do konca februarja, zamenjati pa do sredine leta, skratka evro bo postal edina zveličavna valuta. Slovenija je za zdaj šele kandidatka za članstvo v Evropski uniji in kakor kažejo razmere, utegne k uniji pristopiti leta 2004. Najmanj dve leti od pristopa pa bo še trajalo, da bo izpolnila merila, po katerih lahko uvede skupno evropsko valuto. Več kot štiri leta imamo torej še čas, da se pripravimo na evro. Kljub temu pa bo imela uvedba evropske denarne valute tudi na nas velik vpliv. Že doslej smo namreč kot mersko enoto pogosteje kot domači tolar uporabljali nemško marko, v tuji valuti tudi varčujemo, pogosto gremo po nakupovalnih poteh v sosednji Avstrijo in Italijo, potujemo in počitnikujemo v tujini. Zaradi vsega tega se bomo morali tudi Slovenci navaditi na evro. V zadnjih mesecih smo o njem lahko že veliko slišali, videli in prebrali. Z različnimi zloženkami o evru nas zasipajo banke, v večjih bančnih izpostavah so celo organizirali informativne dneve, ko so na naša morebitna vprašanja o evru odgovarjali posebej usposobljeni informatorji. Devizne varčevalce so obveščali o tem, da bo njihova sedanj valuta po novem letu avtomatično preračunana v evre, ne da bi bilo treba za to kaj plačati, imetnikom deviz "v nogavicah" pa so polagali na srce, naj tuji denar čimprej naložijo na devizne račune, da ne bodo imeli z njim po novem letu sitnosti, pozneje pa tudi stroškov. Toda ljudje smo pač ljudje in se zganemo šele tedaj, ko neka stvar postane neobhodno dejstvo. Tako si je namreč mogoče razlagati prednovoletne vrste v bankah in gnečo v menjalnicah. • Danica Zavrl Žlebir Najboljša sta Bikarjeva in Hauptman Nevarni prehodi za pešce Na predbožični večer je voznik osebnega avtomobila do smrti zbil peško na označenem prehodu na cesti med Škofjo Loko in Godešičem. To je letošnja že 23. smrtna žrtev na gorenjskih cestah, kar je sicer dve manj kot v celem lanskem letu. Ljubljana - Atletinja Alenka Bikar in kolesar Andrej Hauptman sta najboljša slovenska športnika leta. Tako smo odločili člani Društva športnih novinarjev Slovenije, ki smo v tradicionalni anketi kot najboljšo ekipo v igrah ined vsemi izbrali nogometno reprezentanco Slovenije, kot najboljšo ekipo v individualnih športnih panogah pa veslaški četverec brez. krmarja v postavi Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog. Slavnostna podelitev nagrad je bila minulo nedeljo zvečer v Cankarjevem domu v Ljubljani, še prej pa je športnike in športne funkcionarje v veliki dvorani predsedniške palače sprejel predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Prav tako so športniki in njihovi trenerji prejeli priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. • V.S., foto: Tina Doki sta čez prelaz Vršič, na mejnih prehodih Ljubelj, Korensko sedlo in Jezersko pa je bila v sredo zvečer obvezna uporaba verig, medtem ko je bila na avstrijski strani Jezerskega prepovedana vožnja za tovorna vozila in avtobuse. Zaradi pričakovanih nizkih temperatur in novih padavin, ki so napovedane za leonec tedna, bo verjetno največ preglavic povzročala poledica, zato ni odveč opozorilo vsem udeležencem v prometu naj se na vožnjo ne odpravljajo brez ustrezne zimske opreme in naj jo prilagodijo razmeram. • Matjaž Gregorič, foto: Tina Doki OBL'C NAREDI SAM NAREDI SAM OBLČ. D.0.0. UL. MIRKA VADNOVA 14 SLOVENIJA 4000 KRANJ TEL. 0038(6)42015030 FAX 0038(6)42015042 E-POŠTA: oblc@s5.net V predprazničnih dneh je v središču Kranja vladal pravi prometni kaos, z mestnih vpadnic do središča se je pločevinasta kača premikala tudi do pol ure. EKOLOŠKO KURILNO OLJE ECO O/iL 04 531 77 00 PROMOČIJSKfCENE DO 31.12. 2001 EOC d.o.o. PE LES INA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. Stanje na gorenjskih cestah torej še zdaleč ni zadovoljivo, saj je smrtnih žrtev kljub naporom po-licstov še vedno preveč, hudim posledicam nezgod pa pogosto botruje neprevidnost voznikov in tudi pešcev. Tako je bilo tudi pri zadnji nesreči s smrtnim izidom, ki se je zgodila v ponedeljek na regionalni cesti med Škofjo Loko in Godešičem v bližini križišča za Hafnerjevo naselje in Suho. Življenje je izgubila 64-letna peška A.G. iz Škofje Loke, ko je na predbožični večer na zaznamovanem prehodu prečkala cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal iz smeri Škofje Loke s škodo favorit 29-letni T.P. Kljub močnemu zaviranju (na cesti so policisti odkri- li dobrih 16 metrov dolge sledi), je avtomobil s sprednjim levim delom zadel peškb, ki jo je vrglo na pokrov motorja, z glavo je udarila v levi spodnji kot vetrobran-skega stekla, nato pa jo je odbilo naprej po vozišču. Poškodbe so bile tako hude, da je ponesrečen-ka med prevozom v Klinični center umrla. Odsek ceste je bil zaradi prometne nezgode v ponedeljek zvečer zaprt med 19. in 21. uro. Drugo letošnje resnejše sneženje na gorenjskih cestah ni povzročilo večjih prometnih težav in zastojev. Največ snega je zapadlo v Zgornjcsavski dolini, medtem ko je bila bela opojnost v nižjih predelih prizanesljivejša do cestarjev. Ti so se že v dopoldanskih urah, ko so se snežinke ponekod še mešale z dežnimi kapljami, začeli s posipanjem, v popoldanskih in večernih urah pa tudi s pluženjem. Za ves promet je zaprta ce- d.o.o., Grajska c. 11, Bled UGODNE CENE kurilno bije, premog, drva 'S 04/5745-230 9770352666025 IZ POLITIČNIH STRANK Deset let slovenske ustave Vladna novoletna darila Branko Grims, državni svetnik, SDS George Bernard Shaw je imel prijeđi rad mir. Šef strežbe ga je v restavraciji vprašal: "Med vašo svečano večerjo bi naš orkester z veseljem izpolnil vašo željo, če nam jo boste le zaupali?" Shaw je bil kratek: "Igrajo naj domino!" Pred Šilvestrovim imajo državljani razlog več za nakupe. Drnovškova vlada jim je namreč ob novem letu pripravila cel kup "novoletnih daril", s katerimi bo krepko posegla v že tako plitve žepe povprečnih ljudi. Prvo presenečenje bo dvig davkov. Z dvigom davka na dodano vrednost bo vlada postavila sončno stran Alp med najbolj obdavčene v Evropi. Pri tem je potrebno opozoriti, da tovrstni davki veljajo za ene najbolj asocialnih obremenitev, saj prizadanejo tudi tiste z najnižjimi dohodki in prav te v bistvu sorazmerno najbolj. Seveda lahko stavimo, da bodo trgovci po novem letu izkoristili dvig cen zaradi povečanih davkov tudi zato, da jih bodo še dodatno "zaokrožili" navzgor. Dober dan inflacija in zbogom Maastrichtska merila... Dvignile se bodo tudi trošarine in še na nekaterih drugih področjih bo država krepko "pristavila lonček". Glede na neracionalno porabo denarja davkoplačevalcev s podeljevanjem stomilijonskih zneskov nepovratnih sredstev s strani Drnovškove vlade, ima v tem pogledu minister za finance kar ustrezen priimek. Stara modrost za aktualno domačo rabo: Boj se Da-najcev in ministrov sedanje vlade, tudi kadar prinašajo "novoletna darila"... Seveda pa vlada pripravlja še drugačna presenečenja. Zatrjevanje predstavnikov LDS o tem, da "koalicija še nikoli ni tako dobro delovala ", je dobro vzeti kot ne preveč posrečen poskus vnašanja humorja ■ na politično sceno. Jeseni so se namreč zaradi notranjih nesoglasij zrušili že skoraj vsi ključni projekti sedanje vladne koalicije. Dokončno je padel predlog novega poslovnika in s tem praktično že tudi možnost horukarskega poseganja v ustavo, kot ga je predlagala vlada. Hvala Bogu (in opoziciji* ter še posebej tistim članom SLS, ki so zmogli reči ne nedemokratični vsebini vladnih predlogov)! Predkongresni boji v LDS se očitno končujejo z odrivanjem nekdanjih Demokratov. Drnovšek je ministra Rupla že pred časom pustil na cedilu, ko je ta opozarjal na očitno hajko v javnih glasilih proti vključitvi v zvezo NATO; sedaj pa se bodo v vrhu LDS (začasno?) znebili še ministra Bavčarja, ki bo odšel na čelo lstrabenza. Če bi podeljevali nagrade za najbolj absurdno smešne izjave, bi jo zagotovo ob tem dogodku moral prejeti g. Janko Kosmina, predsednik uprave lstrabenza. Prihod g. Bavčarja kot ministra Drnovškove vlade in hkrati podpredsednika LDS na čelo lstrabenza je pospremil z izjavo, da v Istrabenz nikoli ni in ne bo posegala politika... V državi, v kateri sije (kontinuitetni) del politike povsem podredil gospodarstvo, se očitno pričakuje, da bodo državljani pogoltnili resnično že prav vsako neumnost. Odveč je poudarjati, da na izjavo g. Kosmine ni reagiral niti en osrednji slovenski medij. Slovensko stopnjevanje: cenzura, samocenzura, "neodvisna" uredniška politika... Tako kot na nacionalni televiziji, kjer je za prispevek, ki je bil nekritično naklonjen neki italijanski banki, poskrbel novinar, ki je bil skupaj z delom urednikov pred tem po poročanju medijev na izletu kar na stroške prav te banke; njegova žena pa menda "naključno" dela v podjetju, kije vpleteno v posel te banke na slovenskih tleh. O spoštovanju novinarskega kodeksa na nacionalki raje kdaj drugič. Odgovorni urednik informativnega programa televizije pa menda še vedno ne razume, zakaj na TVS kroži šala, po kateri bo Slovenija kmalu edina država, v kateri bo vrečka za določene težave obvezna pri vožnji z letalom in gledanju informativnega programa televizije. Vse skupaj seveda postavlja v pravo luč naveze med gospodarstvom, osrednjimi javnimi glasili in vladnimi politiki, ki jih, kot kaže primer Bavčarja, niti skrivali ne bodo več. Za tistega, ki hoče videti, je situacija jasna. Tudi to, zakaj se (stari) del politike na sončni strani Alp panično boji vstopa Slovenije v mednarodne integracije, še posebej v zvezo NATO, ker pač ta zahteva spoštovanje določenih demokratičnih standardov. Zlasti na področju javnega obveščanja, saj je dejanska (neovirana) dostopnost do korektnih informacij pogoj za vzpostavitev sleherne demokracije, vredne tega imena. V teh dneh so državljani - večinoma v družinskem krogu - praznovali Božič, nato Dan samostojnosti in kmalu bo tu že Novo leto 2002, v katerem jim iskreno želim miru, zdravja in sreče. Če pa bi ljudi vprašali, kaj naj vlada še stori do novega leta, pa bi glede na (tudi jedrske) izkušnje zadnjih dni najbrž mnogi dejali, da bo še najmanj škode, če ministri igrajo domino. Ali pa, po Gorenjsko, vsaj vržejo kakšno dobro partijo taroka. Pravila sodelovanja med državo in državljani Sedanja slovenska ustava je bila sprejeta 23. decembra leta 1991 in je bila trikrat spremenjena. Sedaj so napovedane njene temeljitejše spremembe. Ustavni strokovnjaki in pisci sedanje ustave svarijo pred naglico. Ljubljana - Državni zbor je konec preteklega tedna dostojno proslavil deseto obletnico pomembnega državotvornega dejanja -sprejema nove ustave Republike Slovenije 23. decembra leta 1991 v tedanji tridomni skupščini. Čeprav so takratni graditelji samostojne slovenske države načrtovali, da bo nova ustava sprejeta že leta 1990, pred ustanovitvijo države, je bil vrstni red postavljen na glavo. Osamosvojitev je bila storjena na pravni podlagi, na dopolnjeni stari ustavi in po osamosvojitvenih zakonih, sprejetih v skupščini, leta 1990 s plebiscitom in šest mesecev kasneje z vojno. Ustava pa je bila sprejeta leto po plebiscitu, ko je slovenska država že delovala. vendar ne avtoritativen način. Zato je po mnenju dr. Franca Bučarja ustava nedotakljiv dokument. Z vsako spremembo so zato ogroženi temelji družbenega soglasja. Nekatera področja, na primer lokalna samouprava in načini odločanja, leta 1991 niso bila primerno obdelana, kar pa ne ovira reševanja sedanje aktualne problematike. Devetdeseta leta smo Dr. Miro Cerar, profesor in pravni svetovalec državnega zbora, in Jožica Velišček, generalna sekretarka državnega zbora sta predstavila javnosti nad 1000 strani obsegajoči zbornik vseh razprav, ki so potekale v različnih skupinah in v komisiji za ustavna vprašanja v letih 1990 in 1991. Na pogovoru, v katerem so sodelovali pisci sedanje ustave, so bili razgrnjeni zanimivi pogledi na sedanjo ustavo in na pobude za njeno spreminjanje. Do slednjega in še posebej do spoštovanja ustave so bili govorniki kritični. Dr. France Bučar, predsednik takratne skupščine in predsednik komisije za ustavna vprašanja, po mnenju večine najzaslužnejši za nastanek in sprejem ustave, je ponovil dejstvo, da smo naredili državo brez ustave, vendar zakonito. Kasnejša ustava pa je bila dogovor in okvir za delovanje družbe in države. Bistvo vsake in tudi naše ustave je določiti okvir sodelovanja med državo in državljani, začeli z demokracijo, je menil dr. France Bučar, danes pa se zlasti v odnosu med vlado in parlamentom kažejo primeri avtoritarnosti. Dr. Peter Jambrek je opozoril na zanimivo sosledje dogodkov, ki so pripeljali do nove ustave in države ter razmišljal o slovenskem ljudstvu, slovenskem narodu in državljanih Slovenije. Po mnenju dr. Toneta Jerovška je ustava dokument trajnih vrednot, spreminja pa se lahko le v demokratičnem okolju in v stabilnem političnem sistemu. Obstoj parlamenta in drugih institucij še ne pomeni, da vladata v neki državi demokracija in stabilen politični sistem. Ugotovil je, da v Sloveniji ustavne pravice nimajo zagotovljenega varstva zaradi prepočasnega odločanja sodišč. Kritiziral je hitrost in nepremišljenost pri dosedanjih spremembah ustave. 68. člen, ki je dovolil tujcem nakup nepremičnin, je bil spremenjen prehitro. Druge države, kandidatke za vstop v Evropsko unijo, se smejo sedaj tega lotevati diferencirano. Tudi sprememba 80. člena, v katerega smo zapisali volilni sistem, se mu ne zdi dobra. Boji se, da bo ustava po sedaj predlaganih spremembah slabša, kot je danes. Ivan Bizjak, minister za pravosodje je ob sedanjih predlog spremembe ustave dejal, da jih vlada predlaga, vendar se do njih ni politično opredeljevala. Odmevna je bila razprava dr. Ti-neta Hribarja. Opozoril je na nastanek evropske ustave, v kateri mora tudi Slovenija najti svoje mesto in se na njeno nastajanje in sprejem ustrezno pripraviti. Predlagale je ustanovitev posebne delovne skupine, ki naj bi delala sočasno s sedanjo komisijo državnega zbora za ustavna vprašanja. • Jože Košnjek Hitreje do gradbenega dovoljenja Sedaj sta potrebni lokacijsko in nato še gradbeno dovoljenje, po novem pa bo zadostovalo le gradbeno dovoljenje, za enostavnejše zgradbe pa dovoljenje splohr ne bo potrebno, ampak le prijava začetka del ali enostavna dokumentacija. [GLAS Naročniška akcija 2003 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2002; ali celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do vključno 31. januarja 2003. leta; ali: dva reklamna artikla Gorenjskega glasa + eno luksuzno knjigo iz naše založbe. Novega naročnika sem pridobil(-a): Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ GLASOV IZLET po izbiri do 31. januuarja 2003, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za_trimesečje 2002 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ dva reklamna artikla Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM fflMmflgmGLAS za najmanj eno leto Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2003" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO tri mesece po prejemu tega naročila. In zgolj v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GREGOR REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMI naročili v "Akciji 2003", pa bomo prav tako namenili nagradni GLASOV izlet po izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2003. Ime in priimek: Naslov:......................... Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. decembra 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz "Akcije 2003" ne veljajo. Izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj po prejemu izpolnjene naročilnice bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 04/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GREGOR. Ljubljana - Vlada je na zadnji letošnji seji sprejela predloge nekaterih zakonov, ki urejajo urejanje prostora in graditev objektov. Novi zakon o urejanju prostora bo, potem ko bo sprejet v državnem zboru, razmejil pristojnosti na področju urejanja prostora med državo in občinami ter uvedel regionalno raven prostorskega načrtovanja na principu partnerstva med državo in občinami. Skrajšan bo postopek sprejemanja prostorskih aktov. Molk pristojnega organa se bo štel kot soglasje. Občine se bodo lahko hitreje odzivale na razvojne potrebe. Predlog zakona uvaja tudi nove instrumente prostorskega urejanja, na primer urbanistično pogodbo, s katero se bosta lahko investitor in občina dogovorila za izvedbo prostorskih ureditev, kar bo omogočalo hitrejše vlaganje v objekte, ki so javno koristni. V takih primerih se bo lahko sprejel pogojni lokacijski načrt z znanimi udeleženci ter odloženim rokom njegovega izvajanja. Po novem zakonu bodo morali pristojni organi dajati lokacijske informacije s podatki o namenski rabi določenega prostora. Novost bo možnost vključevanja zasebnega kapitala v opremljanje zemljišč za gradnjo. Vlada pričakuje, da bo novi zakon omogočil strokovnejše prostorsko načrtovanje. Ko bo novi zakon sprejet, bodo nehali veljati sedanji zakoni o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, o urejanju prostora in o stavbnih zemljiščih. Vlada bo predlagala državnemu zboru v sprejem tudi zakon o graditvi objektov. To je že dolgo pričakovani in napovedovani za- kon, ki bo poenostavil postopke in skrajšal čas od vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja do izdaje gradbenega dovoljenja in po končani gradnji uporabnega dovoljenja vključno z vpisopm novega objekta v zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Po sedanjih predpisih je najprej potrebno lokacijsko in nato šele gradbeno oziroma enotno dovoljenje za gradnjo. Po sprejetju zakona, predvidoma prihodnje leto, bo tudi v Sloveniji tako kot v večini držav razvitega sveta za gradnjo potrebno samo gradbeno dovoljenje. Za enostavnejše objekte dovoljenje ne bo potrebno, ampak bosta zadostovala le prijava ali načrt gradbenih konstrukcij. Pomembna novost predlaganega zakona je nova določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Sedaj so to vsi sosedje. Po novem bodo stranke v postopku razen investitorja samo še last- niki zemljišč in objektov ter imetniki drugih stvarnih pravic na teh nepremičninah v vplivnem območju objekta. Soglasje mora biti izdano v 8 ozroma 30 dneh. Če v tem ni soglasja ali utemeljene zavrnitve, se bo štelo, daje soglasje izdano. Novost bo tudi možnost začetka gradnje pred pravnomočnostjo gradbenegsa dovoljenja, vendar po njegovi dokončnosti. Zakon bo omogočil še posebej skrajšan postopek za vse objekte javne infrastrukture. Na novo bodo opredeljeni tudi posamezni pojmi. Evropa ne pozna izrazov, kot so objekt, naprava ali drug poseg v prostor, ampak le stavbo in inženirsko zgradbo. Med slednje ne sodijo samo ceste, mostovi in železnice, ampak tudi rudniki, pokopališča, parki in podobno. Klasifikacijo objektov bo določila vladna uredba, izdana na osnovi tega zakona. • Jože Košnjek Srečanje upornikov Poljane - Za uvod v jubilejne 45. prireditve Po stezah partizanske Jelovice, ki bodo organizirane v počastitev 60-letnice Poljanske vstaje in 60-letnice boja v Dražgošah, sta borčevski organizaciji v Gorenji vasi in Poljanah in komite za organizacijo dražgoških prireditev priredili v nedeljo v Poljanah srečanje prvoborcev, borcev in udeležencev Poljanske vstaje. Na srečanju v Lovskem domu so predstavili najnovejšo knjigo Ivana Jana o Dražgošah, kulturni program pa so pripravili učenci poljanske osnovne šole in citrar Marjan Beton. Udeležence srečanja, med katerimi so bili tudi Vinko Hafner, Sveto Kobal in podpredsednik Zveze borcev Slovenije Jože Božič, so nagovorili Jože Božič, Jože Šubic v imenu borčevske organizacije iz Poljanske doline in Zdravko Krvina v imenu organizatorjev dražgoških prireditev. Dražgoške prireditve se bodo nadaljevale po novoletnih praznikih. V Planinskem društvu Škofja Loka tudi vabijo na tradicionalni in najzahtevnejši pohod Po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni v Dražgo- še. .J.K. . ' JS Ha . rti* Kako se bomo poslovili od starega leta Ko pride polnoč, ko gorijo le še sveče V številnih gorenjskih občinah se bodo poslovili od starega leta na mestnih trgih, kjer so meščanom pripravili silvestrovanja na prostem in ognjemete. V Preddvoru bodo v jezero potopili smrečico, na Bledu bo 1. januarja veliki gala koncert, v Kranjski Gori bodo igrali Gregorji... Silvestrska noč v hotelih od 16 do 26 tisoč tolarjev na osebo. Za srečo vrzite rajši kakšen star čevelj čez ramo, tako kot so ga metali naši pradedje, ne pa petarde pod noge in v žepe sosedov in prijateljev. Kranj - Staro leto se bo kmalu poslovilo, mlado leto 2002 bo prišlo. Gorenjska ga bo v večini slovenskih občin pričakala z veselim nazdravljanjem na mestnih trgih, v hotelih, v planinskih kočah in drugih veselih družbah, marsikatera družina pa ga bo pričakala doma, v varnem zavetju svojega doma in ob sorodnikih in znancih. Navade in običaji se tudi za novega leta dan hitro spreminjajo. Kje so že tisti časi, ko so naši pradedje prav ob praznikih ob koncu leta obujali številne obrćdne navade in ljudske vraže. Malokdo še ve, kako je bilo v slovenskih domovih od božiča naprej vse do mladega leta. Stari Slovani, pravijo nekateri etnologi, so novo leto začeli praznovati ob božiču, ob zimskem sončnem kresu, ko začenja dan spet rasti. Številni božični ljudski običaji in vraževerja se ponavljajo tudi na Silvestrovo ali celo na sv. tri kralje. Pa jih prikličimo nekaj v spomin, kakor jih opisuje Rado Ra-dešček v knjigi Slovenske ljudske vraže. "Na starega leta večer, na Silvestrovo, v mnogo slovenskih domovih bolj iz navade vedežujejo "pod klobukom". Položijo po šest klobukov na mizo in pod vsakega skrijejo kakšno reč. Eden skrije ''ključ, ki pomeni gospodarstvo, drugi prstan za ženitev ali možitev, tretji mošnjo, ki p/omerii bogastvo, četrti butaro za selitev, peti punčko iz cunj, ki pomeni krst ali rojstvo, in šesti oglje, ki pomeni smrt. Tista stvar, ki jo nekdo največkrat odkrije, se zgodi v prihajajočem letu... Se posebej so novega leta dan priti prva v hišo, če ne je joj. Tudi voščiti nam ne sme, če ne je še hujši joj. Nekdo je iznašel praznoverje, da če je za novo leto prišla prej voščit ženska kot moški, so tisto leto na sodih popokali obroči. Za današnje navade in običaje, ko bomo novo leto - kjerkoli že bomo - zanesljivo pričakali ob neznosnem pokanju petard, pa bi se obnesla tale vraža: Ko človek prvič v letu sliši grmenje, se mora uleči na tla, kajti s tem se reši za vse leto bolečin v trebuhu..." Na Triglav skozi Krmo Dobro bo in priporočamo vam, da se res obvarujete nesreč, ki jih prinaša metanje petard. Nekateri pravijo, da bi na Silvestrovo že šli v mestno središče in s someščani pričakali mlado leto, a kaj, ko se zelo bojijo petard. Nikoli ne veš, kdaj ti jo kdo vrže pod noge ali vtakne v žep. Le zakaj bi tvegal, če ni treba? Zanimivo je, da marsikdaj mladino krivimo za metanje petard, vendar ni tako: ponori-jo starejši, ki se ob pokanju neznansko zabavajo. Petarde, ki bodo spet na veliko pokale, pa so pravi strah in trepet za domače živali. Začnimo tam, kjer zanesljivo ne bo nobene petarde. V planinskem domu na Kredarici, kjer je lani po ■besedah oskrbnika Rekarja pričakalo novo leto okoli 50 planincev. Če bo le vreme dopuščalo, jih bo letos na vrhu prav toliko. Prišli bodo po dolini Krma, primerno opremljeni z derezami in cepinom, če se bodo želeli povzpeli še mladih in starih in z vseh vetrov, bodo postregli štirje ljudje po svojih najboljših močeh. Dobro obiskane bodo tudi vse druge gorenjske planinske koče in domovi, ki so lažje dostopni, saj Gorenjci gora ne pozabimo tudi pozimi. Kdor je zvest, jim je zvest tudi na mladega leta dan. Čeprav bomo silvestrovali doma, pa so dnevi oddiha, ko ima večina zaposlenih kolektivne dopuste, kar dolgi in številni in ni, da bi vse praznike čepel doma. Za svoje goste in za tiste, ki pridejo le na enodnevni izlet, so se tako v lokalni turistični organizaciji Kranjska Gora kot tudi v lokalni turistični organizaciji Bled izjemno potrudili. Tako v teh dneh ne na Bledu in ne v Kranjski Gori nikomur ne bo dolgčas. Z Gregorji v novo leto V Kranjski Gori so začeli že pred božičem z božičnim koncertom v cerkvi v Podkorenu in v Kranjski Gori, s smukom s trome-je, z obiskom Božička na smučiščih, z razstavo božičnih jasli v planinskem domu na tromeji, z osvetlitvijo slapu Peričnik v dolini Vrat, s privlačnim drsanjem za hotelom Larix, kjer v svojem vodnem centru pripravljajo zanimivo silvestrovanje v kopalkah. V ljudskem domu v Kranjski Gori bodo v soboto, 29. decembra, pripravili komedijo Trilogija posebnežev ter v kranjskogorski cerkvi koncert ženskega pevskega zbora Ribno. V nedeljo, 30. decembra, bo predstava v ljudskem domu pod naslovom Ti moški, na bile žive vraže mladih, neporočenih deklet, ki so želela zvedeti, kdaj.in kako se bodo omožila. Metale so čevelj čez ramo in bilo je pomembno, kako je padel, hodile v hlev in spraševale prašiče, recimo, takole: "Pfu, koc, letos?" Če se prašiček ni oglasil, s poroko ni bilo nič. Zelo je najbrž pomembno tudi vedeti, da naši predniki niso prav nič spoštovali "tretjega življenjskega obdobja" ali starejših, saj je bila zelo modna vraža, da ženska, še posebej stara, prinaša nesrečo: "Ako srečaš na novega leta babo, nesrečen boš vse leto." Ženska tudi ne sme na na vrh. Oskrbniki vsekakor priporočajo dostop skozi Krmo in ne po senčni in nevarnejši smeri iz Vrat. Triglav je lahko zelo lahko dostopen, lahko pa v trenutku postane zoprn in krut. V planinski koči jim bo toplo in prijazno bodo postreženi - s planinsko hrano. Sicer pa je tako, da planinci sami poskrbijo za odlično vzdušje. V edini planinski postojanki, ki je odprta vse leto, v Erjavčevi koči na Vršiču, imajo že vse zasedeno. Silvestrovalo bo 72 ljudi, za dva dni je cena 20.800 tolarjev -vključena je dobra hrana z obaro opolnoči in prenočišče. 72 ljudi, Srečno in uspešno Novo leto 2002. združena lista* Območna orgonizaci/o 1LSD Kroni. socialnih demokratov 91 1 Silvestrovo pa bodo na trgu pred Turističnim društvom Kranjska Gora igrali Gregorji, ki bodo ob dobri glasbi vse, ki bodo prišli sil-vestrovat na prosto, popeljali v novo leto. Kot nam je dejala v.d. direktorice LTO Kranjska Gora Klavdija Gomboc, je Kranjska Gora polno zasedena - tako hoteli kot zasebniki, ki ponujajo apartmaje, gost-. je pa prihajajo iz Italije, Avstrije, Velike Britanije, Hrvaške, a tudi iz Turčije in Izraela. Okoli tretjina je domačih, slovenskih gostov. Hotelirjem je nekoliko žal, da imajo Hrvatje, ki so se spet začeli bolj množično vračati v Kranjsko Goro, šolske počitnice le do 6. januarja, saj so na Hrvaškem zimske šolske počitnice za en teden krajše kot minula leta. A nekateri bodo vendarle ostali tudi dlje in otrokom pač napisali opravičila. Več ima hotel zvezdic, dražja je novoletna noč. Tako stane silvestrovanje v hotelih od 16 tisoč do 24 tisoč tolarjev na osebo. Najcenejše je v hotelu Alpina, ni pretirano drago v hotelu Špik v Gozd Martuljku ali drugod. Kranjska Gora bo polno zasedena tudi po praznikih, saj je vse zasedeno 8. in 9. januarja, ko bo na sporedu evropski pokal. Stojnice na promenadi Po besedah direktorice LTO Turizem Bled Eve Štravs Podlogar je Bled za letošnje novoletne praznike solidno zaseden, še vedno pa se za zamudnike najde kakšna soba ali apartma. Bled je za praznike lepo okrašen, k prazničnemu vzdušju pa obilno prispevajo številne prireditve in vedno dobrodošli Božiček, udarni koncerti godbe na pihala in tako dalje. Na Bledu se vsak večer nekaj dogaja, tako da ni nikoli dolgčas. Za najdaljšo noč v letu bodo na blejski promenadi postavili tako kot običajno stojnice, poskrbeli bodo za ozvočenje, pet minut Čez polnoč pa bo ognjemet i/, grajskega kopališča. Prizadevna Eva Stravs svetuje gostom, ki bodo prišli na Bled, naj si omislijo tudi kaj izvirnega in se morda v novo leto popeljejo s kočijo ali sprehodijo z baklami po obali jezera. "Samo malo dobre volje je treba, pa bo vse prijetno in vse v najlepšem redu," pravi. Hotelski gostje bodo imeli odlične in izborne menujc, pa darilca, programe v hotelu in razna presenečenja. Silvestrovanje na Bledu ali v okolici glede na kategorijo objekta stane od 10 do 26 tisoč tolarjev. Veliki gala koncert Ko smo že na Bledu, naj opozorimo na 11. gala novoletni koncert, ki bo 1. januarja ob 19. uri v Festivalni dvorani. Na novoletnem gala koncertu bo nastopil zabavni orkester CAMARATA LA-BACENSIS z dirigentom Francem Avsenekom in z vokalnim solistom. Komorni orkester CAMERATA LABACENSIS sestavljajo predvsem solisti Simfonikov RTV SloVenija, ima bogato tradicijo. Orkester izvaja staro glasbo, skladbe velikih mojstrov klasike in romantike, tudi glasbo 20. stoletja ter orkestru posvečena dela slovenskih skladateljev. Na novoletnem gala koncertu v Festivalni dvorani bodo med drugim izvajali skladbe, kot so This is my song, Run to me, California, Guantana-mera, May way, Sreča na vrvici, Med iskrenimi ljudmi, Soley, So-ley in druge. Vsako leto sodeluje na velikem mednarodnem festivalu nemega filma v Pordenonu. Posnel je že več zgoščenk. Izvajalec 11. gala novoletnega koncerta je zabavni sestav orkestra CAMARATA LABACENSIS, ki je vrsto let nastopal pod vodstvom Bojana Adamiča in Jožeta Privška. Sodeluje in snema t uglednimi domačimi in tujimi solisti. Poseben gost večera bo znani pevec Alfi Nipič. Z nastopom v koncertni izvedbi skupaj s pianistom bo zaključil slovensko turnejo ob 30-obletnici izvedbe skladbe Silvestrski poljub. Zapel bo tudi nekaj svojih pesmi in polepšal prvi večer novega leta. Solistka orkestra je Ditka Haberl. Vstopnice in informacije o velikem gala koncertu dobite Pri Turizmu Bled, Zavodu za pospeševanje turizma. Župana med someščane Poklicali smo nekaj gorenjskih županov, da bi jih vprašali, kje bodo silvestrovali. Težko smo jih dobili ali pa sploh ne, saj imajo v tem prednovoletnem času vrsto prijetnih obveznosti in zadržanosti, saj jim marsikdo trka na vrata ali vabi na prednovoletna praznovanja. Prednovoletni čas je za mnoge čas sprejemov, tako da je že prav utrujajoče. Janko S. Stušek, radovljiški župan: "V Radovljici nimamo novoletnega praznovanja na prostem!, le večno mladi fantje se zberejo, pa kakšen gostinec- z gostinsko ponudbo. Kakor vem, bodo silvestrovali na prostem v Kropi, sam pa bom novo leto dočakal s prijatelji v eni izmed planinskih koč. Tak način mi je kot hribolazcu najljubši, najbolj domač, saj ne maram kakšne "poštirkanosti". Veliko raje sem sproščen in v prijetni planinski družbi." Boris Bregant, jeseniški župan: "Tako kot vsako leto bom tudi letos novo leto pričakal na Čufarje-vem trgu, na prostem. Tam je vedno zelo prijetno, sam sem rad med ljudmi. Mesto je lepo okrašeno, vsako leto kaj dodamo, tako da je vzdušje na Čufarjevem trgu, kjer je sploh center, zelo prijetno. Pride okoli 500 do tisoč ljudi, ki opolnoči nazdravijo srečnemu prihodu novega leta. Obisk je odvisen od vremena - če je mraz in slabo vreme, jih je manj, a nekatere tudi mraz ne moti in pridejo." Mohor Bogataj, kranjski župan: "Lani sem silvestroval na Kr- vavcu, letos pa bom na Silvestrovo in v prvih urah novega leta na glavnem kranjskem trgu. Prišel bom okoli enajste ure in s someščani pričakal leto 2002. Prijetno bo in prepričan sem, da bo k dobremu vzdušju pripomogla tudi zelo lepa novoletna okrasitev Kranja, na katero ni nobenih pripomb, ter ognjemet, ki ga pripravljamo." Igor Draksler, škofjeloški župan: "Sam sem vedno za Silvestrovo doma, v družinskem krogu in z družino ne gremo nikamor. Osebno sem zelo vesel, da sem doma, saj se med letom le malokrat zgodi, da sem lahko doma, pri družini." • Darinka Sedej ACJRJA SALON KERAMIKE KRANJ: Zlato polje 3k, tel. 04/202 40 13 Aiinnm M, d o o.. Rihaneva ul. 2, Ljubljana GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marko Valjavec / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 210 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem). V Žireh se bo veliko gradilo ZRCALCE Prenova Stare šole Žiri - V četrtek, 20. decembra, je bila v Žireh 18. redna seja občinskega sveta Občine Žiri na kateri je bila najpomembnejša tokčka dnevnega reda druga obravnava in sprejem predloga Odloka o proračunu občine Žiri za leto 2002. Najbolj se jc-zaplctlo pri največji investiciji v širitev vrtca pri Osnovni šoli Žiri, za katero so v proračunu za naslednje leto namenili 80 milijonov tolarjev. V državnem proračunu namreč te investicije niso predvideli, občinska uprava pa meni da bi ob kompletno pripravljeni dokumentaciji in rezerviranih sredstvih v proračunu naknadno le uspeli pridobiti sredstva od države in soglasje Ministrstva za finance za začetek del. Ob pomisleku nekaterih svetnikov o smiselnosti rezervacije sredstev je župan Bojan Starman predlagal, da z uvrstitvijo investicije v proračun pokažejo resen namen državi. Če investicije ne bo, pa po županovih besedah, še vedno ne bo problemov z razporeditvijo sredstev, v načrtu pa je vsaj obnova strehe vrtca. Za naslednje leto je predvidena tudi rekonstrukcija Stare šole -Muzeja v vrednosti 35 milijonov tolarjev. Celotna investicja je vredna 113 milijonov tolarjev, z prijavo na razpis za pridobitev državnih sredstev naj bi jih dobili 50 odstotkov. V naslednjih dveh letih bi radi prvi dve fazi obnove, s tem pa bi zagotovili objektu var- nost, preprečili nadaljnje propadanje in nenazadnje zgradbi povrniti prvotni izgled. Med večje investicije v Žireh bo Most spodnje Selo v vrednosti 22 milijonov tolarjev, poleg tega pa bo urejena še avtobusna postaja. Ta investicija se je zaradi usklajevanja dokumentacije zaradi spremembe cestne zakonodaje prenesla iz letošnjega leta. Za asfaltiranje cest je predviden enak znesek kot v letošnjem letu, in sicer 18 milijonov, posodobili bodo tudi Partizansko ulico in zgradili enostranski pločnik od Zdravstvenega doma do križišča z Dražgo-ško ulico v skupni vrednosti 10 milijonov tolarjev. Za Knjižnico Ivana Tavčarja v Škofji Loki so namesto predvidenih 10 milijonov namenili 7,5 milijona tolarjev, saj je prispevek Občine Žiri v zadnjih petih letih narasel z 750.000 tolarjev na sedanjih 7,5 milijona. Ob takšnem naraščanju stroškov je župan predlagal ustanovitev nove knjižnice v Žireh. Med večje in pomembnejše investicije spada še nakup stanovanj v višini Varno hišo tudi za moške Med decembrsko sejo občinskega sveta občine Naklo so obravnavali tudi predlog gorenjskih centrov za socialno delo, naj bi gorenjske občine podprle organiziranje varne hiše za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja. V Naklem se očitno zavedajo nujnosti reševanja te problematike, saj so zanjo rezervirali v proračunu za leto 2002 vseh 817 tisočakov, kolikor predvideva predlog delitve stroškov med občinami. Za plačilo deleža so postavili le pogoj, da tudi drugod izpolnijo svoje obveznosti. Ob resni obravnavi pa je župan Ivan Štular dodal tudi nekaj svoje hudomušnosti. Najprej seje vprašal, ali ne bi ženske sprejele v varno hišo tudi kakšnega miroljubnega moškega. Nato je še razmišljal, da bi bilo morda dobro odpreti podobno hišo tudi za moške, saj vsi le niso Boštjan Bogataj varni pred "nežnim" spolom. O tem pa niso ničesar sklenili! • S. S. 20 milijonov tolarjev, v naslednjem letu bo občini uakazan drugi obrok sredstev po posojinilni pogodbi s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije. Hočejo Poljanci na svoje zaradi politike? Mnenja o izločitvi Poljan v samostojno občino niso uspeli sprejeti na zboru krajanov v Poljanah, niti na občinskem svetu občine Gorenja vas - Poljane. Je izločitev le politična igra? Gorenja vas - Oblikovanje mnenja k nameri Krajevne skupnosti Poljane, da oblikuje svojo občino, je bilo, poleg prve obravnave občinskega proračuna za prihodnje leto, kar osrednja točka zadnje seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane. Vendar, podobno kot na zboru krajanov prejšnjo nedeljo v Poljanah, tudi občinski svet ni zmogel sprejeti tega mnenja. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Izločitev Krajevne skupnosti Poljane iz občine Gorenja vas -Poljane je seveda že ves čas precej pekoče vprašanje za občinski svet, ki že pozno poleti, ko je bil prvikrat povprašan iz služb Državnega zbora za mnenje, na to ni Delitev denarja je razdelila svetnike Občina Naklo je dobila proračun za prihodnje leto, vendar so se mnenja svetnikov o predlogu odloka precej kresala. Naklo - Največ vročih besed je sprožil predlog odbora za gospodarstvo, da bi povečali subvencije v malo gospodarstvu. Nazadnje o njem niso glasovali, ker ni predvidel, od kod vzeti denar. Kritike tudi na račun subvencij v kmetijstvo, ki jih kljub pripombam z obravnave osnutka proračuna niso zmanjšali. Po zadnji letošnji seji občinskega sveta občine Naklo pred tednom dni je znano, kakšen bo proračun za prihodnje leto. Načrtovali so skoraj 513,9 milijona SIT prihodkov in 617,3 milijona SIT odhodkov. V blagajni občine bo namreč ostalo predvidoma 100. milijonov SIT letošnjega denarja zaradi nedokončanih del, vrnili pa jim bodo tudi 3,4 milijona SIT danih posojil. Proračun je izravnan, je pred razpravo o predlogu pojasnila računovodja Dragica Ro-blek. Kot je povedala, so vanj vključili dve novi postavki; 871 tisočakov za Varno hišo na Gorenjskem in dva milijona SIT za program celostnega razvoja podeželja in vasi. Na seji so dobili še nekaj dodatnih predlogov za dopolnitev proračuna. Predsednik odbora za družbene zadeve Marjan Babic je predlagal povečanje sredstev za kulturo za 600 tisočakov, kar bi rabili za razne prireditve, župan in svetniki so se strinjali, da za enako vsoto zmanjšajo sredstva za nakupe zemlje. Precej vročih besed pa je povzročil predlog odbora za gospodarstvo za povišanje subvencij v malo gospodarstvo s treh na pet milijonov SIT. Stanislav Koselj je opozoril, da so vsi podjetniki v občini upravičeni do proračunskih sredstev in ne le člani Združenja podjetnikov. Večina jih ni včlanjena, ker se ne strinjajo s politiko vodstva združenja. Se bolj kritičen je bil Viktor Poličar, ki je ugotovil, da odbor za gospodarstvo, komisijo za malo gospodarstvo in Združenje podjetnikov vodi ena sama oseba. Zato je ocenil predlog za povišanje postavke, ki ga je dal Janez Pivk, kot povsem neresno potezo. Zaradi ugotovitve, da je predlog tudi nepopoln, saj ni predvidel vira sredstev za povečanje, o njem niso glasovali. Svetnik Poličar je še želel vedeti, zakaj ni spremenjena postavka za subvencije v kmetijstvo, o čemer so razpravljali že ob osnutku proračuna. Kot je pojasnil predsednik odbora za kmetijstvo Jaka Korenčan, so sredstva za nakup deleža v Jeseniških mesninah le rezervirana, o njihovi porabi pa bodo še odločali. Za to postavko bo torej prihodnje leto na računu občine 7 milijonov SIT. Svoje nasprotovanje sprejetju proračuna je izrekla še Vika Lenar-dič. Po njeni oceni bi morali pre- SALON ZA ZDRAVJE IN LEPOTO URŠKA Sorska cesta 29, Škofja Loka, tel.: 04/515 48 90, GSM: 031/515-727 Salon je pod strokovnim nadzorom med. sestre kozmet. Urške Derllnk • popolna nega obraza in telesa z vrhunsko kozmetiko MATIS, BIODROGA, DR. MURAD, ELLA BACHE... Jggf f • najnovejši uspešni anticelulitni programi: ultrazvok, elektrolipoliza, vakuum, aromaterapija, body vvrapping • medicinska pedikura, tudi za diabetike • terapevtska masaža in limfna drenaža telesa • refleksna masaža stopal • permanentni make up in tatoo • solarij, make up, depilacija, epilacija, strokovi nasveti • umetni nohti Alessandro veriti, ali je vseh 13,7 milijona SIT za pomoč na domu in plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja oseb brez zaposlitve res upravičenih. Milan Jezeršek je vprašal, zakaj ni predvidenih sredstev za izgradnjo kanalizacije na Okroglem, Ivan Meglic pa, zakaj ni upoštevana prošnja GD Duplje za pomoč pri nakupu avta. Župan Ivan Štular je pojasnil, da v letu 2002 ni denarja za te namene, vendar bo v prihodnje. Svetniki so sprejeli predlog proračuna z desetimi glasovi, eden je bil proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala. • Stojan Saje V nekdanji frizeriji bo tudi javno stranišče Radovljica - Radovljiška občina je pred časom odkupila Mrakovo hišo na vstopu v staro mestno jedro, v kateri je bila dolga leta fri-zerija. Kot je povedal župan Janko S. Stušek, bodo zgornji del hiše podrli in ga zgradili na novo v stilu pozne gotike, v novih prostorih pa bodo uredili informacijski center, kjer bodo obiskovalci Radovljice lahko kupili tudi promocijska darila in spominke. V spodnjem delu stavbe pa naj bi uredili javno stranišče, ki ga Radovljica sedaj nima. Na avtobusni postaji sicer je stranišče, ki pa ni povsem javno, saj je v lasti Alpe-tourja. Kdaj naj bi občina začela z uresničevanjem teh načrtov, še ni znano, saj je prej treba zagotoviti potreben denar v proračunu, je še povedal župan. • U. P. www.gorenjskaonline.com odgovoril. Res pa je, da že vseh šest let obstoja občine Gorenja vas - Poljane prav na občinskem svetu prihaja do pogostih nasprotij med svetniki iz Poljan in ostalimi. Tudi na zadnji seji občinskega sveta v tem letu pretekli četrtek je bilo ob vprašanju mnenja k izločitvi Poljan v samostojno občino kar precej vroče krvi, nekaj tudi po zaslugi nerodnosti pri pripravi seje, predvsem pa nestrpnosti nekaterih svetnikov iz Poljan. Obravnavo so začeli s poročilom župana Jožeta Bogataja o zboru krajanov, ki je bil v nedeljo pred tem. Ta zbor je bil namreč sklepčen le na začetku, nato pa so ga krajani, naveličani poslušati prepire, začeli zapuščati in na koncu kot nesklepčni niso mogli sprejeti nikakršnih sklepov. Edini argument, zakaj naj bi se krajevna skupnost izločila v samostojno občino, naj bi bila finančna pri-krajšanost Poljan v občini Gorenja vas - Poljane, kar pa župan odločno zanika in dokazuje tudi z izračuni, ki jih je občinski svet že obravnaval, objavljeni pa so bili tudi v Podblegaških novicah. Celo nasprotno je res, po mnenju župana: pri vlaganjih v šolo, kanalizacijo, pošto in pri cestah so imeli v KS Poljane celo prednost. Seveda je svetnike hudo užalila izjava župana, da nekateri svetniki prav iz Poljan delajo občinskemu svetu sramoto in škodo in slišali smo, da bi se pač moral sprijazniti z opozicijo. Tudi na tej seji je bila odločno ponovljena zahteva, da naj v občinski upravi pripravijo izračun sredstev, ki so bila vložena v KS Poljane in primerjavo s pripadajočimi sredstvi iz državno izračunane primerne porabe za ves čas obstoja občine. Po uvodnem "spopadu" med županom in svetniki iz Poljan, so se v razpravo vključili še drugi svetniki, ki so opozorili na veliko enostranskost poljanskih ocen in potrebo, da se zahtevani poračun resnično opravi in ugotovi, ali je bila Poljanam resnično napravljena kakšna občutna krivica. Upoštevati pa je potrebno, da prav vsako leto ni mogoče sredstev proračuna deliti sorazmerno številu prebivalcev, saj morajo biti predvsem ugotovljene potrebe najpomembnejše merilo. Nekateri svetniki so celo menili, daje to navadno izsiljevanje Poljan, ki se mora že enkrat končati. Opozorjeno je bilo tudi na dejstvo, da bi nova občina Poljane pomenila, da bi bile Javorje odrezane od občine, učenci iz podružnične šole pa bi se morali voziti skozi Poljane v šolo v Gorenjo vas. Skoraj enotno pa so svetniki zavrnili županov stavek iz obrazložitve o tem, da bi pomenilo pozitivno mnenje k izločitvi KS Poljane priznanje, da so bile doslej storjene napake, ki "pogojujejo pogoje" za izločitev. Zupan se jim je za ta nerodni stavek tudi opravičil. Eden od svetnikov, ki je bil na zboru krajanov, pa je ocenil, da je izločitev Poljan predvsem politična igra stranke Nova Slovenija, saj je predstavnik te stranke Pol-jancem že zagotovil, da je v državnem zboru že vse zlobirano, da bo občina sprejeta. Novo občino Poljane naj bi podprli poslanci NSi, SDS in polovica poslancev SLS. Več kot očitno je, je menil, da ne bodo odločali ekonomski razlogi, ki bi bili edino sprejemljivi, pač pa politika. Čeprav je bilo na občinskem svetu opozorjeno, da njihovo mnenje ni odločilno za to, ali bo o izločitvi Poljan v samostojno občino razpisan referendum, je večina svetnikov kljub temu razumela, da odločajo prav 0 tem, in menila, da morajo dati možnost, da o izločitvi odločajo ljudje v Poljanah. To je bil tudi razlog za to, da so se mnogi svetniki glasovanja vzdržali, večina pa glasovala predvsem po politični pripadnosti. Po petih poskusih sprejeti različne sklepe, so ugotovili, da za nobenega ni bilo dovolj glasov, zato so sklenili obvestiti Državni zbor, da občinski svet o izločitvi Poljan v samostojno občino ni mogel oblikovati svojega mnenja. • Štefan Žargi Strokovnjaki odsvetujejo, svetniki pa potrjujejo Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj je opozoril občino Naklo, . da osnutek odloka o razglasitvi spominskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik ni skladen z zakonodajo. Naklo - Stari odlok občine Kranj je omejeval pravice lastnikov zemljišč v občini Naklo. Zato so predlagali umik meje parka izven naselij, kar je kranjski zavod zavrnil. Ker je reševanje problema obstalo na mrtvi točki, so se odločili za pripravo svojega odloka. Kljub opozorilom zavoda o kršenju predpisov so ga potrdili na decembrski seji. SREČNO IN ZDRAVO V NOVO LETO S SALONOM URŠKA! NOVO hitra nega in ugodna cena -ELLA BACHE -popoln program za nego kože Osnutek odloka o razglasitvi spominskega parka Udin boršt na območju občine Naklo za zgodovinski in kulturni spomenik so sprejeli na novembrski seji. Z njim so v drugi polovici decembra seznanili Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kra-1 nju. Strokovnjaki zavoda so takoj pregledali gradivo in vodstvu ob- Rekreacijski klub Večno mladih fantov Radovljica pozdravlja in vošči vsem članom, zvestim prijateljem kluba ter vSem občanom srečno ter pohodno uspešno novo leto 2002. Hkrati Večno mladi fantje iz Radovljice vabimo člane, prijatelje in someščane, da se nam pridružijo na Silvestrovo zvečer na Linhartovem trgu v Radovljici, da skupaj na prostem pričakamo in nazdravimo Novemu letu. Srečno! čine posredovali svoje mnenje. V njem so ugotovili, da osnutku ni bil priložen pregledni katastrski načrt, ki mora biti njegov sestavni del. Navedli so, da občina ni pridobila strokovnih podlag na osnovi zakona o varstvu kulturne dediščine iz leta 1999, kar pomeni kršenje predpisov. Ocenili so, da osnutek ni skladen niti z zakonom o ohranjanju narave, ki določa vsebino akta o zavarovanju. Obenem so opozorili, da veljavni postopek vključuje seznanitev javnosti in javno predstavitev osnutka odloka. Zapisali so tudi, da je, odlok o omenjenem parku iz leta 1985 še vedno pravno veljaven, po državnem planu pa je Udin boršt celo predlagan za krajinski park. Ta dopis je vodstvo občine dobilo na dan decembrskega zasedanja občinskega sveta, zato so svet- nikom razdelili kopije na klopi. Župan Ivan Štular je pojasnil, da z občinskim odlokom v ničemer ne krnijo dediščine v spominskem parku. Ker prostor parka ovira razvoj krajev, morajo zaščkiti interese prebivalcev. Kot je poudaril, so o tej problematiki spregovorili skupaj s strokovnjaki na izredni seji v preteklosti, vendar niso našli skupne rešitve. Ker ne morejo več čakati, predlagajo sprejem svojega odloka. V razpravi je del svetnikov podprl županov predlog, pri čemer so opozorili na probleme s soglasji zavoda za obnove stavb zlasti v naselju Cegel-nica. V nasprotju z njimi je Viktor Poličar ocenil, da bi kazalo upoštevati pozive zavoda, seznaniti s problematiko pristojna ministrstva ter postaviti rok za rešitev. Tudi Janez Pavlin je izrazil bojazen, da bo sprejem odloka povzročil le še več težav. Vseeno je osem svetnikov dvignilo roke za potrditev odloka, trije pa so glasovali proti.# • Stojan Saje ••••••• KULTURA / kavka@g-glas.si V galeriji Avsenik je še do 5. januarja na ogled razstava grafik in kipov svetovno znanega španskega umetnika Razstava podob podzavesti Salvadorja Dalija Begunje - Še do 5. januarja leta 2002 je v Galeriji Avsenik na ogled razstava grafik in kipov svetovno znanega in priznanega španskega umetnika Salvadorja Dalija, predstavnika surrealis-tične slikarske smeri iz sredine in druge polovice 20. stoletja. Razstava je nastala kot plod medsebojnega sodelovanja in zaupanja galerij v Begunjah in nemškem Trossingenu. Za slovenski in gorenjski umetniški prostor pomeni veliko čast, ki so jo v svetu deležne le redke galerije. Razstava Salvadorja Dalija vsekakor pomeni za slovenski prostor resnično posebnost, saj imamo Slovenci redko priložnost ogledati si umetniška dela svetovno znanega genija evropskega surrealiz-ma, modernizma, avantgarde, predvsem pa večnega ekscentrika, ki je s svojimi navadami in mislimi po svoje pretresel številna področja človeškega življenja, še posebej modernih umetniških smeri. Že zgodaj, leta 1928, se je po zaključenem šolanju na Likovni akademiji v Madridu vključil v avantgardni tok modernih likov- Odlični koncert zbora Osti Jarej Kranj - Na drugi božični večer, 26. decembra, je kranjski komorni pevski zbor Osti Jarej ob svoji petletnici pripravil odličen koncert v cerkvi sv. Kancijana. Zapeli so tuje in domače božične ter slovenske ljudske pesmi. Koncert je ob pomoči sponzorjev v okviru Zborovskega ciklusa 2001-2002 priredil Klub študentov Kranj. Kranjski komorni pevski zbor Osti Jarej je pod vodstvom umetniškega vodje Aleša Gorjanca pripravil ob petletnici delovanja slavnostni božično novoletni koncert. Z izbranimi skladbami so želeli ustvariti tri različne podobe doživljanja božičnega časa v glasbi, in petju. V prvem delu so zapeli stvaritve klasičnih skladateljev od ren&sanse do današnjih dni ter predstavili ljudsko božično izročilo različnih narodov, od katerih so bile vse po vrsti zanimive in atraktivne v svojem temeparamentu, med njimi še posebej francoska, španska, afriška, angleška, nemška in latinska božična pesem. V drugem delu so ob spremljavi sedmih instrumentov predstavili vrsto znanih slovenskih ljudskih in božičnih pesmi ter zaključili z odlično Sveto nočjo, ki jo je priredila članica zbora Katja Frelih Dobro-voljc, ki je poskrbela tudi za ostale orkestralne priredbe. Komorni pevski zbor Osti Jarej je bil ustanovljen konec leta 1996 in združuje pevce in pevke, ki so si nabrali izkušnje pri že uveljavljenih pevskih zborih. V zboru jih trenutno poje petnajst, njihova zanimivost pa je v tem, da nimajo svojega dirigenta. Pojejo povsem samostojno in drug drugega le pozorno poslušajo, da se lahko potem harmonično xlivajo v glasovno polnost. Njihovo zborovsko kvaliteto in navdušenost nad samostojnostjo so pohvalili in priznali tudi zborovski strokovnjaki. Zbor vsako leto sodeluje na kranjski reviji pevskih zborov, dvakrat pa je sodeloval tudi že na slovenski reviji študentskih pevskih zborov, kjer so lani zasedli tretje mesto. Uspešna udejstvovanja, nagrade in predvsem navdušeno občinstvo potrjujejo, da je zbor v svoji ustvarjalnosti na pravi poti. • Katja Dolenc portreta izbranega lika. Njegova dela vselej presenečajo in navdušujejo (ali pa odbijajo) z nenavadnimi, težko sprejemljivimi podobami, s fantastično domišljijo, drznostjo in pogumom. V svoji sporočilnosti so vedno polna, zvedava, ironična, humorna, predvsem pa duhovita. Tak je bil do konca svojega življenja tudi umetnik sam, samosvoj, poseben, za mnoge nemogoč, a poln življenjskih spoznanj in resnic. Na razstavi je na ogled osem bronastih plastik in deset grafik. Vsako delo je seveda po svoje zanimivo in duhovito. Od plastik je razstavljenih deset srebrnih kovancev na temo Dalijevih desetih božjih zapovedi, lepa in nadvse plodovita Mati zemlja, stolpnica strmečih Nadrealističnih oči, ženski ideal Venera - žirafa z dolgim vratom, Hommage votlemu statično - gravitacijskemu Nevvtonu z nihalom in Plešoči toreador. Grafike predstavljajo ciklus petih originalnih grafik k Shakespearu, Trg Fuerstenberg, Nadrealistično dobo v podobi srnjakov, Ugrabitev Evrope, utrujeno človeško Ladjo, Pegasa in Bolno srno. Na ogled je tudi slikan portret Salvadorja Dalija Italijana Lorenza d'Andrea in alegorična podoba Dalija in njegovih del Slovneca Gradimirja Smudje. Razstava je nastala kot zahvala za zaupanje potem, ko je Galerija Avsenik v začetku novembra razstavljala dela I. Extempora na temo Avsenikove glasbe v Trossingenu, ki so bila lansko pomlad razstavljena na Bledu v Festivalni dvorani, v zameno pa so dobili na posodo nekaj Dalijevih del. Odmevna razstava Extempora, na kateri so bila razstavljena kvalitetna dela domačih in tujih umetnikov in ki jo želi galerija ponovno organizirati leta 2004, jim vsekakor odpira vrata mednarodnega umetniškega sodelovanja, ki utegne Sloveniji ponuditi še wsto zanimivih avtorjev in umetniških del. Seveda si v svojih prizadevanjih želijo tudi podporo in pomoč Ministrstva za kulturo, saj so njihovi načrti veliki in na kulturnem področju pomembni tudi za državo. • Katja Dolenc KULTURNA KREDENCA Salvador Dali: Nadrealistične oči, 1982 nikov in književnikov "nadreali-stov", ki so v tridesetih letih oblikovali svoj svet iz globokega tolmuna podzavesti, njenih navidezno absurdnih in nelogičnih asociacij, miselnih povezav in vzorcev, iz sanjskih prividov in blodenj, ki pa imajo kljub svoji navidezni nesmiselnosti globoko skriti izvor in pomen največkrat trpeče in razbo-lele duše. Podzavest in psihoanaliza sta v umetnost zašla preko vse bolj "popularnih" teorij Freudove psihoanalize, ki se je v tridesetih letih po številnih uspešnih psihičnih ozdravitvah širila z Du- Izšel letošnji Žirovski občasni k Branje o vseh časih za vsak čas Žiri - Tako kot vsako leto, je tudi letos izšla nova številka Žirovskega občasnika, enaintrideseta po vrsti v enaindvajsetem letu izhajanja. Zbornik za vsa vprašanja na Žirovskem tudi letos prinaša oblico zanimivih tem z jugozahoda Gorenjske, od intervjujev z znanimi Žirovci, zapisov o tamkajšnjem življenju nekoč, običajih in žirovskih posebnostih do literarnega dela, v katerem svojo poezijo in prozo predstavlja šest avtorjev, ob 150-letnici rojstva pa so se spomnili tudi poljanskega rojaka pisatelja dr. Ivana Tavčarja. predsednika uprave in generalnega direktorja, Martina Kopača, v drugem pa se je Tadeja Primožič pogovarjala z dr. Marijo Stanonik, ki je pred letom za dosežke na področju etnologije dobila Murkovo nagrado. Ista avtorica je pripravila tudi zanimiv portret Antonije Bogataj - Zaklerjeve Tone. Tak kat srna bi navajen je svoje pisanje naslovila Milena Miklavčič, ki se je tudi tokrat v za njo prepoznavnem slogu spet lotila zanimive teme, namreč kako so se Žirovci držali ob življenjskih mejnikih, kot so rojstvo, poroka in smrt. Sledita dva zapisa iz žirovske preteklosti, svoja otroška leta (1921-1936) je popisal Zdravko Rink, spomine Dominika Bogataja iz let 1927-41 pa je zapisal Baldomir Bizjak. Aleksander Jankovič seje lotil opisovanja tako imenovane Rupnikove linije, ki je v ŽO predstavljena zelo izčrpno z načrti in fotografijami na skoraj 30 straneh. V nadaljevanju v rubriki Žirovske naravne in kulturne znameni- naja po vsej Evropi in na usnjeni kavč prikovala mnoge, ki so iskali rešitev za svoje življenjske težave, predvsem pa notranji mir. Po Freudovih spoznanjih naj bi za težave v duši iskali vzroke v spolnih oz. erotičnih potlačitvah, blokadah in kompleksih, zato se je pri analizah ukvarjal predvsem s spolnim področjem. Iz podzavesti je zvabil v zavest sprva nesmiselne povezave iz preteklosti, ki so z vsako terapijo dobivale vse bolj jasno podobo. Tak iztrgan svet iz podzavesti se nahaja tudi v delih Dalija, ki je kot eden najpomembnejših predstavnikov nadrealistične oz. surrealistične smeri iskal ter vključeval v svoja dela povezave in niti nesmiselnih podob v likovno izraznost notranjega, največkrat neuravnovešenega sveta duše ali pa zgolj v karikirano likovno podobo "duševnega" Novoletni koncerti zbora Makrame Škofja Loka - Komorni zbor Makrame, ki je bil ustanovljen februarja letos, in združuje pevke in pevce z območja Škofje Loke, Kranja, Ljubljane in Idrije (zato tudi makrame, kot splet različnih niti, kot se spletajo mladi glasovi v eno celoto), bo v prihodnjih dneh nanizal ve& koncertov po Gorenjskem. Prvič botio nastopili 29. decembra v Stari Loki.ob 17.45, naslednji dan v. Naklem ob 16. uri, 6. januarja prihodnje leto v Godoviču nad Idrijo ob 17. uri, 13. januarja pa ob 48. uri v Železnikih. Program njihovih koncertov je tematsko sestavljen iz treh delov: slovenskih ljudskih božičnih pesmi, slovenskih zborovskih božičnih skladb in angleških božičnih pesmi. Le te bodo obogatili z instrumentalno spremljavo, ki jo je posebej za to priložnost napisal skladatelj Jani Golob. Vsi instrumentalisti, ki bodo zbor spremljali, so tudi člani zbora Makrame. • I.K. Popravek V članek z naslovom Radovljiško plemstvo v srednjeveških listinah, objavljenem 14. decembra, seje prikradlo nekaj napak: pravilen zapis stavka Kamen je Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske predstavil kot Stain, bakrorezec pa ga je upodobil z naslovom Bere Mandl Schloessl ali Hudičev gradič... se glasi Na bakrorezu gradu Kamen v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske na sliki poleg gradu Kamen ni videti Luknje (Jame), bakrorezec je tako zabeležil le Berck Mandl Shloessl ali Škratov gradič. V grbih je ščit s kroglo in ne kugljo. Na Zgornjem in Spodnjem Otoku sta stala dvora, znamenit predstavnik rodu je bil Herman Otoški in, ki je živel na dvoru na Zgornjem Otoku, in ne predstavnika rodu pa sta bila Herman Otoški in Friderik Ortenburški, kot smo pomotoma zapisali. Slika predstavlja grb Rainov iz Begunj in ne pečat. Avtorjema se uredništvo opravičuje. Po uvodnih navezavah na dva urbarja loškega gospostva, prvega iz leta 1291, drugi je bil letos star 500 let, v katerih je beseda tekla tudi o Žireh, je tudi letos prvi del Žirovskega občasnika namenjen intervjujema. V prvem je Miha Naglic, tudi urednik ŽO, k besedi povabil prvega moža Alpine, Z barvno likovno prilogo, reprodukcijami njegovih del, so v Žirovskem občasniku počastili spomin na prezgodaj umrlega slikarja Konrada Peternelja - Slovenca (1936-2000). tosti slavistka Milka Bokal predstavlja jezikovne zanimivosti imen voda na Žirovskem, Bojan Kofler pa je našel nov nepoznan primerek jamskega hrošča. V pričujoči številki ŽO ponovno uvajajo rubriko "Fotografija s spremno besedo", v kateri Ivanka Šuler opisuje zgodbo okrog fotografije, ki je nastala leta 1957 na Taboru, Franc Temelj pa je k fotografiji Franca Grošlja, legendarnega Kr-tarja, popisal njegovo zgodbo. V leposlovnem delu občasnika se tokrat s poezijo in prozo predstavljajo Janez Ramoveš, Franc Kopač, Vladimir Kavčič, Matevž Pečelin, Jože Peternclj in Tončka Stanonik. Kot je povedal urednik Miha Naglic, seje ob 150-letnici rojstva pisatelja dr. Ivana Tavčarja odločil objaviti faksimile Tržačana, kot je bil pred 120 leti objavljen v Ljubljanskem zvonu. Občasnik, ki po vsebini sodeč tudi letos obeta veliko zanimivega branja se po tredi-ciji zaključuje z odmevi na nekatere kulturne prireditve v zadnjem letu v Žireh. • I.K. {J (MINA ŽIROVNICA vam ho dan pogum, da hosle spreminjali, kar se da spremenili, vedrina, da hosle prenešali, česar se ne da spremenili in modrosl, da hosle sprevideli razliLo! vsem želimo prijelne praznike m uspešno novo lelo 2002 ZUPAN. OBČINSKI SVET h* OBČINSKA UPRAVA OBČINE ŽIROVNICA Občina Bled Čudež življenja lahko povsem doumemo le tedaj, ko pustimo, da se dogodi to, Česar ne pričakujemo. Paulo Coelho Drage občanke, spoštovani občani, ob vstopu v leto 2002 Vam želim, da bi v vsakem dnevu leta našli pota zadovoljstva in poslovnih uspehov, v osebnem življenju pa veliko zdravja, sreče in veselja. Župan občine Bled mag. Boris Malej GORENJKA - GORENJEC MESECA Klub radovljiških študentov je dobil nove prostore NOVEMBRA 2001 Dvojčicama večina glasov Ines in Tina Hižar Miroslav Odar Na Gorenjskem že OSMO zaporedno leto vsak mesec s tedenskimi glasovanji kar na štiri različne možnosti v šestih medijih poteka NAJ-NAJ-NAJ vsegorenjska akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA/GORENJEC MESECA". Tudi v letu 2002 jo bomo izvajali. V njej lahko sodelujete: bralke in bralci Gorenjskega glasa; poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih nekomercialnih radijskih postaj - Radia Kranj, Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenc ter gledalke in gledalci GTV - Gorenjske televizije v redni petkovi oddaji GTV-MIX. Glasujete lahko tudi po elektronski pošti (naš elektronski naslov najdete na 3. strani časopisa). Danes začenjamo zadnji krog v decembrskem izboru GORENJ-KE/GORENJCA meseca NOVEMBRA 2001. Pravila o sodelovanju v štirih radijskih in televizijskem glasovanju, ki vsa potekajo "v živo" neposredno v oddaje, Vam bodo povedali voditelji teh oddaj. Najbolj preprosto je še vedno glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in jo pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. Pravilo "ena dopisnica - en glas" pri preštevanju glasovnic dosledno upoštevamo in zato nam ne pošiljajte polnih kuvert 'glasovalnih listkov' ali pa dolgega seznama imen na eni sami dopisnici; upoštevamo jo kot en glas. Enako velja za glasovanje po elektronski pošti. V tretjem krogu glasovanja za GORENJKO/GORENJCA meseca NOVEMBRA 2001 smo prejeli 59 (v prvem 88, v drugem 173) glasovnic. Vpliv dveh prazničnih dni je pri glasovanju več kot očiten. Za dvojčici INES in TINO ste poslali 53 glasov v prvem, 98 v drugem in 42 v trejem glasovalnem krogu; za dr. MIROSLAVA ODARJA pa 25 prvi teden, 75 v drugem in 17 v trejme krogu, do vključno včeraj (zadnji četrtek v letu 2001). Še zadnjič kratki predstavitvi tokrat dveh Gorenjk in enega Gorenjca, ki so v prejšnji mesec (novembra 2001) posebej opozorili nase: Dvojčici INES ter TINA HIŽAR iz Medvod, študentki Fakultete za šport, gorski tekačici, članici državne rezprezentance v teku na smučeh^ verjetni udeleženki skorajšnjih zimskih olimpijskih iger v Salt Lake Citvju. .■ —a Dr. MIROSLAV ODAR, radovljiški občan, direktor ljubljanskih družb Suzuki Odar ter Avtomotiv Rado, se je prejšnji mesec vpisal kot novi lastnik Krasopreme Dutovlje, pred tem kot večinski lastnik Panadrie Ljubljana. V največji, najbolj tradicionalni in najbolj priljubljeni gorenjski akciji popularnosti sodelujejo: FRIZERSKI ATELJE SILVA v BRITO-FU 292 v Kranju, v bližini samopostrežbe Živila, telefon 04/23-43-070 ali GSM 041/405-366, Fitnes center KRPAN Radovljica, Gorenjska 41, telefon 04/53-12-623, lepotni studio FENIKS Bistrica pri Tržiču, Kovorska 17, telefon 04/ 59-46-009. V Frizerskem ateljeju Silva vsak teden uredijo frizuro eni (ali enemu) od vseh, ki ste v posameznem krogu glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca, v fitnesu Krpan in v Studiu Feniks pa vsak teden po eden od glasovalcev uživa v najsodobnejšem solariju. Poleg tega JERNEJA LIKAR s sodelavkami ekskluzivno poskrbi za novo frizuro vsak mesec tudi tisti oz. tistemu, ki po Vašem izboru zmaga v akciji Gorenjka/Gorenjec meseca. Če bosta morda zmagali dvojčici, to pač pomeni: dve Gorenjki z novima frizurama. Izmed prejetih glasovnic poleg tega v VSAKEM glasovalnem krogu izžrebamo še sedem sodelujočih, ki ste glasovali z dopisnicami, v radijskih ali televizijskih glasovanjih. V Frizerski atelje Silva v Britofu 292 pri Kranju je tokrat povabljena CEV TKA KREK iz Radovljice; v Studio Feniks v Bistrici pri Tržiču je povabljen DARINKA PODLESNIK iz Kranja; v Fitnes studiu Krpan v centru Radovljice pa pričakujejo MARIJO MU-KILA iz Podkočne. Vrednostna pisma po tisoč tolarjev prejmejo: VINKO PINTAR, Poljane 25, 4223 Poljane; DARINKA DRAGAN, Trg svobode 26, 4290 Tržič; ROŽAMARIJA GRAH, Titova 2, Jesenice. Štiri Glasove reklamne artikle pa pošljemo naslednjim: ANICA KURALT, Višnarjeva 4, 1215 Medvode; HERMAN STEPIŠNIK, Trg svobode 33, 4290 Tržič; PEPCA STROJ, Poljšica 27, Podnart in TOMAŽ LIKAR, Blegoška 13, 4224 Gorenja vas. K študentom tudi po poceni kondome Poleg kondomov po 150 tolarjev imajo radovljiški študentje vrsto dodatnih ugodnosti. Med drugim imajo vsako nedeljo organiziran brezplačen avtobus proti Ljubljani. Radovljica - Klub radovljiških študentov KRŠ se je preselil v nove prostore, na katere so čakali kar nekaj let. Njihov naslov sicer ostaja isti, vendar pa so dobili večjo pisarno poleg dosedanje. Če so se doslej stiskali na samo 12 kvadratnih metrih, imajo sedaj 28 kvadratnih metrov velik svetel prostor, v katerem bo vodstvo kluba lahko učinkoviteje delalo, študentje se bodo lahko družili, na voljo pa sta jim tudi dva računalnika. Kot je povedal predsednik KRŠ Janez Tonkli, ki radovljiške študente vodi slabo leto dni, je v klub včlanjenih skoraj 700 dijakov in študentov iz celotne občine. Stari prostori, v katerih je klub deloval od ustanovitve leta 1991 dalje, niso več zadostovali potrebam študentov. Po Tonklijevih besedah je bila zagotovitev novega prostora ena glavnih nalog novega vodstva, po večmesečnih prizadevanjih in večkrat brezplodnem trkanju na občinska vrata pa jim je le uspelo. Za ureditev so porabili milijon tolarjev, plačevali bodo le stroške, medtem ko jim najemnine ne bo treba plačevati. Po Tonklijevih besedah klub kot član krovne zveze ŠKIS prejema določen odstotek sredstev od obeh mladinskih servisov v občini, kar mesečno znese okrog 700 tisoč tolarjev oziroma okrog 9 milijonov letno. Poleg tega del prihodka klub dobi iz naslova dobička od Mladinskega servisa Radovljica, katerega večinski, 52-odstotni lastnik je. Po Tonklijevih besedah so lani iz tega.-.naslova dobili okrog 4 milijone tolarjev. "Čisto vse prihodke namenjamo nazaj članom oziroma za študentsko dejavnost. Letno imamo kar petdeset projektov," je poudaril. Tako imajo njihovi člani različne popuste pri nakupu smučarskih kart, kart za kino, fitnes, plavanje, savne, abonmajske predstave, cenejšo članarino za knjižnico, popuste imajo pri obiskovanju jezikovnih in računalniških tečajev, ceneje lahko potujejo... Po Tonklijevih besedah so popusti med največjimi med vsemi klubi, saj znašajo kar 30 pa do 50 odstotkov. Novoletni izlet v Krakow jih bo tako stal namesto 25 tisočakov samo 15 tisoč tolarjev. Poleg tega vsako leto pripravijo dva večja projekta, zimsko košarkarsko ligo in ROK Radovljica, kjer se mladi pomerijo v rolanju, odbojki in košarki. Od tednu otroka tudi obdarijo študentske družine, letos jih je šest prejelo bon za 30 tisoč tolarjev. Poleg tega vsako nedeljo organizirajo brezplačen avtobus proti Ljubljani, razmišljajo pa tudi, da bi uvedli še enega ob petkih iz Ljubljane proti Radovljici in Bledu. Nenazadnje pa je v pisarni KRŠ mogoče kupiti tudi poceni kondome - po samo 150 tolarjev. Študent ekonomije Janez Tonkli, predsednik KRŠ, v novih prostorih na Gorenjski 25 v Radovljici. Kljub vsem tem ugodnostim pa Tonkli ugotavlja, da so mnogi dijaki in študentje zelo nezainteresirani za dejavnosti kluba. Zato razmišljajo o ustanovitvi dijaške sekcije, da bi prebudili tudi dijake v občini. Radi pa bi prebudili tudi občinske strukture, ki doslej niso imele posluha za študente, nenazadnje študentje iz občinskega proračuna ne dobijo niti tolarja, je dejal Tonkli. Odprtja novih prostorov se ni uspel udeležiti niti eden od predstavnikov občine, župan je udeležbo zadnji hip odpovedal. Neuresničena želja pa je tudi mladinski center, ki bi pripomogel k temu* da mladi Radovlji- ce ne bi posedali zgolj po lokalih. A študentje lahko projekt izpeljejo le ob pomoči občine, ta naj bi zagotovila prostor, študentje pa naj bi ga uredili in opremili. • Urša Peternel itatuo BšSŠMM ■arV^a mm m KranI 98.3 *HHX Glasbene želje: 04 231 60 60 Marketing: 041 718 «72 Radio Oelvi. d.o 3 Šrajettu 6.4000 Kiani Novoletna srečanja pri županu Kranj - Kranjski župan Mohor Bogataj je tudi pred iztekom tega leta povabil na tradicionalna novoletna srečanja. Najprej je zdravja in zadovoljstva zaželel upokojenim delavcem kranjske občine, potem mestnim svetnikom, prejšnji četrtek je voščilu direktorjem, ravnateljem in predsednikom kranjskih podjetij, institucij, pravosodja, vojske, policije dodal še željo za poslovni uspeh. V petek je sprejel zastopnike verskih skupnosti, registriranih v mestni občini. Srečanja (na fotografiji) so se udlcžili zastopniki rimsko katoliške, pravoslavne, evangeličanske in muslimanske skupnosti. Včeraj je župan pokramljal z novinarji in uredniki, danes pa namerava nazdraviti še s sodelavci iz občinske uprave. • H. J., foto: Gorazd Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih ___ Tavčar in Andrej Kalan Zadnjič smo omenili Tavčarjev ironično - spoštljivi odnos do rojaka Luka Jerana. V nadaljevanju se zadržimo še pri njegovem razmerju do dveh drugih rojakov duhovnikov, do Andreja Kalana in Janeza Ev. Kreka. Tavčarjevi odnosi s tema dvema so bili manj prijazni. Andrej Kalan (1858 -1933), duhovnik in urednik, rojen v Skofji Loki, se je v slovensko zgodovino zapisal predvsem kot urednik Domoljuba in Slovenca, tednika in dnevnika, s katerima je v letih ob prelomu 19. v 20. stoletja vplivno soustvarjal del slovenskega javnega mnenja. Danes bi rekli, da je bil takratni katoliški "opinion maker" in tudi sicer siva eminenca vseh takratnih dogajanj. Ko je razjezil sedem let mlajšega Tavčarja, je vse to šele postajal. Takrat je bil še trnovski kaplan, a je že pokazal, kam se razvija. Ko je 1890 prevzel mesto urednika Slovenca, je začel popularizirati nazore Antona Mahni-ča, ki je deloval v Gorici. Postal je Mahničeva ljubljanska izpostava in bil kot tak deležen Tavčarjeve jeze in posmeha. "Gospod Kalan je morda izvrsten duhovnik, ali kot politik ne uživa našega zaupanja, ker pri nobeni priliki ne zatajuje svojega prepričanja, s kojim živi in diha za dr. Mahniča..." Zanimivo je danes prebirati, kako se je začenjala ločitev duhov, pri kateri sta zelo dejavno sodelovala tako Tavčar kot Kalan. Dne 3. maja 1890 je v Slovenskem narodu Tavčar pojasnil svoje takratno videnje razmerja med liberalizmom in klerikalizmom. "Mi vsi smo v resnici konservativni, ali je nekaj ljudij, ki brez 'klerikalcev' in 'liberalcev' živeti ne morejo... Kdo je 'liberalec'? Pri zad-njej deželnozborskej volitvi agitoval je proti gospodu Otonu Deteli naš gosp. Kalan s tisto pretiranost-jo, kakor je sedaj hujskal proti kandidatom narodne stranke. Takrat bil mu je gospod Oton Detela 'libe- le kdo naj pase te naše ovčice? (Maksim Gaspari, Pod Jalovcem) ralec', in omenjeni gospod kaplan je tiste dni brez dvojbe goreče molil, da bi vse Sodomsko in Gomorsko Žveplo rosilo mu na nasprotnega kandidata! Dandanes pa je gospod Detela podpredsednik katoliškemu političnemu društvu. V ravno tistih časih bojeval se je gosp. kapelan Kalan tudi proti kanoniku Klunu, in njegova kipeča želja je bila, da bi bil v loško-kranjskih občinah saj gospod kanonik propadel. Bil mu je premlačen, prepolovičen, z jedno besedo, skoro preli-beralen. Dandanes je gospod kanonik predsednik katoliškemu političnemu društvu, in gospod Kalan ga ima v svojih rokah!" Tavčarja je jezilo, ker sta v procesu ločevanja duhov prej zmerna politika Detela in Klun prešla na klerikalno stran, jezo je zlil na Kalana, ki ju je na svojo stran spravil. "Da je pri nas kdo liberalec ali klerikalec, to je samo vprašanje časa... Celi prepir nima z vero ničesar opraviti, celi prepir izvira iz tega, da hoče znaten del naše mlajše duhovščine pograbiti vodstvo v našem političnem življenji, in da hoče po načelih, kakor jih je razvil Goriški zelot, in na katere naša mlajša duhovščina, po izgledu svojega prevzvišenega vladike, slepo prisega, preustrojiti ne samo javno življenje sploh, temveč tudi naše slovstvo posebej..." Da ne bo nesporazuma: "Goriški zelot" je seveda Anton Mahnič, "prevzvišeni vladika" pa Jakob Missia, takratni ljubljanski škof, pozneje goriški nadškof in 1899 prvi kardinal slovenskega rodu. In če bi v gornjih vrsticah takratna zamenjali s kakimi sedanjimi imeni, mar ne bi zvenele nadvse aktualno? Tavčar se je Kalanu za njegovo uredniško in politično uspešnost "oddolžil" na več načinov. Premagal ga je na volitvah v ljubljanski mestni zbor. Po smrti trnovskega župnika je po političnih zvezah kljub vneti agitaciji trnovskih faranov dosegel, da na njegovo mesto ni bil imenovan "klerikalni" Kalan, temveč "liberalni" Ivan Vrhovnik. Privoščil si ga je tudi tako, da ga je upodobil v satiričnem romanu 4000 (napisanem in prvič objavljenem leta 1891). Tu nastopa kot nadvikarij Gregorij, zvijačni vodja inkvizicije... Z leti so se tudi ta nasprotovanja nekako pozabila in omilila. Nazadnje je bil Kalan kot generalni vikar ljubljanske škofije (Jegličev prvi namestnik) tisti, kije Tavčarja pred smrtjo hudo bolnega "obhajal", mu podelil poslednji zakrament... PETEK, 28. DECEMBRA 2001 7.10 Teletekst TV Slovenija 7.30 Tedenski izbor: Prisluhnimo tišini 8.00 Poštar, kratki igrani film za otroke 8.15 Enajsta šola, oddaja za radovedneže: Koledar 8.45 Dvojne počitnice, TV serija, zadnji del 9.15 Babar - kralj slonov, angleški risani film 10.30 Na pepelu raja, dokumentarna oddaja 11.30 Alpe - Donava - Jadran 12.00 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.25 Tedenski izbor - Čari začimb: Jag- njetina in duhovita polivka 13.55 Osmi dan 14.35 Božični vsakdanjik in praznik 15.50 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Afnafriki, 5. oddaja 17.10 Iz popotne torbe: Okraski iz slame 17.40 National geographic, ameriška dokumentarna serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.05 Marcel Buh - Jure Pervanje: Vrtič- karji: Panika, TV nadaljevanka 20.35 Deteljica 20.45 Tisoč in ena noč, ameriška nadaljevanka 22.20 Odmevi 22.50 Kultura 22.55 Šport 23.00 Vreme 23.10 Polnočni klub 0.20 Pacquito d'Rivera z mariborskimi filharmoniki * 1.50 National geographic, ameriška dok. serija, ponovitev 7.40 Teletekst TV Slovenija 8.00 Vremenska panorama 9.45 TV Prodaja 9.55 Lienz: Svetoni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje 11.30 Vremenska panorama 13.20 Lienz: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje 15.05 Tedenski izbor: Videospotnice 15.40 Stoletje odkritij, ameriška dokumentarna nanizanka 16.30 Rad ima Lucy, ame-rišk čb nanizanka 17.00 Med prijatelji, nemška nanizanka 18.00 Leteča vraga, ameriški Ib film 19.40 Videospotnice 20.05 Nebesa, pekel in nirvana, nemška dokumentarna serija 20.50 Gospod Bean, angleška nanizanka 21.15 Med ženskami, angleška nadaljevanka 22.10 South park, božična epizoda ameriške risane nanizanke 2,2.30 Čarovnice iz Blaira, ameriški film 23.50 Ljubimkanja in nogomet, angleška nadaljevanka 0.40 Videospotnice, ponovitev KANAL A 9.10 TV prodaja 9.15 Ricki Lak», ponovitev pogovorne oddaje 10.10 Šov Jerrvja Sprin-gerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.00 TV prodaja 11.30. Pop'n'roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.25 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.15 TV prodaja 14.45 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Tretja izmena, ameriška nanizanka 17.30 Shasta, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Jesse, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Korak za korakom, humoristična nanizanka 19.00 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 19.45 Skrita kamera 20.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 21.00 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 21.50 Gremlini 2, ameriški film 23.40 Ekstra magazin, ponovitev 23.45 Pop'n'roll, ponovitev 7.40 Poredna dvojčka, ameriški film 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Hroščen-borgi, mladinska serija 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev mehiške nadaljevanke 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angele-su, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show: Moda s Tyro Banks, pogovorna oddaja 16.20 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Zgaga, ameriški film 21.50 Privid zločina, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.30 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.00 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Pokemoni, risana serija 10.30 TV prodaja 11.00 Miss, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV Prodaja 14.15 Videostrani 15.15 Risanke 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Ljubezenske igre, film 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Video strani ...24 ur ttx-gtv, infokanal, www:gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitev spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 2001 19.45 Prednovoletni utrip 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pred Novoletni GTV MIX z Matejo in Alešem, kako je nastajal Čar silvestrske noči 2002 21.40 GTV priporoča III 21.45 Prednovoletni utrip 22.00 Petek za sobotni zametek: Pogovor z dr. Janezom Stanovnikom, D'Paplers, 16. oddaja 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Vinska kraljica 2002, oddaja TV Primorka 00.00 Videostrani GTV, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 9.35 Raznovrstna obvestila na videostraneh z oddajnika na Lubni-ku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Predstavljamo vam - ŠD Ratitovec 19.15 Zanimivosti iz Dražgoš 20.00 Današnji gost - kontaktna oddaja iz studia ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Območno srečanje plesno mažoretnih skupin 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek iz radovljiške občine 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Videospoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 TV koledar 9.40 Od prijetja do sojenja, dokumentarni film 10.00 Poročila 10.05 Herbie, otroška nadaljevanka 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Opoldanska poročila 12.25 Moja usoda si ti, serija 13.30 Stanje: kritično, ameriški film 15.00 Poročila 15.05 Dokumentarni film 16.45 Iz jezikovne zakladnice 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Hrvaška danes 17.05 Vsakdan 18.25 Družba sester usmiljenk - na južnoameriških tleh, dokumentarna oddaja 19.00 Kviz 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddja 21.00 Kitajski mesec, ameriški film 22.45 Odmevi dneva 23.05 Šport danes 23.15 Zadnji tango v Parizu, francosko-italijanski film 1.20 Ognjeni dirkač - prekletstvo vulkana 2.55 Begunec, nadaljevanka 4.25 Od prijetja do sojenja, dokumentarno-igrana nanizanka 4.45 Stanje: kritično, ponovitev filma 6.15 Pravi čas 8.00 Panorame hrvaških turističnih središč 8.55 Poslovni klub 9.25 Sodnica Amy, nanizanka 10.10 Hit depo 12.10 Znanstveno soočanje 13.10 Čistina, informativni magazin 14.00 Željka Ogresta in gostje 15.05 Program za otroke in mladino 16.00 Poročila za gluhe in naglušne 16.05 Movvgli, otroška nadaljevanka 16.40 Hugo, TV igrica 17.10 Moja usoda si ti, serija 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Zakonske vode, humoristična nanizanka 19.30 Umetnine svetovnih muzejev 19.45 Od prijetja do sojenja, dokumentarna nanizanka 20.10 Begunec, nadaljevanka 21.00 polni krog 21.20 Mesečina 22.05 Svet zabave 22.40 Cafe Cinema 23.20 Pravi čas AVSTRIJA 1 6.05 Jim Knof 6.30 Maček Billy 6.55 Tu ni kaj kokodakati 7.00 Johnny Bravo 7.25 Bratje bobri 7.50 čarovnica Sabrina 8.15 Mesečina, ameriški film 9.50 Alpsko smučanje, veleslalom (m), 1. tek 11.45 Smuk (m) 13.00 Veleslalom (ž), 2. tek 14.30 Johnny Bravo 14.55 Simpsonovi 15.20 Sam svoj mojster 15.45 Melrose Place 16.30 Sedma nebesa 17.15 Čarovnica Sabrina 17.40 Čarovnice 18.30 Prijatelji 19.00 Will in Grace 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Potopljeni svet, ameriški film 23.50 V predverju pekla, ameriški film 1.55 Šport: Ameriški nogomet 2.25 Smrt prihaja potiho, ameriški film 3.55 Ognjena nevihta 5.20 Will in Grace 5.55 Johnny Bravvo AVSTRIJA 2 6.00 Aktualni teletekst 6.35 Domotožje 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Nov dan - nove skrbi 11.45 Pogled na vreme 12.05 Pogled v deželo 13.00 Čas v sliki 13.10 TV kuhinja 13.40 Tri dame z žara 14.05 Hišnica 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Zgodovina kabareta 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Stari 21.20 Prizorišče sodišče 22.05 Čas v sliki 22.35 Moderni časi 23.10 Zgodovina kabareta 0.00 Čas v sliki 0.30 Kralj Oueensa 0.55 Zlata dekleta 1.20 Pogledi s strani 1.25 Moderni časi 2.05 TV kuhinj 2.30 V imenu zakona, nanizanka 3.20 Dobrodošla, Avstrija 5.10 Hišnica SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO MURSKI VAL 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Gremo na potep; Goriška brda 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Živila 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Oglašanje iz radia Mali Lošinj 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + lestvica tega tedna 13.10 Oglašanje iz marketa Živila na Planini 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Gostje v studiu Foxy Teens 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.30 Zaživite zdravo in veselo 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan in v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj-zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Gorenjka - Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi - Relax 10.00 Aktualno: glasovanje Naj občan 2001 - zadnjič v eter 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: dr. Petek: Favn - zdravo v novo leto 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno - Agencija Dober dan 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Turistična agencija Relax 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Novice za podjetnike OOZ Radovljica 17.00 HIT Casino Kranjska Gora 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.05 Aktualno 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 20.30 Večer s Sašo Einsiedler 22.00 Popevka tedna 22.05 Glasba do polnoči 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Božično-no-voletna voščila 10.00 Dogodki danes - ju-triH.OO Božično-novoletna voščila 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Božično-novoletna voščila 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Športne novice 18.00 Gorenjec meseca 18.30 Planinski kotiček 18.50 Radio jutri 19.00 Božično-novoletna voščila 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Noćna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 10.30 RGLovo želo 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Zmajčkov mozaik 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Radio Pirat 13.50 Z Magistrata 14.00 Pasji radio 14.20 Iz tujega tiska 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Izjava tedna 17.30 Grenivke in "cukri" 18.00 Hop top 13, glasbena lestvica 19.05 črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Slomšek nas uči 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS7.50 Meteorologi o vremenu 8.15 Turistični pehar 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Srečno na poti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Slovenska dežela in njeni ljudje 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za laho noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program SOBOTA, 29. DECEMBRA 2001 7.40 Teletekst TV Slovenija 7.55 Napovedniki 8.00 Zgobe iz praznične školjke 8.40 Gulimišek 9.05 Radovedni Taček: Pes 9.15 Mavrične stopinje, glasbeno- plesna oddaja 9.50 Oddaja za otroke 10.25 Kino Kekec: Trije zlati lasje, nemško-slovaški film 12.00 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.45 Prvi in drugi 14.05 Mostovi, ponovitev 14.35 4x4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 15.05 Ne računaj name, islandski film, ponovitev 15.00 Živa sem in rada vas imam, francoski film, ponovitev 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Grdi raček Tine, risana nanizanka 17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Z vseh koncev sveta, angleško- japonska dokumentrna serija 18.50 Risanka 18.55 Marketing 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 J. Pervanje - M. Buh: Vrtičkarji, TV nadaljevanka 20.35 Tisoč in ena noč 22.00 Poročila, šport, vreme 22.35 Oz, ameriška nadaljevanka 23.30 Videnje odrešenika, angleška dok. serija 0.20 Divja tolpa, ameriški film 2.30 Z vseh koncev sveta, angleško- japonska dokumentarna serija 7.25 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 8.30 Tedenski izbor 8.30 Videospotnice 9.05 Ravmonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 9.30 Jasno in glasno: Tri generacije - trije svetovi 10.35 Lienz: SP v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. vožnja 11.50 Bormio: Smuk (m) 13.35 Lienz: Slalom (ž), 2. vožnja 15.15 TV prodaja 15.45 J. Strauss - R. Hynd: Rosalinda, balet SNG Opera in balet Ljubljana 17.15 Alica v čudežni deželi, ameriški film 19.30 Vixdeo-spotnice 20.05 Božične čarovnije Paula Zenona 21.00 Gospod Bean, angleška nanizanka 21.25 Praksa, ameriška nanizanka 22.05South park, novoletna epizoda risane nanizanke 22.30 Sobotna noč 0.30 Videospotnice 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljvanka 10.10 Obala ljubezni! nadaljevanka 11.00 Obala ljubezni, nadaljevanka 11.50 Obala ljubezni, nadaljevanka 12.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.30 Dobri sosed, ameriški film 15.40 Matlock, ameriška nanizanka 16.30 Mesto greha, ameriška nanizanka 17.20 Goodye-ar liga - KK Union Olimpija : Krka Telekom, košarka 19.30 Domače kraljestvo, humoristična nanizanka 20.00 Agentka se maščuje, ameriški film 21.40 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 22.30 Nevarno poželenje, ameriški film 0.10 Rdeče petke, erotična serija 7.50 TV prodaja 8.20 Slonček Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Hroščeborgovi, mladinska serija 10.00 Jezdeci senc, risana serija 10.30 Možje v črnem, risana serija 11.00 Pasji policist, kanadska nanizanka 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev slovenske nanizanke 14.40 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.30 Naša sodnica, ameriška nanizanka 16.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.00 Blažen med ženami, ameriška humoristična nanizanka 17.30 On ni tvoj sin, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Butec in butec, ameriški film 23.00 Mafija in jaz, ameriški film 0.40 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.00 Wain Lana joga 8.30 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV razglednica 11.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Ljubezenske igre, film 15.00 Motor sport report 15.30 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.30 Automobille, ponovitev 16.45 Avtodrom, ponovitev 17.00 Reporter X 17.30 SQ Jam, glasbene lestvice 18.30 Spidi in Gogi show 19.30 Eai Lana joga 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 To je Bush, 2. del nanizanke 22.00 Silvestrski poljub, 1. del koncerta 23.00 Koncert Tanje zaje Zupan 0.30 Videostrani ...24 ur infoknal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV - priporoča 119.00 Globalna energija - kratek film 19.15 Gorenjska GTV kronika 2001 19.55 GTV priporoča II 20.00 FD Triglav Jesenice, jubilejni nastop, 1. 21.00 Gorenjske grče 2001 - letni pregled 21.40 GTV priporoča III 21.50 Kako je nastajala naša silvestrska oddaja 22.50 Kolovrat domačih vtž - Slovenski muzikantje 22.30 Drugačne zvezde - 6. zadnji del potopisa 23.00 Predstavljamo vam KS Blejska Dobrava 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Varna uporaba petard .- poučni film 00.00 GTV jutri, obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja - obiskali smo vrtec v Selcih 19.20 Film o mladem rokometašu 20.00 Dedek mraz v Železnikih 21.00 Muzej v Železnikih - žagarstvo ATM KRANJSKA GORA 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Območno srečanje plesno mažuretnih skupin, ponovitev 20.32 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe-ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 00.30 EPP 5 00.31 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.45 TV Koledar 7.55 Poročila 8.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 VVallace in Grace 10.40 Nenavadne zgodbe 11.10 Življenjska šola 12.00 Dnevnik 12.15 TV koledar 12.30 Uro Adamovič - izdelovanje glasbil, dokumentarno- glasbena oddaja 13.00 Prizma 14.00 Glas domovine 14.35 Oprah show 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.10 Zlata dekreta, amer. nanizanka 16.35 Zakaj se pse smejijo in šimpanzi jokajo, 2. del dokumentarnega filma 17.30 Turbo limateh Show 19.30 Dnevnik 20.10 Batman in Robin, ameriški zf akcijski film 22.30 Krleža, dokumentarni film 23.25 Poročila 23.40 Halifax, avstralska miniserija 1.20 Brez žensk menda ne gre 1.50 Nenadoma Susan 2.10 Preživetje, ponovitev 12.35 Pomembneje od življenja, ameriška drama 14.10 Gledališče: M. Krleža: Balade Petrice Kerempuha 14.55 Hišni ljubljenčki 15.40 Življenjska šola, otroška oddaja 16.30 Beverly Hills 90210, nanizanka 17.20 Briljantina 18.15 Moderne punce, ameriška nanizanka 19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje, dokumentarna serija 20.10 Boj za preživetje 21.00 Poročila 21.10 HIT HTV-ja 22.00 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 23.05 Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka 23.25 The Moody Blues: Ai The Toyal Albert Hali, koncert AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 6.20 Čebelica maja 7.55 Prometni klub 10.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju; Slalom (ž), prenos 1. teka iz Uenza 11.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Smuk (m), prenos iz Bor-mia 13.10 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 2. teka iz Lienza 13.30 Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Skoki (kvalifikacije), prenos iz Obers-dorfa 14.55 03 Austria Top 40, glasbena lestvica 15.40 Rosvvell 16.25 Raztresena Ally 17.10 Srček 18.00 Svetovni pokal v nordijskem smučanju: Teki, prenos iz Salz-burga 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Želim si te, ameriška komedija 22.05 Barva noči, ameriška srh-Ijrvka 0.20 Brezsrčno - Spomin na mojega moilca, ameriška srhljivka 2.00 Vodni svet, ponovitev 4.05 Srček AVSTRIJA 2 6.10 Videostrani 6.15 Nežna past, ameriška komedija 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Gostilničarka z Donave, ponovitev 11.00 Tretji človek, britanski film 12.45 Slikanic Avstrije 13.00 Poročila 13.10 Upanje na jutri, ponovitev 13.55 To me je naučil očka, nemška komedija 15.25 Ko smo se ljub vsemu smejali 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religije sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Tatz & Co. 17.55 Spori 18.25 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Pogledi od Strani 20.15 Grajski hotel Orth 21.00 Ženska na konju, avstrijski film 22.30 Čas v sliki 22.40 Vse je komedija 0.35 Ko smo se kljub vsemu smejali, ponovitev 1.30 Kuharski magazin 1.55 Dežela in ljudje, ponovitev 2.30 Tatz & Co. 2.50 Ozri se po deželi 3.20 Marlene, ponovitev filma 5.20 Modem Times, ponovitev 5.50 Slikanica Avstrije SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.15 Božično novoletne čestitke 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave 9.50 EPP 10.15 Živila 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Mladi, nadarjeni, obetavni 11.30 Božično novoletne čestitke 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: Božično novoletne čestitke 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Božično novoletne čestitke 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 14.30 Prispevek: Božično novoletne čestitke 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.10 Božično novoletne čestitke 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Prispevek: Božično novoletne čestitke 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali18.20 Božično novoletne čestitke 18.50 EPP 19.20 Verska oddaja 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Božično novoletne čestitke 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme z Robertom Bohincem 6.30 Pogled v današnji dan, porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik občine Žirovnica 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 13.50 Podarim 14.00 Aktualno 14:15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.05 Aktualno 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Duhovni razgledi 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Študentska oddaja na Radiu Triglav 22.00 Popevka tedna 22:05 Večerni glasbeni program do 24:00 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Božično-novoletna voščila 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Božično-novoletna voščila 11.30 Evropa v enem tednu 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Božično-novoletna voščila 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Kino 16.50 Pregled tiska 17.30 Ponovitev zdavstvene oddaje 18.00 Študentska napetost 19.30 Športna sobota 20.00 Božično-novoletna voščila KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste 7.35 Vreme 8.30 Črna kronika, tedenski pregled 8.45 Pomurski dogodki 9.05 RGL danes 9.30 Glasbeni spomini 10.00 Kam danes 10.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.30 Žulj na jeziku 13.30 Želje, čestitke 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.30 Gospodarstvo 16.45 Iz tujega tiska 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Glasbene novosti 18.57 Izbranka tedna 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za dane sin jutri 12.00 Zvonjenje, ponovited duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek sv. pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo - škof Jurij Bizjak 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program mgm m Belvi ŠCftfnf 98.3 JMMVaE Glasbene želje: 04 231 M BO SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072 Radio Mi, d o.o. 5nwi|»ttia S. 4000 Kiam NEDELJA, 30. DECEMBRA 2001 7.55 8:00 10.00 11.00 11.25 11.30 12.00 13.00 13.10 13.35 15.30 15.30 16.00 16.30 16.45 17.45 18.15 18.45 18.50 19.00 19.05 19.30 20.05 22.05 22.25 2.10 Napovedniki Živ žav: Telebajski; Mali leteči medvedki; Palček David; Bisergo-ra, otroška oddaja Bedaček Peter in leteča ladja, risani film Afrika - pogled s tal, angleška poljudnoznanstvena serija Ozare, ponovitev Obzorja duha Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor Poročila, šport, vreme Vremenska panorama Srečna do ušes, ameriški film Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor Lingo, TV igrica Čari začimb: Novoletni meni Poročila, šport, vreme Vsakdanjik in praznik Slovenski magazin - Ruj Brižinski spomeniki Risanka Žrebanje lota Danes Zrcalo tedna TV dnevnik, šport, vreme Mario, nedeljski večer v živo Poročila, Šport, Vreme Pleše z volkovi, ameriški film Brižinski spomeniki, ponovitev 8.40 Napovedniki 8.45 TV Prodaja 9.15 Videospotnice 9.50 Med ženskami, angleška nadaljevanka 10.40 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka 11.30 APZ Tone Tomšič ob 75-letnici 12.20 TV prodaja 12.50 Pripravljeni - slavnostni koncert okrestra Slovenske vojke 13.35 Obersdorf: Smučarski skoki štirih skakalnic, prenos 15.30 Športni film 15.50 Iz slovenskih jazz klu-boV: New Swing Ouartet, ponovitev 16.35 Božične čarovnije Paula Zenona, ponovitev 17.30 Sveta noč, blažena noč, nemški film 19.30 Videospotnice 20.00 Starodavni astronavti, ameriška dokumentarna oddaja 21.00 Gospod Bean, angleška nanizanka 21.30 Napovedniki, marketing 21.30 Homo turisticus 22.05 Jezus Kristus su-perstar - zvezdnik ali božji sin, glasbeni mu-zikal 23.50 Videospotnice, ponovitev 8.50 TV Prodaja 9.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 10.10 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.30 Zgodilo se je Jane, ameriški film 15.15 Portret Leonarda DiCapria, dokumentarna serija 16.15 Jack in Jilj, ameriška nanizanka 17.10 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka, 18.05 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.00 Pop'n roll, glasbena oddaja 20.00 Tarzan in izgubljeno mesto, ameriški film 21.30 Dosjeji X, ameriška nanizanka 22.20 Goodvear liga, ponovitev košarke POPTV 7.50 TV prodaja 8.20 Slonček Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, risana serija 9.10 Dragon Bali, risana serija 9.35 Hrošče-borgovi, mladinska serija 10.00 Jezdeci senc, risana serija 10.30 Možje v črnem, risana serija 11.00 Pasji policist, kanadska nanizanka 11.30 Mladi Herkul, mladinska serija 12.00 Šolska košarkarska liga 12.50 Skrivnost izgubljene legende, ameriški film 14.30 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 15.30 Gorski zdravnik, nemška nanizanka 16.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 17.00 Blažen med ženami, humoristična nanizanka 17.30 Princesa, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Komični detektiv, ameriški film 23.30 Hudičevka, ameriški film 1.10 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV Prodaja 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi show, ponovitev 11.00 Vera in čas 11.30 Naš vrt 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Mali nogomet, prenos 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 To je Bush, 2. del nanizanke 17.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 17.30 Ježek Show, zabavnoglas-bena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 Knjiga, oddaja o kulturi 19.30 Wai Lana joga 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglas-bena oddaja 21.30 Silvestrski poljub, 2. del koncerta 22.30 Ohcet v Kangalileji ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-W.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I. 9.10 Pravilna raba petard - poučni film 9.25 Srečanje vokalnih skjupin v Breznici 10.15 D'Paplers, 17. oddaja 11.00 Naš gost: dr. Janez Stanovnik 12.00 Ligui - Mol-ly vroča kolesa, 3. oddaja 12.25 Pogovor z Borisom Strelom 12.40 Košarkarska tekma, posnetek 13.55 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Praznična oddaja 19.15 PTP - Gorenjski obzornik 81 19.30 Glasbena oddaja 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX z Matejo in Alešem 21.40 GTV priporoča III 21.45 Razvedrilna oddaja 22.00 Koncert pevskih zborov 23.55 GTV priporoča III 00.00 GTV jutri, Obiščite teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Motorsport Sport Mundial 20.40 The edge - za korak naprej, angleška dokumentarna oddaja 21.10 Tita-nic, 1. del 21.40 Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. 16.00 Aktualno v občini 19.00 Mladi umetniki se predstavijo 19.15 Ob zaključku leta -dokumentarni film 20.00 Potopisna oddaja ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 21.10 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00Telemarket 15.05 3, 2,1 GREMO, zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 19.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava Programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.00 TV koledar 8.10 Nori profesor, ameriški film 9.45 Klic divjine 10.30 Dvigalka 12.00 Opoldanske novice 12.15 TV koledar 12.30 Sadovi zemlje 13.20 Mir in dobrota 13.50 Klic duha 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj 16.30 Trije mušketirji, angleški pustolovski film 18.25 Naš skupni pijatelj, angleška nadaljevanka 19.10 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Holding, hrvaška nadaljevanka 21.20 Ciklus filmov Jamesa Bonda: Mož z zlato pištolo, ameriški vohunski film 23.10 Poročila 23.20 Zakon iz ljubezni, francoska drama 9.00 Biblija 9.15 Biblija 9.30 Srečen sem 9.45 Verski program 10.00 Sveta maša 11.30 Halifax 13.10 Risanke 13.45 Novoletna turneja štirih skakalnic, prenos skokov iz Obersdorfa 15.45 Risanke 16.00 Xena, nanizanka 16.45 Šolske sestre frančiškan-ke, dokumentrna oddaja 17.45 Šampioni narave 18.10 Opera Box 18.40 Povbilo 19.10 Pustolovščine Čičija in Silvestra 19.30 Iz zakladnic hrvaških muzejev 19.45 Aretacija in proces, dok.-igrana nanizanka 20.05 Nevidni človek, ameriška nanizanka 21.05 Neskončne zgodbe, angleška dokumentarna serija 22.05 Silvestrske,zvezdice: Pevski zbor Zvezdice z gosti! koncert AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.15 Tillien, mali zmaj, trisani film 9.00 Ena, dva ali tri 9.25 Tom in Jerry 9.30 Johny Bravo 11.05 Dis-neyjev festival 11.25 Športni pregled 12.30 Letalski projekt brez omejitev: 50 let novoletne turneje štirih skaklnic - Začetki, orli, anekdote 13.15 Svetovni pokal v smučarskih skokih: Novoletna turneja štirih skakalnic, prenos iz Obersdorfa 16.00 Ekstremno 16.25 James Bond: Špijon, ki me je ljubil, bvritanski akcijski film 18.30 Šport v nedeljo - posebna oddaja o nordijskem smučanju 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.15 Past za starše, ameriška komedija 21.55 Columbo: Ko pride ledeni mož, ameriška TV kriminalka 23.35 Jack Reed: Mladi volkovi, ameriška kriminalka 1.05 Želim si te, ponovitev 2.50 Barva noči, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.30 To me je naučil očka, ponovitev 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Pod palmami ob modrem moju, nemška komedija 10.35 Vse najboljše, Harald Seraffini, 70. rojstni dan zvezdnika 11.00 PEavvissimo, 90. rojstni dan Marcela Prawyja 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 13.55 Pogledi od strani 14.25 Stari Heidelberg, nemški film 16.05 Ko smo se kljub vsemu smejali 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 17.55 Milijonsko kolo 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Divji cesar: Dvoboj, nemški TV film 21.45 Čas v sliki 22.00 Podgoski - Mož po imenu Teddy, portret zvezdnika 22.45 Veronika, Lenz je tu 23.45 Čas v sliki 23.50 Ko smo se kljub trnu smejali, ponovitev 0.45 Pravica zmaga, ameriški film 2.40 Pogledi od strani 3.10 Živeti lepše 4.00 Dober dan, Koroška 4.30 Dober dan, Hrvati, za hrvaško manjšino SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenski napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Božično novoletne čestitke 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.00 Božično novoletne čestitke 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.10 Božično novoletne čestitke 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Božično novoletne čestitke 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP19.00 Božično novoletne čestitke 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Božično novoletne čestitke 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 7:00 do 19.00 na 88,9 in 95 MHz UKV. R TRIGLAV 5:00 Glasba na radiu Triglav 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.40 Oglasi 7.00 Jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.55 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Oddaja za otroke: Mirin Vrtiljak 9.30 Pogled na ceste in vreme - Robert Bohinc 9.40 Oglasi - Ma-kler 10.00 Aktualno: Motroci - oddaja o avtomobilizmu 10:15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Glasovanje "Naj občan 2001" 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.20 Naj občan 2001 14.40 Oglasi 15:00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna - Voščila 16.15 Obvestila, voščila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.30 Novice 17.40 Oglasi 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 18.59Črna kronika dneva 19:00 Minute za resno glasbo - pripravlja Drago Ariani 19:25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Težke frekvence 19:40 Oglasi 19:45 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.15 Naš zgodovinski spomin 9.00 Božično-novoletna voščila 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 11.40 Osmrtnice 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Danes godujejo 13.00 Čestitke in pozdravi 13.15 Naj se sliši slovenska pesem 14.00 Božično-novoletna voščila 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Daj - dam 17.00 Božično-novoletna voščila 18.00 Horizont 19.00 Božično-novoletna voščila 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 07.15 Novice, ceste, vreme 07.20 Nočna kronika 07.35 Vreme 08.55 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 11.30 Uganka Rgl 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.05 Iz tujega tiska 13.30 Pasji radio 13.40 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črn kronika 16.00 Štajerski mozaik 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Dvoglavi levji car 21.00 DJ tirne PONEDELJEK, 31. DECEMBRA 2001 EE33HH 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev svetnika dneva 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.45 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.00 Nočni glasbeni program MEGA LESTVICA RADIA SORA Vsako drugo sredo med 17.30 -19.30 Predstavljamo vam najnovejše skladbe doma in v svetu! Gostimo glasbenike iz vse Slovenije! Glasujemo za NAJ skladbo Mega lestvice! Vsako oddajo tudi nagrade! Glasujete lahko tudi s kuponom Gorenjskega glasa, le obkrožiti morate: MEGA LESTVICA RADIA SORA Ime in priimek:.................................................................................... Naslov:............................................................................................... Predlog za gosta:..................................................................... Glasujem za: (obkrožite) 1. Bajaga - Zmaj od nočaja 2. Zabranjeno pušenje - Arizona Dream 3. Nude - Razlog 4. Reamonn - Weep 5. Parni valjak - Ugasi me 6. Aleš Volk - Z menoj 7. Marijan Smode - Turbo Jožica 8. Karma - Božična pjesma 9. Adi Smolar - Emperatrice 10. Foxy teens - Ranjeno srce 11. Mick Jagger - God gave me evervthing 12. Povver dancers - Ostati tu ne smem 13. Davor Radolfi - živote moj 14. Karmen Stavec - Ena solzica 15. Davor Borno - Što imam od života ŽELJA OB NOVEM LETU: (najbolj izvirni nagrajeni) Radio Sora, Kapucinski trg 4, 4220 Škofja Loka - oddajo vodim Ines Voršič 7.25 Napovedniki 7.30 Utrip 7.50 Zrcalo tedna 8.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 8.40 Afna friki, 5. del 9.00 Iz popotne torbe: Okraski iz slame 9.20 Snežna kraljica, risani film 10.35 National geographic, amerišk dokumentarna serija 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Z vseh koncev sveta, angleško- japonska dokumentarna serija 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Maribor 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Nekaj minut za domačo glasbo 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.20 Nepopisan list, slovenski film 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Popoldne na silvestrovo 18.35 Risanka 18.45 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Silvestrske zmešnjave 1.00 Največje uspešnice 2001 2.00 To so bili časi 3.00 Skrita kamera 3.30 Samo za eno noč 4.30 Zabava z glasbo 5.30 Skrita kamera ■ 6.00 Z veselim korakom v novo leto 7.55 Napovedniki 8.05 TV prodaja 8.35 Glasbene snežinke 9.45 Nebesa, pekel in nirvana, nemška dokumentarna serija 10.30 Oddaja za otroke 12.50 Božič v šoli, kanadska drama, ponovitev 14.30 TV prodaja 15.15 Videospotnice 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka 17.50 Marketing 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 21.00 Gospod Bean, angleška nanizanka 21.35 Asterix med Britanci, francoski film 23.00 Brane Rončel izza odra 0.30 Moder v obraz, ameriški film 1.50 Lažnivec, ameriški film 3.25 lepa Donna, italijanski film 5.10 Velemesto, ameriški film 9.25 TV prodaja 9.30 Orangutani deževnega gozda, dokumentarna oddaja 10.30 Tretja izmena, ameriška nanizanka 11.15 TV Prodaja 11.45 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 12.45 Felicity, ameriška nanizanka 13.35 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 14.15 TV Prodaja 14.45 Obala, ljubezni, ameriška oanjzanka 15.4Q Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.35 Ricky Lake, pogovorna oddaja 17.30 Shastat, ameriška humoristična nanizanka 18.00Globoka pustolovščina, ameriški film 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 19.45 Skrita kamera, humoristična oddaja 20.10 Policijska akademija, ameriški film 21.50 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.20 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.20 Hughlevjevi, ameriška humoristična nnizan-ka 23.50 Z glasbo v novo leto 0.10 Ishtar, ameriški film 2.10 Seks na plaži, erotična oddaja 7.30 Prometna patrulja, ameriški film 9.10 Dragon Bali, japonska risana serija 9.35 Hroščeborgovi, mladinska serija 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 GLej, kdo se oglaša 2, ameriški film 21.30 Sreča v nesreči, avstralski film 23.10 Veronikine skušnjave, humoristična nanizanka 23.40 Z glasbo v novo leto 0.15 Naključni junak, ameriški film 2.10 Vročica sobotne noči, ameriški film ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51. 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Kako biti zdrav in zmagovati 20.40 Local heroes - junaki našega kraja, angleška dokumentarna oddaja 21.15 Lahko noč 21.50 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.30 Iz OŠ Železniki 19.00 Predstavljamo vam - zbiratelj starih knjig 20.00 Odrska predstava ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Otvoritev razstave v Doliku 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.40 Aretacija in proces, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Moja usoda si ti, nanizanka 13.20 Veliki pobeg, ameriški vo-jno-akcijski film 16.10 Poročila 16.15 TV razstava 16.40 Hrvaška danes 16.45 Štirje mušketirji, angleški pustolovski film 18.30 SOS, dokumentarna oddaja 19.00 Vprašaj 19.13 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Naši in vaši, novoletna izdaja hrvaške humoristične nadaljevanke 21.10 Silvestrski spored - srečno 2002 0.05 Nazdravimo Hrvaški 1.20 Najboljšpe iz Skupaj do zvezd 2.20 novoletni Za srce in duspo 4.50 Najboljše iz Skupaj do zvezd 2 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 8.20 Prizma 9.10 Mir in dobrota «.40 Vojna za gumbe, mladinski film 11.10 Space Jam, komedija/animirani film 13.00 Cafe Cinema 13.45 Hruške in jabolka 14.15 Herbie 15.10 Koncert Mozrt - Verdi 2001 16.10 Poročila za gluhe 16.15 Ogledalce, ogledalce... 16.30 poročila za gluhe in naglušne 16.45 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Michael Richards Show 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in proces 20.10 George iz džungle, ameriška komedija 21.40 Alca-traz, ameriški akcijski film 23.55 Težavna tarča, ameriški akcijski film 1.35 Mumija Ta-los, ameriški film 3.35 Mortal Mokbat 2, ameriški zf film AVSTRIJA 1 5.00 Sam svoj mojster, ponovitev 5.25 Kralj Oueensa 5.50 Otroški program 10.10 Cesarjeva nova oblačila, ameriški risani film 11.00 Tom in Jerry 10.10 Disnevjev festival 12.05 Jaz sem morilec, francoska komedija 13.30 Svetovni pokal v smučarskih skokih: Novoletna turneja štirih skakalnic - kvalifikacije - kvalifikacije, prenos iz Garmisch-Partenkirchna 15.05 Policijska akademija 6, ameriška komedija 16.30 Asterix, nemško-francoski risani film 17.45 Space Jame, ameriška komedija 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 20.15 Ma 2412 21.10 Igra, avstrijska komedija 22.45 Pravi Dunajčan ne propade: Ob novem letu 23.40 Večerja za enega - skeč 0.00 Ob novem letu 0.09 Baraba je le redko sama, francoska komedija 1.40 Policijska akademija 6, ponovitev 3.00 Chitty Bang Bang, britanska komedija 5.25 Večerja za enega, ponovitev Komu? 6.45 Vreme ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.05 Božično novoletne čestitke 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.05 Božično novoletne čestitke 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.05 Božično novoletne čestitke 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Božično novoletne čestitke 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Športna oddaja 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Božično novoletne čestitke 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Božično novoletne čestitke 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Božično novoletne čestitke 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.00 Izgubljeni najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Božično novoletne čestitke 24.00 Predbožični večer R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95 Mhz UKV. 6.00 Video strani 6.30 TV prodaja seri-ja7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Pokemoni, risana serija 10.30 TV prodaja 11.00 Risanke 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Popotovanja z Janinom 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Risanke 19.00 Pokemoni, risani film 19.00 Wai Lana joga 20.00 Iz domače skrinje 22.00 Z raketo v novo leto, zabavnoglasbe-na oddaja 0.15 Peta noč, koncert 2.15 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-W.si 18.50 PredstaviWeni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.05 Pojoče božično drevo 19.35 Koledniki 2002 19.50 GTV priporoča II 20.00 Novoletni koncert godbe iz Go-rij 20.45 FD Triglav Jesenice, jubilejni nastop, 2. del 21.45 Čar silvestrske noči 2002, novoletna oddaja 00.10 Novoletni GTV - MIX, Videospoti po željah... 4.00 GTV jutri, Prelistajte teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Motor sport mundial 9.35 Nasvidenje AVSTRIJA 2 5.00 Domovina, tuja domovina 5.30 Svoboden kot veter, nemški dokumentarni film 6.15 Videostrani 6.30 Pod palmami ob modrem morju, ponovitev 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.00 Čas v sliki 9.05 Podgorski 9.55 Ko se gremo kopat na Tenerife, nemški film 11.30 Danes pijan in jutri pijan, nemška komedija 13.00 Čas v sliki 13.05 Nonstop neumnost 13.50 Ottu so všeč ženske, avstrijsko-nemška komedija 15.15 Netopir, avstrijska komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Vsakoletni koncert 17.30 Nori par 18.00 Nabodeno v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Nagovor kardinla Christopha Schonborna ob novem letu 0.00 Ob novem letu 0.09 Silvestrski glasbeni skedenj, nadaljevanjke glasbenega šova v živo 1.05 Sam Whiskey, ameriški vestem 2.35 Vse fr-nikole, ameriška komedija 4.20 Netopir, ponovitev avstrijske komedije SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj, in Sora - RADIO PTUJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Božično novoletne čestitke 6.40 Dobro jutro! R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo in Jože Lavri-nec 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Predstavitev: Merkur 9.15 Voščila 9.40 Oglasi: Agencija Relax 10.00 Aktualno: Merkurje-va športna stavnica 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah v preteklem tednu 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Ogjasi 18.05 Aktualno: Silvestrsko popoldne na radiu Triglav 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.36 Moja je lepša kot tvoja - Silvestrska oddaja19.40 Oglasi 19.45 Silvestrovanje na Radiu Triglav do zgodnjih jutranjih ur 5.30 Prva jutranja kronika 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled teksta 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Naš jutranji gost 8.00 Dogodki danes - jutri 8.30 Napoved programa 8.55 Dnevna malica 9.00 Božično-novoletna voščila 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Božično-novoletna voščila 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Božično-novoletna voščila 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 19.00 Božično-novoletna voščila 20.00 Silvestrski program KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.27 Na današnji dan 07.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Jutro je lahko 8.55 Gospodarske novice 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport 11.30 Uganka Rgl 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.05 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.50 GospodarsWo 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Modni bla bla 17.20 Iz tujega tiska 17.30 Na sceni 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.50 Horoskop 20.30 Iz svetovnih glasbenih lesWic R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 07.10 Bim- bam-bom 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.40 Leta po Kristusu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ognjišče - Ognjišče 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 17.00 Drugi sveti večer 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Silvestrovanje do jutra TOREK, 1. JANUARJA 2002 6.30 Popoldne na silvestrovo, ponovitev 8.20 Risanka 8.50 Gulimišek, ponovitev 9.15 Žabji kralj, lutkovna predstava 10.00 Nenavadna zgodba o grdem račku, risani film 11.15 Novoletni koncert z Dunaja 13.40 Poročila, Šport, Vreme 13.50 Silvestrske zmešnjave, ponovitev 16.30 Poročila, vreme, šport 16.45 Silvestrske zmešnjave, ponovitev 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Napovedniki, marketing 20.05 Novoletni koncert iz Portoroža, posnetek 21.35 Urar, dokumentarec meseca 22.30 Poročila, šport, vreme 22.50 Dosje J.K., domača nadaljevanka 3.40 Dr. John s Chrisom Barberjem, koncert 8.25 Napovedniki 8.30 Videospotnice, ponovitev 10.00 TV prodaja 10.30 Zvezde Commizments, posnetek koncerta 12.00 Asterix med Britanci, francoski film, pono-< vutev 13.30 Ga-Pa: Smučarski skoki štirih' skakalnic, prenos 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Bogataš in revež, amerišk nadaljvanka 18.00 Sirena, ameriški film 19.35 Videospotnice 20.05 Gospod Bean, angleška nanizanka 20.30 Črni gad potuje skozi čas, angleška humoristična oddaja 21.20 Boter I., ameriški film 0.15 Videospotnice 9.35 TV Prodaja 9.40 Divjina, 1. del dokumentarne oddaje 10.30 Tretja izmena, ameriška nanizanka 11.15 TV prodaja 11.45 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 12.45 Felicitv, ameriška nanizanka 13.35 Ricki Lake, ponovitev 14.20 Tv prodaja 14.45 Spet zaljubljena, ameriška nanizanka 15.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja 17.20 Shasta, ameriška humoristična nanizanka 17.40 Allan Ouatermain in izgubljeno mesto, ameriški film 19.20 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Policijska akademija 2, ameriški film 21.40 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovone oddaje 0.00 Pri-našalec pic, ameriški film 7.40 Gepard, ameriški film 9.10 Dragon Bali, japonska risana serija 9.35 Hrošče-borgovi, m.ladinska serija tO.OO Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Dobrosrčni sosed, ameriški film 14.40 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoz: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Barnie in hrestač, ameriški risani film 21.40 Vaški milijonarji, ameriški film 23..20 Zamenjava, ameriški film 1.10 MASH, humoristična nanizanka 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Pokemoni, trisana serija 10.30 TV prodaja 11.00 Ohcet v Kangalile-ji, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj 13.45 TV prodaja 14.15 Risanka 14.45 Automobile 15.00 Avtodom 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Orfejčkova parada, koncert 20.00 Z raketo v novo leto, ponovitev 22.15 Iz domače skrinje, ponovitev 0.15 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gW.tele-tv.si 18.50 PredstaviWeni spot GTV 18.55 GTV priporoča I. 19.00 Kolovrat domačih viž -ans. Šibovnik 19.45 Pravilna uporaba petard - poučni film 19.55 GTV priporoča II 20.00 Čar silvestrske noči 2002 22.15 Milice - slovenski film 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Posnetek koncerta CPZZ v Kranju 00.35 GTV jutri, Obiščite naš teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Viva turistica 9.30 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Novoletni videomeh 21.40 Iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije: TV Tezno 22.10 The edge - za korak naprej, ang. dokumentarna oddaja pon. 22.40 Ti-tanic 1 .del 23.10 Lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 19.00 BOOM - glasbena oddaja 19.15 Pevski koncert 20.30 Odrska predstava 21.15 Brez komentarja ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16" EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.00 OWoritev razstave v Doliku, ponovitev 20.23 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja -oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz 7.00 TV koledar 7.10 Film za otroke 9.55 Poročila 10.00 Hrtič - Hitič 11.00 Poročila 11.15 Novoletni koncert, prenos z Dunaja 13.45 TV koledar 14.00 Poročila 14.05 Vrnitev mušketirjev, pustolovski film 16.00 Želo, ameriška kriminalka 18.15 Naši in vaši 19.00 Vprašaj 19.15 Pink Panter 19.30 Dnevnik 20.10 Kdo bo koga, ameriška komedija 22.00 Poročila 22.15 Begunec, ameriška akcijska skrhljivka 0.25 Filmska noč z... Okročje, ponovitev 3.05 Seks v mestu 8.15 Panorame hrvaških turističnih središč 10.05 20.000 milj pod morjem, ameriški putolovski film 12.05 Surferji na suhem, ameriški film 13.45 Novoletna turneja štirih skaklnic, prenos iz garmisch- Partenkirchna 15.05 Ponovitev novoletnega sporeda : 18.30 Kolo sreče 19.05 Veronikine skušnjave 19.30 Svetovni muzeji 19.45 Aretacija in sojenje 20.10 Okrožje, ameriška nanizanka 21.10 Seks v mestu, ameriška humoristična nanizanka 21.45 Praksa, amerišk nanizanka 22.30 Seinfeld 22.55 Samo norci in konji 23.25 Highlander AVSTRIJA 1 5.15 Ellen 5.45 Otroški program 10.25 Fievel, mišji popotnik na Divjem zahodu, ameriški risani film 11.35 Mali heroji 2, ameriški film 13.00 Svetovni pokal v deska-nju na snegu, vrhunci z Dunaja 15.55 Veliki, ameriška komedija 17.30 Jagabond, ameriška komedija 19.00 Nonstop neumnost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Nori na Mary, ameriška komedija 22.10 Krik, ameriška grozljivka 23.55 Vran, ameriški akcijski film 1.35 Jack Reed: Mladi volkovi, ameriška kriminalka 2.55 Vran, ponovitev ameriškga akcijskega filma 4.25 Mali heroji 2, ponovitev robika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Božično novoletne čestitke 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.54 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Božično novoletne čestitke 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Božično novoletne čestitke 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno: 15.10 Božično novoletne čestitke 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Božično novoletne čestitke 17.10 Zanimivosti 17.20 Božično novoletne čestitke 17.40 Vreme jutri in v prihodnih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Božično novoletne čestitke 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Božično novoletne čestitke 20.00 Iz Rinaldove skrinje 22.00 Glasba R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22:00 na 88,9 in 95 Mhz UKV. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL ' studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Radio Glas LJubljane d.d. LJubljana, C. 24. junija 23,1231 LJubljana - črnuCe SREDA, 2. JANUARJA 2002 AVSTRIJA 2 4.05 Dobrodošla, Avstrija 6.00 Videostrani 6.15 Stari Heidelberg, ponovitev 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Zaroka v Zurichu, nemška komedija 10.50 Uvod v novoletni koncert 11.15 Novoletni koncert Dunajskih filharmonikov 2002, prenos z Dunaja 13.40 Čas v sliki 14.20 Belc-modre zgodbe 15.05 Schwarzwaldska češnja, nemški film 16.35 Balet 17.00 Čas v liki 17.05 Pri belem konjičku, nemška komedija 18.50 Beseda k novem letu 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.15 Sanjska ladja 21.45 Čas v sliki 22.00 Klinika pod palmami: Izziv, 1/3 del avstrijskega TV filma 23.30 Čas v sliki 23.35 Rdeča Lola, ameriška kriminalka 1.20 pogledi od strai 1.25 Veliki rop vlaka, britanska kriminalka 3.10 Počitnice v Hollywoodu, ameriška komedija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Naj občan 2001 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.40 Oglasi - Makler 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Naj občan občine Bohinj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Večer z Bracom Korenom do 21. ure 22.00 Popevka tedna R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, Sitri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 ožično-novoletna voščila 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Božično-novoletna voščila 12.30 Danes godujejo 13.00 Božično-novoletna voščila 15.30 RA Slovenija 17.30 Naša šola - glasbena ponovitev 19.00 Božično-novoletna voščila 20.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro z Jožetom Brusom 7.20 Nočna kronika 7.27 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.05 RGL danes 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 14.00 Pasji radio 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 18.00 Starinarnica 19.00 Božiček 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.15 Slovenc Slovenca vabi 08.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Prenos maše z Brezij 17.30 Sport na radiu Ognjišče (do 19.00) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.30 Poročila 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Nočni glasbeni program 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Ae- MHi Tel.: 07/332-33-O0 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/333*40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantiče vo 17 SOOO Novo Mesto 7.25 Napovedniki 7.30 Dober dan, Koroška 8.00 Maja in čarodej 8.25 Grdi raček Tine, risanka nanizanka 8.50 Povodnjak in makov škrat, lutkovna pravljica 9.30 Oddaja za otroke 10.15 Komet v Mumundolu, risani film 11.30 Lingo, TV igrica 12.00 Urar, dokumentarec meseca 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 Trije zlati lasje, slovaško-nemški film 14.40 A. L. VVebber: Jožef in neverjetna pisana suknja, božični musical 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Maček Muri na mačjem sejmu, otroška predstava 17.35 Marketing 17.45 Avstralska kronika, francoska pol- judnoznansWena serija 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.25 Marketing 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Sedmi pečat: Zlati časi, španski film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.15 Božični koncert - Simfoniki RTV Slovenija, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV Prodaja 10.30 Videostrani 15.00 Videospotnice 15.35 Homo Turisti-cus 16.05 Pripravljeni - slavnostni koncert okrestra Slovenske vojske 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka 18.00 Princ in berač, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.00 G. Bean, angleška nanizanka 20.30 VValdbuhne 2001 (španska noč) 22.30 Boter II., ameriški film 1.40 Videospotnice, ponovitev 9.35 TV Prodaja 9.40 Divjina, 1. del dokumentarne oddaje 10.30 Tretja izmena, ameriška nanizanka 11.15 TV prodaja 11.45 Dannvjeve zgodbe, ponovitev 12.45 Felicity, ameriška nanizanka 13.35 Ricki Lake, ponovitev 14.20 Tv prodaja 14.45 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.40 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.35 Ricki Lake, pogovorna oddaja 17.20 Shasta, ameriška humoristična nanizanka 17.45 Bingo, ameriški film 19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Policijska akademija 2, ameriški film 21.40 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Rdeče petke, erotrična serija 7.40 Čarobni meč: Vrnitev v Camelot, risani film 9.10 Dragon Bali, japonska risana serija 9.35 Hroščenborgi, mladinska serija 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Mali velikani, ameriški film 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Nune pojejo, ameriški film 21.45 Newyorška policija, ameriška nanizanka 22.40 JAG, ameriška nanizanka 23.00 M.A.S.H., humoristična nanizanka 23.30 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Pokemoni 10.30 TV prodaja 11.00 Risanke 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Sijaj 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Peta noč, koncert 22.00 Silvestrski poljub, koncert 0.10 Video strani ... 24 ur infokanal,, http://gtv.tele-W.si 18.50 PredstaviWeni spot GTV 18.55 GTV priporoča 1.19.05 Gorenjska kronika 2001 19.15 Baletna'predstava na Slov. Javorniku 19.55 GTV priporoča II 20.00 Jubilejni koncert v Tunjicah 21.15 Pesmi izpod novoletne smreke 21.40 GTV priporoča II 21.50 50 let FD Triglav Jesenice, 1. del 22.50 Novoletni glasbeni videomix 22.55 50 let FD Triglav Jesenice, 2. del 23.45 Čar silvestrske noči 2002, ponovitev 2.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Kako biti zdrav in zmagovati 167. del 9.35 Nasvidenje ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K 51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri preko VCR. 18.00 Dvanajsta scena -oddaja z gosti iz klopi 20.00 Športna odda- ja 20.30 Predstavljamo vam - slikar samouk iz Martinj vrha ATM KRANJSKA GORA ...Videostrani... 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo, 13. oddaja 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.00 TV koledar 8.10 Darby 0'Gill in palčki, ameriška pravljica 9.40 Poročila 9.45 V čarobni deželi, ameriški animirani film 11.00 Božič prihaja 12.00 Poročila 12.15 Koledar 12.40 Moja usoda si ti, brazilska nadaljevanka 13.20 Družinske skivnosti, ameriška drama 15.00 Poročila 15.05 Dokumentarna serija 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Globalna vas 20.45 Pol ure kulture 21.15 Trenutek spiznanja 21.50 TV intervju 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.20 Evromagazin 23.55 Filmska noč s Clintom Eastvvoodom: Za prgišče dolarjev, italijanski vestem 8.00 Panorama hrvaških turističnih krajev 9.55 Glasbeni mesečnik 10.35 Zabavni program 15.10 Otroški program 16.10 Gusarji 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, ponovitev 18.00 Priložnostni program 18.30 Kolo sreče 19.00 Simpsonovi, risana serija 19.30 Mojstrovine svetovnih muzejev 19.45 Aretacija in sojenje, serija 20.05 Gilmorjeva dekleta, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.20 Nikita, amerišk nanizanka 22.55 Življenje na televiziji, dokumentarni film 22.25 Seinfeld 23.20 Samo norci in konji 23.50 Highlander AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.50 Asterix, ponovitev 9.05 Jagabongo, ponovitev 10.35 Co-lombo, ponovitev 11.45 Otroški program 14.50 Simpsonovi 15.20 Sam svoj mojster 14.45 Melrose Place 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - najstniška črovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Čaroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Afera Semmeling: Zadnja kuhinja, nemška TV srhljivka 21.50 Strah se priplazi, ameriška srhljivka 23.20 High incident - Policaji iz El Camina 0.15 Dosje Jessica 0.50 Krik, ponovitev 2.30 Strah se priplazi, ponovitev 4.00 Kaj bo mrWemu psu zrezek, ameriška kriminalka gradu Kishelstein 9.50 EPP 10.00 Novoletne čestitke 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novoletne čestitke 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novoletne čestitke 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Novoletne čestitke 13.40 Zanimivosti - Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Novoletne čestitke 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Novoletne čestitke 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Gremo v Life 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Novoletne čestitke 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Posebna z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. AVSTRIJA 2 4.10 Columbo 6.00 5.25 Nabodeno v Avstriji 6.20 Videostrani 6.30 Ottu so všeč ženske, ponovitev avstrijsko- nemške komedije 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Nabodeno v Avstriji 10.00 Zlata dekleta 10.25 Klinika pod palmami 12.00 Čas v sliki 12.05 Domovina 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Ptički v gnezdu, nemška družinska nanizanka 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Derrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.45 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.15 Univerzum: Mož iz Otztala in njegov svet, dokumentarni film 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 22.05 Čas v sliki 22.30 Klinika pod palmami 0.00 Čas v sliki 0.30 Kralj Oueensa. Kegljaška vojn 0.50 Zlata dekleta 1.15 Pogled od strani 1.20 Hazar-der, ameriška kriminalka 4.55 Ptički v gnezdu 5.40 Tri dame SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Novoletne čestitke 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva -citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Veseli december v R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na radiu Triglav - Vreme in Robert Bohinc 6.20 Danes v časopisu 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: zdravnikov nasvet: mag. psih. Silvana Gasar. 8.15 Obvestila 8.30 Novice, pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Naj občan občine Jesenice 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Naj občan občine Jesenice 17.30 Včeraj danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.40 Oglasi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Misli iz Biblije 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 9.00 Božično-novoletna voščila 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Božično-novoletna voščila 12.00 BBC - novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Božično-novoletna voščila 14.00 Utrinki s poti po Mehiki 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Praznično popoldne 19.00 Božično-novoletna voščila 22.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.20 Nočna kronika 7.30 Na današnji dan 7.35 Vreme 8.55 Gospo-darsWo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje o... 10.00 Kam danes 11.30 RGLova uganka 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.57 Izbranka tedna 13.30 Play off 14.00 Pasji radio 14.50 GospodarsWo 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Na sceni 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.00 Dedek mraz 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Pozdrav domovini 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.40 Leta po Kristisu 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 11.30 Zlati zvoki 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Pono-vitev^vetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Umetnost življenja 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.30 Poročila 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade 22.00 Nočni glasbeni program )tf®LT®(o) 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77 ČETRTEK, 3. JANUARJA 2002 7.25 Napovedniki 7.30 Mostovi 8.00 Maček Muri na mačjem sejmu, otrošk predstava 8.25 Oddaja za otroke 9.55 Zgodbe iz praznične školjke 10.40 Ledena princesa, risani film 11.25 Avstralska kronika, francoska poljudnoznanstvena serija 12.15 Brižinski spomeniki 12.50 Napovedniki 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.10 V svetlobi treh stoletij 13.40 Videnje odrešenja, angleška dokumentarna serija 14.30 Mario, nedeljski večer v živo 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.45 Deček iz sosednje hiše, kratki igrani film 17.00 Na liniji 17.45 Unicef - vloga ženske v Pakistanu 18.10 Multikulturalnost Velike Britanije 18.45 Risanka 18.55 Napovedniki 19.00 Kronika 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.05 Tednik 21.00 Svet v letu 2001 22.00 Marketing 22.10 Odmevi 22.40 Kultura 22.45 Šport 23.00 Novoletni koncert iz Portoroža, posnetek, ponovitev 0.30 Unicef - vloga ženske v Pakistanu, ponovitev 0.5 Multikulturalnost Velike Britanije, ponovitev 7.55 Napovedniki 8.00 Videostrani 10.00 TV prodaja 10.30 Videostrani 14.30 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Astronavti iz dvnine, ameriška dokumentarna oddaja 16.30 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 17.00 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka 18.00 Jazon in argonavti 19.30 Videospotnice 20.00 Gospod Bean, angleška nanizanka 20.35 Šoferja, jugoslovanska nadaljevanka 21.25 Boter III., ameriški film 23.55 Akcija!, nemška nanizanka 0.40 Videospotnice 10.10 TV Prodaja 10.40 Miza za pet, ameriška nanizanka 11.30 Felicitv, ameriška nanizanka 12.20 Mladenič v modrem, ameriška nanizanka 13.15 Ricki Lake, ponovitev 14.00 TV prodaja 14.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.20 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 16.10 Felicitv, ameriška nanizanka 17.00 Shasta, ameriška humoristična nanizanka 17.30 Jesse, ameriška humoristična nanizanka 18.00 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 18.30 Ricki Lake, pogovorna oddaja 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Policijska akademija 4, ameriški film 21.40 Pa me ustreli!, ameriška humoristična nanizanka 22.10 Tretji kamen od sonca, ameriška humoristična nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška humoristična nanizanka 23.15 Šov Jerrvja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 0.00 Rdeče, petke, erotična serija 9.10 Dragon Bali, japonska risana serija 9.35 Hroščenborgi, mladinska serija 10.00 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 10.55 Črni biser, argentinska nadaljevanka 11.50 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon o Los Angelesu, ameriška nanizanka 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 16.25 Prepovedana strast, mehiška nadaljevanka 17.20 Črni biser, mehiška nadaljevanka 18.15 Vsiljivka, mehiška nadaljevanka 19.15 24 ur 20.00 Popolni četrtki: Raztresena Ally, ameriška nanizanka 21.00 Prijatelji, ameriška nanizanka 21.30 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.00 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 22.50 JAG, ameriška nanizanka 23.40 M.A.S.H., ameriška humoristična nanizanka 0.10 24 ur, ponovitev 6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Videostrani 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 Pokemoni, risana serija 14.15 Video strani 15.15 Vera in čas 15.45 V sedlu 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Pokemoni, risana serija 19.30 Wai Lana joga 20.00 Policist s petelinjega vrha, jugoslovanska serija 21.00 Bomba deset čez deset, jugoslovanska vojna akcija 23.00 Ekskluzivni magazin 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Video strani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.50 Predstavitveni spot GTV 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila 1682 19.15 Gorenjski glas jutri 19.20 Zeleni vodnik - vrtnarska razstava 19.55 GTV priporoča II 20.00 Gorenjska kronika 2001 20.45 Kolovrat domačih viž - Nagelj 21.35 Iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1682 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič, v živo 23.00 Znani, neznani obrazi - Ivica Arvaj 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1682 00.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš TTX? SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. 9.00 Napovednik 9.01 Glasbena kapljica 9.05 Rok Otočec 1998 9.40 Raznovrst- na obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Local He-ores, angleška dokumentarna oddaja 20.35 Iz produkcije ZLTV - TV Tezno 21.05 Glasba za lahko noč ... Raznovrstna obvestila na videostraneh iz oddajnika na Lubniku K51 TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sora. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.00 Danes v vrtcu 19.15 Tonika Ramovš - 9. del nedeljskega klepeta 20.00 Iz arhiva - Dražgoše 1976 (spomin na draž-goško bitko) ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket... Telemarket... Napoved sporeda... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 6.50 TV koledar 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.40 Aretacija in proces 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV Koledar 12.35 Moja usoda si ti, mehiška nadaljevanka 13.25 Primer umorjene madame, ameriška kriminalka 15.00 Poročila 15.05 Dokumentarna oddaja 16.45 Hrvaška danes 17.00 Vsakdan 18.30 Izobraževalna oddaja 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Prostor pod strelnim ognjem, politični magazin 21.05 Željka Ogresta z gosti, pogovorna oddaja 22.10 Poslovni klub 22.45 Odmevi dneva 23.05 Današnji šport 23.15 Zannstveno soočenje 0.20 Igrani film 2.10 Naša sodnica, ponovitev 2.55 Na zdravje, ponovitev 8.00 Panorame hrvaških turističnih krajev 10.20 Gilmorova dekleta, ponovitev 11.00 Nikita, ponovitev 11.45 Govorimo o zdravju 12.15 Trenutek spoznanja 12.45 Globalna vas 13.15 Zabavni program 14.35 Pol ure kulture 15.15 Otroški program 16.05 Poročila za gluhe 16.10 Molly 16.40 Hugo 17.10 Moja usoda si ti, mehiška nadaljevanka 18.00 Panorama 18.30 Kolo sreče 19.00 Na zdravje IX 19.30 Svetovni muzeji 19.45 Aretacija in proces, igrana serija 20.10 Naša sodnica, ameriška nanizanka 21.00 Polni krog 21.20 Hotel Sorrento, avstralska psihološka drama 23.05 Seinfeld 23.25 Samo norci in konji 0.10 Highlander 0.55 Poročila AVSTRIJA 1 5.50 Otroški program 7.50 Korak z korakom 8.05 Sabrina - najstniška čarovnica 8.35 Jaz sem morilec, ponovitev 9.55 Nori na Mary, ponovitev 11.45 Otroški pogram 14.55 Simpsonovi 15.20 Korak za korakom 15.45 Melrose Place 16.30 Sedma nebesa 17.15 Sabrina - Najstniška čarovnica 17.40 Čarovnice 18.30 Caroline v velemestu 19.00 Dharma in Greg 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Batman in Robin, ameriški fantazijski film 22.15 Past, ameriški akcijski film 23.50 Nogomet, 1. avstrijska zvezna liga 0.25 Druga stran medalje, ameriška srhlji-ka 1.55 Past, ponovitev ameriškega akcijskega filma 3.25 Druga stran medalje, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.20 Zaroka v Zurichu, ponovitev nemške komedije 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Zlata dekleta 10.15 Klinika pod palmami, ponovitev 11.50 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Tri dame 14.05 Hišnica 14.50 Podeželski zdravnik 15.35 Drzni in lepi 16.00 Darrick 17.00 Čas v sliki 17.05 Dodrodoš-la, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 Pogledi od strani 20.15 Ljubezen, laži, strasti, 1/3 del avstrijskega filma 22.00 Čas v sliki 22.30 Euro Avstrija 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Kralj Oueensa 0.55 Zlata dekleta 1.45 Vrnitev v Marseille, fran-cosko-nemški film 2.10 Pogledi od strani 2.50 Kuharski magazin 3.15 Milijonsko kolo 3.45 Alpe - Donava - Jadran 4.10 Dobrodošla, Avstrija SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.30 Aerobika 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Poročila RS 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.40 Gorenjski kviz 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Novoletn ečestitke 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Novoletne čestitke 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Biovremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Novoletne čestitke 13.40 Zanimivosti: Zlata mineta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.10 Borzni komentar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Napoved 16.20 Novoletne čestitke 16.50 EPP 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Novoletne čestitke 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 V družbi z Markom Črtaličem 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Jutranji servis na Radiu Triglav 6.20 Jutranja basen 6.20 Jutranja uganka 6.30 Pogled v današnji dan, pogled v gorenjski porodnišnici 6.40 Oglasi 6.50 Vreme 6.55 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Pogled s Triglava: Zdrav način prehranjevanja - Vasilj-ka Kokalj 8.15 Obvestila 8.30 Novice - pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 8.50 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.20 Naj občan 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Naj občan Radovljice 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: OKS 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi - Makler 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Novice za obrtnike - OOZ Jesenice 15.00 Gibljive slike: Kino Železar 15.30 Dogodki in odmevi 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Naj občan občine Radovljica 17.30 Včerja, danes, jutri 17.40 Oglasi 17.50 Voščila 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 19.00 Črna komika dneva 19.15 Voščila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Zimzeleni četrtek in Drago Aria-ni 22.00 Popevka tedna 22.05 Večerni glasbeni program do polnoči R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 5.45 Danes godujejo 6.15 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes, jutri 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC novice 12.30 Danes godujejo 12.50 Osmrtnice 13.00 Božično-novoletna voščila 13.50 Pregled tiska 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.55 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Pregled tiska 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandra-nje s harmoniko 20.00 Radio jutri - glasbeni program RA Sora 24.00 Skupni nočni program KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz; 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.35 Anketa 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Gospodarstvo 9.05 RGL danes 9.30 Vaše mnenje 10.00 Kam danes 10.30 Tema denva 11.30 Uganka RGL 11.45 Kronika dneva 12.00 BBC novice 12.15 Štajerski dogodki 12.30 Šport in rekreacija 12.45 Dogodek dneva 12.55 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.45 Črna kronika 16.00 Iz tujega tiska 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.05 Črna kronika 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program KINO Petek. 28. decembra lil-HiPIM 05.00 Dobro jutro 05.15 Vremenska napoved 05.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Slomšek nas uči 06.20 Meteorologi o vremenu 06.30 Poročila 06.50 Duhovna misel 07.00 Zvonjenje 7.25 OKC 07.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 07.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.15 Jutranja aktualna tema 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila •9.30 Okdrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasbeni gost 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.45 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. pisma 20.30 Karavana prijateljstva 22.00 Mozaik dneva 22.25 Slomšek nas uči 22.30 Ponovitev dopoldanske oddaje Doživetja gora in narave 23.30 Nočni glasbeni program CENTER ris. film CESARJEVA NOVA PODOBA ob 16.30 uri, amer. kom. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE ob 19. in 21. uri STORŽIČ avstr. amer. kom. KROKODIL DUNDEE V LOS ANGELESU ob 16. in 18. uri, amer. rom. drama kom. DNEVNIK BRID-GET JONES ob 20. uri, amer. drama SNIF ob 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. drama SLADKI NOVEMBER ob 20. uri ŠKOFJA LOKA ris. ATLANTIDA - IZGUBLJENO CESARSTVO ob 18. uri, rom. kom. AMERIŠKA LJUBLJENCA ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE amer. film KRUH IN MLEKO ob 18. uri, amer. film MUNJE ob 20. uri Sobota. 29. decembra_ CENTER amer. kom. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ mlad. pust. film HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI ob 15.30 uri, avstr. amer. kom. KROKODIL DUNDEE V LOS ANGELESU ob 18. uri, prem. amer. drame SNIF ob 20. in 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA znan. fant. film PLANET OPIC ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA zgod. kom. VITEZOVA USODA ob 18. uri, amer. rom. kom. AMERIŠKA LJUBLJENCA ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE amer. film MUNJE ob 18. uri, amer. film KRUH IN MLEKO ob 20. uri DOVJE najst. kom. 100 DEKLET ob 19. uri Nedelja, 30. decembra_ CENTER mlad. pust. film HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI ob 16.30 uri, amer. kom. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE ob 19. in 21. uri STORŽIČ avstr. amer. kom. KROKODIL DUNDEE V LOS ANGELESU ob 16. uri, prem. amer. drame SNIF ob 17.45 in 22. uri, amer. rom. drama kom. DNEN-V1K BRIDGET JONES ob 20. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA rom. drama SLADKI NOVEMBER ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. ATLANTIDA - IZGUBLJENO CESARSTVO ob 18. uri, zgod. kom. VITEZOVA USODA ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE amer. film KRUH IN MLEKO ob 18. uri, amer. film MUNJE ob 20. uri Ponedeljek. 31, decembra CENTER In STORŽIČ DANES ZAPRTO! Torek. 1. januarja_ CENTER amer. kom. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE ob 17. in 19. uri, prem. amer. trii. NITI BESEDE ob 21. uri STORŽIČ mlad. pust. film HARRY POTTER IN KAMEN MO-DOSTI ob 16. uri, amer. rom. drama kom. DNEVNIK BRIDGET JONES ob 18.30 uri, amer. drama SNIF ob 20.30 uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA vojna drama PE-ARL HARBOR ob 19. uri ŠKOFJA LOKA vojna melodr. CORELLIJEVA MANDOLINA ob 20. uri Sreda. 2. januarja_ CENTER mlad. pust. film HARRY POTTER IN KAMEN MODROSTI ob 16.30 uri, amer. kom. JE SPLOH LAHKO ŠE SLABŠE ob 19. uri, prem. amer. trii. NITI BESEDE ob 21. uri STORŽIČ avstr. amer. kom. KROKODIL DUNDEE V LOS ANGELESU ob 16. uri, amer. drama SNIF ob 17.45 in 22. uri, amer. rom. drama kom. DNENVIK BRIDGET JONES ob 20. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA vojna drama PEARL HARBOR ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. ATLANTIDA - IZGUBLJENO CESARSTVO ob 18. uri, vojna melodrama CORELLIJEVA MANDOLINA ob 20. uri DOVJE najst. kom. AMERIŠKA PITA 2 ob 19. uri Četrtek. 3. januarja_ RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA najst. kom. CUKR & POPR ob 20. uri ŠKOFJA LOKA znan. fant. film PLANET OPIC ob 20. uri KUHAJMO Z ANDREJEM ŠEGŠEM Skuhajmo lahko nedeljsko kosilo Ponavadi nam od silvestrske večerje ostane toliko, da gospodinje na novega leta dan postavimo na mizo kar ostanke. Sicer smo pa navadno tudi utrujeni od prebede-ne noči, da smo Upravičeni takega ravnanja, in tudi posebne lakote ni pri nikomer. Raje pojdimo ven na piano, se shodimo, potem bo pa spet teknilo. Marsikdo pa mora ta dan preganjati mačka. Ribe in res čisto kaj lahkega bi še pojedel. Tudi na te je mislil naš dobri dunajski znanec Andrej Šegš, kuhar svetovnega slovesa, ko nam je poslal zadnje recepte, kijih lahko mirno uporabimo vsakič, ko smo potrebni lahke hrane in kaj dobrega, svežega. V njih je tudi cela vrsta kuharskih posebnosti, ki si jih je potrebno dobro zapomniti. Predlaga nam endivijo s toplim pršutom in z gorčično omako za predjedi za glavno jed osličev file s kaprami in limoninim maslom v spremstvu zimske zelenjave, za osvežujočo sladico pa kaki z rožnatim poprom in stepeno smetano. Endivija s toplim pršutom in z gorčično omako 1 endivija, 200 g pršuta. Gor-čična omaka: 2 jušni žlici gorčice, 3 žlice vode, 4 žlice olivnega olja, sol, poper, beli vinski kis po okusu. Endivijo dobro operemo, narežemo na male koščke ter dobro odcedimo. Iz gorčice, vode in olivnega olja naredimo omako tako, da vse skupaj dobro zmešamo in po okusu dodamo vinski kis, sol in poper ter postavimo na hladno. Pršut narežemo na malo bolj debele rezance ter jih na rahlo popražimo v ponvi. Na sredino krožnika damo endivijo, jo polijemo z gorčično omako, potresemo s toplim pršutom in serviramo. Da pride malo spremembe v jedilnik, sem tokrat izbral kot predjed solato namesto juhe. Za pripravo bomo porabili samo 15 minut. Osličev file s kaprami in limoninim maslom v spremstvu zimske zelenjave Za 4 osebe potrebujemo: 4 osličeve fileje po 160 g, 50 g ka-per, 3 limone, 80 g masla, sol, moka, olje. Osličeve fileje posolimo in na obeh straneh povaljamo v moki. V ponvi segrejemo malo olja, položimo vanj osličeve fileje in jih počasi pečemo približno 4 minute, nato obrnemo na drugo stran in pečemo še 4 minute, dodamo maslo, kapre ter sok 1 limone. Vse skupaj prevremo in odstavimo od ognja. Ostale limone olu- Endivija s toplim pršutom in z gorčično omako. Osličev file s kaprami in limoninim maslom v spremstvu zimske zelenjave. Kaki z rožnatim poprom in stepeno smetano. pimo ter narežemo na kolobarje; odstranimo jim peške. Na krožnik položimo osličeve fileje, jih polijemo z maslom in s kaprami ter dekoriramo z limoninimi kolobarji. Kot prilogo ponudimo sezonsko zelenjavo - brokoli, korenje, peteršiljev krompir - ter serviramo. Priprava jedi nam bo vzela 30 minut. K osličevim filejem vam priporočam suho belo vino iz Goriških Brd - sivi pinot. Kaki z rožnatim poprom in stepeno smetano 4 kakiji, 3 dl sladke smetane, rožnati poper, sladkor v prahu. Pri nakupovanju kakijev pazite, da so zreli in mehki, kajti trdi kakiji nimajo okusa, so pusti in vam vlečejo usta do ušes. Kakije olupimo, narežemo na kolobarje ter postavimo na hladno. Na krožnik položimo narezane kakije, na rahlo posujemo s sladkorjem v prahu in z rožnatim poprom ter dekoriramo ž žličniki iz stepene sladke smetane in serviramo. Za pripravo bomo porabili 20 minut. VELIKO SREČE, ZDRAVJA IN VSEGA DOBREGA V NOVEM LETU 2002 VSEM GORENJSKIM GOSPODINJAM IN GOSPODINJCEM ŽELITA Andrej Šegš in Danica Dolenc Petek, 28. decembra 2001 DOBROTA NI SIROTA / danica.zavrl@g-glas.si GORENJSKI GLAS -11. STRAN Stane Krainer, človek odprtih rok Konj vrača človeku vloženi trud Radovljiški notar Stane Krainer je otrokom iz Doma Matevža Langusa podaril konja. To dejanje mu je pripomoglo do priznanja Ljudje odprtih rok, ki ga za humana dejanja vsako leto namenja uredništvo revije Naša žena. je lahko ta žival. Konj kot športnik lahko služi le omejeno obdobje, ko pa odsluži svojo aktivno športno dobo, ni treba, da gre v klavnico. Škoda je namreč zavreči veliko vloženega dela, znanja in tudi denarja, ki ga zahteva ta žival. Ker je želel promovirati konja, ga je v času svoje kandidatu- no uporabimo. Slišal je za hipote-rapijo, nekakšno zdravljenje s pomočjo konj, ki pomaga telesno in duševno prizadetim ljudem, odvisnikom, celo socialno neprilagojenim. Invalidni otroci iz Doma Matevža Langusa v stiku s konji veliko pridobijo. Radi ga božajo, s pomočjo spremljevalcev ga ža- re za radovljiškega župana podaril jahajo, pomemben je za njihovo Domu Matevža Langusa. "Ko športni konj ne služi več svojemu namenu, gre lahko za rekreativno jahanje, otrokom lahko koristi do svoje pozne starosti," je prepričan dolgoletni rejec konj, predsednik Kasaškega kluba Bled in član Rotarv cluba sprostitev. "Za otroke je veliko doživetje, da lahko /njuhajo konja. Je pa to povezano z veliko truda in prizadevanja tudi domskega osebja," pravi Stane Krainer, ki šc vedno skrbi za konja. Skrb zanj so si razdelili kasaški klub in rota- Stane Krainer in častna pokroviteljica prireditve Ljudje odprtih rok Štefka Kučan. Stane Krainer, ki je tudi član Zelo rad pa govori o konjih, s ka-Rotary cluba Bled, o svojem deja- terimi se ukvarja že od otroških nju ne govori rad, češ datdarilo iz- let in tudi njegovo darilo je pove-gubi vrednost, če se z njim hvališ, zano s sporočilom, kako koristna Bled. Pravi, da je konjeva starost rijci, otroci pa prihajajo k njemu 25 let, njegov tekmovalni konj pa zaradi druženja in rekreacije. s 16 leti ne more več služiti kot športnik, za rekreativno jahanje pa je še vedno zelo primeren. Gre za vzgojenega konja, čigar znanje in lastnosti še vedno lahko korist- Voščilnice, nova dimenzija dobrodelnosti Voščilnice prijateljem in ostalim smo večidel že oddali, za zamudnike pa bo morda prava zamisel elektronska voščilnica. Takšne so izdelali dijaki Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Škofja Loka - Akcija Voščilnice, ki jo je v sodelovanju s Centrom slepih in slabovidnih Škofja Loka začel slovenski Lions di-striet 129, je potekala ves december, njen namen pa je "kreativna dobrodelnost". Dijaki te srednje šole v Škofji Loki so voščilnice izdelali sami s pomočjo računalniške tehnologije, in sicer so voščilnice na voljo v elektronski in fizični obliki (z motivi akcije Plakat miru, kije prav tako akcija slovenskih Iionistov), na slednjih je voščilo natisnjeno tudi v Braillovi pisavi. Voščilnice so na voljo na in-ternetni strani www.helpblind.org. Ob nakupu voščilnice se lahko kupec sam odloči, kateremu od šestih predlaganih projektov bo namenil svoj denar. Bistvo akcije ni le v zbiranju denarja, temveč tudi v tem, da imajo mladi v centru slepih in slabovidnih možnost, da pokažejo svoje znanje, s katerim se lahko kosajo s svojimi vrstniki. Center slepih in slabovidnih v Škofji Loki s slovenskimi lionsi sodeluje že vrsto let. Po besedah direktorja centra Borisa Koprivni-karja je doslej sodeloval zlasti tako, daje predlagal, komu bi lahko pomagali s prilagojeno računalniško opremo. V sedanjem projektu pa sodelujejo zlasti zato, da širijo vedenje o slepoti, da lio-niste pa tudi širšo javnost seznanjajo, da so med nami slepi ljudje in jim s pomočjo sodobne tehnologije tudi jasno pokažejo, česa Dijaki Centra slepih in slabovidnih iz Škofje Loke so izdelali elektronske voščilnice. Kolikor vem, se trenutno strokovno še ne ukvarjajo s hipote-rapijo, so pa te možnosti vsekakor odprte. Konj ima veliko energije in če je ustrezno vzgojen, lahko zelo veliko koristi. Konjarji veliko govorimo o prednostih te prijazne živali, vendar drži, da konj čuti jahača, čuti njegovo nebogljenost in se temu prilagodi. Konj ni maščevalen, zgodi pa se, da z nepravilnim delom izgubimo njegovo zaupanje. Če pa imaš konja za partnerja, ti tvoj odnos vrača v enaki meri. Med nami konjarji je znano, da moraš v konja vložiti toliko časa in truda, kolikor časa ga izkoriščaš." Stane Krainer je svojega konja podaril otrokom z dverma namenoma, da pomaga njim in da reši konja, ki je odslužil kot športnik. Sicer pa sogovornik govori še o drugih prednostih konja, ki je včasih služil kot delovna žival, sedaj pa prevladuje v svetu športa, rekreacije, prostega časa. Pravi, da si ljudje ob pogfedir na kemja in jahača navadno mislimo, poglej ga bogataša, kako zapravlja svoj čas! Ne pomislimo pa na delo, ki je z njim povezano in na možnosti, ki se pri tem odpirajo, od delovnih mest naprej. Stane Krainer na konja ne gleda le čustveno, čeprav se iz njegovega pripovedovanja vidi, da jih ima rad, pač pa povsem gospodarno. Pred 40 leti Za Majo in Vesno skupaj trije milijoni Kranj - V dobrodelni akciji za Majo Jakovljevič i/. Tržiča, ki potrebuje računalnik z Braillovo vrstico, je sedaj zbranih 1,549.766 tolarjev, prispevalo pa je 65 darovalcev. Novi darovalci so še: Stane Ferle, Škofja Loka (5000), Adolf Hafner, Hohenems Avstrija (16.040), Silva Košnjek, Tržič (4000), Angela Pernuš, s.p. Tržič (10.000), Irena Magister, Ljubljana (10.000), Katarina Čavlek, Ljubljana (50.000) in Območni policijski sindikat Gorenjske Kranj (60.000). Hkrati pri Humanitarnem zavodu Vid poteka tudi akcija zbiranja denarja za nakup elektronskega povečevala za Vesno Šušteršič s Po-dreče. Zanjo je 56 darovalcev zbralo 1.578.891 tolarjev. Med njimi so tudi: Jožica Harinski, Radovljica (10.000), Marija Lamovšek, Kranj (10.000), Zdravko Vider, Solčava (10.000), Parketarstvo Janez Kern, Šenčur (10.000), Ivanka Jenko, Smlednik (40.000), Kemofarmacija, d.d., Ljubljana (20.000), Cvetka Salubir, Celje (2000), Setring, d.o.o., Medvode (15.000), Albina Krek, Železniki (25.000), Anica Lovše, Dobrunje (3000), Slavka Gabrič, Brežice (10.000), Janez Stare, Logatec (5000), Jamnik, d.o.o., Medvode (15.000), Ivanka Potočnik, Slovenska Bistrica (5000), Rezka Novak, Celje (4000), Tatjana Černe, Solkan (20.000), Frančiška Jurečič, Hrastnik (10.000), Marija Kaltenekar, Kranj (2000), Jožica Prime, Kranj (10.000), DZS Ljubljana (50.000), Katarina Trček, Horjul (10.000), Frančiška Janežič, Ljubljana (20.000), Anica Poličar, Brezje (50.000), Mirko Eržen, Mavčiče (5000), Občina Medvode (50.000). Vsem darovalcem v imenu Maje in Vesne iskrena hvala. • D.Ž. vse so sposobni. Akcija je nekak- nam bo pri tem pomagala širša šen pilotski projekt, ki se bo razši- slovenska javnost. Slovenci vedno ril tudi na druge lioniste in druge jamramo, kako smo majhni in ne- organizacije, ki pomagajo različ- prepoznavni. S takimi idejami in je bilo na Slovenskem 30 tisoč nim vrstam invalidov.« projekti lahko to spremenimo." konj, danes jih je polovico manj Razširi pa se lahko tudi na med- Program je bil predstavljen tudi in ker ne služijo več kot delovne narodno raven. Idejno zasnovo za na mednarodni konvenciji lionsov živali, je zanje treba najti drugač-ves program o novih dimenzijah v Indianapolisu (Indiana), na sre- no vlogo na trgu. Tudi hipoterapi-dobrodelnosli je razvila dr. Urška čanju hrvaških lions klubov in ja je ena od možnosti, razmišlja Stare, ki pravi: "Čas je, da neha- na srečanju centralne evropske sogovornik. • Danica Zavrl mo le govoriti o novostih, ki jih pobude v Trstu. • D.Ž. Žlebir, foto: Tina Doki prinašajo novi mediji in tehnologije, in jih pričnimo izrabljati. V tem primeru izkoristiti tako, da ljudje s posebnimi potrebami postanejo enakovredni člani družbe. To niso sanje, to je realnost, ki nam jo nudi tehnologija, a moramo sami priti do nje. Upamo, da Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01 /4344 822. Škofja Loka, Tržič - V času pred novoletnimi prazniki v številnih ustanovah poskrbijo za novoletno obdaritev otrok. Tako je center za socialno delo iz Škofje Loke pripravil praznično srečanje za rejence. 14 otrokom in mladostnikom, ki živijo pri rejnikih na območju Škofje Loke, so s pomočjo prostovoljcev Nejca, Alenke in Jasne pripravili kratek program za otroke in jih obdarili z darili, ki so jih velikodušno prispevala podjetja in zasebniki iz Škofje Loke in okolice. Med njimi so bili: Nahrbtniki Porenta, Mercator Gorenjska, Gorenjska predilnica, Odeja, Peks, Nama, Cvetličarna Flora, Knjigarna Tops, Mozaik... Vsem skupaj se organizatorji zahvaljujejo za pozornost. Praznično obdaritev pa so priredili tudi v Centru za socialno delo Tržič, kjer je otroke obiskal Božiček. Tudi tamkajšnje območno.združenje Rdečega križa ni pozabilo na otroke, ki so bolj kot drugi prikrakjšani za materialne dobrine. Na sliki: Božiček med tržiškimi otroki. »bfijta (Mielioifo^ oo < Enajst otrok je letovalo brezplačno Škofja Loka - Društvo prijateljev mladine Škofja Loka se zahvaljuje dobrotnikom, ki so omogočili, da se je uresničil program društva. Hvaležni so tudi vsem, ki so v dobrodelni akciji Pomežik soncu darovali denar in s tem omogočili ll otrokom štirinajstdnevno brezplačno letovanje v gorenjskem letovišču Pineta v Novigradu. Dobrotniki so bili: Občina Škofja Loka, Tovarna klobukov Šešir, TCG Unitech LTH-01, Mercator Gorenjska, Mladinski servis Zamore, Alpelour potovalna agencija, Zavod za šport Škofja Loka, Alpetour - Bandag, Termo, Butik Leja in Look, ZLSD Škofja Loka, Gorenjska predilnica, Tranel EGP, Ges Der-link, Turistično društvo Škofja Loka, KS Škofja Loka mesto in Škofja Loka Kamnitnik, Vrtec Škofja Loka, OŠ Škofja Loka mesto, OŠ Cvetka Golarja, OŠ Ivana Groharja, Knjižnica Ivana Tavčarja, Loški muzej, Gorenjski glas, Radio Sora, Loka TV, Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, Fundacija za financiranje športnih organizacij, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Difa, Juma, Spekter invest, Kip trade, Loška komunala, Amitel, Avto Marko-vič, Glase, Jerman trade. Kapo, R trade, Vrtačnik transport. Lekarna mesto, Faresta, Motomat, Alplcs industrija pohištva, Niko kovinarsko podjetje, Pinesta Kranj, Pošta Slovenije PE Kranj in veliko število občanov Škofje Loke. V letu 2002 želi društvo vsem dobrotnikom zdravja in sreče in naj se jim dobrota stotero povrne. Piše Milena Miklavčič Usode Prekletstvo Prvi sneg, kije zapadel pred nekaj tedni, je marsikatero cesto spremenil v živo drsalnico in čeprav mi je Karla zatrdila, da ne bom imela "nobenih težav", sem raje pustila avto pri zadnji hiši, preden bi se spustila v sneženo pustolovščino po strmem klancu in poledenelih ovinkih. Še potem, ko sem pešačila, je šlo bolj počasi in kar nekajkrat sem se znašla na zadnji plati. V skoraj pol ure hoda sem se pa le na-dihala svežega zraka, sem si rekla zadovoljno, ko sem pred seboj zagledala gručo hiš, stisnjene v breg, ki se je strmo spuščal na južni strani v dolino. Otroci so se spuščali s sankami po cesti in kljub temu, da snega ni bilo za dobro pest, so se smejali in uživali in potem, ko sem šla mimo njih, so radovedno gledali za menoj, tako kot to počnejo povsod v majhnih krajih, ko srečajo tujca. Hiša, pred katero sem se ustavila, je bila že večkrat prenovljena, "doštukana ", z vseh strani. "Ja, najprej smo popravili staro hišo, ko sva se midva poročila. Oče je vztrajal, da mladi živijo na svojem, zato smo že kakšno leto, preden sva se z Ivanom poročila, dozidali prizidek, ki je, že opremljen čakal, da se po poroki preseliva vanj, " je razlagala Karla na pragu, potem ko se je zaman trudila, da bi mi oddala kozarček domačega šnopca. "Toda skrbni načrti, o katerih sva sanjarila z možem pred poroko, so se na ohceti sesuli v prah ". Ko mi je pokazala fotografije, veliko jih je bilo, sem z veseljem pritrdila, da sta bila zelo lep par. Veselje naju je bilo pogledati, res, mi je razlagala. Oba sta sodelovala v domači folklorni skupini, s katero so nastopali po vsej Jugoslaviji in nekajkrat tudi v tujini in to še v času, ko je bilo prečkanje državne meje prava umetnost. Hodila sta tudi v hribe, potovala s kolesi, kajti o kakšnem avtomobilu sta lahko le sanjala. "Pri nas je bilo pet deklet, pa nobenega fanta, "je nadaljevala. "Starejši sestri sta bili že poročeni in sta se odselili, jaz sem se vpisala na trgovsko šolo, mlajši dve pa sta še obiskovali osnovno šolo. Ivan je bil edinec. Toda ne tiste vrste, da bi bil razvajen, še zdaleč ne. Res je, da sta mu starša nudila vse, kar je bilo možno, toda ni bil tak, da bi zahteval vedno več. Pri nas mu je bilo zmeraj všeč, ker je bilo zelo živahno, veliko smo peli, posebno še ob velikih praznikih, kot je bil božič, novo leto. Dekleta smo bile vse zelo dobre pevke, prav tako oče. Mama niti ne, zato nam je raje stregla s potico in čajem, da je glas bolj "tekel", kot je sama rada rekla. Pri njem doma je bilo drugače. Mama je bila bolj tiha, bolj malo je govorila, oče pa je bil... no,ja... tiranski. Vse je moralo biti tako, kot se je on domislil in sploh ni prenesel ugovarjanja. Zmeraj, ko sem bila tam na obisku, sem sedela kot prilimana na stolu in samo to sem se bala, da bom kaj narobe rekla. Toda po svoje me je imel rad in bil je zadovoljen, da se je Ivan zaljubil ravno vame." Vse je bilo lepo in prav, dokler se nista odločila, da se bosta poročila. Ivanovim staršem se je zdelo samo po sebi umevno, da bosta mlada dva živela pri njih, saj je bila hiša na pol prazna in zgoraj bi bilo prav prijetno stanovanje, samo urediti bi ga bilo treba. Toda Ivan ni hotel ostati doma. Vedel je, da bi ga oče, kljub temu da mu je bilo že 27 let, imel še zmeraj pod komando in bi moral vse, česar bi se lotil, delati po njegovem. "Nekoč, ko smo zvečer sedeli za pečjo in ko se je moj oče nekaj šalil, da bo treba začeti misliti na štalco, mu je Ivan, malo za res, malo v šali dejal, da bi bil najbolj vesel, če se bi ta štalca našla kar pod njegovo streho. Oče ga je resno pogledal in mu dejal, da to ne bi bilo ravno pametno, ker bi prišlo do velikih zdrah. Pri vas se počutim kot doma, je še dejal Ivan in pri tem je potem tudi ostalo, do pomladi, ko je oče posekal nekaj smrek in ko so pripeljali prvo opeko. Ko so ga na vasi spraševali, za koga bo zidal, se je izognil pravemu odgovoru in dejal, da za "eno bo že, saj je cel kup bab pri hiši". Tudi Ivanovim staršem še na kraj pameti ni padlo, da bi lahko bilo kaj drugače, kot so si zamislili. Nama je bilo tako kar všeč, saj sva odgovornost prelagala v "bližnjo bodočnost" in delala sva se, da nanjo sploh ne misliva. Pa ni bilo res. Oba sva na tihem trpela in drug drugega sva spodbujala, da se bo še vse dobro izteklo." Tudi zaradi strahu, kaj bo, sta s poroko odlagala. Minilo je še eno leto in še kar naprej sta cincala. Imela sta na tisoče izgovorov, ko so ju spraševali, kdaj, za božjo voljo, se mislita poročiti. Vsi njuni vrstniki so imeli že otroke, nekateri so obiskovali že osnovno šolo, onadva pa sta še kar naprej vedrila v samskem stanu. "Tako sta še otročja, da bo kar prav, ko bosta pod mojo komando, " je večkrat ponovil Ivanov ata in mene je ob njegovih besedah kar streslo, ko sem pomislila, kaj vse načrtujeva za njegovim hrbtom. Imel naju je za dva otroka, ki potrebujeta trdo roko, da bosta kaj dosegla v življenju. Ivanova mama ponavadi ni upala nič reči, čeprav se mi zdi, da je ves ta čas slutila, da imava nekaj za bregom. Ivan je skoraj vsak večer preživel pri nas, spat pa je obvezno prišel domov. Raje niti ne pomislim, kaj bi njegov oče naredil, če ga kdaj ne bi bilo. Na čast in te reči so včasih veliko več dali kot danes. Po svoje mi je bilo pri njih všeč: zmeraj je bilo lepo pospravljeno, čisto, škatla s piškoti je bila zmeraj polna, nikjer nisS ležale nogavice, prazne skodelice po zajtrku. Te stvari so mi šle pri nas doma zmeraj na živce: nikoli nismo imeli pospravljeno, ker nas je bilo zmeraj preveč in tudi moja mama ni kaj dosti dala na "red iz škatlice "." Karla in Ivan sta imela dobri službi, veliko sta prihranila in ko je bil prizidek narejen, nista imela več nobenega izgovora, da se ne bi poročila. "Ivanova starša sta bila zelo vesela. Končno bo prišlo tudi v našo hišo malo živ-žava, sta govorila in kar sama načrtovala vnuke in vse, kar bova počela. Z Ivanom sva bila taki revi, da sva ju kar pustila, da sta o svojih načrtih govorila še po vasi. Saj vem, ko bi že pred leti na glas povedala, da bova v življenju počela to, kar bova sama hotela, bi bilo lažje. Prva zamera se je še zmeraj hitro ohladila. Toda midva sva kar mislila, da "bo že kako " in sva čakala in odlašala. " (konec prihodnjič) ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Petek, 28. decembra 2001 Uspešno športno leto se je tudi letos zaključilo s podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim Med športno elito največ Gorenjcev Priznanje za najboljšega športnika je dobil Kranjčan Andrej Hauptman, na drugo mesto sta se uvrstila Mojstrančanka Martina Čufar in blejski veslač iz Studenčic Iztok Čop, v najboljših slovenskih ekipah pa sta tudi blejska veslača Jani Klemenčič in Milan Janša ter nogometaši Miran Pavlin iz Britofa, Rajko Tavčar s Kokrice in Senad Tiganj z Jesenic. Ljubljana - Čeprav nekateri športniki te dni pridno trenirajo ali tekmujejo, pa se je s slovesno podelitvijo priznanj Društva športnih novinarjev Slovenije in priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, minulo nedeljo slovesno zaključilo letošnje športno leto. V njem so se slovenski športniki, športnice in ekipe znova izkazali, nagrado za najboljšo športnico pa je dobila atletinja Alenka Bikar, Vrhničanka, ki je na svetovnem prvenstvu v Edmontonu osvojila 7. mesto, šesta pa je bila na dvoranskem SP v Lizboni. Uvrstila se je v finale velike nagrade in izboljšala'državne rekorde na 10, 200 in 300 metrov. Na drugo mesto se je med športnicami uvrstila svetovna prvakinja v športnem plezanju in druga v skupnem seštevku svetovnega pokala Martina Čufar. Mojstrančanka, ki je leto zaključila kot prva športna plezalka sveta, pa sodi tudi med najboljše proste plezalke na svetu. Tretje mesto med športnicami je pripadlo padalki Ireni Avbelj, Ljubljančanki, članici ALC Lesce in eni najboljših pa-dalk na svetu, kar je potrdila z novim naslovom svetovne prvakinje v kombinaciji in z drugimi odličnimi uvrstitvami v para skiju in padalstvu. Za najboljšega športnika v iztekajočem se letu (veljali so rezultati do letošnjega novembra) je bil izbran Domžalčan, ki sedaj Živi v Kranju, kolesar Andrej Hauptman. Odličnim izidom iz največjih dirk je letos dodal še bronasto kolajno, ki jo je osvojil na svetovnem prvenstvu v Lizboni. Na drugo mesto se je uvrstil blejski veslač Iztok Čop, ki je kopici kolajn z največjih tekmovanj letos dodal novo, srebrno v enojcu, na svetovnem prvenstvu v Luzernu. Tretje mesto si je zaslužil alpski smučar Mitja Kune, ki je dobrim uvrstitvam v zadnjih sezonah letos dodal bronasto kolajno v slalomu na svetovnem prvenstvu v Arlbergu. Za najboljšo ekipo v igrah je bila po pričakovanjih nagrajena slovenska nogometna reprezen- tanca, priznanje, kipec akademskega slikarja Janeza Miša Kneza pa je prejel njen selektor Srečko Katanec. Tudi nagrada najboljši ekipi v individualnih športnih panogah je prišla v prave roke. Osvojil jo je namreč blejsko - mariborski četverec brez krmarja, ki je na svetovnem prvenstvu v Luzernu osvojil bronasto kolajno. V njem so veslali: Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog. Posebno priznanje za fair play sta dobila solidarna voznika ral-lya Tomaž Jemc in Matjaž Ko-rošak, ki sta na dirki rallya Satur-nus pomagala konkurentoma. Ob podelitvi nagrad DŠNS je tradicionalne nagrade podelil tudi Olimpijski komite Slovenije -Združenje športnih zvez. Da je bilo športno leto res uspešno je pokazatelj kar 185 priznanj športnikom in njihovim trenerjem, med njimi je tudi veliko Gorenjcev. Tako so velike statue, ki sijih prislužijo športniki za uvrstitev od 1. do 3. mesta na SP v olimpijski disciplini v absolutni konkurenci Najboljše športnike je sprejel in jim čestital tudi predsednik države Milan Kučan. Na sliki skupaj z bronastimi veslači (v ospredju Jani Klemenčič) v četvercu brez krmarja iz Luzerna. Plavalci so slavnostno sklenili letošnje uspešno leto Evropska prvaka ugnala konkurenco Anja Čarman in Peter Mankoč sta si ob koncu leta zasluženp priborila naslova najboljših slovenskih plavalcev, čeprav sta priznala, da je konkurenca tudi v domačih bazenih vedno hujša. Ljubljana - "Po vseh letošnjih dosežkih sem zelo vesela, da sem si prislužila še naslov najboljše plavalke v Sloveniji, saj je konkurenca huda. Zagotovo pa so vsi uspehi rezultat mojega velikega dela in truda, ki ga vlagam v plavanje," je po slovesni razglasitvi rezultatov v ljubljanskem hotelu Union poudarila komaj 16-letna plavalka kranjskega Merit Triglava, Anja Čarman. Anja, ki je pred kratkim iz Ant-vverpna prinesla zlato kolajno in naslov evropske prvakinje v disciplini 400 metrov prosto in srebrno kolajno ter naslov evropske pod-prvakinje v disciplini 800 metrov prosto, se je že pred prireditvijo znova izkazala na tradicionalnem prednovoletnim mitingom v Tivoliju, kjer je izboljšala državna rekorda na 200 metrov prsno in 1500 metrov prosto. Tako je v med številnimi čestitkami za osvojeni kolajni v Belgiji dobivala še čestitke za nova rekorda in seveda številne dobre želje za KEGLJANJE . MmmmmBk T _ Evropska prvakinja in najboljša plavalka v Sloveniji Anja Čarman. nove uspehe. "Res sem zadnje dneve dobila ogromno čestitk. Že po prihodu iz evropskega prvenstva so me s sprejemom zelo presenetili moji sovaščani na Godeši-ču, vesela pa sem bila tudi števil- nih drugih čestitk in dobrih želja znancev in neznancev. Zase lahko rečem, da si želim predvsem to, da bi bila zdrava, da bi še naprej lahko dobro plavala in seveda, da bi ob tem imela še nekaj sreče," je za Gorenjski glas povedala dijakinja drugega letnika škofjeloške športne gimnazije Anja Čarman, ko so ji na slovesnosti stisnili roke tudi ministrica za šolstvo in šport dr. Lucija Čok, minister za delo dr. Vlado Dimovski, minister za kmetijstvo Franci But, predsednik DZ Borut Pahor, državni sekretar za šport dr. Jaka Bednarik, generalni sekretar OKS Tone Jagodic, predsednik PZS Jure Prosen, predsednik Merit Triglava Darjan Petrič in drugi. Tako kot Anja se je naslova najboljšega plavalca v Sloveniji veselil Ilirijan Peter Mankoč, ki je po odlični sezoni v Antwerpnu postal evropski prvak v disciplinah 200 m mešano in 100 metrov mešano, na 100 metrov mešano pa je postavil celo svetovni rekord. Na KOŠARKA _ mitingu v Tivoliju je prejšnji teden postavil nov državni rekord na 100 metrov prosto. Poleg Anje Čarman in Petra Mankoča, ki sta postala najboljša slovenska plavalca za leto 2001, so posebna priznanja Plavalne zveze prejeli še: Alenka Kejžar, Anja Klinar, Urška Slapšak, Tamara Sambrailo, Blaž Med-vešček, Matjaž Markič in Marko Milenkovič ter njihovi trenerji: Urška Gane, Ciril Globočnik, dr. Dimitrij Mancevič, Miha Potočnik in Vedran Žagar. Na plavalnem prednovoletnem mitingu rekordov se je z novo državno znamko na 200 metrov delfin izkazala tudi Alenka Kejžar, mlada plavalka Merit Triglava Ana Ribnikar je bila med mlajšimi deklicami rekordna na 100 m hrbtno, prav tako pa je rekordno slovensko znamko za mlajše deklice postavila štafeta Merit Triglava v disciplini 4 x 100 m prosto. • Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič prejelo sedem športnikov: Iztok Čop, Andrej Hauptman, Mitja Kune, Jani Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander in Matej Prelog in njihovi trenerji (zlata plaketa): Miloš Janša, Marko Jurjec, Klemen Bergant, Dušan Jurše. Z malimi statuami so bili nagrajeni športniki za 1. do 3. mesto v neolimpijskih panogah, ki jih priznava MOK oz. na EP v olimpijski disciplini v absolutni konkurenci ali za 1. do 3. mesto na SP v olimpijski disciplini v konkurenci mlajših članov. Prejeli so jih: Damjan Sofronievski, Irena Avbelj, Borut Erjavec, Uroš Ban, Roman Karun, Domen Vodišek, Matjaž Pristavec, Andrej Škuf-ca, Katarina Venturini, Gorazd ALPSKO SMUČANJE Lah, Anton Košir, Tomaž Gaj-ser, Jože Gajser, Maja Sajovic, Zoran Plohi, Boštjan Pristavec, Vojko Prah, Andrej Kolar, Tanja Pristavec, Boris Žorž, Raj-mond Debevec, Žiga Galičič, Davor Mizerit, Gregor Novak, Boštjan Božič, Tomaž Pirih in Anže Pojjanec in njihovi trenerji (srebrna plaketa): Darko Guštin, Drago Bunčič, Daniela Š. Novak, Branko in Alenka Bohak, Igor Kolarič, Boštjan Oblak, Ivo Šimenc, Alojz Mikolič in Marko Mizerit. Poleg statu so podelili še zlate, srebrne in bronaste znake ter posebna priznanja športnikom invalidom. • Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Tone Česen ni več selektor reprezentance Kranj - Pred kratkim je sedanjega selektorja slovenske kegljaške reprezentance Toneta Česna zamenjal Albin Juvančič, sicer tudi trener kranjskega Iskraemeca. "Za zamenjavo sem izvedel med prijatelji na kegljišču in sem bil seveda presenečen. Pričakoval sem namreč razpis za selektorsko mesto, kot je pač v navadi, če ne drugega pa vsaj, da bi mi kdo o tem sporočil. Prav" se mi sicer zdi, da nas starejše počasi zamenjajo mladi, vendar pa se mi način ne zdi primeren," je povedal Tone Česen iz Stražišča, ki se že štiridest let posveča kegljanju, najprej kot reprezen-tant, nato pa tudi kot trener in v zadnjih dveh letih tudi kot selektor slovenske reprezentance. • V.S. Ločani doma ugnali tudi Triglav Škofja Loka - V 9. krogu Hypo lige je bilo po pričakovanju najbolj zanimivo nedeljsko košarkarsko srečanje v dvorani na Podnu. V gorenjskem derbiju sta se pomerila doma še neporažena ekipa Loka kave TCG in vodilni na lestvici, kranjski Triglav. Ločani so še enkrat več pokazali, da doma ne nameravajo izgubljati točk in tudi tokrat se jim je - z veliko pomočjo novinca v ekipi Petra Kuzmaniča - izšlo. Triglav so premagali s 85:80 (25:24, 48:39, 65:60). Ekipa domžalskega Heliosa je gostovala pri Kopru in zmagala z 71:81 (18:10, 29:42, 45:61). Na lestvici Hypo lige še naprej vodi ekipa Triglava s 15 točkami, Loka Kava in Helios pa imata po 14 točk. Jutri bo na sporedu 10. krog. Ekipa Loka kave bo ob 18. uri v dvorani na Podnu gostila Helios, Triglav pa bo ob 19. uri gostoval pri Zagorju banka Zasavje v Zagorju. V 12. krogu l.B lige je ekipa Radovljice doma gostila Fragmat Cerknica in zmagala s 85:80 (18:12, 35:29, 60:51). Radovljičani, ki so s 16 točkami 12. na lestvici, jutri gostujejo pri Uniki TTI v Postojni. Z 12. krogom se je nadaljevalo tudi državno prvenstvo za ženske. Ekipa Kobrama Jesenic je doma gostila Pomurje Skiny in zmagala 81:50(14:12, 44:24, 70:36). Ekipa Odeje je gostovala v Slovenskih Konjicah in zmagala z 79:106 (18:32, 38:49, 61:76). Na lestvici vodi Lek Jezica pred Kobramom Jesenice, ekipa Odeje pa je četrta. Naslednji krog bodo košarkarice odigrale 5. januarja, ko bo na Jesenicah gorenjski derbi med ekipama Kobrama Jesenic in Odejo. •Vilma Stanovnik Trije zmagovalci Kranjske Gore Kranjska*Gora - S slalomsko tekmo seje minulo soboto v Kranjski Gori končal letošnji "razširjeni" pokal Vitranc. Na koncu je v obračunu najboljših slalomistov sveta slavil Jan Pierre Vidal, ki si bo Kranjsko Goro zapomnil kot prizorišče svoje prve zmage za svetovni pokal. Odličen je bil tudi Mitja Kune, ki je na koncu zasedel četrto mesto, edini od naših, ki je še prismučal do točk, pa je bil Rene Mlekuž na 29. mestu. Sicer pa je po četrtkovem veleslalomskem slavju Šveda Fredrika Nyberga in tretjem mestu našega Uroša Pavlovčiča, v petek na veleslalomu zmagal Avstrijec Benjamin Raich, po odstopu Pavlovčiča pa nobeden od naših veleslalomi stov ni dobil novih točk. Kljub temu je bilo v Kranjski Gori v petek še posebno slovesno, saj si je tekmo v družbi predsednika republike Milana Kučana ogledal tudi predsednik MOK-a dr. Jacques Rogge. Gost iz Belgije se je po-mudil tudi na gradu Strmol in se na Brniku sestal z nekaterimi športniki in športnimi funkcionarji na čelu z našim predsednikom MOK -ZŠZ mag. Janezom Kocijančičem. Kot je poudaril, smo Slovenci lahko ponosni na svoje športnike, ki imajo v svetu veliko veljavo in so v mnogih športih tudi zelo uspešni. • V.S. HOKEJ__ Jeseničanom zmaga v Zagrebu Kranj - Minulo soboto so hokejisti v mednarodni ligi odigrali 10. krog. Ekipa Acroni Jesenic je gostovala pri Medveščaku v Zagrebu in zmagala z 2:8 (0:1, 1:2, 1:5). Ekipa Olimpije je doma gostila Albo Volan in po kazenskih strelih zmagala s 3:2, 2:2 (1:0, 1:0, 0:1). Slavi-ja M Optima je gostovala pri Spartaku in izgubila 4:1 (3:1, 0:0, 1:0). Na lestvici vodi Alba Volan s 25 točkami, Acroni Jesenice so z 20 točkami na tretjem mestu, Olimpija z 18 točkami na petem, Slavija M Optima pa z 9 točkami na šestem. Mednarodna hokejska liga se bo nadaljevala 6. in 8. januarja zli. krogom. • V.S. Vabila, prireditve Veleslalom v Baši ju - Športna sekcija Turističnega društva Bašelj bo v nedeljo priredila na smučišču v dolini Belice v Bašlju odprto prvenstvo v veleslalomu v šestih kategorijah. Start bo opoldne, prijave bodo sprejemali še dve uri pred začetkom tekme. Najboljši bodo prejeli pokale in praktične nagrade. Mladi skakalci na tekmah - Smučarski klub Triglav Kranj bo jutri in v nedljo organizator dveh pokalnih tekm v skokih in nordijski kombinaciji. Jutri in v nedeljo bodo nastopili mladinci do 16 let in ženske (absolutno), tekma na 50-metrski skakalnici pa se bo oba dneva začela ob 10. uri s poskusno serijo. Tekmovanje za pokal Slovenije bo jutri organizirala tudi skakalna sekcija pri SK Tržič. Tekmovanje bo za dečke in deklice do 10 in do 12 let, začelo pa se bo ob 10. uri. • V.S. KOŠARKA LOKA KAVA-TCG: HELIOS DOMŽALE SOBOTA, 29. 12.2001, ob 18.00 uri Ogenj je Štrajharjevim vzel vse V nekaj urah, čeprav so posredovali gasilci iz več kamniških društev in iz Tuhinjske doline, je družina Štrajharjevih v Hruševki v Tuhinjski dolini ostala brez doma. Takoj je stekla tudi obsežna solidarnostna akcija delo in Območno združenje RK so skupaj začeli z izvajanjem ukrepov, ki bi vsaj delno ublažili nesrečo družine. Lidija Zagore, sekretarka Območne organizacije RK Kamnik, je povedala, da so se takoj odpravili k družini Štrajhar in ji izročili denarno pomoč ter najnujnejše, kot so oblačila, posteljnino in nekaj opreme. Pomagal je tudi Vele, d.d., kjer je zaposlena mati otrok in Menina, d.d., kjer je delal Franc Štrajhar do upokojitve. Pogorišče si je ogledal župan občine Anton Smolnikar in občina je takoj nakazala denarno pomoč. V akcijo pomoči so se vključile strokovne službe, ki so ugotovile, da tako domačije kot gospodarskega poslopja ne gre obnavljati. Pogorišče so že po nekaj dneh začeli podirati. Zato so že po nekaj dneh pogorišče porušili, potrebna pa bo izgradnja nove domačije in gospodarskega poslopja. Vaščani so družino Štrajharjevih preselili v sosednjo hišo v vasi, kjer bo lahko do izgradnje nove, živino pa so vzeli sosedje in sorodniki. Stekla je tudi akcija za oskrbo krme. Ob solidarnostni pomoči, ki je stekla takoj in ko je Občinska organizacija RK Kamnik odprla tudi tekoči račun za pomoč Štrajharjevim, so znane tudi že ugotovitve, da sanacija ne bo enostavna. Hišo bo treba zgraditi na novo in prav tako tudi gospodarsko poslopje. • Andrej Žalar Pogorela sta stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje. Nasilni voznik traktorja Traktorist brez veljavnega vozniškega dovoljenja je trčil v avtomobil, policisti pa so morali uporabiti fizično silo, da so ga obvladali. Hruševka - Požar pri Štrajharjevih, po domače pri Piršu, v Hruševki je izbruhnil okrog osmih zvečer. Zagorelo je v kurilnici domačije, v kateri sta živeli Štrajhar-jeva petčlanska družina in hčerka z možem in sinom. Kljub gospodarjevim poskusom in ob pomoči bližnjih sosedov, da bi požar pogasili, se je le-ta razplamenel. Sele gasilci, ki so se morali spopasti tudi s pomanjkanjem vode, saj so v glavnem gasili z vodo, ki sojo pripeljali s seboj v cisternah, NESREČE Hudo poškodovana peška Zgornji Brnik - Pri uvozu na letališče Brnik jo je v četrtek, 20. decembra, skupila 73- letna I.V. iz Cerkelj. Deset minut pred sedmo zjutraj je s stranske makadamske ceste proti Vasci stopila na glavno cesto, kjer je bila v smeri proti Spodnjemu Brniku daljša kolona vozil. Kljub temu da cesta ni bila prosta je peška nadaljevala s prečkanjem, tedaj pa je po glavni cesti z nasprotne smeri s peuge-otom pripeljal 24-letni M.O. iz Šentilja. Voznik je zaviral in se umikal v levo, vendar je kljub temu z desnim bočnim ogledalom zadel I.V. v desno roko. Peška je padala v sneg, voznik pa ji je pomagal in jo zaradi zloma desne podlahti odpeljal v kranjski zdravstveni dom. Prometni policisti bodo ponesrečenki zaradi nepravilnega prečkanja ceste izdali plačilni nalog in o nezgodi poročali pristojnemu tožilstvu. • M.G. so ogenj uspeli po dobri uri omejiti in proti jutru potem tudi dokončno pogasiti. Zjutraj so potem ugotovili, daje le hitro in učinkovito posredova- Območna organizacija RK Kamnik je za vse, ki bi želeli pomagati družini Štrajharjevih, odprla žiro račun številka 50140-678-57044 s sklicem 18/12 in s pripisom za družino Štrajhar. Delavec padel v jašek Kranj - Pfedpraznično soboto se je na gradbišču novega Merca-torjevega trgovskega centra na Primskovem zgodila delovna nesreča. Delavec J.R. doma z območja Ribnice je opravljal izolacijska dela na strehi objekta, med gibanjem pa je stopil v odprtino prezračevalnega jaška in skozenj z višine sedmih metrov omahnil na betonska tla. Tla so bila prekrita s svežim še nestrjenim betonom, kar je padec nekoliko ublažilo. Delavec si je pri padcu zlomil levo podlaht in se udaril hrbtenico, ki je verjetno tudi zlomljena. Poškodovanca so odpeljali na urgenco v ljubljanski Klinični center, kjer so ga zadržali na zdravljenju. Oglede kraja nezgode je opravil tudi inšpekor za delo, ki je ugotovil da jašek dobro viden, ograjen z obrobo in dvignjen od tal. • M.G. Smrt na prehodu za pešce Na gorenjskih cestah se je na predbožični večer zgodila še ena prometna nesreča s smrtnim izidom, v kateri je življenje izgubila 64-let-na peška A.G. iz Škofje Loke. Do nezgode je prišlo v ponedeljek ob 18.37 na regionalni cesti med Škofjo Loko in Godešičem v bližini križišča za Hafnerjevo naselje in Suho. Voznik osebnega avtomobila 29-letni T.P. iz Škofje Loke je vozil proti Godešiču, ko je a zaznamovanem prehodu za pešce prečkala cesto A.G.. Kljub močnemu zaviranju (na cesti so policisti odkrili dobrih 16 metrov dolge sledi), je avtomobil s sprednjim levim delom zadel peško, ki jo je vrglo na pokrov motorja, z glavo je udarila v levi spodnji kot vetrobranskega stekla, nato pa jo je odbilo naprej po vozišu. Poškodbe so bile tako hude, daje po-nesrečenka med prevozom v Klinični center umrla. Zoper neprevidnega voznika bodo prometni policisti podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Odsek ceste je bil zaradi prometne nezgode v ponedeljek zvečer zaprt med 19. in 21. uro. • M.G. nje gasilcev preprečilo še večjo katastrofo. Vas Hruševka je namreč strnjeno naselje, kjer se hiše tako rekoč držijo druga druge. Če bi zagorelo dan prej, ko je močno pihal veter, bi lahko pogorela cela vas. Tako pa je tako rekoč do tal pogorela Pirševa domačija z gospodarskim poslopjem. Hudo poškodovanega gospodarja so odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. Hkrati pa je takoj stekla solidarnostna akcija. Poveljnik Civilne zaščite občine Kamnik Vlado Šerbelj je takoj obvestil območno združenje Rdečega križa. Tako CZ kot Center za socialno Že pred prejšnjim koncem tedna se je na regionalni cesti v smeri iz Radovljice proti Kamni Gorici pripetila prometna nesreča, ki jo je povzročil domnevno alkoholizirani voznik traktorja. V nezgodi je voznica osebnega avtomobila dobila hude telesne poškodbe, traktorist pa je odklonil zdravniško pomoč in agresivno nastopil proti policistom. 49-letni J.R. je s traktorjem vozil proti Kamni Gorici in skozi nepregledni desni ovinek z zavijanjem na levo poti zadružnemu domu izsilil prednost voznici osebnega avtomobila 42-letna Z.P iz Kamne Gorice, ki je pravilno pripeljala po svojem smernem pasu. Kljub zaviranju je njen avtomobil trčil v sprednji desni del traktorja, trčenje pa je bilo tako silovito, da je na traktorju odtrgalo prednjo premo. Voznica je ostala vkleščena v vozilu, rešili pa so jo poklicni gasilci iz Kranja. Hudo ranjeno so z reševalnim avtomobilom odpeljali v jeseniško bolnišnico, prometni policisti pa so se medtem ukvarjali s povzročiteljem. Slednji je bil v nezgodi lažje ranjen, vendar je odklonil pomoč zdravnice iz radovljiškega- zdravstvenega doma. Policisti so morali zaradi traktoristo- vega agresivnega vedenja uporabiti fizično silo, ker je odklonil preizkus z alkotestom, so policisti odredili strokovni pregled v zdravstvenem domu v Radovljici. Tudi to je J.R. odklonil, zato so ga z odredbo kranjske preiskovalne sodnice pospremili na Inštitut za sodno medicino v Ljubljani, kjer so odvzem telesnih tekočin opravili pod prisilo. Povzročitelj nezgode se bo moral zagovarjati zaradi prometnega prekrška, kršenja javnega reda in miru in tudi zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja za traktor. • M.G. Vlomilci so aktivni tudi v predprazničnih dneh Številni vlomi v stanovanjske hiše V zadnjem tednu je bilo na območju Kranja in Šenčurja več vlomov v stanovanjske hiše. Policisti opozarjajo, da nepridipravi izkoriščajo malomarnost lastnikov, ki v stanovanjskih hišah hranijo tudi večje količine denarja. V predprazničnih dneh so neznani storilci vlamljali v Vogljah, Kranju, Šenčurju, Ore-hovljah in Britofu. V soboto, 22. decembra, je v poznem popoldanskem času neznani storilec z naviranjem okenskega krila vstopil v stanovanjsko hišo v Vogljah, kjer si je ogledal več omar in predalov v kuhinji in spalnici, našel pa je nakit in kreditno kartico, s čimer je lastnika oškodoval za 200 tisočakov. Dan kasneje je na podoben način neznanec vlomil v hišo v Kranju, iz kletnih prostorov pa odšel preiskovat bivalni del. Plen je bil obilen, saj si je nepridiprav prilastil kar milijon tolarjev gotovine in za 800 tisočakov zlatnine. Iz hiše je odšel skozi navrto kletno okno, skozi katerega je tudi vstopil. Gotovino v višini 200 tisočakov, poleg tega pa še 100 mark, 140 švicarskih frankov in zlatnino sije prilastil tudi vlomilec, kije vstopil v prazno hišo v Šenčurju. Lastniku hiše, kije ob svojem prihodu našel odprta balkonska vrata je povzročil za 600 tisočakov škode. Tudi na predbožični večer so bili dolgoprst-neži na delu. V Orehovljah je vlomilec nasilno vstopil v stanovanjsko hišo in vstopil v poslovni del, kjer je v blagajni našel denar, gotovino pa je našel tudi v prvem nadstropju. Skupna materialna škoda znaša 2 milijona to- larjev. Nekaj ur kasneje si je neznanec prilastil 140 tisočakov iz denarnice, ki jo je našel v obešeni jakni v stanovanjski hiši Britofu. Vanjo je vlomilec vstopil skozi odprta vrata. V dveh vlomih v noči na božič sta storilca ob vlomu v stanovanjski hiši v Britofu, ostala praznih rok. Policisti opozarjajo, da vlomilci v prazničnih dneh ne počivajo in izkoriščajo odsotnost stanovalcev. Zadnji vlomi so še eno opozorilo, da v stanovanjih ne puščamo večjih količin denarja, avtomobilskih ključev in drugih dragocenosti, pogosto pa lastniki stanovanjskih objektov neprevidno puščajo odklenjena vrata. • Matjaž Gregorič KRIMINAL Red sta delala s palicama Škofja Loka - Zgodnje sobotno jutro si bodo zagotovo zapomnili gostje škofjeloškega lokala Kleopatra. Okoli pol tretje zjutraj je tja skupaj s prijatelji prišel 21-letni G.S. iz Žalca. Med njim in redarjema je prišlo do verbalnega spora in redarja sta se odločila za fizično odstranitev skupine, s čimer pa se G.S. očitno ni strinjal. Zato je pristopil do vhodnih vrat in s palico udaril po njih tako, da seje razbilo steklo in polnilo. Redarja 30-letni B.S. in 25-letni M.Ž. sta hotela imeti zadnjo besedo in močno razjarjena sta s palico začela udrihati po nezaželenih gostih G.S. ter njegovi prijateljici L.S. in prijatelju A.S. Pri tepežu so vsi dobili lažje telesne poškodbe, kdo je kriv za spor, pa bodo vsi skupaj z redarjema imeli priložnost povedati sodniku za prekrške. Policisti bodo svoje ugotovitve sporočili tožilstvu. Spravil se je nad avtobus Cerkve - V predbožičnem koncu tedna se je neznanec spravil nad parkirani avtobus prevozniškega podjetja Alpetour potovalna agencija. Z neznanim predmetom je razbil oba žarometa in povzročil za 50 tisočakov škode, policisti so o dogodku spisali poročilo za tožilstvo. Pozabil plačati bencin Kranj - Pozabljivost je lahko neprijetna, še posebej, kadar je treba poravnati račun. Na bencinski servis na Zlatem polju je v zgodnjem nedeljskem popoldnevu pripeljal vozik renaulta 5 in v svoj štirikolesnik natočil dobrih 30 litrov bencina. Po točenju je "pozabil" plačati račun za gorivo v višin dobrih petih tisočakov in po francosko odpeljal z bencinskega servisa. Policisti bodo z zbiranjem obvestil pozabljivca skušali spomniti na dolg. Športnikom odnesel pivo Predosjje - Tik pred božičnimi prazniki je neznanec vlomil v prostore Športnega društva Pre-doslje in iz objekta odnesel dva zaboja piva. Storilec, ki si bo laj- šal žejo z ukradeno pijačo, je športnike oškodoval za šest tisočakov. Popival in zakajal se bo Kranj -1/, ene od trgovin na mi-nitržnici na Planini je neznanec odnesel kar za 105 tisočakov cigaret in alkoholnih pijač. Vlomilec je z močnim potegom odtrgal podboj vhodnih vrat, preskočil delikatesni pult in preiskal priročno skladišče. Policisti bodo o podrobnostih poročali tožilstvu. Izginile tablice in varnostna vreča Kranj, Škofja Loka - Minuli konec tedna so bili na delu tudi avtomobilski vlomilci, ki so si iz tuje štirikolesne pločevine odnesli tujo lastnino. S volksvvagna jette, ki je bil parkiran na Škofjeloški cesti v Kranju, je neznanec v noči na nedeljo snel registrski tablici s številko KR-37-76N in lastniku avtomobila povzročil za šest tisočakov škode in zamuden postopek za pridobite novih tablic. V Fran-kovem naselju v Škofji Loki pa je imel neznanec drugačne potrebe: po nasilnem odprtju parkiranega renaulta tvvinga si je iz njegove notranjosti prilastil pokrov z varnostno zračno vrečo, pri svojem delu pa je povzročil za 120.000 tisočakov škode. Kaj bo počel z varnostno opremo, najbolje ve sam. Tatinska vizita v bolnišnici Jesenice - Nepridipravi svoje tatinske prste po tuji lastnini najraje stegujejo tam, kjer je slabo zavarovana. Neznanec se je prejšnji petek sprehodil po ginekološko-porodniškem oddelku jeseniške bolnišnice in si v dveh sobah pridobil kar zajeten plen. Najprej je v prvi pristopil do omarice oško-dovanke V.M. in ji izmakni denarnico, v kateri je bilo deset tisočakov in bančna kartica. Delo je nadaljeval na oddelku splošne kirurgije in v eni od sob iz omarice S.B. z Jesenic odnesel še deset tisočakov in mobilni telefon. Drugi telefon je našel v omarici S.J. iz Železnikov, vse odneseno pa je skupaj vredno 70.000 tolarjev. Policisti za neznancem, za katerega imajo že spisano kazensko ovadbo, še poizvedujejo. • M.G. GORENJSKI GLAS -14. STRAN KRONIKA / darinka.sedej@g-glas.si Petek, 28. decembra 2001 Črni petek, 21. decembra V Šenčurju rop in poskus umora, pri Hrušici dva mrtva Medtem ko je bil večji del decembra za gorenjsko črno kroniko dokaj nezanimiv mesec, pa se je prejšnji petek, na prvi dan koledarske zime, vse skupaj obrnilo na glavo. Mladi ropar iz šenčurske banke od nedelje v hišnem priporu, mladoletnik z nožem iz lokala tks doma, Jeseničan, ki je edini preživel hudo prometno nezgodo na avtomobilski« cesti, pa leži v bolnišnici. Kranj - Alarm je policiste dvignil na noge v petek okrog 18.40. Takrat je namreč zamaskirani ropar, ki je skozi stranska vrata prišel v ekspozituro Gorenjske banke v Šenčurju - le-to so za stranke zaprli že ob petih - s pištolo v roki zahteval denar. Pobral je za približno dva milijona tolarjev bankovcev v različnih valutah in nato izpuhtel v noč. Policisti so brž blokirali ceste, med samim ogledom prizorišča ropa pa so zvedeli še za poskus dvojnega umora v bližnjem gostinskem lokalu Iks. In da bi bila mera polna, sta se ob 23.20 na avtomobilski cesti Hrušica - Vrba v prometni nezgodi ubila mlada Jeseničana. Tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Zdenko Guzzi je po teh treh dogodkih v soboto dopoldne sklical izredno novinarsko konferenco. Izsledke preiskave čurju, kjer je bil v tistem času, da pa on nikakor ne pride v poštev kot morebitni osumljenec. Po poldrugi uri "pogovora" je dejanje priznal, razkril, kako je rop orga- Policisti so po ropu blokirali ceste. ropa v šenčurski Gorenjski banki je predstavil načelnik urada kriminalistične policije Pavel Jam-nik, ki je uvodoma povedal, da so roparja slabe štiri ure po dejanju že prijeli. Osumljenec je 19-letni niziral, kako pobegnil, kje je skril denar. "iz banke naj bi s plenom pobegnil peš, v Miljah prebredel Kokro, vanjo odvrgel orožje, denar pa skril v lopi v bližini Zasežen naropani denar, torba in maskirna kapa. K. Š. s Suhe pri Predosljah, ki naj bi rop skrbno načrtoval, opazoval okolico banke in dogajanje okrog nje, po ropu pa si skušal zagotoviti tudi alibi. Ropar sam prišel na policijo Uro po ropu so policisti s pomočjo Šenčurjanov imeli že dokaj dober opis storilca. Ta jim je nato dobesedno sam padel v roke. Prišel je namreč na kranjsko postajo, povedal, da je slišal za rop v Šen- hiše na Suhi. Od ukradene vsote naj bi vzel deset tisoč tolarjev in sto nemških mark in se z avtobusom odpravil v Kranj na policijsko postajo. Denar, ki ga je odštel za vozovnico, smo zjutraj zasegli pri avtobusnem prevozniku. Seveda smo dobili tudi vsega, ki ga je iz banke odnesel," je povedal Pavel Jamnik. 19-letni K. Š. brez zaposlitve, ki ga policija doslej še ni obravnavala, je do nedeljskega zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom počakal v policijskem priporu. Pre- Alarm v ekspozituri Gorenjske banke v Šenčurju je uslužbenka sprožila ob 18.40. iskovalni sodnik je v nedeljo zanj odredil hišni pripor. Iz ekspoziture Gorenjske banke v Šenčurju, ki ni opremljena z video nadzorom, je mladi ropar odnesel 300 bankovcev po 1000 tolarjev, 100 bankovcev po 100 nemških mark, sto bankovcev po 20 mark, 860 ameriških dolarjev ter 800.000 italijanskih lir. Denarje strpal v torbo, ki so mu jo po razkritju seveda zasegli, prav tako maskirno kapo, medtem ko so pištolo kasneje našli pri njem doma in ne v kanjonu Kokre, kot seje očitno zlagal. Sedemnajstletnik z nožem Medtem ko so policisti še iskali sledi za roparjem, so se v šenčur-skem lokalu Iks sprli trije pijani mladeniči. 17-letni domačin J. P. je z nožem večkrat zabodel leto starejšega E. H. ter mu prizadejal rane po levi strani glave, po vratu in pod pazduho, ob padcu po tleh pa je fant dobil še pretres možganov. Mladoletnik se je z nožem spravil tudi na 21-letnega T. O., ko mu je 18-letni prijatelj poskušal vzeti nož, pa je med ruvanjem v roko zabodel tudi njega. Po dejanju je J. P. pobegnil iz lokala. "Policisti so najprej slišali za pretep, ko so prišli v lokal, so šele videli, kaj se je v resnici dogajalo. Bilo je polno krvi, vsi v lokalu so se umaknili, nihče ranjenim ni pomagal," je povedal Pavel Jamnik. Policisti sd J. P. dobili doma, kjer se je že preoblekel, skril okrvavljena oblačila in nož. Na kranjsko policijsko postajo so mladoletnika spremljali starši. Dva huje ranjena zdravijo v kliničnem centru. Komandir kranjske policijske postaje Franci Frantar je povedal, da sta bila petkov rop in poskus dvojnega umora v Šenčurju letos prvi kaznivi dejanji te vrsti na območju kranjske postaje. Pri iskanju roparja je sodelovalo 35 policistov in kriminalistov. Po ropu so policisti napravili blokado okrog Šenčurja, v širši blokadi pa so sodelovali tudi policisti iz ljubljanske uprave. Dva mrtva, tretji hudo ranjen V petek ponoči, okrog 23.20, je na avtomobilski cesti Hrušica -Vrba v bližini bencinskih servisov prišlo do ene najhujših prometnih nezgod na Gorenjskem v tem letu. Zaradi nepojasnjenih okoliščin (vprašanje je, denimo, kdo od trojice mladeničev je sedel za vola- Ropar je prišel skozi stranska vrata. šice proti Vrbi. "Sledovi dokazujejo, da je bila hitrost izredno velika, cesta pa je bila mokra, spolzka, na nekaterih delih tudi poledenela. Mazda je drsela s ceste v jarek ter trčila v betonski pokrov in škarpo." Kako silovito je bilo trčenje, dokazuje podatek, daje betonski pokrov, velik 1,6-krat 1,6 metra ter debel deset centimetrov, vrglo skoraj osem metrov stran. Vsi tri- Povsem uničena mazda 626. nom) so policisti angažirali vrsto izvedencev, za pomoč pa prosijo tudi morebitne priče nezgode. Pomočnik postaje prometne policije Kranj Janez Kapler je na sobotni novinarski konferenci povedal, daje voznik mazde 626 peljal po avtomobilski cesti od Hru- je potniki v mazdi so padli iz avta. Na kraju nezgode sta umrla 26-letni Ž. J. in 21-letni G. G., medtem ko 17-letnega M. G. z zlomljeno hrbtenico zdravijo v Kliničnem centru. • Helena Jelovčan, foto: Aljoša Korenčan Poškodba motorja na Adriinem Airbusu preprečila polet Lahko bi se končalo tudi drugače Letalo s 141 potniki bi moralo v zgodnjem nedeljskem jutrg z brniškega letališča vzleteti proti Ohridu, a se je vzletni manever z eksplodiranim motorjem končal na polovici steze. Pavel Jamnik in Franci Frantar Lahko bi bilo tudi drugače, če bi letalo airbus A-320 pri vzletnem manevru dosegel hitrost, ko ga ne bi bilo mogoče več ustaviti in bi moralo poleteti. Bržkone bi se v tem primeru letalo težko odlepilo od tal samo z enim motorjem in skoraj verjetno bi prišlo do nesreče z nepredvidljivimi posledicami. Eno od treh letal airbus A-320 slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways je v nedeljo, 23. decembra, šest minut čez eno zjutraj nameravalo poleteti proti Ohridu, pet minut zatem pa je bila enota letališke policije na Brniku obveščena, da je prišlo do eksplozije motorja. Kapitan letala Iztok Kavčič je nemudoma ukrepal, ustavil letalo, ki je tedaj doseglo hitrost okoli 170 kilometrov na uro in ugasnil poškodovani motor in letalo varno spravil nazaj na letali- ško ploščad. Vseh 141 potnikov in šest članov posadke, ki je izstopilo iz airbusa je bilo nepoškodovanih. Ogled poškodovanega letala so skupaj opravili kriminalisti Urada kriminalistične policije in delavci tehnične kontrole Adria Airways, ki so izključili tujo krivdo in ugotovili, da je poškodovan kompresor 4. stopnje statorske lopatice. Poškodbi sta sledila močan pok in dim, zaradi česar so policisti svojem poročilu uporabili izraz eksplozija motorja, tehnična ekipa letalskega prevoznika pa je navedla, da je šlo za okvaro motorja. Zaradi okvare s srečnim koncem so imeli v nedeljo pri Adrii Airwa-ys nekaj težav z zamudami na nekaterih linijah, odpovedali pa so polet proti Zucrichu. V naslednjih dneh je promet potekal po voznem redu. • Matjaž Gregorič Adria Airways ima v svoji floti tri airbuse A-320, vsak sprejme na krov 156 potnikov. V nedeljo poškodovano letalo, ki bi moralo poleteti proti Ohridu, je k sreči povzročilo samo nekaj zamud na drugih linijah. Zasebno patronažno varstvo Za paciente se ni nič spremenilo Že več let poznamo zasebno prakso zobozdravnikov in zdravnikov, medtem ko je manj znano dejstvo, da se zanjo odločajo tudi drugi, zaposleni v zdravstvenih poklicih. Patronažne sestre, denimo. Ena od njih je tudi Andreja Požar. Kranj - Takoj ko je to dopuščala zakonodaja, se je na Gorenjskem za zasebno prakso odločilo lepo število zdravnikov. Največ je bilo med njimi zobozdravnikov, od zdravnikov pa zlasti specialisti in v manjši meri splošni zdravniki. V senci teh prevladujočih zdravstvenih poklicev so sramežljivo začenjali na svoje tudi drugi. Ena prvih zasebnih fizioterapevtk na Gorenjskem je imela kar precej težav, preden je dobila vsa potrebna dovoljenja za samostojno prakso. Videti je, da so sedaj te stvari že utečene. Slab mesec dni v Kranju deluje tudi skupina patronaž-nih sester, ki je bila prej zaposlena v kranjskem zdravstvenem domu, sedaj pa so vsaka zase za- čele delati samostojno. Za ta korak se jih je odločilo sedem, med njimi tudi Andreja Požar. "V Sloveniji je že nekaj primerov samostojne prakse v patronažni negi, tako da me nismo prve, ki smo se odločile za ta korak. Misel o tem, da bi šla na svoje, je zorela kaki dve leti, letos pa sem skupaj s kolegicami izkoristila priložnost. Zame je ta novost izziv, da se izpilim na nekaterih področjih, da sama skrbim za svoje izobraževanje in izpopolnjevanje, samostojno načrtujem delo," pravi Andreja Požar. "S samostojnim patronažni ni varstvom sem začela 1. decembra letos in zame pomeni precejšnjo spremembo, čeprav samo strokovno delo ostaja kot prej, prav tako sem obdržala isti teren, kot sem ga imela še kot patronažna sestra v kranjskem zdravstvenem domu. Za naše paciente ni prav nič drugače, da smo sedaj v zasebni praksi." Sicer pa za patronažne sestre enako kot za vse zdravstvene delavce, ki začenjajo kot zasebniki, velja podoben postopek. Potrebujejo soglasja zbornice zdravstvene nege, zdravstvenega doma (kot prejšnjega delodajalca), o njihovi samostojni praksi odloča tudi ministrstvo za zdravje, skleniti morajo pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je plačnik tovrstnih storitev, Tudi po smrti nismo več enaki Pogrebnina in posmrtnina po spremembah zakona odvisni od dohodkov umrlega Kranj - Od 22. decembra večajo spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki zadevajo nekatere pravice zavarovancev. Gre za pogrebnino in posmrtnino, reševalne prevoze, ki niso nujni, povračila potnih stroškov, razen tega pa zakon uvaja tudi ukrepe za primere nerednega plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za samostojne zavezance. Kaj se spreminja? Dotlej je veljalo, daje bila do pogrebnine upravičena oseba, ki je poskrbela za pogreb zavarovane osebe, višina pogrebnine pa je znašala 112.698 tolarjev, to je 80 odstotkov povprečne cene nujnih pogrebnih stroškov v Sloveniji. Po novem pa bo sta pravica do pogrebnine in njena višina odvisni od dohodka umrlega zavarovanca v koledarskem letu pred letom smrti. Za dohodek sc šteje znesek letne osnov«^,odmejro4oh.odni-ne. Tako višina p«*TOfiffl^ kov^o&vprtfCtie mesečne bruto plače v Slove-nijrla'bbdobjc januar - september preieklegV leta (trenutno 111.796 tolarjev), če je bil dohodek umrlega v letu pred njegovo smrtjo nižji od 100-odstotne minimalne plače v Sloveniji (trenutno 76.016 tolarjev). Če je bil dohodek med 100 in 150 odstotki minimalne plače, je pogrebnina 40 odstotkov povprečne mesečne plače, in če je dohodek umrlega v omenjenem obdobju višji kot 150-odstotna minimalna plača, pogrebnina osebi, ki bo poskrbela za. pogreb, ne pripada. Po novem bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izplačal pogrebnino na podlagi zahteve, ki jo bo treba vložiti na izpostavi zavoda, kjer je imel umrli urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. Tudi pravica do posmrtininc se bo poslej ravnala po dohodkovni losiki. Doslej je imel pravici do te enkratne'deriarne pomoči ob smrti zavarovanca družinski član, ki jih je zavarovanec preživljal do svoje smrti, znašala pa je za vse upravičence 100 odstotkov zajamčene plače v Sloveniji, torej 46.319 tolarjev. Po novem pa bo posmrtnina znašala 25 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji za obdobje januar - september preteklega leta (trenutno 46.582 tolarjev), če je bil dohodek umrlega v koledarskem letu pred njegovo smrtjo nižji od 100-odstotne minimalne plače v Sloveniji za isto obdobje. 10 odstotkov povprečne mesečne bruto plače bo znašala posmrtnina v primeru, daje umrli zavarovancev letš pred smrtjo dobival dohodek med 100 in 150 odstotkov minimalne plače v Sloveniji. Družinski član pa ni upravičen do posmrtnine, če je bil dohodek zavarovanca višji od 150 odstotka minimalne plače v Sloveniji. Sprememba v zakonu jasneje opredeljuje tudi pravico do reševalnih prevozov, ki niso nujni. Do njih so upravičeni zavarovanci, ki so nepokretni ali rabijo prevoz na ali z dialize ali v drugih primerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali avtomobilom za njihovo zdravje škodljiv ali zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo zdravstvenega delavca. • Danica Zavrl Žlebir PREJELI SMO Priznanje in spodbuda Gorenjskemu glasu Najprej lep pozdrav uredništvu Gorenjskega glasa. Sem redni bralec vašega časopisa in se prvič oglašam in želim, da bi objavili v rubriki bralcev "Prejeli smo ". December je čas za analizo minulega dela in načrtov za prihodnost. Tako želim tudi jaz prispevati svoje mnenje k vašemu (našemu) časopisu. Lahko rečem, daje GG "Gorenjec" eden boljših časopisov te vrste v slovenskem prostoru. Menim, da obsega zadosti lokalno tematiko, kulturo, šport, gospodarstvo, kmetijstvo in tudi za prosti čas in življenje bi se našlo. Po vsebini je širok in je po mojem mnenju namenjen zelo širokemu krogu bralcev od mlajših do starejših, predvsem pa tistih, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja okrog nas. Tako bi tudi rad pohvalil temo namenjeno srečnejšemu življenju, ki jo pripravlja ga. Damijana Šmid. Prepričan sem, da so nam vsem ti prispevki lahko v veliko pomoč in koristni pri vsakdanjem stiku z ljudmi. Koliko manj bi bilo trpljenja, nasilja, sovraštva, tatvin, nesreč, družinskih nesporazumov in še bi lahko našteval, če bi ljudje bolj upoštevali koristne nasvete. Zato sem se odločil, da vam predlagam, da bi skupek teh nasvetov izdali kot brošurico podobno kot Gregor (zelo posrečeno ime), žepne velikosti, kot so npr. Prešernove poezije in jih podarili v dar vsem naročnikom Gorenjca. Morda bi tudi to vplivalo na boljše vsakdanje odnose med ljudmi, seveda najprej v družini sami. Ponavadi časopis, ko ga preberemo zavržemo, vsebino pa tudi pozabimo. Predlagam tudi, če bi se našla rubrika, ki bi predstavila -Sloven- ce, ki živijo ali so živeli doma in po svetu, in marsikaj dobrega doprinesli nam Slovencem in celemu svetu tako na tehnično izumiteljskem področju, kulturi, znanosti... Prepričan sem, da mi Slovenci premalo poznamo naše rojake doma in po svetu, ki so doprinesli pomembne dosežke svetovni znanosti, in zaradi tega je v našem narodu premalo ponosa in preveč hlapčevanja. npr. ladijski vijak, Vegove tablice, dosežki v medicini in še bi lahko našteval. Dobro bi bilo tudi, da bi bila kakšna stran namenjena delu sindikatov in da bi se bolj kritično pisalo od odtujevanja slovenske lastnine in prodaje tujcem (prodaja podjetij, bank tujcem in mnenje na to). Dobrodošla bi bila kakšna Glasova anketa bralcem, po zgledu tujih časopisov, ko pogosto naslavljajo ankete bralcem. Zanimiva je tudi rubrika bralcev "Prejeli smo ", kjer si lahko izmenjamo svoje poglede na stvari, kar daje vašemu časopisu demokratičnost in svobodo bralcem. Moram reči, da sem v zadnjih nekaj številkah zaman iskal rubriko bralcev. Morda ni bilo toliko pisem ali se je poleg oblike časopisa spremenilo tudi kaj drugega? Morda bi bilo dobro spodbuditi bralce k pogostejšemu pisanju za to rubriko. Prepričan sem, da ta rubrika veliko prispeva k večji branosti časopisa in preberemo lahko o stvareh, kijih novinarji ne vidijo ali jih spregledajo. Izšel je novi slovenski pravopis in prav je, da bi temu namenili prostor, ker v vsakdanjem življenju ljudje vse pogosteje pozabljajo na čistost in lepoto slovenskega jezika. Gorenjec je dosti bran in verjamem, da bo zajel še širši krog bralcev. Hvala uredništvu Gorenjskega glasa. Vam uredništvu in vsem Gorenjcem voščim vesele božične praznike in sreče v letu 2002. Gregor Pevec, Medvode Kaj pa druga plat zgodbe? Spoštovani gospod Fon! Nimam namena, da bi polemiziral z Vami o vsebini omenjenega članka, rad pa bi Vas opozoril, da ste že v naslovu napravili napako. Druge plati zgodbe tukaj namreč ni, predvsem pa ne v smislu, kot jo želite prikazati Vi. Ni druge, resnice, ni več resnic. Edina resnica je, da se je v letu 1945 zgodil na Slovenskem strašen zločin, ki ga niso zagrešili "od zmage pijani posamezniki" ali "od sovraštva zaslepljene skupine", saj ti niso mogli pobiti tisočev. Zločin je zagrešila takratna oblast, na čelu katere je bil tovariš Tito, tehnično pa izpeljala "Titova vojska". To je edina resnica in druge plati medalje tukaj ni. V razmislek pa še tole: Tudi v Radovljici imamo grobišče, kjer naj bi bilo pokopanih približno 800 nedolžnih žrtev. Ko smo se na dan vseh Svetih poklonili tem žrtvam z molitvijo in kratkim kulturnim programom, sva z ženo prižgala svečko pri križu, ki stoji najvišje v bregu. Za nama je prišla gospa, ki je prižgala belo svečko, ob tem pa dejala: "naj bo bela, v tej jami so pokopani pomorjeni otroci". Dr. Avgust Mencinger, Radovljica Kaj pa druga plat zgodbe? Prispevek g. Janka Fona z Jesenic, objavljen v Gorenjskem glasu II. decembra pod gornjim naslovom, dokazuje in potrjuje, da je med nami še veliko komunistično naravnanih ljudi, ki vneto zagovarjajo prejšnji politični sistem. in dobiti koncesijo za svojo dejavnost. Andreja Požar, ki "pokriva" teren na delu občine Cerklje, je slednjo podpisala z občino Cerklje. Na tem območju "skrbi" za približno tri tisoč ljudi (ostalo polovico s svojo patronažno sestro še vedno pokriva Zdravstveni dom Kranj), in sicer v vaseh Cerklje, Dvorje, Grad, Vasca in vse hribovske vasi tja do Ambroža pod Krvavcem. Ker tudi živi v Cerkljah, ji je teren dobro znan, še vedno pa ne pozna vseh potreb po patronažnem varstvu na tem področju. Pričakuje, da se bodo ljudje sčasoma navadili in jo poiskali, kadar bodo potrebovali tovrstne storitve. Sicer pa je praksa njenega dela takšna, da imajo prednost tako imenovani "babiški obiski" (obiskuje namreč otročnice z novorojenčki na svojem terenu) in obiski po nalogu zdravnika. Razen tega obiskuje tudi kronične bolnike, ki potrebujejo nego, da njih in njihove svojce pouči, kako Zgodbe, kako lepo smo živeli v tistih časih, so le ostanki komunistične ideologije, ki so v mnogih ljudeh še prisotni in se le počasi umikajo novim sodobnim vrednotam. Videti je, da gospod Janko Fon pozna iz obdobja NOB le zgodovino zmagovalca, zato ga povsem razumem, da mu marsikaj ni jasno. Ko (če) bo izdelana objektivna strokovna analiza in študija o drugi svetovni vojni in povojnem obdobju, bo tudi pristašem starega režima jasno npr.: kdo je v Času protiimperialistične fronte (do 22. junija 1941) simpatiziral z Nemci in zakaj; kdo je leta 1941 in v začetku 1942 pobijal slovenske ljudi, ko še ni bilo vaških straž in domobrancev; kdo je torej izzval kolaboracijo; kdo se je pod krinko revolucije pri boljševikih učil sistematičnega pobijanja ljudi; kdo in zakaj je usmrtil več Slovencev kot okupatorjev; zakaj so trume mladih Slovencev po končani vojni (in tudi pozneje) bežale prek državne mfje; kakšne so bile posledice komunistične revolucije ... Marsikaj je potrebno še raziskati, razumeti in priznati. Prozaično jadikovanje "vojakov revolucije" po zlatih časih, je le del njihove igre, ki zmanjšuje vtis krivde zločinskih dejanj komunistične partije; je skrivanje in prirejanje zgodovinskih dogodkov; je krik preplašenega stereotipa pred novimi izzivi sodobnega sveta. Gospod Janko Fon ima vso pravico hvaliti in se navduševati nad starim sistemom. Ob tem ga sprašujem, zakaj se je tako dober in pravični sistem v času zgodovinske preizkušnje tako hitro porušil? Zakaj ste, gospod Fon, na plebiscitu glasovali za novo, samostojno in demokratično Slovenijo? Ste bili morda proti? Da, da, gospod Janko Fon, eno-umja je konec. Sedaj je potrebno pogledati še drugo plat zgodbe! Ive A. Stanič morajo ravnati ob tej bolezni. Koliko obiskov bo opravila pri svojih pacientih, ji določa zdravstvena zavarovalnica, ki je plačnik teh storitev. Za bolnike je torej obisk patronažne sestre, pa čeprav je ta sedaj zasebnica, še vedno brezplačen. "Letno kvoto obiskov pri pacientih določa Zavod za zdravstveno zavarovanje, potem pa glede na situacijo obiskujem bolnike," pravi Andreja Požar. "Ugotavljam, da so v porastu zlasti obiski, na katere nas napoti zdravnik, medtem ko je otročnic z novorojenčki manj. No, na našem terenu se sicer ne morem preveč pritoževati, saj je rojstev še vedno veliko, babiški obiski pri dojenčkih pa so mi tudi najljubše delo. Pa tudi starejše ljudi rada obiskujem: nekateri so zelo vitalni, zanimivi, polni modrosti, žal pa je med njimi tudi veliko'osamljenih." • Danica Zavrl Žlebir OŠ KOROŠKA BELA Svet OŠ Koroška Bela, C talcev 2, Jesenice razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata 53. in 145. člen Zakona o financiranju v vzgoji in izobraževanju ter 43. člen sprememb in dopolnitev Zakona o financiranju v vzgoji in izobraževanju (Ur. I. RS, št. 12/96, 23/96 in 64/01) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let. Začetek mandata je 14. 3. 2002. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanjih delovnih izkušnjah naj pošljejo kandidati do 11. 01. 2002 na gornji naslov, s pripisom ZA RAVNATELJA. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. m OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA Svet osnovne šole Žirovnica, Zabreznica 4, 4274 Žirovnica razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53., 144. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, 12/96, 23/96, 22/00) ter 43. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 64/01) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 5 let. Delo bo začel opravljati 14. marca 2002. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter priloženimi programskimi usmeritvami za vodenje in razvoj šole pošljite v 8 dneh po objavi razpisa s pripisom: "za razpis ravnatelja" na naslov: OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA Svet osnovne šole Žirovnica, Zabreznica 4, 4274 Žirovnica Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. Črni zakoli Mediji množično svarijo potrošnike pred nakupom mesa širom po naši novi državi. Ali kmetje res tako zelo ogrožamo zdravje nekmetov? Koga prisilimo v nakup mesa, ki se ni več dni valjalo v klavnici? Nemogoče je verjeti tako prozorni propagandi. Kje je pa potem meso iz uvoza? V nobeni mesnici ga ni. Zakon ni bil dan za zaščito potrošnika, pač pa za osiromašitev kmeta, če ga vlada še ni slekla do golega. Zakaj žival v klavnico, če veš, da je zdrava in bo ubita na mnogo bolj human način in tudi hitrejši, z mnogo manj stresa za žival? Vsak kmet to ve, le naši zakonodajalci ne. Ali se bodo spomnili, da je tudi poraba domače solate proizvodnja hrane in jo bomo morali dati v pripravo pooblaščenim organizacijam? Bog daj v novem letu našim vodilnim malo zdrave pameti, naj pustijo ljudem živeti in se preživljati z delom svojih rok. Naj naredijo red, kjer je potrebno. Zakaj kmetom postavljajo neživljenjske predpise, mladino pa z nevzgojo, s čimprejšnjo odtujitvijo staršem, z dovoljenim ponočevanjem, s prevelikimi pravicami in premajhnimi dolžnostmi naravnost silijo na kriva pota? Zato, ker je najlažje vladati ljudem brez načel, ljudem, ki jim je uživaštvo (tudi mamil) edini cilj! Kdaj bi že lahko zatrli preprodajalce mamil, če bi le hoteli! Tako pa velike raje oprostijo, ker jim ne morejo ali znajo dokazati krivde, kmeta, kije pa zase zaklal žival, pa zlahka obsodijo z denarno kaznijo in mu ukradejo meso! Pa naj reče kdo, da to ni tatvina. Ni čudno, da hodijo inšpektorji v spremstvu policajev, saj se bojijo krasti sami. Kot da bi šla jaz v mesto k nekomu po zlatnino ali denar - takšno početje je tatvina. Kje je varuh človekovih pravic, varstvo zasebne lastnine ob tem vandalskem početju ? Ali pa je tatvina zdaj zakonita? Dobro se spomnim besed g. Peterleta, ko je bil tik pred odhodom z vlade, ko je dejal, da se bodo v liberalni vladi razpasli kriminal, korupcija, tatvine, ropi. Imel je prav, vedno bližje smo npr. Argentini, kjer delovni in uspešni propadajo, pošteni ponoči ne smejo na cesto, saj te ubijejo za drobiž. Marija Kmet, Voklo 53, Kranj GORENJSKI GLAS «16. STRAN ODPRTE STRANI / info@g-glas.si Petek, 28. decembra 2001 Jure Miklavc, oblikovalec Ne brez čustev, a racionalno Letos so šestič po vrsti podelili bienalno Delovo nagrado za oblikovanje (Dida 2001). Med 31 prijavljenimi izdelki oziroma kolekcijami 25 oblikovalcev je nagrado prejel Jure Miklavc iz Škofje Loke. Elanovci so letos sicer predstavljali novo jadrnico, a je Miklavc žirijo uspel prepričati s čevljem za tek na smučeh z oznako "Alpina Racing CL', ki ga je ustvaril s sodelavci v žirovski Alpini. Njegovo oblikovalsko delo se ni dosti spremenilo, še vedno je zelo zaposlen... Pa vendar je letos našel čas za obnovo motorja, očetove več kot 30 let stare NSU Prime. Kot cukrček je... * Če ni skrivnost, s kakšnega sestanka ste pravkar prišli? "V Ljubljani opremljamo gostinski lokal. Z Barbaro Šušteršič, s katero sicer sodelujeva že precej let, in prijateljem arhitektom pripravljamo celostno podobo in notranjo opremo dnevno nočnega bara na prestižni lokaciji v centru mesta. Ta Tie bo zgolj "tankštele", ampak lokal, ki bo nekaj posebnega in mogoče nekoliko bolj cilja na žensko populacijo. Nekaj podobnega, kot v nadaljevanki Seks v mestu, z nekaj glamurja, nekaj erotike... Imenoval se bo Uršula, in bo odprt marca prihodnje leto." * Dida, Deloma nagrada za oblikovanje vašega "oblikovalskega življenja" najbrž ni veliko spremenila, pa vendar, njena odmevnost je bila letos kar precejšnja. Kaj vam pomeni nagrada? "Zdi se mi, da je letošnja podelitev nagrade napovedala, da gre na področju oblikovanja v Sloveniji za nekakšno revitalizacijo. To na eni strani kaže število prijavljenih oblikovalcev in podjetij, na drugi strani pa velik odziv medijev. Tudi strokovni krogi so na to gledali zelo pozitivno. Nagrada je hkrati tudi potrditev za Alpino in celoten team snovalcev tekaških in smučarskih čevljev, da smo na pravi poti in da projekti, ki smo jih začeli pred približno tremi leti, tudi po tej plati že kažejo rezultate. Mislim, da je nagrada prišla v pravem trenutku, saj se bomo tako še volj vrgli v delo, okrepila pa se je tudi naša samozavest." * Nagrado ste prejeli za tekaški čevelj Alpina Racing CL. Predvidevam, da gre za tekmovalni tekaški čevelj, je ta že v prodaji? "Čevelj je rezultat letošnje kolekcije. Namenjen je klasični tehniki teka na smučeh in je številka 1 v Alpini, prepričan pa sem, da tudi na svetovnem trgu sodi med najboljše tekmovalne čevlje. Sicer gre za nadgradnjo starega tekmo- Ženski smučarski čevelj Alpina Vi-vid L10e iz kolekcije Alpina 2001/2002. val nega čevlja, novi je zelo lahak, kar je bistveno, hkrati pa je torzij-sko zelo stabilen. Novost je tudi vstop in zapiranje čevlja. Pred enim letom, ko smo kolekcijo začeli prenavljati, je bilo eno naših vodil tudi izdelati čim bolj prepoznavne in dobro oblikovane izdelke. Zato smo vanje vključili več dinamike, ostrine, likovno so bolj očiščeni... Čevlji kažejo večjo samozavest in so bolj prepoznavni pri kupcih." * Kakšno je vaše razmerje z Ži-rovsko Alpino, ki traja, če se ne motim že tretje leto? "V Alpino sem prišel na povabilo Matjaža Mazzinija, ki v firmi skrbi za marketinški del oblikovanja. Nadomestil sem italijanskega oblikovalca Favarra, s katerim je tovarna nehala sodelovati. Najprej sem začel sodelovati le pri detajlih, funkcionalnih in oblikovnih izboljšavah posameznih čevljev, naslednje leto pa sva z Janom Ja-godičem že prevzela oblikovanje kolekcije smučarskih čevljev, jaz na področju industrijskega oblikovanja, on kot oblikovalec sty- linga in aplikacij, ter produktne grafike. Oblikovanje kolekcije 40 do 45 različnih modelov čevljev je tako oblikovalsko kot organizacijsko kar zahtevna zadeva. Ob dobrem sodelovanju smo se dogovorili tudi za kolekcijo tekaških čevljev, eden od rezultatov je tudi nagrajeni čevelj." * Kakšen občutek ste imeli ob prihodu v Alpino? Da z vami želijo zgolj rešiti trenutne težave na področju smučarskih čevljev ali da na vas računajo na dolgi rok? "Že na začektu sem predstavil svoj pogled na vse skupaj zato mislim, da so me v Alpini sprejeli strateško, želeli smo sodelovati na 'dolge proge'. Pri delu je zelo pomembno s kakšnimi ljudmi sode lu ješ in kako oni to sprejemajo. Srečo sem imel, da sem začel d** lati z Robertom Križnarjem, ki je produktni manager za smučarske Čevlje in je k projektu pristopil zelo metodološko. Na zadevo je že v začetku gledal organizacijsko in tako začel ustvarjati primerno okolje za vse strokovnjake, tehnologe, konstruktorje, tržnike, oblikovalce... Le pravo okolje ustvarja ideje in razvoj pelje v pravi smeri. Začeli smo na detajlih, čez dve leti smo razvili nov smučarski čevelj. Podobno je lansko leto začel potekati razvoj pri tekaških čevljih z produktnim menagerjem Janezom Novakom." * Kako pravzaprav izgleda projekt izdelave smučarskega čevlja od ideje do police v trgovini? "Tako kot v vsaki firmi, je tudi v Alpini prvi interes ustvariti profit in glede na dano situacijo delati najboljše, kot zmoreš. V Alpini v zadnjem času na področju smučarskih in tekaških čevljev potekajo intenzivne raziskave, fizikalne, ergonomske, o tehniki smučanja... Ko smo začeli razmišljati o novem čevlju, smo najprej definirali ciljni razred, kaj hočemo, tekmovalni čevelj, srednji ali nižji cenovni razred... Izhodišča, ki se oblikujejo prve tri mesece, morajo biti zelo dobro postavljena in dobro specificirana. V naslednji fazi nas zanima, kaj bo ta čevelj pomenil za proizvodnjo in kolekcijo, kam ga bomo usmerili in kdaj ga vključili v kolekcijo. Sledi raziskava zmožnosti proizvodnje, kako bomo čevelj naredili, bo to mogoče z obstoječimi stroji, koliko novih orodij bo potrebno... Vzporedno poteka iskanje zunanjih partnerjev, za zaklopke, materiale za notranji čevelj... Sledi konstrukcijska faza, izrišejo se osnovna konstrukcija, oblikovalec začne risati obliko čevlja. Seveda sem bil kot oblikovalec prisoten tudi pri prejšnjih fazah. Ko je osnovna oblika določena, je na vrsti testiranje in kasneje uvajanje v proizvodnjo, izdelati je potrebno orodja, tu so detajli. Z Janom sva zadevo nadgradila z embalažo, snujeva pa tudi razstavišče za Muenchen, kjer bo februarja na sejmu ISPO smučarski čevelj tudi prvič predstavljen. S čevljem se ukvarjamo približno dve leti." * Menda gre med drugim za novosti pri vstopu čevlja na smuči... "Smučarski čevelj ima številne oblikovne in funkcionalne novosti, kljub temu da je po zasnovi klasičen čevelj. Nadgradi se lahko s projektom, ki se je razvil poleg, pa je zelo revolucionaren. Gre za drugačen spoj smuči in čevlja, isti čevlji pa naj bi bili primerni tudi za carving in board. Mislim pa, da zadeva še čaka na pravi trenutek, odvisno ali se bo Alpina novosti lotila samostojno ali s partnerji." * Kako visok je finančni okvir razvoja omenjenega smučarskega čevlja? "750.000 do 1 milijona nemških mark." *Veliko! "Že notranji čevelj je sestavljen iz veliko različnih materialov, za izdelavo zunanjega kosa je potrebno 4,5 različnih orodij, ki so kar velika, zaklopke Alpina razvija s tujimi proizvajalci, treba je vedeti, da so različna orodja za leve in desne čevlje, tu so različne številke noge... Vedno pravim, da gre za avto v malem." * Naj torej zaupava bralcem le, da je prototip smučarskega čevlja oranžne barve. Po do sedaj povedanem gre sklepati, da za projektom stoji cela vrsta sodelavcev z različnih področij. "Industrijsko oblikovanje je v prvi vrsti skupinsko delo. Zadeva je pogojena z industrijsko proiz-vodnjoiu kot taka za seboj potegne cel kup strokovnjakov. Hkrati pa so' stalni sodelavci na nek način tudi ljudje, kupci s "svojimi zahtevami. Pri vsem tem mora vodstvo firme razumeti vse te procese. V Alpini gre zaenkrat vse v tej smeri, vodstvo spremlja, investira in predvsem verjame v nas in v projekte." * V Alpini se torej zavedajo pomena oblikovanja, je to spoznala ostala slovenska industrija? "Zelo različno. Za Slovenijo bi težko rekli, da smo nek oblikovalski narod kot na primer Skandi-navci ali pa Italijani... S tem se že ne moremo pohvaliti. Res je tudi, daje zadnjih deset let naša industrija bolj šepala, sedaj se spet postavlja na noge in mislim, da gredo stvari na boljše. Kljub temu da so moje izkušnje zelo dobre, pa je v naših podjetjih, kar se oblikovanja tiče, stanje slabo. Ob strankah, s katerimi sodelujem pa nimam občutka, da sem v državi, kjer ni posluha za oblikovanje. Ključno se mi zdi, da bodo za oblikovanje zainteresirana predvsem podjetja, ki bodo svoje izdelke želela prodajati v tujini, saj je Slovenski trg za masovne izdelke odločno premajhen. Nasprotno pa bi se dalo veliko narediti v pohištveni industriji in pri polserijskih izdelkih. Velika napaka v razmišljanju ljudi v slovenski industriji je ta, da vsi razmišljajo samo o izdelkih. Nasprotno pa je v današnjem svetu treba razmišljati, kako bi rešili nek problem. Horizont se tako odpre. Naj pojasnim. Podjetje, ki izdeluje stole ne sme razmišljati le o tem, kako bo stol čim boljši, čim bolj trden, ergonomski, ampak mora razmišljati o samem človekovem počivanju." * Kako oblikovalci "krmarite" med željami naročnika in vašimi oblikovalskimi vizijami, med izkušnjami in kompromisi? "Bistveno je, da vnaprej predvi-diš "vozle", kjer bi se lahko zapletlo. Vedno poudarjam, da je oblikovanje stvar inovativnosti, občutka, ekspresije, hkrati pa je tudi zelo racionalno in metodološko. Čimbolj si sam in s sodelavci razjasniš izhodišča in cilje, tem manj je kratkih stikov. V smislu presenečenj zelo nerad delam kompromise. Če nastane problem ga rešimo, ga skušamo premostiti s tem, da se še bolj potrudimo." * Brez čustev torej? "Mislim, da pri kreativnem oblikovanju pomemben tudi čustven pristop. Vložiti moraš tako racionalni kot emocionalni maksimum. Sam izdelek na trgu lahko merimo z racionalnimi merili, kot so funkcija, zmogljivost in tako naprej, hkrati pa so pomembni čustveni elementi, ki so stvar posameznika, njegove kulture, izkušenj, s katerimi oblikovalec izdelku vdihne svojo dušo. To tudi dela tvoje delo avtorsko. Seveda pa moraš do projekta imeti prej profesionalni pristop kot pa umetniški." * Oblikovali ste tako maloserijske kot velikoserijske izdelke, kovinski nož za sir, stole... Razlika? "Ne delam razlik. Pri svojem delu skušam biti čim bolj univerzalen. Ukvarjam se tudi z grafič- nim oblikovanjem, oblikoval sem nekaj unikatnih maloserijskih izdelkov, največ pa se ukvarjam z industrijskim oblikovanjem. Vsako področje ima svoje zahteve in nobenega ne želim podcenjevati. V bistvu industrijsko oblikovanje zahteva več sodelovanja in je organizacijsko bolj naporno, obračajo se večje naložbe in tako naprej... V maloserijskih produktih lahko pokažeš več humorja, mogoče se da naročnika tudi lažje v kaj prepričati..." * Kot ste povedali na začetku veliko sodelujete s kolegico oblikovalko Barbaro Šušteršič. "Res je. Sicer nikoli nimava časa, da bi si uredila nek studio, nek uradni domicil, tako da sva od petka do torka v Škofji Loki, ostale dni pa v Ljubljani, s tem, da imava povsod računalnike. Delujeva kot dober studio, posamezno, skupaj, z drugimi sodelavci... Veliko je celostnih podob, raznih tiskovin za ministrstva, zasebna podjetja, tu so šolske knjige, embalaže..." * Poleg vsega ste tudi predavatelj na Akademiji za likovno umetnost, oddelek za oblikovanje v Ljubljani? "Po končanem študiju mi je služba pomagala predvsem v finančnem smislu, da sem lahko nekoliko izbiral naročnike in sem kakšnega tudi zavrnil. Drugo, oblikovanje je stvar dialoga z naročnikom ali z izvajalcem oziroma z nekom, ki ga skušaš kaj naučiti. Ko posreduješ svoje znanje naprej, se hkrati tudi preverjaš, ali Sklopni stol za dvorane, diploma ALU, oddelek za oblikovanje, 1996. Jure Miklavc z nagrajenim čevljem za smučarski tek Alpina Racing CL. je to res, kar govoriš, ali tako tudi sam delaš... Delo, ki ga opravljaš gre tako hitro mimo, da samo delaš, delaš, nimaš pa časa za rezime vsega. Na akademiji dobiš feed back, hkrati pa skušaš pred kritično javnostjo na nek način upravičiti tisto, kar sam delaš." * Predavate industrijsko oblikovanje... "In predmet izdelava modelov." * Modele za kasnejše izdelke delate sami? "Absolutno. Imam delavnico, orodje, sem kar ročen. V bistvu malo serijske izdelke ponavadi, kar sam naredim do konca, do zelo dobrega prototipa. Pri izdelavi se namreč pokaže veliko stvari, ki jih lahko kasneje oplemenitiš, in drugič, preizkušaš samega sebe, če je izdelek res to, kar si Jure Miklavc je leta 1996 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje in je tik pred zaključkom magistrskega študija. Za svoja dela je prejel že številne nagrade in priznanja. Leta 1995 je prejel nagrado Turistične zveze Slovenije za najboljši turistični spominek (Grabljica za nabiranje borovnic), leta 1996 je na 15. bienalu industrijskega oblikovanja prejel nagrado za dobro zasnovo (sklopni stol za dvorane), leta 1997 je prejel študentsko Prešernovo nagrado (jedilniški stol "havrack")... hotel. Preizkusiš tehnologijo in materiale, ugotoviš, ali je oblikovalska zamisel izvedljiva ali ne. To je pomembno, da lahko na enakem nivoju kontaktiraš s posameznim tehnologom in ti ne more reči, ah to pa ne gre. Tudi v Alpini skušam formo čim bolj tridimenzionalno predstaviti, lažje je stvar oceniti, če stoji na mizi. Sicer pa imamo danes oblikovalci krasna orodja, materiale, računalnike, tridimenzionalne tiskalnike... Danes je mogoče nare- Grabljice za nabiranje borovnic. diti vse, kar si zamisliš, vprašanje sta samo cena in čas. Ker je potrebno biti racionalen, je nekatere stvari nemogoče narediti. Kot oblikovalec moraš vse te stvari čim bolj i poznati, ne smejo ti biti j v breme. Seveda pa moraš biti toliko močan, da veš, daje to le "sta-te of the art" in obstaja, zate pa je bistveno, kako boš to lahko najbolj kreativno izkoristil..." * Kaj si želi uspešen oblikovalec? Oblikovati izdelek, ki bi bil znan po vsem svetu in bi ga uporabljali daljše obdobje. Izdelek, ki bi ga videl tako rekoč v miže, kot steklenico Coca Cole na primer? Oblikovati kaj revolucionarnega? "Zato, da neki izdelek postane generičen, močno prepoznaven, je potreben splet okoliščin, ne le to, da je dobro oblikovan. Kdor leta '80 ni bil v Silicijevi dolini, je lahko imel še tako blazne ideje o računalništvu, pa ni šlo. To sta lahko uresničila npr. Steve Jobs in BiH Gates. Prava "štimunga mora biti, da to uspe. Če kvalitetno delaš, ni vrag, da imaš enkrat srečo, da naletiš na tako situacijo. Seveda je to, da je izdelek čim širše prepoznaven in čim dlje na trgu, primarna želja vsakega oblikovalskega ega. Upam, da mi že malo uspevajo taki izdelki, ki so prepoznavni in se bodo dlje časa uporabljali. Izdelek, ki bi si ga želel oblikovati, je italijanski motocikel. Oni to razumejo skoraj kot kiparsko delo, z dušo gledajo na to. Po drugi svetovni vojni letih so izdelovali prave dragulje, izredno lepe motorje, ki so bili tudi tehnološko popolni, a so jih Japonci kasneje naredili cenejše in jih prehiteli. V 90-tih leti so italijanski oblikovalci spet oživeli. Ducati je v zadnjih desetih letih naredil ikono iz oblikovanja motociklov. Firma ima genialno urejeno razvojno, konstrukcijsko, oblikovalsko, marketinško strategijo. Npr. celostno podobo je oblikoval Massimo Vigneli..." * Vozite motor? "Tudi." * Naj vprašam katere znamke? "Ducati 900." * Kaj pa smučarske čevlje? "Čakam na tegale (pokaže na osnutek novega modela)." * Sicer so to čevlji Salomon? "Ne, ne, imam Alpino, ampak starejši model. Ko bo na tržišču nov model, se bom spet veselo vrgel v smučarijo." • Igor Kavčič Dušan Voglar, glavni urednik Enciklopedije Slovenije Vse, kar bi Slovenci morali vedeti o sebi "Včasih gre človeku že pošteno na živce, ko sami govorimo, da na tujem ne vedo za nas in podobno. To ni res, Slovenci smo pri dveh milijonih prispevali v svetovno zakladnico znanstvenih dognanj toliko, kolikor nam pri teh dveh milijonih pritiče," je prepričan Dušan Voglar, glavni urednik Enciklopedije Slovenije. Verjamem mu, saj se človek, ki ima v glavi več kot 6000 strani gesel o Sloveniji, Slovencih in tistih, ki so na naših tleh pustili pomemben pečat, preprosto ne more zmotiti. * Opravljeno je veliko delo, Enciklopedija Slovenije je končana, zapisan je slovenski A do Ž. Pripravljate še šestnajsti zvezek z dodatkom in kazalom, pa vendar, kakšni so vaši občutki po štirinajstih letih in petnajstih zvezkih? "Zmagoslavni občutki nas navdajajo predvsem zato, ker se zavedamo, kako velikansko delo je bilo v vseh teh letih opravljeno. Nakopičilo se je 15 zvezkov, kar je že samo po sebi veliko centimetrov na knjižni polici, seveda pa je velikost tega dela predvsem v tem, da se nam je posrečilo izpeljati celoten projekt, da nam je uspelo do konca obdržati velik krog sodelavcev, hkrati pa se nam je posrečilo ves čas Enciklopedijo Slovenije voditi tudi kot živ organizem, ki se je nenehno dopolnjeval z novimi znanstvenimi dognanji." * Projekt "slovenska enciklopedija" je bil zastavljen že sredi 70 tih let prejšnjega stoletja, morda je ideja celo starejša. Mar ni v tistem času izhajala tudi Enciklopedija Jugoslavije? "Snovanje slovenske enciklopedije se je res začelo sredi sedemdesetih let, prve ideje pa segajo že v leto 1968/69. Drži tudi, da takrat še ni bilo jasno, kakšna naj bi ta enciklopedija bila, prevod srbohrvaške ali pa izvirna slovenska enciklopedija. To je bil čas, ko je že izhajala druga izdaja Enciklopedije Jugoslavije, ki jo je izdajal Jugoslovanski leksikografski zavod v Zagrebu. To je bil skupen jugoslovanski projekt, ki so ga financirale vse republike in so pri njem sodelovali vsi jugoslovanski znanstveniki. Vodil ga je književnik Miroslav Krleža, po katerem se je kasneje leksikografski zavod tudi poimenoval. Kmalu je bilo tudi v okviru snovanj slovenske enciklopedistike odločeno, da Slovenci dobimo prevod Enciklopedije Jugoslavije inje bilo v ta namen tudi ustanovljeno posebno uredništvo, ki gaje vodil dr. Avguštin Lah. Založba Mladinska knjiga se je nasprotno v tem času odločila za projekt izvirne slovenske nacionalne enciklopedije." gimi ozemlji, kulturami in narodi." * Bi rekel, da je šlo za določen pogum. Zakaj, bivša država z republikami vred je zagotovo podpirala Enciklopedijo Jugoslavije, najbrž pa tudi uradna politika ni bila preveč navdušena nad tovrstnimi "separatnimi" pobudami. Kaj se je takrat pravzaprav dogajalo na tej ravni? "Enciklopedija Jugoslavije je prav gotovo imela tudi združevalno funkcijo, na eni strani pokazati to državo v vseh svojih posebnostih in različnostih, a jo hkrati prikazati kot celoto. V primerjavi s tem je bila slovenska enciklopedija prav gotovo separatistična zamisel, lahko bi ji očitali nacionalizem in podobno, vendar se je za čuda posrečilo, da je ideja v Sloveniji prodrla brez večjih ideoloških in političnih nasprotovanj. Podobno je bilo tudi na nivoju države. Nasprotno, preko velikega angažiranja takratne Socialistične zveze delovnega ljudstva, je bilo celo doseženo, da je enciklopedija postala slovenski nacionalni projekt. Dosežen je bil politični konsenz, da Slovenci tako knjigo moramo dobiti in jo tudi finančno podpreti, ne glede na možne prizvoke separatizma in nacionalizma. To je bila velika spodbuda snovalcem tega projekta. Na podlagi konsenza politike je bil potem tudi sklenjen družbeni dogovor, bili so namreč časi družbenega dogovarjanja, bil pa je tudi sklenjen samoupravni sporazum. Ta dva dokumenta sta opredelila osnovno izhodišče in namen Enciklopedije Slovenije, hkrati pa sta opredelila še eno zelo pomembno stvar, financiranje oziroma sofinanciranje iz proračuna." * Ostale jugoslovanske republike v tistem času niso poskušale česa podobnega? "Črnogorci so in so tudi že imeli dokaj izdelan projekt, a do izdaje prvega zvezka ni prišlo, se je prej razsula država. Mislim, da ni izključeno, da v kratkem ideje ne bodo obudili." * Vi ste k projektu pristopili v osemdesetih... * Je imela jugoslovanska enciklopedija politično ozadje? "Ne. Bila je državna. Enciklopedija je bila posvečena državi Jugoslaviji in ni imela splošnih pojmov. Mnogi še danes mislijo, da je bila delana po vzoru Sovjetske, a to ne drži. V naši založbi, mene pri projektu takrat sicer še ni bilo zraven, so se torej odločili za nacionalno enciklopedijo, ki se osredotoča na vse tisto, kar se tiče slovenskega ozemlja in ljudi na tem ozemlju, vseh dogajanj v preteklosti in sedanjosti ter vsega, kar je s tem ozemljem ali ljudmi povezanega, oziroma kaže na povezave tega ozemlja in ljudi z dru- "Leta 1986, leto preden je izšel prvi zvezek. Takrat sem imel funkcijo odgovornega urednika, glavni urednik pa je bil Marjan Javornik, ki je dotlej že v veliki meri poskrbel, da so bili opredeljeni geslovniki, bodoča struktura ES, določena so bila osnovna pravila, kako naj bodo gesla sestavljena, kako je z okrajšavami... Takrat je bil za podporo enciklopediji ustanovljen tudi Svet enciklopedij pri republiški SZDL, ki ni imel in si tudi ni lastil vpliva na vsebino naših snovanj. Vendar pa je to bil organ, na katerega si se lahko vedno obrnil, če so bile kakršnekoli težave pri recimo temu uresničevanju družbenega dogovora. Že zelo zgodaj je bil oblikovan glavni uredniški odbor in strokovni uredniški odbori. V teh telesih je takrat že sodelovalo blizu 70 znanstvenikov in vrhunskih strokovnjakov, v širokem krogu zunanjih sodelavcev pa so bili tudi uredniki, avtorji in sodelavci iz muzejev, arhivov..." * So bili strokovnjaki organizirani po lokalnem ali tematskem principu? "Strokovni uredniški odbori so oblikovani na tematski podlagi, za književnost, geografijo, umetnostno zgodovino, sociologijo... Funkcija zunanjih strokovnih uredniških odborov je v tem, da pregledajo prvotni geslovnik in iz njega izločijo tisto, za kar menijo, da ni potrebno oziroma ni več potrebno, hkrati pa vnesejo nova gesla, ki so bila potrebna zaradi novih dognanj ali novih aktualnosti..." * So se gesla pisala sproti glede na potrebe posameznega zvezka, po črkah ali so bila pisana vnaprej? "Zal je moralo biti tako, sicer bi enciklopedijo izdali v enem paketu, kar bi imelo svoje prednosti in slabosti. Gesla od A do Ž so bila opredeljena na začetku, a so se nenehno spreminjala. Odločili smo se za letno dinamiko izdajanja zvezkov, kar je pomenilo sprotno ažuriranje gesel. Odbori so ves čas kot sem rekel za vsak zvezek posebej dopolnjevali in prečiščevali geslovnike, hkrati so ti tudi določali, kdo naj bo pisec gesel, kar ni nepomembno." * Odbori so torej imeli pristojnosti... "Imajo jih zunanji strokovni uredniki, ne jaz, kljub tem, da sem glavni urednik. V vsebinskem smislu sem predvsem koordinator. Odbori so se postopoma pomlajevali z novimi člani in na ta način so v Enciklopedijo Slovenije prihajale tudi novosti, nove usmeritve, novi pogledi, kar se na primer eklatantno vidi v odboru za književnost, na področju zgodovinopisja in še... Predvsem humanistične vede so zelo občutljive za razne ideološke vplive in različne nazore. Ta "pomlajevalni" mehanizem je tudi vplival na mehkejši prehod v letu '91, ki v tem smislu ni bil prav nič prelomen. Sicer pa je bil leta '91 imenovan tudi nov glavni uredniški odbor na čelu z akademikom dr. Jankom Kosom." * Rekli ste, da politika ni vsebinsko posegala v projekt enciklopedije, pa vendar, so se ob slovenski osamosvojitvi razmerja v uredniških odborih kaj spreminjala? Je mogoče prihajalo do izstopov zaradi različnih ideoloških usmeritev? "Do izstopov v glavnem ni prihajalo, saj smo v odborih že od vsega začetka uveljavljali veliko pluralnost. Med seboj so strpno sodelovali strokovnjaki različnih strokovnih in nazorskih prepričanj. V tem zelo širokem krogu sodelavcev se niso pojavljale razprtije, ki so znani z nekaterih inštitutov ali pa fakultet. Zadnjič je ena od zunanjih urednic rekla, da je neverjetno kako se nam je posrečilo, da smo pripravili do sodelovanja tiste, ki smo med seboj sprti in se v službi niti ne pogledamo, tu pa mirno sodelujemo." * Omenili ste, da je bilo leta '91 največ "težav"pri humanističnih vedah... "Na tem področju se ta prehod največ pozna, čeprav, kot sem dejal, kakšnih večjih težav in prepirov ni bilo. Tudi pri državnem financiranju ni bilo težav. Imeli smo naporne pogovore s prvo vlado, a smo na koncu prišli do skupnega dogovora, da bo vlada samostojne Slovenije projekt Financirala naprej, z enakimi vsotami kot prejšnja oblast." splošne zgodovine Jugoslavije in s tem tudi Slovenije v obdobju, ki gaje "pokrival" Tito." * Prepričan sem, da ste pri urednikovanju tako obsežnega projekta kot je enciklopedija potrebovali zvrhano mero potrpežljivosti in predvsem volje za delo... "Mislim, da je bilo zelo pomembno vse te strokovnjake in sodelavce obdržati skupaj, ne popustiti ob prvem nerganju ali reakciji tega in tega iz tega ali onega kroga. Gledal sem z očmi, da moramo vsi skupaj služiti končnemu cilju, kar pomeni loviti tudi zastavljene časovne roke. Vsako leto izdati eno knjigo, ki na prvi pogled niti ne izgleda tako velika knjiga, pri kateri šele, ko pogledaš vanjo vidiš, kaj vse je v njej..." * Enciklopedija se vas je najbrž držala tudi, ko se niste direktno ukvarjali z njo? "Glavni urednik sem postal pri petem zvezku, ko sem zaradi zdravstvenih težav zamenjal Marjana Javornika, ki pa je še vedno svetovalec, s katerim se dvakrat na teden dobiva ob posameznih bil tako obsežen in še ni bil tako pomemben. Seveda pa bodo med dodatnimi gesli tudi nekatera, ki so jih stroke odkrile ali pa znova ovrednotile v zadnjem času. TU so tudi pozabljeni, zamolčani pojavi ali osebe." * Pod katero geslo boste vpisali uvrstitev nogometašev na SP? To je novost. "Ha, ha... Žal je geslo nogomet že mimo, šport je že mimo in ni praktične možnosti za to. Je pa seveda to podatek, ki nam in tudi ne uporabnikom ne bo ušel pozabo, ker ga bodo našli v eni od prihodnjih oblik enciklopedije. Potrebno je začeti skrbeti za digitalno obliko enciklopedije, ki naj bi bila še kaj več kot zgolj prepis knjižne oblike. Ampak to je še stvar prihodnosti, zaenkrat bo imela knjižna oblika še nekaj časa prednost pred digitalno." * Pa vendar, ali naj bi po dodatku, ki naj bi izšel prihodnje leto, spet začeli s prvo knjigo druge izdaje... "Verjetno se ta hip založba ne bo odločila za kaj takega, razmiš- * Leta '91 ste bili pri črki M, kako ste skupaj s strokovnjaki reagirali na spremembe? Mar dejstvo, da marsikaj od dotlej napisanega dobiva drugo dimenzijo in drugačno vrednotenje, ne spravlja v slabo voljo...? "Mogoče vpliva le na prvi pogled ali pa na nekoga, ki na zadevo gleda od strani, koga, ki ga zanimajo le določena gesla. Temu se mogoče prvih pet zvezkov zdi dvomljivih. Dejstvo pa je, da je v teh zvezkih ogromno tem, področij, podatkov, ugotovitev in tudi vrednotenj, ki jih čas ni čisto nič prizadeval in ne prizadel." * Konkretno, kaj ste na primer storili z geslom "denacionalizacija", ki jo ob izidu aktualnega zvezka, Slovenci skorajda nismo poznali? "Nimamo gesla denacionalizacija imamo vse, kar sodi v njen okvir v geslu tranzicija. Včasih smo bili, če tako rečem, tudi spretni pri izmišljanju gesel. V teh geslih je polno podatkov, ki govorijo tudi o delavskem samoupravljanju in je ta pojav tudi že kritično ovrednoten." * Kaj se je v enciklopediji zgodilo s Titom? "Geslo Josip Broz Tito je pod B in je bil zelo ekstenzivno obdelan. Moram pa reči, da je ekstenziv-nost ne izvira iz tega, ker bi ga ne vem kako poskušali poveličevati in napihovati, ampak je eksten-zivnost v tem, da se je pri pisanju gesla verjetno zapisalo ogromno tekstih. Sicer pa sem vsa ta leta zares živel z enciklopedijo in sem marsikaj podrejal temu projektu." * Koliko ljudi je bilo vključenih v projekt enciklopedije? "Zunanjih sodelavcev, urednikov v odborih je bilo okrog 70, pri vsakem zvezku pa je potrebno šteti še okrog 500 avtorjev, nekateri izmed njih so se iz zvezka v zvezek tudi ponavljali. Potem je tu množica najboljših slovenskih fotografov, tu so ljudje iz arhivov, muzejev, galerij, ki so nam pomagali zbirat in izbirat gradivo." * Pred vami je pika na i, 16 zvezek Enciklopedije Slovenije z dodatnimi gesli in kazalom... "Dodatna gesla bodo pomembno zaokrožila dosedanjih 15 zvezkov, kazalo pa bo sploh omogočilo hitro in uspešno orientiranje po vsem tem gradivu in s tem učinkovito pridobivanje zaželenih informacij. S tem bo 16 zvezek dejansko strokovno zaokrožil zastavljeni založniški in znanstveni načrt in bo pomenil nekakšno krono vsega, hkrati pa tudi pogoj za dobro uporabo. * Bodo v njem poleg novih gesel tudi dopolnitve prejšnjim? "Ne, v 16. zvezku bodo samo dodatna gesla. Primer - nekdo, ki je bodisi pesnik bodisi politik, zgodovinar, fizik in seje uveljavil šele v zadnjem času, pa ima to smolo, da se piše na D in ga v času, ko je bil zvezek, ki je zajemal gesla na to črko ni bilo mogoče vključit, ker njegov opus še ni ljamo pa o skrčeni izdaji v dveh, treh zvezkih, ki bi lahko povzela bistveno, lahko bi vključila vse kar je novega in kar je treba na novo povedati, skratka šlo bi za temeljito prenovo, hkrati bi lahko razmišljali tudi o prevodu v tuj jezik... To bi bila lahko še ena legitimacija za Slovence, ko vstopajo v svet, v katerem prevečkrat mislimo, da nas ni. Včasih gre človeku že pošteno na živce, ko sami govorimo, saj na tujem ne vedo za nas in podobno. To ni res, Slovenci smo pri dveh milijonih prispevali v svetovno zakladnico znanstvenih dognanj toliko, kolikor nam pri teh dveh milijonih sledi." * Kakšen pomen ima torej enciklopedija za Slovence kot narod, če izpustiva tisto, da bi bilo dobro, da bi jo vsak imel doma? "Tako kot vsaka enciklopedija, ima tudi Enciklopedija Slovenije praktičen pomen, zato bi bilo res dobro, da bi jo marsikdo imel dostopno na polici. Na višji nacionalni ravni pa enciklopedija z utemeljenimi podatki razkriva pomembnost slovenske zgodovine, dosežke in zmote v naši zgodovini, predvsem pa razkriva, kako je ves čas bil prostor, v katerem smo, povezan s širšim svetom, kako je od njega sprejemal in kako mu je dajal svoje ustvarjalne potenciale in svoje stvaritve ter seveda, da nas s tem oborožuje za objektivno utemeljeno samozavest ob današnjem vstopanju v svet." • Igor Kavčič V ledeni dvorani Podmežakli na Jesenicah so minulo nedeljo pripravili zabavno športno dobrodelno prireditev Albin Felc je prva zvezda vseh jeseniških hokejistov Po izboru bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev Radia Triglav je v glasovanju za najboljšega jeseniškega hokejista od leta 1957 do danes prepričljivo-zmagal dolgoletni reprezentant Albin Felc, za njim pa so se uvrstili Viktor Tišler, Zvone Šuvak, Rudi Knez, Toni Tišler in Cveto Pretnar. Jesenice - Malo krajev je, ki so tako močno povezani s športom, kot so Jesenice. In ob imenu Jesenic je ljubiteljem športa v prvi vrsti jasno, da je govora o hokeju. Res, da so na Jesenicah popularni tudi nogomet, kegljanje, umetnostno drsanje, košarka, odbojka, kegljanje na ledu in zagotovo bi se našel še kak šport, pa vendar je hokej tisti, ki je - kljub kriznim letom - ostal šport številka ena. Seveda ne po naključju, saj so jeseniški hokejisti v zadnjih štiriinšti-ridesetih letih, v obdobju od leta 1957 do letos osvojili kar šestindvajset naslovov državnih prvakov. Od tega so jih triindvajset osvojili v bivši Jugoslaviji in tri v Sloveniji. Kljub temu da je hokej ekipni šport, pa so za uspehe še kako pomembni odlični posamezniki. Teh je bilo in je na Jesenicah vedno veliko. Zato so se pri jeseniškem hokejskem klubu odločili, da ob letošnjih božično-novoletnih praznikih pripravijo prireditev, ki bo posvečena vsem generacijam jeseniških hokejistov, hkrati pa bo tudi uvod v novoletne zabave in delček solidarnosti za vse, ki jih za krajši ali daljši čas na bolniško posteljo priklene bolezen ali poškodba. (Pre)malo gledalcev Tako je nedeljska prireditev dobila tudi ime: "Jeseniški hokej - za boljši jutri!". Dejstvo je namreč, da je zadnja leta hokej na Jesenicah doživljal slabe čase. Po denarnih težavah v klubu in izključitvi iz državnega prvenstva seje težko znova postaviti na noge in predvsem v dvorano znova privabiti navijače. Brez navijačev pa se je težko boriti in "tkati" novo zvezdico, ki sije v Podmežakli še kako vroče želijo in jo potrebujejo... Na tribune prihajajo le še najzvestejši ljubitelji hokeja in kljub temu, da jih na Jesenicah in v okolici ni malo, je številka med petsto in tisoč vendarle le grenak spomin na čase, ko so bile tribune premajhne za pet in več tisoč hokejskih privržencev. In tudi v nedeljo bi bilo drugače. Na pol prazne tribune so pozdravile jeseniške hokejske legende in fante, ki sedaj krojijo usodo jeseniškega hokeja. Škoda! Prireditev je bila zanimiva, obiskovalci (bilo jih je nekaj več kot sedemsto), ki so s simboličnimi 500 tolarji vstopnine pomagali k nakupu ortopedskih artroskopskih skev so lahko prišli mladi jeseniški hokejisti, ki so prinesli zastavi z vpisnimi letnicami vseh jeseniških naslovov državnih prvakov. Obesili soju ob jeseniško zastavo ob robu ledene ploskve in zaželeli, da bi na zastavo z letnicami slovenskih prvakov v tiskarni Žbogar kmalu natisnili novo letnico. Morda že 2002... Najboljši jeseniški hokejisti (od leve proti desni): Toni Tišler, Zvone Šuvak, Albin Felc, Viktor Tišler, Rudi Knez in Cveto Pretnar. instrumentov za Kirurški oddelek Bolnišnice Jesenice, pa so v nedeljo zvečer domači hokejski hram zapuščali zadovoljni. koncu (kako pa drugače!) "podlegle" izkušenosti brhfcih hokejistk in tekma se je končala z rezultatom 5:2 - za dekleta, seveda. Dekleta nadigrala "zvezde" Prijateljsko slovo Ekipa Gorenjskega glasa je tokrat nastopila v močni postavi sedanjih jeseniških igralcev in nekdanjih hokejistov, na čelu z najboljšim reprezentančnim strelcem vseh časov Zvonetom Šuvakom. V uvodu programa so si v tekmi državnega prvenstva nasproti stopili mladinci Acroni Jesenic in Olimpije, gostje iz Ljubljane pa so na koncu morali priznati premoč domačinov, ki so slavili 4:1 in napovedali, da v Podmežakli še rastejo rodovi, ki znajo igrati hokej. Da hokej ni le moški šport, je bila dokaz druga tekma nedeljskega popoldneva. Na njej so se namreč domače hokejistke, ki trenutno v državnem prvenstvu zasedajo drugo mesto (za ekipo Maribora), pomerile z ekipo medijskih zvezd. Medijske zvezde, na čelu katerih sta svoje izjemne drsalne sposobnosti na navdušenje gledalcev večkrat prikazala igralec Klemen Košir in novinar Radia Triglav Janko Rabič, so na Takrat pa se je popoldne že prevesilo v večer in začelo seje glavno srečanje dneva. Obetal se je ogorčen obračun med ekipama Radia Triglav in Gorenjskega glasa. Seveda nismo nastopali novinarji in novinarke, kot pravi profesionalci smo delo na ledeni ploskvi raje zaupali sedanjim igralcem prvega moštva Acroni Jesenic in jeseniškim hokejskim veteranom. Novinarsko delo je bilo zgolj trenersko in (po tradiciji) poročevalsko. Tako so za ekipo Radia Triglav nastopili: Aleksander Cigan, Borut Vukčevič, Boris Kunčič, Boštjan Groznik, Senad Kova-čevič, Aleš Kranjc, Milan Koza-mara, Albin Felc, Tomaž Razin-gar, Bojan Brun, Nik Zupančič, Miha Lah, Janez Tošar, Dejan Vari, Aleš Sodja, Jure Vnuk in Milan Zrnič. Ekipo Gorenjskega glasa pa so sestavljali: Jože Češnjak, Gaber Glavič, Uroš Vidmar, Mitja Sotlar, Drago Mlinarec, Vojko Berlisk, David Mlinarec, Sead Cotek, Zvone Šuvak, Andrej Razinger, Toni Tišlar, Marjan Lah, Anže Terli-kar, Klemen Tičar, Marko Sušnik, Edo Hafner, Grega Por, Boris Pretnar in Marjan Kozar. Že v četrti minuti je po golu Marjana Laha povedla ekipa Gorenjskega glasa, drugi gol za Gla-sovce pa je na začetku tretjega dela srečanja dosegel Vojko Berlisk. Izid je znižal igralec Radia Triglav Albin Felc, izenačil pa je Miha Lah. Na 3:2 za Gorenjski glas je povišal Klemen Tičar, končni izid 3:3 pa je postavil Nik Zupančič. Sledili so prosti streli, ki pa dvoboja niso odločili, saj sta oba vratarja uspešno zaključila akcije. Tako je ostalo pri prijateljskem rezultatu in na ledeno plo- Albin Felc je na ledu še vedno poskočen, čelade pa ni nosil ne v svojih najboljših letih in je ne nosi niti sedaj. Sledila je še razglasitev rezultatov glasovanja za naj jeseniške hokejiste od leta 1957 do letos. Po izboru bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev Radia Triglav je največ glasov dobil legendarni Albin Felc, ki je od leta 1961 do 1979 igral tudi za reprezentanco in bil v letih od 1962 do 1966 tudi najboljši strelec. Drugo mesto na lestvici najboljših si je prislužil Viktor Tišler, tretje Zvone Šuvak, četrto Rudi Knez, peto Toni Tišler in šesto Cveto Pretnar. • Vilma Stanovnik, foto: Aljoša Korenčan ivila za praznike v najugodnejšem vikend paketu v Ljubljani, Cerkljah na Gorenjskem in v Tržiču PUHANJA PRSA tfrfl'IMkf Hrib, brez kosti in kože, 1 kg J UNČ J A REBRA Id*«* MIP, 1 kg SIR TRAPIST €H3) Mlekarna Celeia, v kosu, 1 kg LEDENI ČAJ S0LA fli Union, ameriška brusnica, 1,5 I ANANASOV KOMPOT 6000 F00D mhiui s koščki ananasa, 850 g SLADOLED LEONE STRACCIATELA fcl-f fc 500 ml SVEZE URICE HIPERMARKET Cerklje '(tomova SVEZE URICE, samo v soboto, 29. DECEMBRA, Od 9. do 14. ure: MESNA ŠTRUCA Meso Kamnik T0RTICA SREČNO Kranjski kolaček MANDARINE -30% ŽIVILA Posebna ponudba je na sporedu v petek, 28. in v soboto, 29. DECEMBRA, ter velja za izdelke v zalogi. Obiščite MEGAMARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 v Tržiču. ŽIVILA KRANJ, d. d., Cesta na Okroglo 3.4202 Naklo Decembra Z Vam« tudi V nedeljo: MEGAMARKET Črnuče od 9. do 15. ure, HIPERMARKET Tržič od 8. do 15. ure, HIPERMARKET Cerklje do 8. do 12. ure. Petek, 28. decembra 2001 GOSPODARSTVO / marija.volcjak@g-glas.si GORENJSKI GLAS »19. STRAN Gorenjska banka razdelila božićnico Prihodnje leto bo poslovni rezultat Gorenjske banke še boljši od letošnjega, že sedaj napoveduje predsednik uprave Zlatko Kavčič. Da vam bo še naprej toplo pri srcu ... Kranj - Delničarji Gorenjske banke so včeraj na svoje račune prejeli vmesne dividende, ki so kar znatne in zato si bodo z njimi lahko izboljšali letošnje rezultate. Prejeli so jih delničarji, ki so bili v delniško knjigo vpisani 13. decembra, pravne osebe po tisoč tolarjev bruto dividende, fizične osebe po 750 tolarjev, saj je banka zanje plačala akontacijo dohodnine. V Gorenjski banki je letošnji bruto dobiček dosegel 5 milijard tolarjev, kar je za 144 odstotkov več kot lani, ko je znašal 2,1 milijarde tolarjev. Donos na kapital pred obdavčitvijo je tako letos dosegel kar 20 odstotkov. Po plačilu davka bo letošnji dobiček znašal približno 4 milijarde tolarjev. Lahko torej rečemo, da je Gorenjska banka poslovala odlično, k čemur so pomembno prispevali sorazmerno manjši stroški, ki imajo v Gorenjski banki 2,5-odstotni delež v bilančni vsoti, v slovenskih bankah v povprečju 3,3 odstotka. "Rezultate poslovanja ste objavili že pred koncem poslovnega leta?" "Kdor obvlada poslovno informatiko in svoje poslovanje, si lahko že pred iztekom poslovnega leta privošči sorazmerno natančno napoved poslovnega rezultata." "In razdelili vmesno dividendo?" "V zakonu o gospodarskih družbah nedvoumno opredeljena kot možnost, vendar je v praksi redko uporabljena. Za vmesno dividendo smo se odločili, ker je rezultat izjemno dober in ker ni samo posledica letošnjega poslovanja, temveč dolgoletne poslovne politike, ki je bila na srečo pravilna. Z lastniki imamo že dolgo dobre odnose in vmesna dividenda je materialno ne samo simboličen odraz tega. Navsezadnje gre za veliko vsoto, ki jo bodo jiaši lastniki lahko vključili že v svoje zaključne račune za letošnje leto." "Boste dividende delili tudi po zaključnem računu?" "Napovedujemo tudi predlog za izplačilo dividend po majskem zasedanju skupščine delničarjev, saj je letos rezultat sestavljen iz tekočega in preteklega dobička in umestno je, da dividendo razdelimo na dva dela. Pri tem ima dividenda stabilno, približno 10-odstotno letno rast, lani je znašala 2.150 tolarjev na delnico. Stabilno rast ima tudi delnica, letos tudi presenetljivo, saj je porasla za 50 odstotkov. Na začetku leta je bila vredna 42.750 tolarjev, ob koncu leta več kot 60 tisoč tolarjev. Doslej sem na majskem zasedanju skupščine dokaj prepričljivo napovedal poslovni rezultat ob koncu leta in zanj zastavil svojo besedo. Sedaj bom tvegal še več in rekel bom, da bo prihodnje leto poslovni rezultat še boljši od letošnjega." "Pogumno?" "Brez poguma ni nič. Vendar moram reči, da takšnih napovedi ni moč pričakovati v nedogled. Za nami je skoraj deset dobrih let, vsa so bila glede na slovenske razmere nadpovprečna. Mislim, da bodo v prihodnjih letih dobički slovenskih bank objektivno padli in navsezadnje je prav tako. Sanacija bank je zaključena, pripravljeni smo na mednarodno konkurenco, del dobička bo potrebno žrtvovati in nameniti za ohranjanje tržnega položaja. Obrestne mere in tarife bo potrebno znižati in oklestiti stroške. Gorenjska banka je pri zniževanju stroškov že veliko naredila, saj naši operativni stroški v primerjavi z bilančno vsoto znašajo 2,5 odstotka, v povprečju v slovenskih bankah pa 3,3 odstotka. Skratka, v prihodnje bodo dobički manjši, kar pa ne pomeni, da Gorenjska banka ne bo uspešna." "Prihodnje leto bo odpravljen zloglasni tom?" "Glede temeljne obrestne mere je v javnosti precej napačnih predstav. Vsi pomislijo na cenejše kredite in rečejo super, pri tem pa ne pomislijo na vloge, depozite. Vedno je treba razmišljati na obeh straneh. Proces se začenja, zagovarjam postopnost, mislim, da bi bilo dobro, če bi najprej spremenili način izračunavanja temeljne obrestne mere, tako da bi vseboval pričakovano inflacijo. Če je tom trenutno 7,3-odstoten in napovedana inflacija za prihodnje leto 5-odstotna, bi se moral približevati petim odstotkom, znižale bi se aktivne in pasivne obrestne mere, v cene bi vračunali nižje stroške financiranja, vsi skupaj bi postali konkurenčnejši evropskemu in svetovnemu gospodarstvu. Naše obrestne mere so že sedaj konkurenčne, dokler se ne pogovarjamo o tomu. Če vračunamo 7,5-odslotno inflacijo, Nemci pa 1,5-odstotno, je to skoraj 60-odstotna razlika. Če bi jo torej odšteli, bi bile naše obrestne mere evropske. Dogaja se nam krivica, kadar zaradi visokih obrestnih mer ljudje vpijejo, fuj banke." "Čeprav je nekaj inflacije dobrodošle?" "To je dejstvo. V vseh svetovnih ekonomijah bančni sistemi zajemajo inflacijske dobičke, z obrestmi na vpogledna sredstva, na 'nočni' denar. Vendar, če se ne bodo znižale obrestne mere, ne bomo konkurenčni, to spiralo nekdo mora začeti. Med bankirji ni popolne enotnosti, razlikujejo se tudi pogledi monetarne oblasti in poslovnih bančnikov. Sedaj so obrestne mere na devizne hranilne vloge za dve do tri odstotne točke nižje od tolarskih. Zakaj so tako visoke? Pri nas dobite na petletne vloge več kot dvanajst-odstotne obresti, v Nemčiji pet-do sedemodstotne. Nikjer v Evropi obrestne mere za privarčevani denar niso tako visoke, mi pa hočemo tja. Tudi to je naša konkurenčnost." "Kaj lahko varčevalci pričakujejo po ukinitvi toma?" "Mislim, da so lahko mirni. Obrestne mere bodo padale, vendar zmerno, tako kot inflacija, zato se kupna moč denarja ne bo spremenila." "Brez toma bo računanje precej lažje?" "Tako kot je bilo pred petnajsti- mi leti, spet bomo imeli linearni izračun obresti." "Glavnico bomo pomnožili z obrestno mero in delili s sto?" "To znamo izračunati vsi, stvari bodo spet normalne. Čeprav imamo konformni način že od leta 1987, je zaradi korenov in potenc še vedno v domeni strokovnih ljudi, za splošno javnost je pretežak." "Kaj bo prinesel prehod na euro?" "Nič posebnega, saj bomo praktično uvedli le še eno valuto." "So ljudje prinesli v banko veliko deviz?" "V zadnjih dveh mesecih petkrat več kot običajno. V prvih dneh januarja bo verjetno nekaj gneče, saj bodo ljudje želeli imeti v rokah euro." "Jih imate zadosti?" "Nekaj že. Težko je oceniti, koliko jih bodo ljudje želeli takoj imeti, saj gre za neobičajen, zgodovinski dogodek. Velik nesmisel bi bil, če nam tokrat ne bi verjeli, da jih lahko dobijo, če ne 3. januarja, pa nekaj dni kasneje. Edini razlog bo, da jih nismo mogli toliko pripeljati." "Se pri zamenjavi mark odločajo predvsem za euro?" "V glavnem. Nekaj previdnejših seje odločilo za švicarske franke. Sicer pa mirno pričakujejo spremembo, ki jo bodo napravili računalniki. Lahko si mislite, koliko operacij bodo naredili v najdaljši noči in v prvih dneh januarja. Morda bo prišlo tudi do kakšne napake, zavedamo se, da vsakogar prizadene, zato se za morebitne napake vnaprej opravičujemo, takoj jih bomo odpravili. Za banko je pri takšnih operacijah odstotek napak seveda zanemarljiv." "Na nedavnem srečanju ste se imetnikom zlate kartice Activa opravičili, ker imajo ob sobotah ob enajstih včasih težave pri plačevanju s kartico?" "Takrat so zaradi množičnega nakupovanja linije preobremenjene. Trudimo se tudi, da ljudem v banki ne bi bilo treba čakati v vrsti. Pri upokojencih nismo najbolj uspešni, saj jih 80 odstotkov še vedno pride v banko prvi dan. Kdor želi biti dobro postrežen, naj tedaj ne pride v banko. Sicer pa ima vse več ljudi doma ali v službi računalnik in lahko si privoščijo Link." "Koliko stane?" "Že od 1. oktobra do konca letošnjega leta je zastonj, nakar bo stal 4.950 tolarjev. Mesečna uporabnina znaša dvesto tolarjev in že pri prvih dveh položnicah je pokrita, saj pri Linku položnica stane 49,50 tolarja, če gre plačilo izven banke, znotraj je zastonj. Sicer plačilo s položnico stane več, tja do osemsto tolarjev." "Koliko ljudi se je že odločilo za Link?" "Približno 1.800, pričakujemo, da se jih bo še več, saj je zelo prijazen. Včasih sem ob sobotah hodil v banko v Lescah, sedaj mi ni več treba, le pozdravit jih še grem, saj imam doma Link." "Se bo pri kartici Activa s spremembo lastništva Koprske banke kaj spremenilo?" "Activo smo naredili skupaj z drugimi bankami, naš delež je približno 10-odstolen. Licenčno pogodbo imamo, stvari so zavarovane, to je naš poslovni problem, ki ga moramo obvladati. Če se bo kaj zgodilo, obstajajo tudi druge možnosti. Včasih se kje zamenja kakšna tabla, življenje pa gre naprej." "Spremembe se napovedujejo pri tekočih računih?" "Zakon o plačilnem prometu bo prinesel zahtevo, da mora vsak imeti račun, prek katerega bo teklo celotno poslovanje. Če bo torej prejel plačo na hranilno knjižico, bo preknjižena na račun, šele nato jo bo denimo moč vezati itd. Skratka, ustvariti hočejo lijak, prek katerega bo teklo finančno poslovanje." "Kdaj se bo to zgodilo?" "Verjetno sredi prihodnjega leta. Upam, da bomo toliko pametni, da ne bo potrebno vsem zamenjati papirjev in številk računov. V strokovni javnosti so namreč pogledi različni. Mislim, da bi to vlogo lahko odigrali dopolnjeni tekoči računi, ki jih večina že ima. Vendar je nekaj 'revolucionarjev', ki bi radi vse od začetka, kar pomeni, da bi vsem zamenjali številke računov. To bi bil velik nacionalni strošek." "V čem je smisel takšnega računa, so v ozadju davkarji?" "Tudi. Država pripravlja zakon o obdavčevanju obrestnih mer, ki ga Evropa že ima. Vendar mislim, da ni potrebne revolucije, da bi to lahko rešili drugače. Vedno me jezijo preveč zapletene stvari. Tipičen primer je prenos plačilnega prometa, če bi takrat banke lahko kupile agencijo za plačilni promet, nam ne bi bilo potrebno toliko investirati." "Koliko je že prenesenega?" "Približno tretjina. Skrajni rok je 30. junija 2002, mnogi čakajo, zato bodo prihodnje leto na področju plačilnega prometa težave." "Koliko zaposlenih ste prevzeli?" "V javnost so prišle informacije, da Gorenjska banka noče uresničiti pogodbe, ki smo jo podpisali glede prevzema zaposlenih z Agencije za plačilni promet v Kranju. Obvezali smo se, da jih prevzamemo 101, razen v Tržiču, in s tem pridobimo pravico najema in odkupa poslovnih prostorov, uslužbenci pa pri prehodu ohranijo dosežene pravice. Vendar se je pokazalo, da jih toliko sploh ni, saj se je medtem njihovo število zmanjšalo, nekateri so pač poiskali zaposlitev drugod. V Kranju oziroma na Gorenjskem jih torej ni dovolj, zato nam jih skušajo poslati od drugod, iz Ljubljane, Grosupljega, Novega mesta, Murske Sobote. Vendar s tem ne soglašamo, saj se tako nismo dogovorili, zato je to dvoličnost." "Vse bolj vroče postaja lastninjenje državnih bank, kako ocenjujete spremembe pri lastninjenju Nove Ljubljanske banke?" "Mislim, da je tako bolje kot prej, lahko bi bilo tudi drugače. Toda, ne želim razsojati, moja skrb je Gorenjska banka. Prepričan pa sem, da nacionalna ekonomija potrebuje infrastrukturo. Že res, da v poslu ni nacionalnih čustev, vednar ni res, da to nima nobene medsebojne zveze. Kajti če bi bilo to res, potem bi bilo vseeno, kakšen jezik govorimo, imamo državo ali ne, zakaj pa ne rečemo, da bomo imeli evropsko vojsko?! Že v starih časih je veljalo, da je država obstajala, če je imel vladar svojo vojsko in denar, kovnico. Dobesedno tako sicer ni več, simbolika in merila pa so podobna. Saj sem za internacionalizacijo, globalizacijo, toda, na koncu koncev se moramo vprašati, kje bodo naši ljudje zaposleni. Ne strinjam se, da bodo imeli prav takšno delo. Kje bodo zaposleni visoko izobraženi ljudje, v Kranju, Ljubljani ali na Dunaju, v Bruslju in morda v Parizu? Kje na Gorenjskem pa lahko dobi službo sto ekonomistov? V banki, zavarovalnici in v večjih podjetjih, napravimo centrale zunaj Slovenije in ne bodo imeli dela. Kar strinjam se z nekaterimi tezami Nika Kavčiča. Naj povem, da nisva v sorodu, slučajno se enako piševa." "Ste pričakovali tako buren odmev na zamisli o prodaji bank tujcem?" "Sem, žal je prepozen. Večkrat pravim, daje denar intimna stvar in da ima nacionalno komponento. Ko je leta 1990 razpadla Jugoslavija, je bila kriza z devizami, ne s tolarji. Rekli boste, da zato, ker tolarje tiskamo sami. Pa ni tako. Ljudje so nagonsko čutili, za devize je nastala panika, v tolar so zaupali. Tudi danes je zgrajeno zaupanje v tolar. Ljudje so se v zadnjih petnajstih letih zelo usposobili za gospodinjsko ekonomijo, ki je najbolj zdrava. Logika je preprosta, ljudje čutijo, kaj je dobro. Saj nisem proti tujim bankam, toda, kar naprej hodimo prepisovat v Evropo. Saj znamo več, veliko lahko naredimo sami, pridni ljudje smo." "Malo več samozavesti, torej?" "Seveda." • Marija Volčjak Elektro Gorenjska javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3a DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE V LETU 2002 Odpiranje trga z električno energijo prinaša možnost, da se vsak upravičen odjemalec s priključno močjo nad 41 kW lahko odloča o različnih dobaviteljih, ki že naslavljajo ponudbe za prodajo električne energije potencialnim kupcem. Elektro Gorenjska, d.d., Kranj želi ostati vsem upravičenim odjemalcem tudi v prihodnje konkurenčni partner pri oskrbi z zanesljivo in kakovostno električno energijo. Kot dolgoletnemu odjemalcu smo Vam poslali Pogodbo za oskrbo z električno energijo od 1. 1. 2002 do 31. 12. 2002, ki upošteva Vašo napoved nakupa oziroma upošteva Vaše enoletne dosežene vrednosti za energijo in moč. Prepričani smo, da Vam ponujamo električno energijo pod najugodnejšimi pogoji glede na trenutne razmere na trgu, brez dodatnih tveganj v primeru nepredvidenih odstopanj porabe električne energije. V podjetju Elektro Gorenjska, d.d., Vam bomo zaračunavali le dejansko porabljeno količino električne energije ter poskrbeli za varno dobavo brez rizikov, saj smo z bilateralnimi pogodbami pri proizvajalcih že zagotovili konkurenčen in zanesljiv nakup električne energije v letu 2002. Želimo Vas obvestiti, da smo usmerjeni k vašim potrebam in željam, kjer smo Vam na voljo za partnerski odnos in svetovanje pri optimiranju odjema od načrtovanja do analiziranja dobave in optimiranja cene. Informirali Vas bomo o gibanjih in značilnostih porabe in Vam strokovno svetovali pri zniževanju strokov in racionalni rabi električne energije. Na enem mestu Vam bomo nudili celovito marketinško ponudbo od prodaje električne energije in kompleksnih storitev od projektiranja, inženiringa, novogradenj, telekomunikacij do informacijskih procesov. Energetski trg je za nas nov izziv, skušali bomo opravičiti Vaše dosedanje zaupanje v obojestransko zadovoljstvo. Poslovnim partnerjem, sedanjim in bodočim odjemalcem električne energije želimo srečno in uspešno novo leto 2002. ELEKTRO GORENJSKA, d.d. ...in vas ne bo zeblo v noge. _ EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE petrol Naročila 24 ur na brezplačni telefonski številki 080 22 66 Drama z Unionovimi delnicami Slovenska odškodninska družba (SOD) je svoj 12,2-odstotni delež v Pivovarni Union prodala Pivovarni Laško. Ker naj bi direktor SOD-a Anton Končnik to storil brez pooblastila, ga je upravni odbor razrešil. V Interbrevvu pričakujejo razveljavitev prodaje, ceno za delnico pa so dvignili na 87.000 tolarjev. Ljubljana - Čeprav je bilo pričakovati, da se bo zgodba s pivo-varniškimi delnicami začela razpletati po božičnih praznikih, ko sta svojo odločitev o prodaji deležev v Pivovarni Union napovedala Kapitalska in Slovenska odškodninska družba, se je prvo dejanje nepričakovano zgodilo že pred prazniki. Razplet je bil dramatičen ali bo tudi dokončen, pa bo znano po odločitvi vlade (v vlogi skupščine Slovenske odškodninske družbe), sodišča in urada za varstvo konkurence. Slovenska odškodninska družba (SOD) je prejšnji petek podpisala s Pivovarno Laško pogodbo o prodaji 54.818 delnic oz. 12,2-odstot-nega lastninskega deleža v Pivovarni Union po ceni 86.000 tolarjev za delnico, ki je bila za 5.500 tolarjev višja od tedanje po izjavah vodilnih mož Intcrbrewa zadnje njihove ponudbe za odkup Unionovih delnic. Laško je še isti dan celotno kupnino v znesku 4,7 milijarde tolarjev nakazalo na račun SOD-a. V javnosti so se ob tem že razširile govorice, daje laška pivovarna skupaj z Radensko tako postala več kot 37-odstotna lastnica Pivovarne Union in da bo po zakonu o prevzemih morala objaviti javno ponudbo za prevzem še preostalih delnic in pri tem ponuditi za delnico najvišjo ceno, kot jo je plačala potem, ko je presegla 25-odstotni lastninski prag. Iz Laškega so po tem sporočili, da tega praga še niso presegli, saj je njihova hčerinska družba Radenska še pred petkovim odkupom delnic od Slovenske odškodninske družbe svoj nekaj več kot 13-odstotni delež v Unionu proda- la, pri tem pa je dobro polovico delnic kupilo Gorenje iz Velenja. Ponudba Laškega je bila najboljša Prodaja deleža je povzročila "vihar" v Slovenski odškodninski družbi. Njen upravni odbor, ki ga vodi Goran Bizjak, je že v petek na dopisni seji zaradi kršitve notranjega dogovora razrešil direktorja Antona Končnika (sklep mora potrditi ali zavreči še vlada v vlogi skupščine družbe) in za vršilko dolžnosti direktorja imenoval Kajo Špiler, ki v družbi vodi pravni sektor. Zakaj? Direktor Anton Končnik, ki za prodajo ni imel pooblastila upravnega odbora, naj bi po izjavah Gorana Bizjaka kršil sklep upravnega odbora, po katerem direktor lahko brez njegovega soglasja odloča le o prodajah in nakupih v vrednosti do 100 milijonov tolarjev, in sporazum, sklenjen med odškodninsko in kapitalsko družbo, da bosta pri prodaji deleža v Pivovarni Union nastopali usklajeno. Iz SOD-a so sporočili, da so delnice Zaustavitev trgovanja Ljubljana - Na Ljubljanski borzi bodo za dva dni (danes in v ponedeljek) zaustavili trgovanje z 29 obveznicami, ki so nominirane v markah. Za to so se odločili, da bi se zaradi zamenjave mark v evro dobro pripravili na nov način obračunavanja obveznosti. Borza je pozvala vse izdajatelje obveznic, da neizplačane obveznosti, ki zapadejo v plačilo po 31. decembru, preračunajo v evro. Izdajatelji so nove preračunane amortizacijske načrte že poslali Klirinško depotni družbi in Ljubljanski borzi. • C.Z. 1. Gorenjska^* Banka Banka 4 podluhom OBJAVLJAMO DELOVNI MESTI SISTEMSKI INŽENIR ZUNANJEGA OMREŽJA 2. SAMOSTOJNI KOMERCIALIST Od kandidatov pričakujemo: pod točko 1) • univerzitetno ali visokošolsko strokovno izobrazbo elektro fakultete - računalniška smer • delovne izkušnje in dobro poznavanje TCP/IP komunikacij, Internet tehnologije (požarni zid, ASP, IIS), strežnikov NT/2000, MS Exchange • aktivno znanje vsaj enega tujega jezika pod točko 2) • univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri • eno do dve leti delovnih izkušenj Možnost zaposlitve nudimo tudi pripravnikom. Z izbranima kandidatoma pod točkama 1 in 2 bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas in 5-mesečnim poskusnim delom, s pripravnikom za določen - leto dni. Vašo prijavo s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh na naslov: Gorenjska banka d.d., Kranj, Bleivveisova cesta 1, Kranj, sektor splošnih poslov. Našo ponudbo si lahko ogledate na spletni strani: www.gbkr.si in nam vlogo pošljete na elektronski naslov: objava@gbkr.si. Gorenjska^? Banka Banka d posluhom prodali najboljšemu ponudniku in da so se za prodajo odločili potlej, ko je Interbrew objavil, da je 80.500 tolarjev za delnico njegova zadnja cena in da je torej ne bo več zviševal. Razrešeni direktor Anton Končnik pričakuje, da vlada sklepa upravnega odbora ne bo potrdila, pri tem pa zavrača očitek, da je družbo oškodoval, saj naj bi v pogajanjih lahko dosegla še višjo ceno. Kot je dejal, SOD-u s tem dejanjem ni povzročil nobene škode, saj je v pogodbi o prodaji delnic tudi klavzula, da bo Pivovarna Laško plačala še razliko, če bo Interbrew v javni ponudbi morebiti ponudil še višjo ceno. Nastajanje monopola na trgu piva Na SOD-ovo prodajo delnic Pivovarni Laško so se odzvali tudi v koncernu Interbrevv. Kot so zapisali v sporočilo za medije, obstaja velika verjetnost, da se s tem na slovenskem trgu piva ustvarja monopol z več kot 90-odstotnim tržnim deležem. To naj bi bilo v nasprotju z zakonom o varstvu konkurence ter s pravili evropskega pravnega reda, po katerem se tudi od držav, kandidatk za članstvo v uniji, pričakuje uveljavljanje konkurenčne in protimonopolne zakonodaje. Interbrew je s slovensko vlado in z Evropsko komisijo že začel pogovore o posledicah, ki jih prinaša dejanje SOD-a in Pivovarne Laško, pri tem pa naj bi ga slovenske oblasti že obvestile, da preučujejo vse pravne možnosti za razjasnitev novo nastalih razmer in možnosti za razveljavitev prodaje, ki je bila narejena v veliki naglici. V Interbrewu pričakujejo, da bo prodaja razveljavljena, saj Anton Končnik ni imel pooblastila za razpolaganje s takšnim državnim premoženjem. Če pa bi "v skrajno neverjetni situaciji" prodaja ostala veljavna, od Pivovarne Laško pričakujejo javno ponudbo za odkup vseh delnic Pivovarne Union po ceni, ki jo je za delnice plačala SOD-u, s čimer bi tudi malim delničarjem omogočili enake pogoje. Interbrew preučuje tudi izvor denarja, ki ga je Pivovarna Laško uporabila za nakup delnic v zadnjih mesecih, pri tem pa pričakuje pomoč urada za preprečevanje pranja denarja. Poleg tega zbira dokaze o tem, da je Pivovarna Laško v nakup kontrolnega deleža Uniona vključila tretje in povezane strani, kar naj bi bilo v nasprotju s slovensko zakonodajo. V zvezi s tem bo za pomoč zaprosil agencijo za trg vrednostnih papirjev in urad za varstvo konkurence. Odredba sodišča in nova, višja cena Ljubljanska borza je v ponedeljek zaradi zaščite vlagateljev začasno, do ustrezne javne objave oz. razkritja pomembnih informacij, zaustavila trgovanje z delnicami obeh pivovarn ter Radenske in Gorenja. Okrožno sodišče v Ljubljani je isti dan izdalo začasno odredbo, s katero je Pivovarni Laško prepovedalo vsako razpolaganje s 54.818 delnicami, ki jih je prejšnji petek kupila od Slovenske odškodninske družbe, poleg tega pa tudi vsak nadaljnji neposredni ali posredni nakup Unionovih delnic, razen če ne objavi javne ponudbe za prevzem vseh preostalih delnic. Sodišče se je za izdajo začasne odredbe odločilo, ker je verjetnost, da bo upravni odbor SOD-a razveljavil sporno pogodbo o prodaji in da je bila Pivovarna Laško skupaj z Radensko še pred podpisom sporne pogodbe že več kot 25-odstotna lastnica Uniona in bi torej morala dati konkurenčno ponudbo za odkup delnic. Sodišče je v obrazložitev odredbe med drugim zapisala, da dosedanje ravnanje Pivovarne Laško kaže na to, da za t.i. parkiranje delnic, ki jih sama ne sme imeti, uporablja tretje osebe, nevarnost pa je tudi, da bi sama ali prek njih še nadaljevala z odkupi delnic. Drame z Unionovimi delnicami s tem še ni bilo konec. V sredo so iz Interbrevva sporočili, da so povišali ceno za odkup vseh Unionovih delnic z 80.500 na 87.000 tolarjev, hkrati s tem pa so veljavnost javne ponudbe podaljšali do četrtka, 10. januarja. Ob tem preučujejo vse možnosti za povrnitev škode, ki naj bi jo koncernu povzročili Pivovarna Laško in vpletene tretje strani. • Cveto Zaplotnik Enotni zapiralni čas bank Kranj - Nadzorni svet Združenja bank Slovenije je sprejel sklep o enotnem zapiralnem času bank pred prazniki. Gorenjska banka je v skladu s tem sklepom v ponedeljek zaprla vrata svojih ekspozitur že opoldne, enako pa bo storila tudi v ponedeljek, zadnji dan leta. Ob tem poziva stranke, da pravočasno uredijo finančne zadeve oz. se poslužujejo drugih sodobnih oblik poslovanja, predvsem bankomatov in elektronske banke Link. • C.Z. KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNIKI Trnje 39, 4228 ŽELEZNIK Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Železniki razpisuje na osnovi sklepa Sveta KS Železniki prosto delovno mesto STROKOVNEGA SODELAVCA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŽELEZNIKI z zaposlitvijo po pogodbi o delu Strokovni sodelavec bo organiziral in vodil operativna dela s področja komunale (vzdrževanje javnih površin, zimska služba, javna razsvetljava, plakatiranje,...), opravljal dela v zvezi z upravljanjem objektov, ki so v lasti krajevne skupnosti, sodeloval s predsednikom in člani sveta KS, vaškimi odbori in delavko, ki bo opravljala računovodska dela. Začetek dela predvidevamo v mesecu januarju 2002 s 3-me-sečnim poskusnim delom. Dogovorjeno število uradnih ur za občane mora biti v dopoldanskem času. Strokovnemu sodelavcu se nudi možnost najema stanovanja v Kulturnem domu v Železnikih. Zahtevani poaoii: - organizacijske sposobnosti in sposobnosti za samostojno delo in delo z ljudmi - poznavanje dela z računalnikom - vozniški izpit B kategorije Kandidati naj pisne prijave s kratkim življenjepisom (podatki o izobrazbi in delovnih izkušnjah) pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na zgornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 5 dneh po odločitvi. Svet KS si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega kandidata. Franc Šmid, l.r. Predsednik sveta KS Železniki I KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 28. 12. 2001 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats ioo m A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 113,10 113,60 16,05 16,15 11,40 11,50 HIDA - tržnica Ljubljana 113,20 113,35 16,08 16,12 11,44 11,48 HRAM ROŽCE Mengeš 113,00 113,35 16,04 .16,12 11,40 11,46 ILIRIKA Jesenice 113,20 113,55 16,08 16,14 11,42 11,47 ILIRIKA Kranj 113,10 113,65 16,08 16,14 11,44 11,48 ILIRIKA Medvode 113,05 113,45 16,05 16,13 11,44 11,48 INVEST Škofja Loka 113,20 113,50 16,10 16,17 11,40 11,49 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 113,35 113,98 16,09 16,21 11,44 11,52 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 113,25 113,65 16,09 16,17 11,43 11,49 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKAd.d.Kranj 113,25 113,66 16,06 16,19 11,42 11,50 PBS D.D. (na vseh poštah) 113,27 113,80 16,07 16,17 11,42 11,49 SZKB Blag. mesto Žiri 113,35 113,84 16,10 16,18 11,44 11,50 TALON Škotja Loka 113,00 113,40 16,05 16,17 11,38 11,47 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 113,17 113,59 16,06 16,15 11,42 11,48 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 16,00 tolarja. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Knjižica leta o konkurenčnosti podjetij Bled IEDC - Poslovna šola Bled vsako leto izda knjižico leta. Letošnja, ki je izšla pred kratkim, je že štirinajsta po vrsti, vsebuje pa razmišljanja predsednika države Milana Kučana ter znanih svetovalcev in gostujočih profesorjev na šoli dr. Petra Kraljica in dr. Petra Rohlederja o konkurenčnosti podjetij v srednji in vzhodni Evropi. Na šoli je sredi tega meseca končala pettedenski seminar o vodenju poslovnih procesov dvaindvajseta generacija, v kateri je bilo 46 slušateljev iz devetih držav, povprečno starih triintrideset let in z devetimi leti delovnih izkušenj. Doslej je ta seminar za hitro napredujoče managerje zaključilo že 640 udeležencev iz 24 držav Evrope, Severne Amerike in Azije. Medtem ko se jubilejno leto, ko je šola praznovala 15-letnico ob- stoja in uspešnega delovanja, končuje, pa bo živahno tudi prihodnje leto. Pripravili bodo pomladni forum Kako postati uspešno mednarodno podjetje ter letna foruma najvišjih vodilnih ter kadrovskih in izobraževalnih managerjev, mednarodni in predsedniški podiplomski študij managementa, mednarodno poletno šolo managementa za mlade managerje in mlade diplomante ter še več seminarjev. •CZ. Dobiček bistveno večji kot lani Ljubljana - Nadzorni svet Avtotehne je na nedavni seji ugotovil, da je poslovna skupina, kamor sodi 23 podjetij, v letošnjih prvih desetih mesecih uresničila že 96 odstotkov letos načrtovanega poslovnega načrta: ustvarila 17,4 milijarde tolarjev prometa in 433 milijonov tolarjev (še neobdavčenega) dobička, ki ga bo ob koncu leta kar polovico več kot lani. V skupini se že kažejo posledice letošnje okrepitve pri trženju računalniške opreme, saj je Avtotehnina družba Repro z nakupom podjetij PCX Computers, HPC in Alstore postala osrednja slovenska računalniška trgovska hiša, večinoma dobro pa so poslovale tudi ostale družbe. Ob vsem tem je Avtotehna letos tudi veliko investirala, poleg nakupov podjetij je pred nedavnim odprla v Kranju nov prodajno servisni center za vozila Opel, s katerim sicer upravlja njeno podjetje AT Vis. Uprava podjetja, ki jo vodi Jordan Kocjančič, načrtuje prihodnje leto pol milijarde tolarjev dobička. • C.Z. Erste Bank ne bo oddala ponudbe Ljubljana - Kot je znano, je komisija za vodenje in nadzor nad postopkom prodaje Nove Ljubljanske banke vse tri banke oz. mednarodne ustanove, ki so oddale nezavezujoče ponudbe za nakup 34-odstotnega deleža banke, pozvala, da do 31. decembra letos pripravijo tudi zavezujoče ponudbe. Avstrijska Erste Bank takšne ponudbe ne bo pripravila, razlog za to pa je spremenjeni program privatizacije, iz katerega ni razvidno, kdaj bi strateški partner lahko postal večinski lastnik. Komisija bo ne glede na odločitev Erste Bank nadaljevala s postopkom. Po analizi zavezujočih ponudb bodo januarja pogajanja s ključnim investitorjem in Evropsko banko za obnovo in razvoj. • C.Z. Uskladitev cestnin z evrom Kranj - Vlada je na nedavni seji pri cestninah uveljavila spremembe, potrebne zaradi uvedbe evra v Evropski uniji, hkrati pa je z evrom uskladila tudi cestnino za prvi cestninski razred. Ker se je, vrednost evra od 3. aprila, koje zadnjič usklajevala cestnine, pa do 15. decembra zvišala za 2,69 odstotka, se bo za enak odstotek s 1. januarjem povišala cestnina, in sicer za prvi cestninski razred od sedanjih 9,92 tolarja za kilometer na 10,18 tolarja. V skladu z zakonom o deviznem poslovanju bo cestnino možno plačevati tudi z evrom, dansko, norveško in švedsko krono, švicarskim frankom, angleškim funtom, ameriškim dolarjem in hrvaško kuno, do 28. februarja prihodnje leto pa tudi z avstrijskim šilingom, belgijskim in francoskim frankom, nemško marko, grško drahmo, italijansko liro in nizozemskim guld-nom. Vlada je sprejela tudi uredbo o cestnini za uporabo predora Karavanke, ki pa ne spreminja višine cestnine. • C.Z. Vodenje poslovnih knjig za d.o.o. In s.p., hitro, natačno po ugodnih conah. Tel.: 04 510 22 00 aH GSM: 031 375 33S. VRATA d.o.o., Na plavžu 93, Železniki ^fil ' PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si Planika leto zaključuje brez izgube 58 zaposlenih je prejelo evropske računalniške certifikate, v računalniško opismenjevanje je vključenih 150 zaposlenih, v različne oblike izobraževanja 590. Kranj - Kranjska tovarna obutve Planika po milijardnih izgubah v zadnjih letih zaključuje letošnje poslovno leto brez izgube. Poleg tega je Planika povsem drugačna kot pred tremi leti, 58 zaposlenih je v petek, 21. decembra, prejelo mednarodne certifikate računalniške pismenosti, kar je dober primer usmerjenosti v pridobivanje novih znanj. Predsednik uprave Milan Bajželj, ki je vodenje Planike prevzel pred dvema letoma in štirimi meseci, pravi, da so veliko dosegli, vendar se šele sedaj začenja odločilni čas za novo, stabilno Planiko, ki bo dolgoročno poslovala z dobičkom. • "Kakšen je letošnji poslovni rezultat?" "Planika bo letošnje leto zaključila brez izgube. Še leta 1998 je znašala 2,5 milijarde tolarjev, leta 1999 je padla na 1,35 milijarde tolarjev in lani na 480 milijonov tolarjev. To seje zgodilo zarafli povečanja obsega proizvodnje, ki je polovico večji kot pred dobrimi dvemi leti, letošnja realizacija znaša 11 milijard tolarjev. Še vedno je 1.210 zaposlenih, letos in lani skoraj nismo zmanjšali števila zaposlenih. Zmanjševanje izgube predstavlja stomilijonske spremembe v rezultatu, spremembe so vse težje, poslovne operacije morajo biti vedno bolj profesionalne, natančne in pravilne." "Bitka za preživetje Planike je dobljena?" "Doslej je bilo zagotovljeno samo, da Planike ni bilo treba zapreti. Sedaj gre za vprašanje, kakšna bo v prihodnje. Pri sedanjem obsegu poslovanja nekaj časa lahko dela brez izgube. Ustvarjati dobiček, to pa je povsem druga, veliko bolj zahtevna pesem." "Kaj je ključnega pomena za novo Planiko?" "Usposobljeni kadri, programska preobrazba, enotno in profesionalno vodenje programov, tržno pozicioniranje (za razliko od proizvodnega), aktiviranje Planikinih bogastev za njen razvoj in izgrad-' nja stebrov bodoče Planike, torej njena trgovinska, proizvodna in programsko tržna umestitev." "Kar 58 zaposlenih je prejelo evropske računalniške certifikate?" "V pridobitev mednarodnih računalniških certifikatov je vključenih 150 zaposlenih, kar je za Slovenijo izjemna stvar. Še pred dvema letoma v naši največji tovarni v Turnišču, kjer je 550 zaposlenih, ni bilo niti enega računalnika. V različne oblike izobraževanja je vključenih 590 ljudi, ki tretjino stroškov pokrijejo sami, vsak mesec pri plači, po pet tisočakov zanesljivo prispeva vsak. K novi kulturi, ki prežema delovni kolektiv, prispeva uvajanje standardov kakovosti in okoljskih standardov, ki gre h koncu, začenjamo pa s projektom dvajsetih ključev. Zelo pomembno je usposabljanje ljudi za mednarodno poslovanje, saj je bila Planika doslej dobesedno zabita v svojo proizvodnjo in trgovino v Sloveniji, drugod so zaslužili drugi. Planiko danes sestalja dvanajst družb v sedmih državah, zato je potrebna nova kultura, njena osrednja zna-činost je procesno in projektni) vodenje in delo. Nova je tudi vodilna ekipa, samo eden je še izpred treh let, kar kaže, kako težki so bili problemi, koliko sprememb je bilo potrebnih, na nekaterih položajih so se zamenjali dvakrat, trikrat. Sedaj so vsi mlajši od mene, z veliko znanja, to je direktorska ekipa za bodočnost." "Planika vse bolj poudarja svojo blagovno znamko?" ^.^Z zahodnimi partnerji, ki imajo priznane blagovne znamke, razvi- jamo višje ravni sodelovanja, temu lahko rečemo poslovne kooperacije. Na vseh področjih, ne samo na proizvodnem, temveč tudi na prodajnem, razvojnem, nabavnem, finančnem. Takšen primer je Uvex, razvijamo zaščitno in delovno obutev, prodajamo celotno zaščitno opremo, v okviru blagovne znamke Uvex, hkrati pa za zaščitno opremo razvijamo lastno blagovno znamko Planka Protect. Drugi pogoj pa je, da na trgih dosežeš tolikšne prodajne količine, ki opravičujejo vlaganja v lastno blagovno znamko. Komparativne prednosti imamo na južnih in vzhodnih trgih." "Kje prodaja narašča najhitre-je?" "Na jugoslovanskem trgu, ki je najbolj propulziven." "Ste dobili nazaj prodajalne?" "Pred dnevi spet dve. Lastništva sicer formalno ne moreš urediti, kjer se sporazumeš, lahko delaš. V ZRJ se zavedajo, da bodo trgovine nekoč morali vrniti in dobili smo jih že deset od šestintridesetih."' "Planika se je vključila v slovensko hišo mode v Beogradu, kakšna je tam prodaja?" "Dobra. Združenih je enajst najboljših slovenskih blagovnih znak, na najboljši lokaciji. Vsaka blagovna znamka je pomembna, že samo pomen slovenskih je velik. Takšne blagovnice nameravamo odpreti še v drugih srbskih mestih." "Čevljarska industrija seli proizvodnjo na jug, Planika tudi?" "Približno 30 odstotkov proizvodnje že teče na tujem, v Bosni in Jugoslaviji." "Kako daleč je prodaja proizvodnih prostorov v Kranju?" "Vse opcije so še odprte. Posamezne dele smo že prodali, v kale ro smer se bo nagnila namembnost teh površin, pa je še odprto. V Planiki so mednarodno priznane certifikate računalniške pismenosti minuli petek podelili 58 zaposlenim. Planika je eno prvih slovenskih podjetij, ki je uvedlo obširno računalniško usposabljanje zaposlenih po priznanem programu ECDL. Pomembno je, da je sedaj zaključen urbanistični postopek, ki na tej lokaciji omogoča več dejavnosti, ne samo proizvodnjo." "Se pojavljajo zanimivi kupci?" "Pojavljajo se predvsem v smeri trgovine, špedicijske dejavnosti, tudi proizvodnje. Še vedno obstaja možnost, da jih kupi sao eden." "Nekaj prostorov ste prodali?" "Ena proizvodnja že teče, pripravlja se proizvodnja elektroin-stalacijskega materiala. Vendar še niso zasedene površine, ki odločajo, kakšna bo usmeritev za celotno lokacijo." "Koliko površin zaseda proizvodnja Planike?" "Vseh površin je 32 tisoč kvadratnih metrov. Poleg osrednjega poslopja uporabljamo le še dolgo hišo ob cesti, do konca februarja jo bomo izpraznili in tako uporabljali samo eno poslopje, ki ima 15 tisoč kvadratnih metrov površin." "Planika je torej bogata?" "Za svoje prestrukturiranje ima dovolj. Sedaj prihaja pravi čas za prodajo prostorov." "Sodelujete s Pekom in Alpino?" "V nekaterih točkah sodelovanje poteka na najboljši možni način. Najpomembnejše je na prodajnem področju, skupen prodajni center smo odprli v ljubljanskem BTC-ju. Z Alpino smo skupaj že v večih prodajnih centrih, drug poleg drugega, tudi s Pekom obdelujemo možnosti sodelovanja in tli izključeno, Ja se ne bo intenziviralo. Pričakujemo, da bo prodajno in programsko sodelovanje potegnilo za sabo še druge oblike sodelovanja." "Državi še ni uspelo prodati Peka, tudi v Planiki ima večinski delež?" "Država ima v Planiki 57-odstotni delež, prodala ga bo prihodnje leto." "Kakšno bo zanimanje za nakup Planike?" "Težko je pričakovati veliko konkurenco, kupce zanima resen dobiček." "Kdaj ga bo Planika imela?" "V treh do štirih letih, če se bo vse dobro i/teklo." • Marija Volčjak 2> a bi v času, ki prihaja prisluhnili dobri besedi in poiskali trenutek za mnogo lepih želja. HTC Larix finske savne turška savna infrardeča savna ohlajevalni bazen 400 m2 vodnih površin otroški bazen hidrozračne masaže gejzirji vvhirlpooli Novo masaža (klasična, rpflektivna, kitajska TU-INA) presoterapija magnetna terapija pedikura solarij Ne o krmi, ampak o krmilih Predlagani zakon o živinoreji je za rejce dokaj sprejemljiv, zakon o krmi pa ne. Kranj - Svet kranjske območne'enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na seji prejšnji petek obravnaval predlog zakonov o živinoreji in o krmi, stališča zbornice do uvedbe kvot za glavne kmetijske pridelke in problematiko številčenja živali, seznanil pa se je tudi z informacijo o delovanju zbornice, o plačani članarini za lani ter o problematiki klavnic na Gorenjskem. Kot je bilo slišati na seji, je predlagani zakon o živinoreji, ki gaje na zadnji seji pred božičnimi prazniki potrdila tudi vlada, po številnih usklajevanjih dokaj sprejemljiv za živinorejce in tudi za obravnavo v državnem zboru. Tega pa ni mogoče trditi za zakon 0 krmi, za katerega so na seji sveta ugotavljali, da je narejen bolj po "okusu" veterinarske stroke in da vsebuje veliko rešitev, ki za rejce niso sprejemljive. Svet je zato podprl pripombe zborničnega strokovnega odbora za govedorejo ter za meso in mleko (teh je kar dvaindvajset), še posebej pa zahtevi, daje treba pripraviti zakon o krmilih in ne krmi in da naj ga državni zbor sprejme po rednem postopku. Koje svet obravnaval stališča zbornice do slovenskih izhodišč za pogajanja o kvotah, je zahteval, da pri teh pogajanjih sodelujejo tudi rejci. Na državni ravni naj čimprej pripravijo merila za razdeljevanje nacionalnih kvot med kmetijska gospodarstva, pri tem pa je bilo mnenje sveta, da z brezplačno pridobljenimi kvotami ne bi smeli dopustiti trgovanja med kmetijami. Kar zadeva bolezen BSE, so člani sveta ugotavljali, da so se razmere po odkritju prvega primera te bolezni v Sloveniji že dokaj umirile, zbornica pa je tudi predlagala vladi, da bi z višjimi izvoznimi spodbudami pospešila izvoz govejega mesa in oblikovanje normalnih odkupnih cen. Veliko problemov pri označevanju in registraciji živali izhaja iz premajhnega sodelovanja med službo za identifikacijo in registracijo (SIR) pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehra- Kmetje desetič pri Marinšku Naklo - Srečanje je postalo tradicionalno. Zadnja leta se ga udeležuje blizu 200 kmetic in kmetov in po razpoloženju sodeč se bodo druženja na Štefanovo v Marin-škovi pivnici nadaljevala. Inž. Viktor Frelih, direktor Kmetijske zadruge Naklo, je povedal, da imajo največ zaslug za začetek in obdržanje teh srečanj sedanji župan občine Naklo Ivan štular in, kot smo kasneje zvedeli, še Marija Kokalj in direktor naklanske zadruge. "To je naš dan," je povedal župan občine Naklo Ivan Štular in napovedal, da ga bodo ohra- Štefan požegnal konje Blagoslovitev konj v Naklem. Foto: Aljoša Korenčan Kranj - Tudi letos je bilo v številnih gorenjskih krajih tradicionalno Štefanovo žegnanje konj. V nekaterih krajih, na primer v okolici Komende ali v Kupljeniku, ima blagoslovitev ali žegnanje konj že dolgoletno tradicijo. Še posebno zadnja leta, ko seje reja konj razširila, so tudi "konjska žegnanja" vedno bolj množična. Štefan je imel in ima v življenju Slovencev velik pomen, ne le zaradi tega, ker ga katoliška Cerkev šteje za prvega mučenca, ampak tudi zaradi drugih značilnosti. Štefanovo je za Slovence "drugi božični dan", ko so si voščili praznike in se obiskovali. Na Božič je bilo treba biti doma. Na Štefanovo so blagoslavljali vodo in sol, od nekdaj pa tudi konje. Za patrona so ga izbrali vsi, ki imajo opravka s konji, pa so-darji, zidarji, kamnoseki, tkalci in tesarji. Od kdaj je Štefan povezan s konji, ni natančno znano. Narodopisci domnevajo, kot piše Silvester Čuk, je postal zavetnik, koje stopil pri naših prednikih na mesto boga Velesa. • J.K. no in terensko službo, je dejal mag. Peter Kunstelj, vodja oddelka za živinorejo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodal, da nekateri manjši rejci še vedno nimajo niti identifikacijske številke kmetije niti ne vedo, da morajo biti živali označene in registrirane. Ko so svetniki obravnavali informacijo o delovanju kmetijsko gozdarske zbornice, je član sveta Na Štefanovo je bilo v Marinškovi pivnici v Naklem že deseto srečanje kmetov iz občin Kranj, Naklo, Preddvor in Jezersko. Kmetijskega ministra ni bilo, prišel pa je pravosodni. Župan Ivan Štular, pobudnik srečanj kmetov. Foto: Aljoša Korenčan njali še naprej. Žal so bolezen in druge obveznosti preprečile udeležbo kranjskemu, preddvorske-mu in jezerskemu županu, kmetijskemu ministru mag. Francu Butu in predsedniku Kmetijsko gozdarske zbornice Petru Vrisku. Mag. Ivan Bizjak, minister za pravosodje, je v nagovoru spomnil udeležence, da bo čas, ki prihaja, za kmetijstvo zelo pomemben. Pogajanja z Evropsko unijo bodo prišla v zaključno fazo. Šlo bo za trda pogajanja, je povedal Ivan Bizjak, vendar upamo na izid, ki bodo ugodni za razvoj in obstoj kmetijstva v Sloveniji. Pomembno je, da bodo prišli do izraza resnični interesi kmetov in da bo Slovenija dosegla v pogajanjih vse, kar se doseči da. Ne moremo si pa delati utvar, da bomo spremenili pravila igre pogajanj. Inž. Jurij Ku-mer, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, je dejal, daje bilo leto 2001 za zbornico pomembno. Zbornico smo organizirali tudi na regionalni ravni, je povedal inž. Kumer. Letos so pred zbornico nove naloge. Vključila se bo v sestavljanje regionalnih razvojnih programov, v katerih mora dobiti kmetijstvo ustrezno mesto. Kmetice in kmete sta v imenu gostov nagovorila še mag. Marjan Pogačnik, ravnatelj Srednje biotehnične šole Kranj, in Marjan Roblek, direktor Kmetijske in gozdarske zadruge Sloga Kranj. V imenu kmetov seje oglasil Janez Eržen. Zaradi bojazni, da se bodo minister But in sodelavci premehko pogajali z Evropsko unijo, naj v pogajanja vključijo tudi kmete. Tako morebitna krivda za manj uspešna pogajanja ne bo padla le na ministra in sodelavce, je svetoval. • Jože Košnjek KGZS Jožef Čadež dejal, da razpoloženje med kmeti ni dobro, odkar se je razvedelo, da predsedniku zbornice Petru Vrisku številne funkcije "navržejo" tudi velik zaslužek. Območni svet o tem ni zavzel nobenega stališča, v razpravi pa je bilo med drugim slišati, da je kmetijskih problemov preveč, da bi se ukvarjali še z njegovimi prejemki. In kako je s plačilom zbor- ničnega prispevka za lani? Po podatkih zbornice za vso Slovenijo gaje do 5. decembra plačalo nekaj manj kot 62 odstotkov članov. Na Gorenjskem je ta delež malo višji, 63-odstotni, pri tem pa so razlike tudi med izpostavami. V škofjeloški ga je plačalo 58 odstotkov članov, v kranjski 63, radovljiški 64, tržiški 66 in v jeseniški 71 odstotkov. • Cveto Zaplotnik V prihodnje bo možno sekati več Bled - V Zavodu za gozdove Slovenije in v njegovih območnih enotah so že začeli s pripravo gozdnogospodarskih načrtov za naslednje desetletno obdobje. Osnutek načrta za blejsko gozdnogospodarsko območje, ki obsega gozdove v občinah Radovljica, Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica, je bil dva tedna (od 8. do 22. decembra) javno razgrnjen na sedežu območne enote zavoda na Bledu, v četrtek pa je bila tudi javna obravnava in po njej novinarska konferenca, na kateri sta vodja območne enote Andrej Avsenek in novi vodja odseka za gozdnogospodarsko načrtovanje Andrej Gartner predstavila glavne značilnosti novega načrta. Kot sta povedala, se je delež zasebnih gozdov v zadnjih desetih letih zaradi denacionalizacije povečal s 45 na 54 odstotkov, v prihodnje pa se bo še okrepil, saj vsi postopki niso končani. Površina povprečne gozdne posesti se je še zmanjšala, to pa vse bolj otežuje gospodarjenje z gozdovi. Varovalnih gozdov je kar tretjina, ostali gozdovi pa so tudi gospodarsko zelo pomembni. Lesna zaloga se je povečala, prirastek je le malo večji kot pred desetimi leti, v naslednjem desetletju pa bo možno posekati osem odstotkov več drevja kot v obdobju 1991 - 2000, ko so sicer lastniki posekali le tri četrtine možne količine drevja. Kar 45 odstotkov je bilo sanitarne sečnje, po tem je blejsko gozdnogospodarsko območje na prvem mestu v Sloveniji, pereča problema pa sta tudi preveč številčna divjad in paša v gozdu. Zdravstveno stanje gozdov je nekoliko boljše od državnega povprečja, vendar se poslabšuje. Poleg načrta za celotno blejsko območje je bil od 8. do 22. decembra javno razgrnjen tudi osnutek načrta za gozdnogospodarsko enoto Radovljica - desni breg Save. Enota obsega 5.807 hektarjev gozdov, od tega je skoraj 90 odstotkov zasebnih. Povprečna posest seje v zadnjih desetih letih celo nekoliko zmanjšala. Lesna zaloga se je zmerno povečala, letni prirastek je malo upadel. Lastniki so sekali manj, kot bi lahko. V zasebnih gozdovih so načrtovani posek izpolnili 74-odstotno, v državnih pa 90-odstotno. Mlajši sestoji so slabo negovani, vlaganj v izgradnjo gozdnih prometnic skorajda ni. • Cveto Zaplotnik Veliko predavanj in tečajev Redno izobraževanje in pridobivanje koristnih informacij je pomembno za uspešno gospodarjenje na kmetijah. Kranj - V Oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj so pripravili program strokovnega izobraževanja gorenjskih kmetovalcev, kmečkih žena in podeželske mladine za obdobje do novembra prihodnje leto. Kot navaja vodja oddelka Stane Rupnik, je program nastal na osnovi potreb uporabnikov in problemov, ki so jih zaznali kmetijska svetovalna služba in druge strokovne službe v kmetijsko gozdarskem zavodu, občinah, upravnih enotah in kmetijskih zadrugah. Ob pomoči regijske specialistične službe so ga pripravili lokalni kmetijski svetovalci, v uresničevanje pa bodo poleg strokovnjakov kmetijske svetovalne službe vključevali tudi zunanje sodelavce oz. specialiste. Izvedli ga bodo ob sodelovanju in s pomočjo občin, kmetijskih zadrug, srednje biotehniške šole, krajevnih skupnosti in drugih ustanov, pričakujejo pa tudi dober odziv kmetovalcev, kmečkih žena, podeželske mladine in drugih, ki jim namenjajo številna predavanja, tečaje in druge oblike izobraževanja. Razpored bodo sproti objavljali v časopisih in na radiu, na plakatih in z obvestili, za delo v interesnih skupinah pa bodo pošiljali tudi osebna vabila. Na strokovnih predavanjih, ki jih pripravljajo za kmetovalce, bodo pomembne teme uveljavljanje državnih in občinskih denarnih podpor, problemi pri številčenju živali, varnost pri delu na kmetijah, obnova travne ruše, gnojenje kmetijskih zemljišč s poudarkom na varova- nju okolja, klanje ovc in jagnjet, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pojatve in porodništvo pri kravah in dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Pri delu v interesnih skupinah bodo med drugim izpopolnjevali znanje o paši in pašnih redih, kmetijski zakonodaji, gnojilnih načrtih, novostih pri gradnji hlevov, reji konj, davku na dodano vrednost, knjigovodstvu na kmeti- jah, krmljenju in higienskem pridobivanju mleka, zakolu in pripravi mesa drobnice za tržno prodajo, gospodarjenju na planinah, vlogi čebel pri opraševanju sadja, obnovi travniških sadovnjakov, integrirani pridelavi zelenjave, postopku nakupa, prodaje in najema kmetijskih zemljišč in gozdov, pravilni uporabi zaščitnih sredstev in rej-skih rezultatih v prašičereji. Pomembna letošnja naloga bo tudi sodelovanje pri razstavi govedi, ki bo marca na kmetijsko gozdarskem sejmu v Kranju. • Cveto Zaplotnik Zakon o živinoreji Agr#i^bira Slavko Prosen, s.p., Smledniška cesta 17, 4000 Kranj, Tel.: 04/23 26 870, tel/faks: 04/23 24 802 Akumulatorji: Vesna Topla Bosch 10 % gotovinski popust NOVO: brezplačni prevzem dotrajanih akumulatorjev dveletna garancija servis ■521 OBČINA JESENICE HhJ9 Oddelek za družbene dejavnosti in splošne zadeve \3fc/ C. m. Tita 78, 4270 Jesenice tel.: (04) 5869-239 Obveščamo vas, da so naslednji javni razpisi objavljeni v Jeseniških občinskih novicah in na spletnih straneh Občine Jesenice www.jesenice.si. Javni razpis zbiranja predlogov preventivnih projektov in projektov ter programov humanitarnih organizacij, ki jih bo v letu 2002 sofinancirala Občina Jesenice. Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih nalog in projektov na področju izobraževanja v občini Jesenice za leto 2002. Javni razpis zbiranja predlogov ljubiteljskih kulturnih društev in kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2002 financirala in sofinancirala Občina Jesenice. Podrobnejše informacije dobite na Občini Jesenice, soba 41 oz. na telefonski številki 5869-239. Ljubljana - Vlada je na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejela zakon o živinoreji in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po hitrem postopku. Namen zakona je ureditev živinoreje zaradi prireje kakovostnih živalskih proizvodov, ohranjanja kmetijskih površin v njihovi funkciji, ohranjanja krajine in poseljenosti, sprejemanje posebnih ukrepov in materialnih spodbud, ohranjanja biotske raznovrstnosti v živinoreji in genske banke domačih živali ter zagotavljanje nemotene reje. Z^akon določa cilje živinoreje, pogoje, način reje ter nemoteno rejo, ureja konvencionalno in so-naravno živinorejo ter krmno bazo, rejske programe, spreminjanje in ohranjanje lastnosti domačih živali, prenos selekcijskih dosežkov v rejo, ohranjanje genetske variabilnosti, genetske rezerve in avtohtone pasme, strokovne naloge in službe na področju živinoreje in genske banke v živinoreji, organizacije v živinoreji, izobraževalno in raziskovalno delo na področju živinoreje, promet in trg v plemenskim materialom, načine zagotavljanja sredstev za uresničevanje tega zakona ter nadzor nad izvajanjem tega zakona. Določa, na katere vrste domačih živali se zakon nanaša in da za rejo drugih vrst domačih živali. kot so na primer psi, pasemske male živali, noji in drugo, kadar se redijo za gospodarski namen ali druge namene (socialni, delovni, za tekmovanja, razstave...), ter prosto živeče živali, predpiše pogoje v skladu s tem zakonom minister. Zakon opredeljuje predvsem naslednje cilje živinoreje: izboljševanje oziroma ohranjanje lastnosti domačih živali ob upoštevanju njihove vitalnosti; ohranjanje raznolikosti genomov in avtohtonih pasem; ohranjanje kmetijskih zemljišč v njihovi rabi oziroma namembnosti; zadostna prireja kakovostnih živalskih proizvodov; varovanje dobrega počutja domačih živali; zagotavljanje za vrsto značilne prehrane in krmljenja, itd. Temeljni cilj zakona je prilagoditev slovenske zakonodaje s področja živinoreje zakonodaji EU in razmeram Skupne kmetijske politike EU. Zakon daje sistemsko podlago za dolgoročno načrtovanje in razvoj živinoreje ter učinkovito in celovito izvajanje strokovnega dela v živinoreji. Zakon temelji na načelih skladnosti, nevtralnosti in enakopravnosti ukrepov, tako da je zagotovljena enakopravnost upravičencev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje pri uveljavljanju storitev javne službe v živinoreji. Petek, 28. decembra 2001 EVROPSKA UNIJA, NOVA EKONOMIJA / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 23. STRAN Marke se umikajo evru Nemška marka je najpogostejša valuta tudi na deviznih računih Gorenjcev, je pa tudi vatel, po katerem smo bili vajeni dolga leta primerjati vrednosti in meriti večje nakupe. Čas se ji izteka, kakor tudi drugih 11 valutam evropskih držav, ki 1. januarja 2002 sprejmejo skupno evropsko valuto evro. Evropski božični utrip Tradicija in ekonomija Bolj ozaveščeni varčevalci že dve leti vedo, da je mogoče v naših bankah varčevati tudi v evrih. Po novem letu pa bo evro povsem nadomestil nacionalne valute naslednjih evropskih držav: Avstrije, Belgije, Finske, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Nemčije, Nizozemske, Portugalske in Španije. Od evropskih valut nam torej ostanejo še švicarski franki (Švica ni članica EU), angleški funti ter danske in švedske krone (te tri države namreč v prvi fazi še niso sprejele evra) in seveda evro, ki bo v omenjenih 12 državah po 28. februarju postal edino zakonito plačilno sredstvo. Do 28. februarja bo nekakšno prehodno obdobje ali obdobje dvojnega obtoka, da se ljudem da čas za zamenjavo starega denarja v novega. Ponekod bo ta datum potekel že prej, denimo v Franciji 17. februarja, na Irskem 9. februarja in na Nizozemskem 28. januarja. Ljudje, ki potujejo v te države, naj torej še pred drugimi poskrbijo za menjavo denarja v evre. Sicer pa nas bo evro Slovence "zadel" zlasti kot devizne varčevalce. Še najmanj boleče bodo menjavo valut občutili tisti, ki varčujejo legalno, na bančnih deviznih računih. 31. decembra 2001 bodo zneske na njih banke avtomatsko in v celoti preračunale in spremenile v evro. To bodo opravile brezplačno, imetnike pa o spremembi obvestile z izpiskom. Kaj pa varčevalci, ki doslej niso zaupali bankam in so tuji denar hranili doma "v nogavicah"? Njih banke že lep čas nagovarjajo, naj položijo denar na devizne račune, pri čemer nekatere banke ponujajo celo določene ugodnosti (Gorenjska banka denimo polletno brezplačno vodenje novega deviznega računa). Mnogi so pobudi že prisluhnili, drugi pa še kar čakajo na zadnji trenutek, ko mine tudi obdobje dvojnega obtoka. Po dogovoru med slovenskimi bankami bodo te do 28. februarja 2002 še sprejemale staro gotovino, ki jo bodo ljudje polagali na bančne račune. Do 28. februarja Predpraznična gneča v menjalnicah •bo ta storitev še vedno brezplačna. Kdor pa bo hotel v tem času menjati bankovce v evro gotovino, bo že plačal provizijo, in sicer od enega do dveh odstotkov. Po 28. februarju se bo provizija povečala na 3 ali 4 odstotke. Pri menjavi kovancev pa je provizija Izšel nov vodnik po pravicah invalidov Vladna urada za informiranje in invalide sta izdala publikacijo Vodnik po pravicah invalidov. V vodniku, ki je nadaljevanje izdaje priročnika za invalide, to pot večjo pozornost namenja smernicam in uresničevanju politike Evropske unije na področjih, ki so še posebej pomembna za invalide. Gre za socialno varnost, zdravstveno varstvo in zavarovanje, vzgojo in izobraževanje, zaposlovanje, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, olajšave in oprostitve in invalidske organizacije. Posebnost je poleg knjižne oblike tudi izdaja v prilagojenih tehnikah za slepe in gluhe, torej v Braillovem tisku in zvočnem zapisu na kasetah ter video kasete, tol-mačene v slovenski znakovni jezik. Vodnik, ki je izšel v 2000 izvodih, je namenjen invalidom, otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami ter njihovim družinskim članom, brezplačno pa so ga razdelili številnim invalidskim organizacijam. Publikacijo je sofinanciral Urad vlade za informiranje v okviru vladnega programa ozaveščanja Slovencev o EU in slovenskem vključevanju v unijo, v prilagojenih tehnikah pa so ga sofinancirali tudi Urad za slovenski jezik, Zveza društev gluhih in naglušnih ter Zveza slepih in slabovidnih Slovenije. V vodniku je zbrana vsa veljavna zakonodaja, ki ureja področje invalidskega varstva, dodan pa je tudi pregled invalidskih organizacij v Sloveniji. , »D.Ž. še višja, saj so tudi stroški menjave višji. Banke za to storitev zaračunavajo 20-odstotno provizijo, pozneje bo še višja, nekatere banke pa so se sploh odločile, da kovancev ne bodo sprejemale ali pa le določene med njimi. V Gorenjski banki pravijo, da ljudje že od oktobra naprej nalagajo tujo gotovino na devizne račune, zadnji mesec pa se je to početje še skon-centriralo. Gneča nastaja tudi zato, ker je pri odprtju deviznega računa potrebnih več postopkov. Tudi v menjalnicah je že pred novim letom velika gneča. Marke, šilinge, lire in drugo gotovino, ki bo po novem letu opuščena, ljudje za sedaj menjajo v tolarje. Tudi po 1. januarju 2002 je ne bo mogoče preprosto zamenjati v evre po fiksnih tečajih tako kot v bankah, pač pa jo bo treba prodati in kupiti evre. To pomeni, da bomo morali kriti razliko med prodajnim in nakupnim tečajem. • Danica Zavrl Žlebir, foto: Aljoša Korenčan Decembrski utrip številnih evropskih mest je v marsičem precej bolj usklajen kot v kateremkoli drugem mesecu. V uniji tako rekoč ni države, ki ne bi imela v mesecu decembru vsaj nekaj uradnih prazničnih dni in v kateri ne bi ljudje hiteli s pripravami na slovo od starega leta. Morebitne državne ali še bolje rečeno pokrajinske razlike v praznovanju Miklavža, božiča in novega leta pa so bolj ali manj izginile v univerzalni, pogosto precej komercialno obarvani različici, ki zapoveduje predvsem trošenje. Slednje seveda velja tudi za evropsko "upravno" prestolnico Bruselj, ki tako kot tudi sicer, v decembru kaže zelo različne podobe in skrajnosti. Številna evro-kratska, diplomatska in nasploh tuja srenja prebivalstva se že od začetka meseca podaja po trgovinah prestižnih blagovnih znamk na lovu za bolj ali manj "opaznimi" darili ali pa vsaj takšnimi, ki segajo v višje cenovne razrede in imajo ustrezno poreklo. Bruselj ima seveda tovrstne ponudbe več kot dovolj. Na srečo pa v ta višji razred ponudbe sodi tudi bolj umetniško obarvana, saj je letošnjo decembrsko nakupovalno mrzlico uradno odprla ena izmed bruseljskih četrti z umetniškimi trgovinami in galerijami, ki so kupce vabili z na stežaj odprtimi vrati pozno v noč. Obisk katerega izmed omenjenih "kulturnih hramov " pa je ponavadi obvezno pomenil tudi kozarček vina, prigrizek in seveda klepet o razstavljeni ponudbi. Da bi bilo vse na ustrezni ravni, pa so za prevoz s parkirišč do in po omenjeni četrti razsvetljeni tudi s plamenicami poskrbele stare kočije z vpreženimi konji. Še več obiskovalcev, ki so podlegli nakupovalni mrzlici, pa sprejmejo ostale trgovine. Pri tem pa se ni mogoče izogniti opazki, da v številnih tudi prodajalke in pro- dajalci delujejo zelo decembrsko in jim je kar malce odveč, da promet skokovito narašča. Seveda podobe ni mogoče posploševati, toda da se belgijski prodajalci nimajo ravno navade pretegniti od dela in da jih zanimajo predvsem njihove pravice in ugodnosti dokazuje tudi stavka prvega decembra, ko so vrata številnih veleblagovnic ostala zaprta, kupci pa v pred Miklavževem razpoloženju in še s polnimi denarnicami temu primerno slabe volje. Res pa, da so se lenarjenju intenzivneje predajali trgovci v "francoskem " delu Belgije, medtem ko je na "nizozemskem" severu približno polovica veleblagovnic kljub zapovedani generalni stavki normalno polnila blagajne. Očitno imajo tudi pokrajinske in nacionalne razlike velik pomen. Morda bo tako decembrsko razpoloženim kupcem ostalo več časa za obisk katerega izmed privlačnejših novoletnih sejmov. Številne bruseljske trge so namreč zasedle stojnice, na katerih je mogoče najti pestro ponudbo bolj ali manj univerzalnih izdelkov. Tistih s poreklom je žal bolj malo. Najbolj skoncen-trirano ponudbo vredno ogleda pa bo verjetno predstavljal sejem na znamenitem bruseljskem Gra-nd Placu, ki se je začel v nedeljo, 16. decembra, in na katerem bo po zagotovilih organizatorjev mogoče do 24. decembra kupiti tradicionalne belgijske novoletne okraske ter regionalne specialitete. Kot se spodobi za mesto, kjer imajo sedež najpomembnejše ustanove Evropske unije, pa bo omenjeni Grand Place neposredno pred novim letom zasedel drug sejem, na katerem se bodo predstavljale s svojimi posebnostmi države članice unije. In to bo verjetno, če bodo organizatorji dovolj spretni in dosledni pri selekciji ponudbe, tudi edina res ogleda vredna prireditev. • (mkr) Izkušnje niso zalegle Čeprav naj bi oznaka XP, ki jo nosi pred dobrim mesecem predstavljeni novi Microsoftov operacijski sistem Windows, pomenil izkušnje (experience), pa najnovejše vesti iz računalniškega sveta govorijo o tem, da temu ni tako. Kljub temu da so bila "okna" že doslej znana po očitkih na račun pomanjkljive varnosti, tudi v najnovejši verziji očitno niso znali ali hoteli temu posvetiti ustrezne pozornosti. Med uporabniki najnovejše računalniške tehnologije seje namreč izvedelo, da ima sistem Windows XP, ki so ga od 25. oktobra, ko je v prodaji, prodali že v 7 milijonih primerkov, hudo napako pri programu za priključevanje naprav "Universal Plug and Play", zaradi katere je mogoč vdor v raču-nainik preko interneta, izvajanje ukazov, kraja podatkov in njih spreminjanje ter brisanje, napako pa so ugotovili tudi v programu "Internet Explorer". Ponavlja se torej stara zgodba, ko se Microsoft odzove s potrebnimi popravki šele po že ugotovljenih napakah, manj vešči in obveščeni uporabniki pa ostanejo izpostavljeni. Nova Okna tako ne bodo "dokončna rešitev računalniških težav prihodnosti", kot jo reklamirajo, kaj slaba reklama je celo vest, da pri Microsoftu namesto svojih (očitno nevarnih rešitev) uporabljajo konkurenčni sistem Unix. Ta katastrofalna napaka utegne celo vplivati na ceno družbe, saj jo s pridom izkoriščajo drugi konkurenti. • Š. Ž. Super računalnik za vreme Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), ki ga podpira 22 evropskih držav je za izgradnjo novega super računalnika za napovedovanje vremena izbral družbo IBM. Novi računalnik naj bi bil petkrat močnejši, kot obstoječi celotni sistem tega centra in bo meteorologom omogočal izboljšano spremljanje vremenskih pojavov, zlasti pa boljšo simulacijo možnih nadaljnjih razvojev vremena. Blue Strm, kot ta računalnik poimenujejo, naj bi bil izgrajen iz mnogih p690 Unix strežnikov, ki bodo na začetku (v letu 2002) sposobni doseči sedem trilijonov kalkulacij na sekundo, do leta 2004, ko naj bi ga postopoma dograjevali, pa se bodo njegove sposobnosti potrojile. Strežnik Blue Strom bo posredoval informacije o vremenskih pojavih, pri čemer bodo raziskovalci centra lahko dostopali preko IBM-ovih delovnih postaj Intell Station Linux, ostali raziskovalci po vsej Evropi pa preko omrežja. • Š. Ž. —-—t-«--1-1- Prihodnost: kvantni računalniki? Iz ZDA, natančneje iz San Joseja v Kaliforniji je prišla vest o tem, da je skupini znanstvenikov uspelo izdelati tako imenovani kvantni računalnik, torej računalnik, ki je sposoben delovati z najmanjšimi delci -kvanti. Ker je prav velikost sestavnih delov računalnikov danes eden najpomembnejših omejitvenih dejavnikov, je prav odkritje, daje mogoče določene operacije izvesti znotraj atoma, ali nekaj atomov, izredno odkritje, ki utegne ogromno prispevati k hitrosti računalnikov. Znanstveniki raziskovalnega centra Almaden družbe IBM so kot vodnik uporabili molekulo sestavljeno iz atoma fluora in ogljika, priznavajo pa, da je do industrijske izdelave še dolga pot. Teoretično je možnost icvatnega računalnika obdelal dr. Peter Shor, vodja skupine dr. Isaac Chuang, ki je pretekli teden uspela deliti število 15 s 3, pa je prepričan, da bodo prav ti računalniki postali del vsakdana. Pri tem izkoriščajo lastnost atomov, da istočasno beležijo 'zgoraj' in 'spodaj', kar lahko tudi ustreza obema znakoma dvojiškega sistema - 1 in 0. Že sedem atomov, kolikor so jih uporabili tokrat, lahko naslovi istočasno 128 znakov. • S. Ž. Dobili bomo tudi e-Lon V ponudbo elektronskega bančništva se z novim letom vključuje tudi Hranilnica Lon, saj pričakujejo, da se bo del plačilnega prometa preselil tudi k njim. Kranj - Pred štirinajstimi dnevi smo poskušali na naši strani nove ekonomije predstaviti vso spletno bančništvo bank na Gorenjskem in seveda tistih, ki imajo pri nas svoje enote. Pri tem Hranilnice Lon, d.d., s sedežem v Kranju seveda nismo spregledali, na njihovi spletni strani pa ugotovili, da tovrstno poslovanje šele pripravljajo. Obvestili so nas, da začne e - Lon delovati po novem letu. seveda razvoj zahteva, da se s svojimi storitvami približajo uporabnikom tudi na internetni način, na kar se pripravljajo že skoraj vse leto. Kljub temu, da praksa kaže predvsem na to, da banke prevzemajo plačilni promet tistih pravnih oseb, ki so imele pri njih odprte računa na vpogled (avista) - za to pa v Lon-u niso imeli dovoljenja, pa je vedno bolj očiten interes za odpiranje tako imenovanih transakcijskih računov, zlasti manjših pravnih oseb in tistih, ki ob svoji večji finančni aktivnosti odpirajo več takih računov. Tekma se je torej začela. Teodor Žepič, pomočnik direktorja in član uprave Najprej kaže povedati, da je Hranilnica Lon, ki je, kot pravijo vodilna tovrstna bančna družba v Sloveniji, dobila tudi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnega prometa pravnih oseb. Svoje poslovne enote imajo namreč tudi v Ljubljani, Grosupljem, Postojni, Celju in izpostavo na Ptuju, v kratkem pa naj bi jo odprli tudi v Novem mestu, kar pomeni, da bodo dejansko pokrivali vso Slovenijo. V prihodnjih šestih mesecih, ko naj bi se po zakonu prenesel plačilni promet iz Agencije za plačilni promet (APP) na banke, pričakujejo, da bodo "odrezali svoj kos te pogače". Čeprav je moto hranilnice: "Na ljubezniv osebni način!", pa Elektronsko bančništvo -neusklajen sistem Kot nam je povedal Teodor Žepič, pomočnik direktorja in član uprave Hranilnice Lon, je poslovanje na daljavo, brez papirjev danes že neizogibna zahteva in nujnost, ki sicer zahteva na svojem začetku precej vlaganj in naporov, kasneje pa olajšuje poslovanje na obeh straneh: v banki in pri komitentu. K projektu elektronskega bančništva so pristopili s temeljitim pregledom tovrstnih ponudb, sistemov in rešitev na trgu, pri čemer so, zanimivo, ugotovili, daje večina sistemov pri nas medsebojno povsem nekompatibilnih. To pomeni, da morajo imeti v ti-. stih družbah, kjer poslujejo z več bančnimi organizacijami, tudi več, celo povsem ločenih siste- mov, ki jih nato ni tako enostavno vključiti oz. povezati v svoje računovodstvo. Moč računalniških in bančnih lobijev, ki so očitno "okopavali le svoj vrtiček", ima z vidika širšega sistema kar precej hude posledice, ki bodo še mnogim povzročale glavobol. Preizkušanje se zaključuje Ob odsotnosti enotnega pristopa seveda tudi Hranilnici Lon ni preostalo drugega, kot da se opre na družbe, ki so jim že doslej pripravljale računalniško podporo: v programskem smislu je to HRC Hmezad iz Žalca (s svojimi rešitvami so se že dokazali v Celjski banki, Krekovi banki, Hipo banki), pri računalniški opremi in zagotavljanju varnosti pa Hermes Plus. Naročili so celovite rešitve oz. popolno avtomatizacijo: od plačilnega naloga za finančno transakcijo do končnega knjiženja v glavno knjigo, brez potrebnih dodatnih posegov ali dela. Obširno in temeljito preizkušanje programov in opreme se zaključuje, zato pričakujejo, da bodo lahko začeli z novim letom brez težav. Za varnost tudi "požarni zid" Uporabnikom bodo tako ponudili on line dostop na strežnik hranilnice, pri čemer bodo manjši lahko na teh straneh opravili vse potrebne operacije, zahtevnejši uporabniki pa bodo imeli posebno programsko opremo pri sebi in po obdelavi "paketa" tega transfe-rirali v banko. Ponudba funkcij je praktično identična, kot pri ostalih bankah: plačilni nalogi, čakalne vrste, evidence, analitika, ko- municiranje, informacije (osnovni podatki o transkacijskem računu, izpiski transakcijskega računa, promet transakcijskega računa, prenos paketov nalogov, obdelava prenesenih nalogov, seznam partnerjev, avtorizacija nalogov, pomoč, obvestila hranilnice). Odpiranje hranilnice po elektronski poti navzven seveda zahteva vrsto varnostnih ukrepov, pri čemer imajo do internetnega ponudnika že najeto posebno linijo, sistem bo razdeljen na ločeni podatkovni in povezovalni strežnik, zavarovan z zgrajeno zaščitno steno (firewall), vsak od uporabnikov pa se bo lahko vključil le z uporabo posebne pametne kartice, ali UBS ključev. Konec leta tudi za fizične osebe Na vprašanje, koliko uporabnikov pravzaprav pričakujejo pri novi obliki poslovanja, v hranilnici nismo dobili odgovora, saj je vse odvisno tudi od tega, kateri in koliko pravnih oseb - torej družb, se bo v naslednji polovici leta odločilo za poslovanje z njimi. Edina omejitev, ki jih loči od ostalih bank je ta, da nimajo dovoljenja za poslovanje s tujino. Seveda pričakujejo, da se bodo spletnega načina poslovanja poslužili že vsi dosedanji uporabniki in partnerji, zavedajo pa se tudi potrebe, da elektronsko bančništvo odprejo tudi za individualne uporabnike -fizične osebe. To nameravajo storiti do konca prihodnjega leta. • Štefan Žargi i Media Art Studio. . Internet GLOSA Laško ima novo flaško Pred časom je našo malo, ljubko in predvsem samostojno in suvereno Slovenjico obiskala belgijska kraljica. Bila je simpatična, mi pa kot gostitelji, ki tradicionalno popadamo na tla, brž ko se nam približa kakšna kronana glava, primerno štorasti. A kljub vsemu nas je hvalila na vse pretege, našo lepo gorato pokrajino, naš Bled z otočkom in sploh vse, kar smo ji pokazali. Bila je navdušena, mi pa še bolj. Mi smo sploh silno navdušeni, če nam gostje kaj pohvalnega rečejo. Če si vsaj za silo kultiviran, boš pa ja gosta lepo sprejel, ne pa ga spotaknil tisti hip, ko odpre vrata. Obisk belgijske kraljice je bil v javnosti predstavljen v duhu evropskosti, češ a vidite državljančki dragi, kako nas pa zdaj upoštevajo že kronane evropske glave! Žal belgijski ali drugim kraljicam ne moremo ponuditi ustreznega protokola, saj pri nas nimamo ne kralja, še manj kraljice. Jovanka je bila včasih en tak nivo, a je zdaj zapuščena in obubožana, predvsem pa vase zaprta in se ne bi dala prepričat'. Lahko bi si izposodili kraljično na zrnu graha, če bi bila naša vladajoča stranka dovolj predrzna, a take drzkosti - ukrasti pravljico - si celo oni ne bi dovolili. Koje belgijska kraljica odšla, ni minilo dolgo, ko se je pojavil velik belgijski pivovar, ki se je zelo zelo zanimal za naše pivovarne. Kraljica mu je bila že rekla, da je poskrknila krasno pivce za živce, še posebej tedaj, ko je opazila kakšno balkansko maniro v slovenskem protokolu. Takoj ji je odleglo, koje ob-liznila malo pence Uniona, ki je tako lepo, kraljevsko pakiran. Oni tam ga kar veliko srknejo, je rekla, še več ga pa posrka jugoslovanski trg, ki je zadovoljivo razsežen tudi za kakšno belgijsko multinacionalko. Okej - so rekli pivovarji belgijski, bomo pa mi tako zrihtali, da nam pade v roke. Vse pence Uniona, ne po koščih, ti, kraljica mati, pa zrihtaj, da bo država rekla ja in da nam bo tista mala muha od Uniona padla v med oziroma v naše pene. Rečeno - storjeno. Vse zrihtano. A tako kot vse v življenju, je lahko delati račun brez krčmarja. Tu pa nastopi krčmar v obliki slovenske odškodninske družbe oziroma njen direktor Anton Končnik, ki ti čez noč, v duhu dobrega gospodarja in prepričan, daje dosegel najboljšo ceno, proda državne delnice Uniona drugemu slovenskemu pivovarju Laškemu. Laško dobi novo flaško, država pa v jok. Čez noč postane Tone Končnik - kdorkoli že je - državni sovrag številka ena. Nekakšen slovenski Bin Laden. Iščejo ga novinarji, država mu zaklene vrata, nemudoma suspendira in slovenski javnosti obljublja, da bo križan. Da ga bo dala na sejo vlade in obglavila z ognjem in mečem! Ji bo en Končnik mešal štrene, lepo vas prosim? Kaj bo pa kraljica rekla? Slovensko javno mnenje se razdeli: državni elementi rečejo, daje delal proti pooblastilom, narod ploska, saj delnic ni prodal mafiji, ampak slovenskemu pivovarju. Ni treba, da tuji monopolist že v prvem hipu vse "pobaše". Naj se malo potrudi, če že hoče prevzemati slovenske firme in zasesti južne trge. Končnika intrevjuja televizija. Tedaj se zgodi najhujše. Direktor na vprašanje, kaj bo storil, če ga vlada razreši, mirno in prostodušno reče: "Se bom pa pritožil!" Ena od maloštevilnih, če ne zgodovinskih izjav, ki smo jih kdajkoli slišali. Nekdo, ki je na tako visokem državnem položaju, mirno reče, da se bo na sklep vlade pač pritožil. Nobenega ovinkarjenja, nobene histerije, mrtvo hladno: "Bodo pa pač dobili pritožbo. In kaj?" Nič. Zahodne vlade so tožene in pritožene stokrat na dan, tu pa tega, da bi se kdo na sklep vlade pritožil, še nismo vzeli. In zijamo in imamo tako izjavo za predrzno, še vedno jemljemo vlado za strahovlado, za nezmotljivo združbo učenih ministrov, ki modro ukazuje, kako naj dihamo in jim plačujemo vedno višje davke. Končnik je lahko vse, samo neumen ni. Taki Končniki, ki še skrbijo za nacionalni interes vsaj toliko, da tujim monopolistom ravno ne bo padla v naročje kot zrela hruška vsaka firma, bodo vse redkejši. Odstreljeni bodo. Ne daj, da pride v te male kraje še kakšna kraljica! • Darinka Sedej AGENCIJA B.P. t* HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ( ) ALEMARSs.p.,156 SIT/min Oven (21. 3.-21. 4.) Se dan, dva vam je ostal za nakup daril. Denar ne bo ovira, saj boste vse težave in morebitne ovire uspešno premagali. Kar se tiče vašega poklicnega življenja - izkoristite možnost novega začetka. Prepustite se praznikom in uživajte! 61 Bik (22. 4.-20. 5.) Morate si priznati, da leto, ki bo kmalu za nami, niti ni bilo tako slabo. Te dni si privoščite lenarjenje in ne odklanjajte ljudi, ki vas radi kdaj pa kdaj "pocrkljajo". Že dolgo časa se niste posvetili svojemu hobiju. Vzemite si čas! Dvojčka (21. 5.-21.6.) Zadnje dni tega leta se posvetite svoji družini (zadnje čase ste jo preveč zanemarili) in skušajte pozabiti na težave. Vse se bo rešilo! Ne tratite svoje energije tam, kjer to ni potrebno. Zelo boste presenečeni zaradi nekega darila. Rak (22. 6. -22. 7.) Ker ne poznate poraza, boste tudi v tem tednu zmagovali. Besede bližnje osebe vas bodo prijetno presenetile. Uživajte in se sprostite v krogu družine in prijateljev. Izkoristite vse možnosti, ki se vam ponujajo. Lev (23. 7. - 23. 8.) V tednu, ki prihaja, morate uporabiti ves svoj "levji šarm in moč ". Zadovoljstvo, ki sledi za tem, je enkratno. Ljubljeno osebo boste očarali pa tudi spodbudili. Uresničilo se vam bo veliko prijetnih pričakovanj. Devica (24. 8. - 23. 9.) Zvezde so vam naklonjene. Ne oklevajte, sedaj je vaš čas! Mirno se prepustite tem prazničnim dnem, saj nad vas ne preži nikakršna nevarnost. Ne delajte si nepotrebnih in neutemeljenih skrbi, saj se bo vse uredilo vam v prid. Tehtnica (24. 9.-23. 10.) Izkoristite te zadnje dni v letu in se predajte bučnim zabavam ter uživajte, kar se le da. Seveda pa ne smete pozabiti, da si naredite načrt za naslednje leto. Sedaj si le odpočijte po vseh stresih in preteklih napetosti. Škorpijon (24. 10.-22. 11.) Probleme boste rešili z dobro voljo. S takšnimi in drugačnimi izivi se spoprimite brez omahovanja, kajti pred vami so trdni cilji, ki so dobra naložba za prihodnje leto. Ne pozabite na svoje najbližnje. Veseli boste darila. Strelec (23. 11.-21. 12.) Napake, ki ste jih naredili v preteklosti, vas bodo opozarjale. Bodite vztrajni in ne dovolite notranji nemirnosti, da vas spodnese. Psihična napetost bo popustila in tako boste več stvari bolje razumeli, s tem pa jih boste tudi reševali. Kozorog (22. 12.-20. 1.) Že dolgo niste prebrali kakšne dobre knjige. V teh prazničnih dneh si le vzemite čas tudi za sebe. Dovolite, da vas ponese valj domišljije in skritih želja. Nekdo, ki vam veliko pomeni, vas bo presenetil. Ne bo vam žal! Vodnar (21. 1.-19. 2.) Ne pozabite na majhne pozornosti, ki vašim bližnjim veliko pomenijo. Ni važno, koliko denarja je vredno darilo, važno je, da je od srca. Obdarovali vas bodo ljudje, od katerih to najmanj pričakujete. Pozabite na skrbi! Ribi (20. 2.-20. 3.) V zadnjem trenutku boste ujeli svojo veliko ljubezen. Storite vse, kar morate, da se ne boste izneverili zaupanju. Prišel je čas, ko morate izpolniti svoje stare obljube. Nič hudega, le čas si morate vzeti in se prepustiti toku življenja. Nikina glasba za otroke Stare in nove pesmi za vedno Pri založbi Nika Records so letos Miklavžu, dedku Mrazu in Božičku do vrha napolnili njihove torbe, koše in vreče s pesmicami za male in malo manjše in malo starejše otroke. Na cedejih so izšli naslovi Kralj Urban, Pedenjped, Kuža pazi in Po Koroškem po Kranjskem. Od priredb ljudskih pesmi do pesmic o Pedenjpe-du Nika Grafenauerja in novih pop pesmic za otroke... Na cedejki z naslovom Kralj Urban je štirinajst skladbic o Urbanu in njegovem kraljestvu v Milibaji, ki so jih zapeli znani pevci in pevke s slovenske pop glasbene scene. Darja Švajger, Marta Zore, Anja Rupel, Mia žnidarič, Slavko Ivančič, Tulio Furlanič, Janez Bončina -Benč, Magnifico, Tomislav Jo-vanovič - Tokac, Mitja, Vojo Djuran, Matjaž Jelen in Vojko Sfiligoj so se izkazali kot izvrstni interpreti glasbe za otroke. Nam starejšim so to po večini prepoznavni glasovi iz številnih pop uspešnic, ki pa so tokrat prepevali besedila, ki jih je za otroke napisala Damjana Kenda Hussu, glasbeno pa izvajalcem na kožo napisala in zaranžirala Besim Spahič in Vojko Sfiligoj. Pretanjeno uho bo spoznalo tudi Savli, Helena Adamič in otroški pevski zbor Domžalčki. Poleg zimzelenih besedil, lahko poslušamo tudi različne vrste glasbe. Znotraj projekta glasbenega Pe-denjpeda naj bi v prihodnjem letu pripravili tudi glasbeno predstavo, oji-ir.' :■>?,:< ti-VlO affitfifiniifii Kot plod sodelovanja z glasbenikom in aranžerjem Slavkom Avsenikom ml., sta letos pri založbi Nika Records izšli dve novi plošči. Že lani so za albumom Metuljček Cekinček in izborom zgodnješih pesmi Janeza Bitenca zadeli žebljico na glavico, saj je bil ta zelo uspešen. Letos je tu še drugi izbor pesmi tega velikega ustvarjalca glasbe za otroke, ki gaje Avsenik naslovil kar po eni kitarske mojstrovine Primoža Grašiča. V kratkem, plošča je odlična, tako besedilno (kup novih besed in pojmov), kol izvajalsko, otroci pa se bodo tako učili najboljšega slovenskega popa. Prepričan sem da starši najmlajših dobro poznate navihanega in nabritega Pedenjpeda, saj je razveseljeval s svojimi pesmicami že otroke pred 30 in več leti. , [Ki L^flli|fc{li(rUi ^ /AS. 5|- GREGOR Slovenska družinska revija Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj, Zoisova 1, Kranj Pesnik Niko Grafenauer gaje namreč ustvaril že daljnega leta 1966. CD plošča Pedenjped prinaša 17 pesmic o tem malem junaku, ki jih je uglasbil dr. Peter Savli, priredil pa Grega Forja-nič. Pesmice so zapeli Peter najbolj znanih Bitenčevih Kuža pazi. Gre za modernejše priredbe "otroških cvergreenov" kot so poleg naslovnega, še Hi konjiček, Vlak, Zajček dolgoušček, Kukavica... Pesmice je prepeval otroški pevski zbor iz Moravč. Druga plošča z naslovom Po Koroškem, po Kranjskem, iz glasbene skrinje Slavka Avsenika ml. je ubrana na nam znane viže. To so sodobne priredbe slovenskih ljudskih pesmic za otroke. Otroški pevski zbor OŠ Franceta Bevka iz Ljubljane vam bo prepeval pesmice kot so Stoji učilna zidana, Po koroškem, po Kranjskem, Moj očka ima konjička dva, Kje so tiste stezice, Lisička je prav zvita zver, Dekle je po vodo šlo... • I.K. "Mitja, ne pozabi: 'Janovke' prvi ponedeljek v novem letu po tradiciji svečano razglasimo SLOVENKO LETA po izboru bralk in bralcev. Tudi leto 2002 glede tega ne bo izjema; drugače bo le to, da prvič ne bom nastopila kot odgovorna urednica." /Bernarda Jeklin, dolgoletna odgovorna urednica revije Jana, ima po upokojitvi še manj prostega časa kot prej; Mitja Lavrič, predsednik uprave Pivovarne Union, d.d., Ljubljana/ "Spoštovane planinke, cenjeni planinci, vključno z današnjim zadnjim petkom v prvem letu tretjega tisočletja imate samo še štiri dni za to, da dosežete 'normo' in se vpišete med JUNAKE KRIŠKE GORE 2001. Toliko nas je bilo lani, vseh niti slikati ni bilo možno, letos nas bo še več, ki smo se na Kriško goro v celem letu povzpeli vsaj 52-krat, kar preračunano pomeni vsaj enkrat tedensko." /Morda se bolj slabo vidi, a vsaki "Junakinji" oz. vsakemu "Junaku Kriške gore" je predsednik PD Križe Ivan Likar izročil posebno priznanje ter ekskluzivno spominsko majico; tudi drugo januarsko nedeljo v novem letu bo vsaj tako/ "Brane, nekako se mi zdi, da me je doletela kazen zato, ker se nisem odzval povabilu Nade Klemenčič, predsednice uprave Zavarovalnice Triglav, na slavnostni koncert v Cankarjevem domu. Le nekaj dni zatem so mi vlomili v mojo novo hišo v Repnjah in izpred nje zmaknili službenega audija! Zdaj moram na zavarovalnico tudi zaradi tega - kot da že s preprečevanjem dokapitalizaci-je Triglava ne bi imel dela čez glavo!" /Mag. Tone Rop, finančni minister, davkoplačevalec v občini Vodice, prejšnji teden so mu neznanci ukradli službenega audija; Branko Remic, predsednik uprave Živila, d.d. Naklo; audija, ki gaje uporabljal minister Rop, so policisti že našli, zgodba z lastninjenjem Zavarovalnice Triglav pa se bo zanesljivo nadaljevala tudi v letu 2002/ ^^^^^^^ tki i "Gospa Štefka, v letu 2001 so vaju slovenski medeiji večkrat predstavljali 'prva babica in prvi dedek v državi' kot pa predsedniški par." /Janku Korenu, Mengšanu, tudi že dedku, ki je kot direktor Ustavnega sodišča letos 'dočakal penzijo', je priznanje v akciji LJUDJE ODPRTIH ROK izročila Štefka Kučan/ HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 GLASOV KAŽIPOT Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ^1 l2> KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 7. januarja, ob 9.00 in 18.00 uri B&B RADOVLJICA, tel. 530-0-530, 7. januarja ob 18.00 uri B&B JESENICE, tel. 583-64-00, 7. januarja ob 18.00 uri B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 7. januarja in 21, januarja ob 9.00 in ob 16.00 uri ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Posezonske razprodaje: Trst 15.1 in 19.1., Miinchen 28.1., Madžarske toplice od 7. 2. do 10.2.2002. Rozman, tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 SREČNO NOVO LETO 2002! HOKO - kombi prevozi Hočevar Stanislav, s.p. Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob; Trst vsako sredo in petek; Celovec 1. torek v mesecu; Udine, Palmanova; V. Kladuša in ostali prevozi po dogovoru. 041/734-140 PREVOZI IN TURIZEM PEČELIN PAVEL, s.p. Tel.: 04/5106400 GSM: 041/646132 Smučanje v Franciji - paket: apartma + smučarska karta že od 39.400 SIT dalje. Boardervveek v Val Thorensu 15-22/12/01. Lenti - ob četrtkih in sobotah - prevoz 2.800 SIT A, B, C, E, H NOVO! NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA GORENJSKI SEJEM REKREACIJSKO DRSANJE tel.: 202-16-34 Drsališče obratuje ob sobotah in nedeljah od 15.30 do 17.00 ure BLED Infrastruktura Bled, d.o.o. Rečiška cesta 02, 4260 Bled Rekreacijsko drsanje v športni dvorani Bled, vsako SOBOTO IN NEDELJO OD 16.30 DO 18.00 URE Uprava Infrastrukture 04/5780 512, Športna dvorana 04/5780 526, fax 04/5780 527 0 Prešernovo gledališče & Kranj danes, 28. dec, ob 17.00 uri, V. Pečjak, A. Rozman - Roza: DREJČEK IN TRIJE MARSOVČKI, za IZVEN in KONTO danes; 28. dec, ob 19.30 uri, M. Tomšič: BUŽEC ON, BUŠCA JAZ (PPF Koper), za IZVEN in KONTO danes; 28. dec, ob 22.00 uri, O. Grad: OLGA GRAD VS JUANNA REGINA - Koprodukcija KD B 51 in PG Kranj, PREMIERA jutri, 29. dec, ob 19.30 uri, J. Glovvacki: NTIGONA V NEW YORKU za IZVEN in KONTO nedelja, 30. dec, o b19.30 uri, C. Serreau: ZOKI ZAJC za IZVEN in KOTO ponedeljek, 31. dec, ob 19.00 uri, A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA SILVESTRSKA PREDSTAVA za IZVEN DISPANZER ZA ZENE tel.: 04/20-82-813; 20-82-845 V Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, se od 3. januarja 2002 lahko naročite za ginekološki pregled vsak de-lovnik od 7. - 9. ure. ,~ir„ ,^ „ ,,;„. 'hr.- riinroH rlinei'."j.\ o voMfsboa ■■ 4» DRAMA Slovensko narodno gledališče U. tel.: 01/252-14-62, 01/252-14-92 B. Brecht, K. VVeill: OPERA ZA TRI GROŠE. Novoletna predstava IZVEN (KONTO), ponedeljek 31. decembra ob 19.00 uri. O. J. Traven: EKSHBICIONIST. Novoletna predstava IZVEN (KONTO), ponedeljek 31. decembra ob 19.00 uri. ffldiftntld %ern% Radovljica Gorenjska cesta 25, 4240 Radovljica tel. (04) 53 03 555 fax. (04) 53 03 551 www.ml-servis-radovljica.si GLEDALIŠKI PREDSTAVI V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU Komedija, NEDELJA, 23. december 2001, ob 19.30 uri EDLVAJS Avtor: Tone Partljič, Igrajo: M. Partljič, G. Čušin Komedija, PETEK, 28. DECEMBRA 2001, in NEDELJA, 30. DECEMBRA 2001 ob 20. uri STEVARDESE PRISTAJAJO Igrajo: Borut Veselko, Sebastijan Cavazza, Ljerka Belak, Mojca Fatur, Magda Kropiunig, Mateja Pucko, Jernej Kuntner. Karte so v prodaji na Mladinskem servisu Radovljica, Bled in Jesenice. Rezervacije in dodatne informacije na telefonu: 574 21 92 CIA Snežni telefon: 041/031182503 Naprave obratujejo od 9.00 do 16.00. Cesta je prevozna z zimsko opremo. Smuka je ugodna. Proge so urejene. Sankaška proga je urejena. Šola smučanja obratuje. Imate možnost vožnje z motornimi sanmi. Možna je izposoja in servis smučarske opreme. Želimo vam prijeten dan in ugodno smuko. AVTOBUSNA POVEZAVA REDNA LINIJA IZZREČ NAROGLO6.00, 7.10,8.10, 13.45, 16.10 20.30ZROGLE V ZREČE 7.00, 8.00, 10.00, 14.20, 17.00, 21.20. PO SMUČANJU VABLJENI V BAZENE IN SAVNO VAS V TEMRE ZREČE Knjižnica Antona Tomaža Linharta 4240 Radovljica, Gorenjska cesta 27 V ponedeljek, 31. 12. 2001 bo knjižnica odprta od 8. do 14. ure! info@rad.sik.si http://www.rad.siki.si tel.: 04/537-39-00, fax: 04/53-158-40 center kulturnih dejavnosti JSKD Območna izpostava Kranj Zveza kulturnih organizacij Kranj Sejmišče 4, 4000 Kranj tel.: 04/201 37 31 e-mail: oi.kranj@slkd.si www.zveza-zko-kranj.si SOBOTNA MATINEJA ZA OTROKE jutri, 22. decembra 2001, ob 10.00 in 11.30 uri, v Prešernovem gledališču Kranj. Zvezdica zaspanka, gostuje, LG Maribor Prodaja vstopnic uro pred predstavo. PLESNA PREMIERA skupine Alter ego, 26.12. ob 19.30 uri v Prešernovem gledališču. Koreografinja predstave MAKSIMALNE MINIATURE je Vita Osojnik. PRINT, d.o.o., KRANJ, telefon 041 678 916 Razprodaja gospodinjskih šivalnih strojev Singer že od 39.000 SIT naprej. OSMRTNICA Na dan Kristusovega rojstva nas je zapustila draga mama VIDA JANKOVIČ rojena Merte^ Od drage pokojnice se bomo poslovili na Srednji Dobravi nad Kropo v petek, 28. decembra 2001, ob 15. uri. Žalujoči: mož Peter, hči Zorica z družino Hrastje, 25. decembra 2001 decembra, do vključno 2. januarja 2002, razen četrtka in petka, 27. in 28. decembra 2001. Veselo po domače Bled - Folklorna skupina Bled organizira jutri, v soboto, ob 20. uri v Festivalni dvorani na Bledu prireditev Veselo po domače. Nastopili bodo: Alfi Nipič, ansambel Tornado, ansambel Cvet, ansambel Zarja, Franc Ankerst, humorista Iča in Matevž, povezovalec programa Franci Černe, odrasla folflorna skupina Bled in otroška folklorna skupina Bled - Gorje. Vstopnice lahko kupite v Turističnem društvu na Bledu ali pri Mateji, tel.: 031 656 384. Silvestrovanje v Valvasorjevem in Roblekovem domu Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira silvestrovanje v Val-vazorjevem domu pod Stolom in Roblekovem domu na Begunjščici. Prijavijo se lahko skupine ali posamezniki. Rezervacije s predplačili sprejemajo po tel.: 04/531 55 44 in 04 533 35 87. Silvestrovanje kranjskih upokojencev Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na silvestrovanje v prostore točilnice društva na Tomšičevi 4 v Kranju. Silvestrovali boste ob dobri jedači, pijači in živi glasbi. Prijave sprejemajo v točilnici ali pisarni društva. Silvestrovanje v Podlubniku Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka prireja jutri, v soboto, 29. decembra, veselo silvestrovanje in sicer v restavraciji Metuljček v Podlubniku. Prireditev se bo začla ob 18. uri. Prijave sprejemajo v pisarni društva, tel.: 512 22 970 ali 512 17 30 - ga. Mirni. Silvestrovanje na Kofcah Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na silvestrovanje pri domu na Kofcah, 1500 metrov visoko. Postavljen bo velik ogrevan šotor, poskrbljeno bo tudi za glasbo. Informacije po tel.: 041/234-638. Silvestrski tek Kranj - Turistično društvo Kranj obvešča, da bo osmi tradicionalni Silvestrski tek po ulicah Kranja na sporedu 31. decembra 2001 od 22. do 23. ure. Število prijav je omejeno, zato pohitite. Prijavite se lahko na sedežu turističnega društva, na Koroški cesti 29, po telefonu na št.: 04 236 30 30, po faksu na št. 04 236 30 31 ali po e-mailu na naslovtd.kranj@siol.net. čenih 10 polnih penzionov in kopanje. Pijave sprejemajo po tel.: 041/626-154, 031/460-297 ter 04/204-55-23. Pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira tradicionalni novoletni pohod na Blegoš, ki bo 2. januarja. Start pohoda bo pri podjetju Marmor na Hotavljah ob 8. uri. Pohod bo trajal 3 ure, obvezna pa je primerna planinska oprema. Vpisno mesto in žigosanje je pri Jezgorcu v Čabračah, kjer se boste lahko okrepčali s toplim čajem. Pohod na Kum Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v sredo, 2. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Kum (1211 m). Odhod bo z Jesenic z vlakom ob 5.25 uri, zbor vseh pohodnikov pa bo ob 5.15 uri na železniški postaji na Jesenicah. Vozovnico lahko kupi vsak sam. Skupne hoje bo približno za tri ure, pohod bo lahek, seveda pa bo treba upoštevati zimske razmere. Na Šmarjetno goro Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira tradicionalni pohod na Šmarjetno goro, ki bo v četrtek, 3. januarja 2002. Odhod bo ob 9. uri s kranjske avtobusne postaje. Če na dan pohoda ne bo preveč snega, boste šli po južni strani na vrh Šmarjetne gore, sicer pa po cesti. Obe poti sta primerni za vse pohodnike. Predhodne prijave v društveni pisarni niso potrebne. Božično-novoletni koncert Voglje - Jutri, v soboto, se bo ob 16. uri v dvorani doma vaščanov v Vogljah začel tradicionalni božično-novoletni koncert. Nastopili bodo: učenci Osnovne šole Voklo, Vokalna skupina bratov in sester Šter in Oktet Voglje. Novoletna budnica Šenčur - Mešani pevski zbor iz Šenčurja organizira že tradicionalno novoletno budnico, ki bo 2. januarja ob 17. uri v centru Šenčurja. Nastopila bo tudi kranjska godba. Povorka bo iz centra krenila proti Srednji vasi. Predstave Obvestila Letovanje v Istri Kranj - Upokojenci in njihovi svojci, od 11. do 21. februarja vabljeni na počit-nikovanje v Zdravilišče Istarske terme. Zdravilišče je priporočljivo predvsem za revmatike, ljudi z bolečinami v hrbtenici, s problemi dihal ali s kožnimi obolenji. V izrednoTiizko ceno je vklju- Drsanje za Larixom Kranjska Gora - Drsališč za hotelom Larixje odprto vsak dan od 10. do 22. ure. Osvetljeni Peričnik Turistično društvo Dovje Mojstrana obvešča, da je slap Peričnik tudi letos osvetljen, in sicer od 25. decembra do 6. januarja, vsak dan od 17. do 19. ure, •• -•■ sdSu!a -'>iivt.i mene5otab jfiKfBt Ples in glasba Britof pri Kranju - V Gasilskem domu v Britofu pri Kranju se začenjajo novi plesni tečaji za mladino, odrasle, posamezne pare in organizirane skupine. Skupine so manjše, zato je vzdušje pijetno. Vabijo tudi v tečaje kitare za vse starosti. Informacije lahko dobite po tel.: 041/820 485 ali osebno ob sredah od 18. do 20. ure. Planinske postojanke Tržič - Planinsko društvo Tržič obvešča vse obiskovalce gora, da so postojanke na Kofcah, Dobrči in pod Storži-čem odprte vse dni v času praznikov. Od doma pod Storžičem je urejena sankaška proga. Kranj - Planinsko društvo Kranj obvešča obiskovalce planinskega doma na Kališču, da je odprt od sobote, 22. sobota, 29. 12. 2002 - hišni ansambel "Jožovc" ponedeljek, 31. 12. 2001 - silvestrovanje s hišnim ansamblom "Jožovc" Vesele božične praznike in srečno novo leto 2002 vam želi družina Avsenik in kolektiv restavracije. ^ZS^. GOSTILNA, RESTAVRACIJA JtJF^ AVSENIK O Grega Avsenik, s.p. .r/Kkv«/- Begunje 21, Begunje Informacije in rezervacije na št. 04/5333 402 Vse glasbene prireditve so ob 19. uri. Seks, laži in štrudl Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah si 28. ali 29. decembra lahko ogledate predstavo Seks, laži in štrudl v izvedbi novoustanovljenega gledališča ZaresZahec Teater. Predstava Kraljevi smetanovi kolački odpade! Železniki - KUD France Koblar Železniki obvešča, da zaradi smrti predstava pravljične igre Kraljevi smetanovi kolački, ki naj bi bila danes, v petek, 28. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Železniki, odpade. Cesarjeva nova podoba Tržič - V dvorani kina Tržič se bo jutri, v soboto, ob 10. uri začel film VValta Disnevja Cesarjeva nova podoba. Olga Grad vs Juanna Regina Kranj - Danes, v petek, se bo ob 21. uri v Prešernovem gledališču začela predstava Olga Grad vs Juanna Regina. Nastopili bodo: Olga Grad, Gaber Kristjan Trseglav in Barbara Pia Jenič Hernandez. • Znati umreti Bohinjska Bistrica - Gledališče Bohinjska Bistrica vabi na tretjo premiera v letošnji sezoni. Jutri, v soboto, bo ob 21. uri v kulturnem domu Joža Ažma-na premiera monodrame splitskega avtorja Znati umreti s podnaslovom Gledališka beseda o ljudeh in podganah. Igral bo Niko Kranjc Kus v režiji Katarine Košnik. V Ljudskem domu Kranjska Gora - KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora vabi jutri, v soboto, ob 19. uri v Ljudski dom v Kranjsko Goro, kjer bodo člani KUD Podlipa - Smrečje odigrali komedijo Trilogija posebne-žev. V nedeljo, 30. decembra, pa si ob 19. uri lahko ogledate predstavo Ti moški v izvedbi KUDa Teater za vse Jesenice. Žogica Marogica Tržič - Svet KS Bistrica pri Tržiču prireja za otroke iz krajevne skupnosti novoletno obdarovanje in ogled otroške igrice Žogica Marogica. Vabljeni v dvorano Gasilskega doma v Ročevnici v nedeljo, 30. decembra, ob 16. uri. \0 Tel.: 07/333-33-00 SRAČJE GNEZDO) Tel.: 07/JJZ-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valanticevo 17 SOOO Novo Me«to OSMRTNICA V 77. letu je za vedno odšel od nas naš dragi stric ARTUR ROIS borec NOV, iz Partizanske 41 v Škofji Loki Na zadnjo pot ga bomo pospremili danes, v petek, 28. decembra 2001, ob 15. uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Žara s posmrtnimi ostanki bo v tamkajšnji mrliški vežici na dan pogreba. Žalujoči: Marija z družino in ostalo sorodstvo Skupaj bomo še v Vodicah, na Jesenicah in v Besnici Praznovali in veselili se bomo nocoj, 28. decembra, v Vodicah, jutri, v soboto, 29. decembra, na Jesenicah in v nedeljo, 30. decembra, v Besnici. ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNI Goren^Ban.« Banka * stubom ' ' http: • wwvv.gbkr.si Kranj - Po srečanju in praznovanju v Bohinjski Bistrici, ko smo proslavili tudi izid 50. številke Bohinjskih novic, smo s prireditvami Veselo v novo leto čakali konec starega leta še na Primsko-vem in na Blejski Dobravi. O vseh prireditvah in vašem sodelovanju pri njih bomo obširno pisali v prvi številki Gorenjskega glasa po novem letu, saj za celovito predstavitev veselih pričakovanj tokrat primanjkuje prostora. Takrat bomo objavili tudi srečne izžrebance in dobitnike nagrad za sodelovanje pri povabilih. Danes pa vendarle povejmo, da smo na Primskovem proslavljali tudi okroglo obletnico predsednika krajevne skupnosti Toneta Zupana, ki mu tokrat še enkrat želimo še čim več zdravih in uspešnih let. Na Blejski Dobravi pa smo skupaj z županom občine Jesenice Borisom Bregantom čestitali krajanom ob njihovem krajevnem prazniku. Do konca starega leta bomo skupaj še trikrat v različnih krajih na Gorenjskem. Tako kot smo v Bohinju, na Primskovem in na Blejski Dobravi v dveurnem pro- Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail: info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 rown protikorozijsko zaščito vozil se ohranja vozilo varno. Olje KROVVN ščiti karoserijo vozil pred vplivi soli, snega in vlage. Preprečuje rjavenje in celo zaustavlja že začeto rjavenje. Obenem maže gibljive dele na karoseriji, tudi za stroje, orodje, orožje... Naročila in informacije: TRI KRONE, d.o.o., Godešič 54, Škofja Loka, telefon: 51-37-600 in AVTO AMBROŽIČ, d.o.o., Pungart 2, Ribno pri Bledu, tel.: 57-41-784, predstavitev tudi na straneh www.tri-krone.si. NISSAN J AVTO MOČNIK, d.o.o., KRANJ SERVIS IN PRODAJA VOZIL Krar\|, Britof 162, tel.: 20 42 277 Radovljica, Cankarjeva 62 NISSAN ALMERA 1,5 3V, cena s prihrankom: 2.245.000,00 SIT (19.867 DEM) PRIHRANEK: od 250.000 do 400.000 SIT Serijska oprema: motor 1,4 16V - 90 KS, servo volan, 2 varnostni blazini, cent. zaklepanje, električna stekla, deljiva klop, 3-letna splošna garancija NISS FINANCE - Različne možnosti ugodnega financiranja italijanske in španske amike ter kopalniške ojrfre LAH J HAT, Wl PODl/lT OVOLETNI Pl V Mil Mm« F0RT0N4DOI ISTI DECEMBRI ■# eš w k iwi d n i Gorenja\as 50 Škofja LokV51 NOVffifcgnova kopalnic z našim majrfHalom £P Elektro Pangeršič Danljd P»ng*riič $.p. Rudija Papeža 32,4000 Kranj T.Won: (04) 235-80*60 ftmm (04)235-80-66 GSM: (041) 714-732 E-pote pangersic@sfol.nBt ELEKTROINŠTALACIJE, ELEKTROMONTAŽA POPRAVILO ELEKTRIČNIH STROJEV IN NAPRAV POSREDNIŠTVO IN POSLOVNO SVETOVANJE Siatmmi za razvod In napajanja z afaktrlčno anargljo, al atomi zrn domofonijo, kontrolo In nadzor priatopa, a/atom/ tahn/čnaga varovanja In tatakomunlkacljo, alataml za krmlljanja In ragulacljo - EL. MERITVE. Cenjenim strankam želimo srečno v letu 2002! Q)Zdr& SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA Za prejeto podporo druitvu Ozara Slovenija v letu 2001 ee enoti Kranj In Jesenice najlepie zahvaljujeta naslednjim sponzorjem In donatorjem: OBČINA KRANJ, GORENJSKI GLAS, KLUB ŠTUDENTOV KRANJ iN CENTER MLADIH, OBČINA JESENICE Andrej Rogelj gramu skupaj z glavnim pokroviteljem Gorenjsko banko, d.d., Kranj - Banko s posluhom veselo proslavljali in za trenutek pozabili na letošnje tegobe, bomo tudi danes, jutri in v nedeljo. In kje bomo še do konca leta? Danes, petek, 28. decembra, bomo ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma v Vodicah. Kristina Pahor Z nami bodo: - Lovski pevski zbor Medvode - Jevšek - Tulipan - Matjaž Kokalj - Tjaša - Kristina Pahor - Andrej Rogelj - Duo Čadež & Veber in drugi Jutri, v soboto, 29. decembra, Ansambel Bohpomagej ob 20.30 pod ogrevanim šotorom za gledališčem Toneta Čufar ja na Jesenicah. Z nami bodo: - Tulipan - Boris Razpotnik - Countrv Holics - Prepih - Kristina Pahor - Jernej Arh - Tjaša in drugi V nedeljo, 30. decembra, ob 17. uri popoldne pa bomo v dvorani gasilskega doma v Besnici. Z nami bodo: -Vita - Obzorje - Kranjski muzikanti - Tulipan - Svežina - Čadež & Veber - Krila - Matjaž Kokalj - Tjaša in drugi Napovedanega srečanja včeraj, v četrtek, 27. decembra, v dvorani Doma v Cerkljah ni bilo, ker smo se skupaj z Rokometnim klubom, prirediteljem srečanja v Cerkljah, dogovorili, da bomo prireditev Z vami pri vas pripravili v začetku prihodnjega leta pod naslovom Veselo Jernej Arh v pomlad. Sicer pa bodo na vseh prireditvah z nami tudi sponzorji in Glavni pokrovitelj srečanj pod naslovom Veselo v Novo leto GORENJSKA BANKA, D.D; KRANJ - BANKA S POSLUHOM. Dobimo se torej z vami pri vas. Žrebali bomo nagrade in veselo danes, jutri in v nedeljo čakali konec leta. Na svidenje! • Andrej Žalar imo 124.990 ORUNOIG Televizor 70 cm 100 H/ ekran Black lin« hX 70 cm 100 Hz navidezni Dolby Surrouncl top teletekst možnosti nadgradnje {slika v sliki, VGA,..J - DVD prcdvajalnik - podpira DTS in Oolby Digital - USB povezava >rTf zaslon 106 cm, slika brez utripanja dvojni zaslon (slika + slika, slika + tekst) teletekst, vgrajeni zvočniki VGA, SVGA, XGA, MAC Odtrgane cene imajo izdelki, ki smo jih pocenili za tisoče in tisoče tolarjev. Več kot tridesetim izdelkom smo od njihovih splošno veljavnih cen odtrgali od 1.000 SIT do 10.000 SIT, zato da vam poenostavimo nakup daril za najdražje. Odtrganimi je razliki do sp rfjavr Ponudba velja do r.t/pro t Spoštovanim kupcem in poslovnim partnerjem . šq5r< K želimo veliko energije, sreče in zdravja, tj: Denar, ki bi ga sicer porabili za novoletne čestitke, smo nakazali Očesni kliniki v Ljubljani za nabavo računalniškega dioptometra. it* $r*. BIG BRflG MALI OGLASI »201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARTMA - PRIKOLICE Prodamo APARTMA na Krvavcu, obnovljen in opremljen, 35 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 22 2 17230 APARATI STROJI Zmrzovalno SKRINJO 210 I in PRALNI STROJ Gorenje, prodam. tr 041/878-494 19636 Nameravate vzidati štedilnik levi dimnik? Prodam kombiniran nerabljen štedilnik. tr 040/242-057, po 16.uri_19667 Prodam KOTEL za žganjekuho, 50 I. tr 57-20-082 19669 Traktorsko VITLO RIKO 3A, 65.000, prodam. « 041 /503-776 19672 GR. MATERIAL Suhe DESKE in PLOHE rdečega bora. tr 041/971-508 19649 HIŠE PRODAMO HIŠE PRODAMO GORICE prodamo ob-novljeno pritličje hiše, cca 80*m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, DRULOVKA prodamo etažo hiše (1. nads+neizdelana podsteha) z vrtom, cca 100 m2 v etaži, 357 m2 parcele + 102 m2 skupnega dvorišča, etažna CK, garaža, 20 let, 22,2 mio SIT, K0V0R na lepi lokaciji z razgledom prodamo stanovanjsko hišo v izgradnji (III. gr. faze), 120 m2 v etaži, parcele 575 m2, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 11527 PRIPRAVA IN DOSTAVA HRANE NA DOM JTA rN iJVd t <)<){>» 23 40 440 in 23 40 441 DOBRE JEDI ZA LAČNE LJUDI LESCE prodamo polovico dvojčka na parceli 670 m2, uporabne površine 198 m2, CK olje, obnovljen parket, dve novi kopalnici, cena 27,6 mio SIT (245.000 DEM), CERKLJE prodamo novejšo vis.priti., hišo 9x11 m s poslovnim prostorom, lahko dvostanovanjska na parceli 500 m2, cena 31,5 mio SIT (280.000 DEM), BAŠEU prodamo vis.priti., dvostanovanjsko hišo v izgradnji (IV. gr.f.) na parceli 781 m2, tloris 12x9 m, garaža + 30 m nadsreška, 29,3 mio SIT(260.000 DEM). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 16694 OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246, 041/703-839 Prodam visokopritlično HIŠO. tr 031/209-277_igeu Kranj Orehek NOVA HIŠA, 220 m2 na 400 m2 prodam. IT 041/909-924 t«ei« IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije. ENAČ-BA-IZOBRAŽEVANJE, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, 04/253-11-45 in 041/564-991 IZGUBLJENO Izgubila sem ZLAT PRSTAN. Najditelja prosim, če pokliče tr 2021-047 19517 Izgubila sem črno KVAČKANO OGRINJALO v Kranju ali v Škofji Loki. Najditelja čaka visoka nagrda. tr 5120-536 19333 KUPIM Kupim traktorske GRABEŽE, 28 col. tr 041/916-180___^9655 Kupim HARMONIKO B-E-S-A-S znamke Rutar, Zupan ali Lanzinger. tr 257-14-86 LOKAL ODDAM LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA odd-amo več pisarn različnih površin 15-30 m2 ali večje, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. KRANJ okolica prodamo manjši gostinski lokal in cca 50 m2 površin nad lokalom.DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 11 e p r e m ičnine DOlVf Kranj, Stritarjeva 4 2 02 33 OO RŽIŠNIK&PERC • arhitekti in inženirji Prodaja poslovnih prostorov v obrtni coni Šenčur Prostori so vseljivi aprila 2002 in primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Investitorjem nudimo možnost financiranja nakupa v 3 letih. Informacije: Delavsko cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00. faks (04) 279 18 25 www.rzisnik-perc.si Prodam dobro domače naravno belo in rdeče VINO. Srednja Dobrava 14, tr 533-66-19 19640 KRANJ ob vpadnici v mesto oddamo nov trgovski lokal z izložbami, 100 m2 z vsemi priključki in parkirišči. KRANJ Primskovo ugodno oddamo trgovski lokal (živila ali drugo) 100 m2 z vsemi priključki, KRANJ Primskovo oddamo trgovski lokal, 70 m2, 3 parkirišča, vsi pirklj. 168.000 SIT/mes+stroški. BRITOF ugodno oddamo cca 30 m2 za storitveno dejavnost, vsi priključki, lasten vhod, WC, CK, parkirišče, 48000 SIT/ mes. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041 /333-222 14516 PEDIKERSKA OPREMA: STOL Lemi Podo 2, banjica pretočna, luč lupa, sterilizator, pribor, delavni pult, novejše, malo rabljeno, ugodno. S 5881-352, 5882-088, Macun, Vršiška 5, Kr. gora 19437 Oddam prostor v najem, cca 160m2, za obrt. V 51-20-493 19577 KRANJ - pisarne skupaj 1.000 m2 v 1. nadstropju objeta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LOKAL PRODAM KRANJ - gost.lokal 52 m2 z vso opremo prodamo za 23,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ ŠKOFJA LOKA - popolnoma nova poslovno-stanovanjska hiša v centru cca. 60 m2 v etaži, 4 etaže, CK na olje, zgoraj stanovanje, cena = 45,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - nov poslovni objekt, izdelano pritličje 320 m2, pisarne ali trgovina, v II. nadstropju neizdelano 335 m2, parking prostor pred objektom, prodamo v kompletu ali po delih, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - trgovina 434 m2 v pritličju objekta, cena = 168.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OBVESTILA SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVE-STROVANJE s triom ŠTAJERC - cena 7.000 SIT, ZAKUUČNE DRUŽBE, POROKE in DRUGA PRAZNOVANJA (do 80 oseb). NUDIMO DNEVNE MALICE (600 SIT) in KOSILA (1000 SIT). GOSTILNA PARIZAR, Trboje 39 (poleg gasilskega doma), Kranj INFORMACIJE tr 259-13-85, 031/389-180 V poslovni stavbi TINEX-a v Šenčurju - bogata izbira PIROTEHNIČNIH IZDELKOV, po ugodnih cenah! OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški voziček, CENA 10.000 sit. tS 040/377-940 19637 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078_17477 TAPISERIJA "Divji petelin" velikost 112x98 cm, prodam-zamenjam (avtomobil, moto-cikel), cena 900.000 SIT, tr 23-12-599 Prodam starinsko poslikano SKRINJO, tr 595-75-83 19615 GRADEX ^»»NEPREMIČNINE 7 LICENCO www.gradex-ge.si *S& Tel: 04/23 62 681 gsm: 041-758-755 Prodam dve CISTERNI za kurilno olje po 1500 I. IT 031/491-200 19645 PRIDELKI Prodajamo KVALITETNO DOMAČE ŽGAN-JE: sadjevec, hruškovo, češnjevo, viljamovo in medeno. AKTUALNO: borovničevec, jagodovo in marelično žganje s sadeži. Žganje tudi v obliki darilnega programa. Kmetija Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), 4290 Tržič, tr 595-60-80, 041/747-623 18744 [toooMa N^REMICNIN" MAKLER BLED d.o.o. 4260 Bled, Ljubljanska cesto \ tel.: 5742-333,041/647-974 VINO iz dežele Vipavske, različnih sort, prodam. Možna dostava, tr 041/650-662 VINA sort cabernet, merlot in sauvignon, prodam. V 05/366-60-75, 041/518-171 Prodam ŠTAJERSKO VINO - janževec in rose, v oklici Bleda. Brane, 041/368-981 Prodam drobni KROMPIR za krmo. tr 533-12-80 19639 PODARIM Podarim več KUŽKOV.starih 1,5 meseca. tr 041/550-140_19557 Podarim tri KUŽKE, stare 3 mesece, tr 231-23-23 19683 POSESTI SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. Pod Dobrčo prodamo manjšo zazidljivo parcelo, cca 500 -600 m2, dostop in voda na parceli, elek. v bližini, 5650 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 _10122 PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10123 Boh. Bistrica - v bližini smučišča v apartma-jski hiši 39,8 m2 s svojo CK na plin, cena = 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Krvavec - več apartmajev različnih velikosti na smučišču, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Tržič : oddamo vikend v najem z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ ODDAM v najem zazidljivo, ograjeno parcelo v izmeri 1800 m2, primerna za parkirišče ali drugo dejavnost ob Škofjeloški cesti v Zg. Bitnjah. V 041 /404-960 13799 UUBUANA-ŠMARTNO (2,5 km do centra) v mirnem okolju prodamo novogradnjo -polovico dvojčka ob zelenm pasu, 150 m2 bivalne površine + 26 m2 kleti, na parceli 300 m2, vsi priključki, cena 42,9 mio SIT(380.000 DEM). RAŠICA (Ljubljana okolica) prodamo strnjene kmetijske površine (travnik, pašnik, njiva). Cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/202-33-00_19378 Prodam PARCELE Naklo-Podreber 2550 m2, možna gradnja treh stanovanjskih hiš, 5600 SIT/m2. tr 51-32-850, 041/893- 951 19625 GOLNIK: hiša v gradnji, izdelana klet, na parceli 800 m2, mirna lokacija, cena ■ 17,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KMETIJO na območju Poljanske doline ali Žirov kupimo NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380 NEPREMIČNINE tel.: 04-2361-880 Stritarjeva ulica 5 fax.: 04-2361-881 4000 Kranj GSM: 041-331-886 STANOVANJA ODDAMO STANOVANJA ODDAMO Kranj oddamo obnovljeno, meščansko 2ss, z bivalno kuhinjo, lastna CK, 80 m2/l, cena 68000 SIT/mes,predplačilo, ŠKOFJA LOKA oddamo 2 ss, 70 m2/l v hiši, 51000 SIT/mes, predplačilo po dogovoru. DOM NEPREMIČ-NINE, 202-33-00, 041/202-33-00 19019 ODDAM stanovanje v okolici Kranja, tr 041/390-422_19522 Dvosobno STANOVANJE na Planini III, lepo opremljeno, s predplačilom, oddam, tr 041/510-367 19692 KRANJ, Planina I - 3 SS z opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STANOVANJA KUPIMO STANOVANJE ali STAREJŠO HIŠO, potrebno obnove ali parcelo z dokumentacijo območje Kranj-Skofja Loka-Ljubljana, kupim. IT 040/354-108, 512-42-23 18496 ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanje v mestu NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380 STAN. OPREMA Ugodno prodam raztegljivo mizo za 6 oseb. tr 031/820-695_19550 Prodam oglato MIZO IN TELEVIZIJO. » 202-83-73 19684 Kranj, Primskovo - ob glavni cesti poslovno-stanovanjsko hišo na parceli 1150 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Pri TRŽIČU - novejšo vrstna končna hiša z odprtim pogledom, 70 m2 v etaži, manjša parcela, cena = 37,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Sp. Brnik - novogradnja hiša dvojček v IV.gr.fazi, 50 m2 v etaži, 3 etaže, na parceli 532 m2, cena = 24,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 BAŠEU - bivalni vikend vel. 9 x 8 m in terasa 3 x 8 m, 3 etaže, parcela 1800 m2, cena = 32,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ CERKLJE - na sončni lokaciji večja zazidljiva parcela 4.450 m2 v enem kosu, elektrika, voda in tel. že na parceli, primerno tudi za posl.dejavnost, cena - 20.300,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo prodamo starejšo hišo NEPI nepremičnine 511 04 20 041 425-380_ ŽIRI prodamo dve zazidljivi parceli po 900 m2. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380 POZNANSTVA POMLADNI VETER vabimo vse osamljene, da pokličete na kom. tel. 090 54 24 ali 090 54 25 in najdete pri nas novo prijateljico ali prijatelja. Pričakujemo vas vsak dan od 13. ure dalje do 5 ure ponoči. Veseli bomo vašega klica! 19478 RAZNO PRODAM DRVA, OKNA, lesena, plastična, okvirje slik, Lesmark, prodam, HLODOVINO kupim. tr 512-42-23_18283 Prodam bukova in mešana DRVA. tr 041/532-899_i962i_ Prodam suha hrastova DRVA. tr 533-05- 41 19632 ZARADI SELITVE PRODAM: SKRINJO 220 I, VGRADNI HLADILNIK 501, 2 OKNA 100x140, in osebni avto GOLF, 1.88, diesel, reg. do 11/02. tr 031/458-291 19552 Prodam GOBELIN . tr 53-14-905 19666 Starinske SANI - samotežnice, prodam, tr 041/503-776_19670 BONSAJI, sobni in vrtni, ugodno prodam. Resnik, Nedeljska vas 4, Kranj 19674 KOZLIČEK jakna 30.000 in klasični SNE-GOLOVCI 3.000, novo prodam, tr 031/762-947 i9685 Prodam plastični SOD, živilska plastika in VR 6. «041/839-941 19687 Prodam PLASTINJAK 8x30 in 8x10, pocinkane konstrukcije, tr 041/267-678 RAČUNALNIŠTVO Prodam osebni RAČUNALNIK LG s printerjem, star eno leto, cena ugodna, tr 040/713-535 19583 ŠPORT ŽENSKE SMUČARSKE ČEVLJE "Murani", štev. 40, prodam, tr 041 /780-732 19331 Prodam nove SMUČI ELAN, 184 cm in tegra 7.0. tr 20-12-968 19678 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, IT 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2 CIIUSMJT Rigips (Armstrong PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA, VELUX OKNA, SLIKOPLESKARSKA DELA »HRASTJE29,PESAVSK#c.22, % 4.000 KRANJ, Tel.: 04tfl64 710 GSM041/ 616 396, emailimont@orpo.si ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, tr 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. tr 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 18975 STRIH 1 STROJNI ESTMBB TEL: 04/233-01-42, GSM: 041/688-244 s.p.. J. Platiše 1, Kranj TESNENJE OKEN IN VRAT, UVOŽENA TESNILA, 10 LET GARANCIJE, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! tr 01/8313-553, 041/694-229 BE&MA,d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 17017 Izdelava PODSTREŠNIH STANOVANJ in PREDELNIH STEN po sistemu Knauf. Montaža stropnih in stenskih oblog, strešnih oken Velux in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice. Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane, tr 041/765-842, 518-60-55 FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za nove gradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu, tt 515-44-90, 041/634-656, FLAMME,d.o.o., Potočnikova ul. 11, Šk. Loka 18983 KAMNOSEŠTVO STRUŽEVO 3/b, 4000 KRANJ Tel.: 04/2011-962 IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA PREVOZI, SELITVE, AVTOVLEKA, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, hitro in ugodno, tr 041/737-245, 041/358-055, Tadej Brce,s.p., J. Platiše 11, Kranj 19020 BELJENJE in KITANJE STANOVANJ. Hitro in kvalitetno! tr 031/508-168, Nahtigal Ro-man.s.p., Šorlijeva 19, Kranj 19233 STROJNI OMETI - notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. tr 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 19447 Piomet 7 nepremičninami Trg Svobod* 6, 4290 Tržič, Slovenija tel.: 5964-550, 5924-300 primm.trzic@siol.net, http://agencija-ptlmo.si JEKOVEC PETER s p Senično 27 pri Golniku, tel/fac 04/59 58 88 Strojimo in prodajamo kože. Iz kož šivamo razne preproge, iz merino ovčjih kož pa ledvične pasove, prevleke za avtosedeže, različne blazine, copate in copate za dojenčka. Delovni čas: vsak dan od 7.00 do 15.00 ure ponedeljek in četrtek do 17.00 ure sobota od 9.00 do 12.00 ure PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul. J. Šmida 15, « 580-60-26 19626 STANOVANJA PRODAMO STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II lepo 1 ss+k, 53 m2/l, zastekljen balkon, cena po dogovoru. KRANJ Gogalova ul, lepo, sončno 3 ss, 81,60 m2/l., vsi priključki, nizek blok, 18,6 mio SIT. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki. KRANJ Planina I 1 ss, 36,5 m2/pr, obnovljeno, brez balkona, CK in vsi priključi, 9 mio SIT. KRANJ Zlato polje 1ss+k, 46,60 m2/ll., ogrevanje klasično, balkon, 11,3 mio SIT, KRANJ Planina I sončno, 3 ss, 83,80 m2/lll. 2 balkona, 17,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 iona KRANJ, UGODNO! Planina 1-1 SS 40 m2 v 2.nad., nizek blok, 15 let star blok, cena = 10,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Mlaka - novogradnja 2 SS 57 m2 v pritličju s teraso in 2 SS 86 m2 v 2.nad., oba imata parkirno mesto, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Zlato polje - 2 SS +2 K 70 m2 v 3.nad., etažna CK, nova kopalnica in okna, cena - 15,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 1 SS 42 m2 v 2.nad. cena = 10,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66 KRANJ, Zlato polje - 1 SS • K 47 m2 v 2.nad., CK ni, nova okna, cena ■ 11,0 mio SIT, 2 SS 54 m2 v 4.nad., CK na plin, cena - 12,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad., 2 balkona, cena = 19,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + K 66 m2 v 2. nad., zadnje, cena = 14,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina 1-1 SS 49 m2 v pritličju z atrijem, cena - 13,0 mio SIT, 1 SS 45 m2 v 8.nad., cena - 11,0 mio SIT, 2 SS 59 m2 v 3. nad., takoj vseljivo, cena - 13,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I -1 G 29,8 m2 v 4. nad., ločena kuhinja, cena ■ 8,1 mio SIT; 1 SS 38 m2 v 2. nad./zadnje, cena =11,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, KRANJ, Planina III-2 SS 62 m2 v 7nad. za 14,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 LESCE - v hiši prodamo 2,5 SS v izmeri 62 m2 v 2. nadstropju, z vrtom 140 m2 in celotno opremo, cena - 10.6 mio SIT, PROVIZIJE ZA KUPCE NI, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 O ~ o J, olpdeni »n MLVI S * *•1 a lik« 4 r•1W« NEPREMIČNINSKO — ^> *" 91 D /53 J 8 * S" z?: POSLOVANJE < S •Tel Fa; O STANOVANJA PRODAMO KRANJ Šorlije-vo nas. obnovljeno, lepo GARSONJERO, 25,30 m2/ll, vsi priključki, 7,9 mio sit, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. KRANJ Planina I sončno 3 ss, 83,80 m2/lll, 2 balkon, vsi priključki, 17,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 12055 STANOVANJA PRODAMO GOLNIK 2ss, 54m2/ll, nizek blok, CK, balkon, lega SV, 11,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje sončno 2 ss+k, 55,80 m2/ll, CK, balkon, vsi priklj., 14,8 mio SIT, TRŽIČ Bistrica 3 ss, 78,83 m2/l, CK, CTV, WC in kopalnica ločena, 13,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 ' 14013 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 2 ss+2 k, cca 90 m2/l, 2 balkona, vsi priklj., cena po dogovoru, KRANJ 2 ss, 50,40 m2/PR, obnovljeno, ogrevanje klasično, 9,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 041 /333-222 14514 nd o m p I a n I družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem | in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20S8-70Q, fax: 04/2048-701 GSM: 041/647-433 Promet z nepremičninami STANOVANJE PRODAMO - v Kranju na Planini prodamo 4 sobno stanovanje, nizek objekt, pritličje, v izmeri 87 m2: - v Kranju, na Planini I. prodamo dvosobno + dva kabineta stanovanje v I, nadstropju, izmere 89 m2; - na Planini III. v Kranju prodamo v pritličju dva dvosobna + kabinet stanovanja s hobv sobo v kleti, atrijem in samostojnim vhodom v izmeri 94,50 m2 (zelo lepa lega); - v Kranju blizu vodovodnega stolpa prodamo v starejši hiši obnovljeno trosobno stanovanje v I. nadstropju, etažno centralno ogrevanje, v izmeri 97,00 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno ♦ 2 kabinet stanovanje v 10. nadstropju, v izmeri 88,80 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo dvosobno + 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m2; - na Planini I. v Kranju prodamo enosobno ♦ kabinet stanovanje v VII. nadstropju, izmere 51,7 m2; - v Kranju na Planini I, prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju v izmeri 61,70 m2; - na Planini v Kranju, blizu kotlarne prodamo enosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem, v II. nadstropju, v izmeri 37 m2; - na Planini II. v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v V. nadstropju, mere 68 m2; - na Zlatem polju v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 70 m2; - na Savski cesti v Kranju prodamo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v pritličju, izmere 55 m2; - na Planini II. v Kranju prodamo 2 sobno + kabinet stanovanje v III. nadsstropju, izmere 75 m2; - v Virmašah pri Škofji Loki prodamo v privat hiši dvosobno stanovanje v prvem nadstropju, izmere 56 m2, z lastsnim ogrevanjem; - v Kranju, Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85,60 m2; HIŠE - ODDAMO V NAJEM: - v Predosljah oddamo v najem starejšo kmečko hišo s klasičnim ogrevanjem in uporabne stanovanjske površine cca 70 m2; HIŠE - PRODAMO - v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko hišo na parceli velikosti 454 m2; - v Stražišču pri Kranju prodamo enonadstropno dvostanovanjsko novejšo hišo na parceli velikosti 636 m2; - v Vrbi na Gorenjskem prodamo obnovljeno kmečko hišo na parceli velikosti 800 m2; - blizu Gorican pri Medvodah prodamo v IV. gradbeni fazi: - visokopritlično hišo na parceli velikosti 460 m2; - dvojček na parceli velikosti cca 200 m2; - na Golniku prodamo zelo lepo atrijsko hišo na parceli, velikosti cca 550 m2; - v Predosljah prodamo starejšo obnovljeno hišo na parceli velikosti 700 m2; - v Šenčurju prodamo trostanovanjsko vrstno hišo na parceli velikosti 200 m2; POSLOVNI PROSTOR - prodamo - na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II. nadstropju, v izmeri 307 m2; - v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 m2 - lahko tudi po delih; f ■ na Planini III. v Kranju prodamo v novem objektu v gradnji poslovne prostore v I. nadstropju, v izmeri 140 m2; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem - v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m2; - blizu centra mesta Kranja oddamo v najem poslovne prostore v popolnoma prenovljenem objektu; - v Škofji Loki oddamo v najem več pisarniških prostorov v I. nadstropju v skupni izmeri cca 100 m2 - lahko tudi po delih z manjšo kvadraturo; - v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v I, in II. nadstropju; PARCELA-PRODAMO: - v Kranjski Gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m2; - na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m2; - v Zmincu pri Škofji Loki prodamo zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem v izmeri 980 m2; - na Zg. Jezerskem prodamo parcelo velikosti 800 m2 za hišo ali vikend, tlorisa 5 x 10 m2 - izdelano že do prve plošče; VIKEND PARCELA - pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2; VIKEND - PRODAMO - pod Ratitovcem prodamo vikend - brunarico - tloris 32 m2, na parceli velikosti 1.100 m2; - na Šenturški gori pod Krvavcem prodamo zelo lep bivalni vikend - brunarico na parceli velikosti 980 m2; - na Ambrožu pod Krvavcem prodamo vikend - pol zidan, pol brunarica, tlorisa 36 m2, na parceli velikosti 740 m2 KUPIMO STAREJŠA STANOVANJA ALI HIŠE ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESUIVOST IN USPEH. STANOVANJA PRODAMO Škofja Loka, Frankovo nas. 1 ss+k, 41,20 m2/lll, nizek blok, vsi priključki, 10,3 mio SIT. KRANJ Center 2 ss, 55 m2/PR, ni balkona, vsi priključki, opremljeno, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 PLANINA I., 34 m2, visokopritličje, vsi priključki, balkon,-prodam, tr 040/205- 935 19265 GARSONJERO Lesce, 22 m2, 3. nadstr., lepo, na novo opremljeno, za 6.200.000 SIT, prodam, tr 51-32-850, 041/893-951 Mansardno GARSONJERO 21 m2+15, prodam. tr 041 /681 -006 1 9642 Mamica z 11-letno hčerko išče v Kranju in okolici STANOVANJE in hkrati s tem nudi pomoč v gospodinjstvu. Šifra: NUJNO 19547 VOZILA DELI PLATIŠČA za Tovota Yaris in CITROEN SAXO na 4 vijake, prodam, tr 5961-038 GUME zimske Michelin Alpin 155/80/13 -4 kosi, 145 80 13 2 kosa, 135 80 13 2 kosa, nove in malo rabljene, prodam, tr 5961-038 19551 GUME ZIMSKE 175/70 13, platišča za Proton 13", Renault 13" in MAZDA 13 in 14". «5961-037 19552 Prodam dve skoraj novi ZIMSKI GUMI na platiščih za JUGO ali Z 101. tr 041/540- 985 19616 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE-TEH! Gostišče Martin v Šenčurju je 5. decembra ponovno odprlo vrata vsem starim in novim gostom. Razširjena ponudba je namenjena predvsem poslovnežem. Poslovni turizem v gostišču Martin v Šenčurju Šenčur - Gostišče obstaja že 11 let, vendar je bilo od maja 2000 za stranke zaradi prenove zaprto, saj seje direktor Martin Ropret odločil razširiti gostinsko ponudbo. Do letošnjega decembra jim je uspelo zgraditi novo savno, sejno sobo, pisarno, tri luksuzne sobe, sedem sob, Klub vinoteko in urejen vrt z bazenom. A načrtov pri razširitvi ponudbe je še veliko. Gostišče Martin je že od nekdaj slovelo po izbrani ponudbi in odlični kvaliteti, kamor so zahajali številni tuji in domači politiki na diplomatska kosila ter poslovneži na poslovna. Lastnik gostišča Martin Ropret se je lansko leto odločil, da za svoje stare in nove goste razširi ponudbo ter ustvari prijetno in sproščujoče bivalno okolje, da bi jim bilo ob srečanjih udobno. V ta namen so v prizidku gostišča uredili konferenčno sobo za sestanke in poslovna srečanja za dvajset ljudi. Dvorana je opremljena s snemalno enoto, video plasmo in klasičnim projektorjem. Z njo je povezana tudi samostojna pisarna, mini kuhinja, ki nudi room - service in vse napitke za odmore med predavanji in sestanki, ter luksuzna soba. Vsak prostor je možno najeti posamično ali v želeni kombinaciji. Za večje udobje gostov so pripravili še dve luksuzni sobi, vsem trem pa je na voljo tudi infrardeča savna za štiri osebe. V stari hiši nad gostiščem je urejenih sedem sob, šest dvoposteljnih in ena enoposteljna, na razširjenem hodniku pa je ob izbranih likovnih delih ter stolih in mizicah urejen manjši galerijski prostor za prijetno posedanje in kramljanje. V vseh luksuznih sobah in navadnih sobah je na voljo klima, telefon, barvni televizor, mini bar, trezor in priklop za internet, v vseh kopalnicah so kopalne kadi s tušem. Novost v ponudbi sta tudi Poslovni klub, ki nudi svojim članom popuste pri najemu luksuznih in navadnih sob, ter Klub vinoteka, ki je opremljen v angleškem stilu z vinotečno hlajeno steno, biljardom in oseb- nimi omaricami za cigare, osebne stvari in lastno pijačo, ki jo bodo gostje kupili v gostišču pod pogoji, ki veljajo za člane Kluba vinoteka in jo spraviH za naslednjo priložnost. Ob srečanjih je na njihovo željo lahko prisotno tudi strežno osebje, nemoteno se lahko zabavajo ob glasni glasbi, saj je prostor nameščen v kleti in je dobro izoliran, da ne moti ostalih gostov. Posebnost gostišča pa je vsekakor imenitni novi savna klub. V prijetnem prostoru, kije slikovno opremljen z rajskim vrtom in božanstvi na steni ter s pogledom na urejenim zunanjim vrtom z bazenom, je gostom na voljo finska savna za osem oseb, masažni vvhirlpool za osem oseb, ohlajevalni bazenček, tuši, naslonjači z mizicami ter pitna voda za osvežitev. Prostor je povezan z urejenim vrtom in zunanjim ogrevanim bazenom, v katerega se topla voda zliva kot slap preko skalnatih kaskad. Za tovrstno izvirno potezo so se lastniki odločili zato, ker želijo svojim gostom ustvariti nekdanje vzdušje, ko so se ljudje kopali še ob izvirih vode in ob rekah v neokrnjeni naravi, na kar spominjajo tudi poslikave v notranjem prostoru. Čudovito cvetje in gr-movnice krasijo tudi zunanji vrt in v poletnih mesecih, ko vse cveti, je izredno lepo. Na vrtu je na voljo tudi uta za posedanje in zunanji kamin za peko, ki ga zaključena družba gostov lahko najame ob različnih priložnostih. Poleg restavracije za penzijonske gosteje tudi restavracija "a la carte", ki v svoji ponudbi nudi izbrana slovenska vina in hišne specijalitete, kot so na različne načine pripravljene sveže morske ribe in raki, katere si lahko gostje izberejo tudi iz velikega akvarija, kuharska čarovnija in sladice kot presenečenje. Poskrbljeno je tudi za vegetarijance. Restavracija je odprta vse dni v tednu od 12 do 22 ure, kuhinja do 21. V svoji kapaciteti ponuja tudi srečanja za večje zaključene družbe, ki se po dogovoru lahko zabavajo pozno v noč. V prostoru se nahaja tudi velik kamin, ki ga po želji zakurijo ali pa celo kaj spečejo. Za vse goste je zagotovljena 24 urna prisotnost na "recepciji. V gostišču Martin pripravljajo za svoje goste in člane kluba še dodatno ponudbo z doplačilom, kot je ribolov, lov, tenis, golf, smučanje v zimski sezoni, rafting in kanu, polet s toplozračnimi baloni, panoramski polet s športnim letalom in tandemskim padalom, jahanje, rent-a-car, rent-a-bike, čistilnico in frizerja. Za svoje goste in njihovo udobje so se pripravljeni potruditi maksimalno, svoja vrata pa jim na široko odpirajo v januarju leta 2002, ko bodo prav vsa dela zaključena. • Ka^ja Dolenc, foto: Aljoša Korenčan I VISOKA KVALITETA kotli in gorilniki VVEISHAUPT radiatorji IMAS APOLLO in EVOLUTION črpalke GRUNDFOS OGLED IN PRODAJA: IKA, ŽIRI, d.o.o. tel.: 04 5191 555 www.ika.si 9 9 ura Dan moja trgovina 24 ur na dan vsak dan, tudi med prazniki r. Najboljši letošnji Jackpot: do -70% Kje je Razprodaja za zadnje šilinge z zajamčeno najboljšo ceno v evrih! Zimska razprodaja: znižano do minus 70% kika Klagenfurt - Celovec, Volkerfnarkter StraBe 165, tel. (0043)463/3840. kika Villach - Beljak, Karntner StraBe 7, tel. (0043)4242/32111 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO InepremičnineJ 2026-172 Prodam PRTLJAŽNIK za smuči, za AX. V 031/812-300 19620 Prodam orginal PRTLJAŽNIK za Scenic Renault, nov. V 594-50-79 i964i Prodam PRTLJAŽNIK in VLEČNO KLJUKO zaopel. tr 58-72-002, 031/559-227 19664 Prodam 4 SNEŽNE VERIGE za trator dimenzija 20 col. V 51-22-654 19665 Prodam JUGO 45, I. 89, reg. 20.7.02, cena 105.000 SIT IT 041/853-787 i963i Wm\ Cl ^'atov Praproti 10- NAKLO Tel ,'fax: 04/2571-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH , SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH w* BLAŽI LCEV ^MONROEF Prodam JEKLENA PLATIŠČA 13 col, 175-70 opel in 13 col 165-82 al{a romeo, fiat, ugodno. V 533-81-55 mea —■---,_, Prodam ZIMSKI GUMI s platišči za austi-na1300 TT 23-11-228 19673 VOZILO KUPIM Poškodovano vozilo ali vozilo z okvaro motorja od I. 90 dalje kupim. Zelo dobro plačilo. W 031/337-343 18429 Kupim GOLF II diesel, ohranjenega od 1.90 do 92. tt 031/751-382__19693 Kupim OSEBNI AVTO od 1.93 ali mlajši, tr 031 /307-057 '9697 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., šuceva 17, Kranj, V 20426-00, 041/668-288_ 5 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, Plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). tr 5134-148, 041/632-577 6248 FORD FIESTA, I. 2001, prodam. tr 041/55-44-03 19638 XANTIA 1.8 SX, reg. še celo leto, I. 93, nekaramboliran, možna menjava, odlično ohranjen. tr 040/344-333 19651 FIATTIPO 1.6 IE, DGT, 1.91, registriran do 10/02, bel, lep, vsa oprema razen klime, cena 330.000 SIT. "B 031/387-290 1965/ Rdeč JUGO KORAL 45, reg. celo leto, 1.88, prodam. 041/214-256 isezi NEPREMIČNINE Alfa Romeo 147 2.0 Distinctive, 3 vrata, letnik 2001, 8.000 km, črne barve, klima, ABS, 6*air bag, tempomat, dcz, alu platišča,, radiosCD..., cena3.990.000Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 Alfa Romeo 147 120 Distinctive, 5 vrat, letnik 2001, 5.000 km, srebrne barve, klima, ABS, asr, 6*air bag, radio,dcz, es, tempomat..., cena 3.590.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 Fiat Doblo 1.2 SX, kombinirano vozilo, letnik 2001, srebrne barve, 7.000 km, klima, dcz, es, air bag, servo volan, dvižna zadnja vrata, nastavljiv sedež, cena 2.290.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 Fiat Doblo 1.2 SX, kombinirano vozilo, letnik 2001, rumene barve, 6.000 km, dcz, es, air bag, bočne zaščitne letve servo volan, radio, deljiva klop,... cena 1.940.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 Fiat Brava 1.6 16VSX, letnik 99/00, metalno modra, 28.000 km, oprema: klima, 2*air bag, cz, es, radio, servo volan, meglenke..., cena 1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 HYUNDAI LANTRA 1.8 GLS, LETNIK 95, REGISTRIRAN DO 04/02, METALIK ZELENE BARVE, 138.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, 4X ES, DCZ, ALARM, SERVO VOLAN, CENA: 1.000.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/23 32 850 LADA NIVA 1.6, LETNIK 93, BELE BARVE, 74.000 KM, OBROBE PRAGOV, LEPO OHRANJEN, CENA: 390.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850 VOLKSVVAGEN PASSAT GL 1.6, LETNIK 96, REGISTRIRAN DO 10/2002, RDEČE BARVE, 150.000 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, ZAPOSLIM FR&ST d.o.o. Kranj NEPREMIČNINSKA HIŠA P.E. ŠENČUR, Delavska 24, http://www.frost.si GSM: 041/734-198 04/25-15-490__ R 4, GTL, 1.90, rdeče barve, reg. celo leto, prodam, tr 041/357-919 19690 FORD ESCORT 1.8, 1.95, pet vrat, prodam, tr 031/387-397 19691 AX SPORT, 1.97. servisna knjiga, vzdrževan, garažiran. tr 23-24-241, 040/28-57-30 19699 Alfa Romeo 156 2.0 16V, letnik 2001, črne barve, 3.000 km, klima, ABS, 4* air bag, dcz, es, volan in prestavna ročica v usnju, radio..., cena 4.130.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 pOGREBNE STORITVE NOVAK Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA , Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNE ST^RITvirSlPtioS D.O.O. Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699 ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH. CZ, ES, RADIO, ELEKTRIČNA OGLEDALA, CENA: 1.540.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 CITROEN AX, 3V, LETNIK 1990, RDEČE BARVE, CENA 230.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 Fiat Bravo, letnik 1996, metalno moder, 180.000 km, avtoradio, cena: 1.040.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 DAMA d.o.o., objavlja prosto delavno mesto VODJE IGRALNEGA SALONA MAX. Kandidat mora imeti V. ali VI. stopnjo elektro smeri, zaželjeno je znanje servisiranja igralnih naprav, natančnost, vestnost in odgovornost. Delo je za nedoločen čas, s pričetkom januarja 2002. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj, s'pripisom "Zaposlitev". 18088 Že delate na področju terenske prodaje, pa vas zanima boljši zaslužek in možnost napredovanja, pokličite 041/617-132, 041/513-664, Jancomm d.o.o., Retnje 54, TrŽiČ 18285 DAMA d.o.o. razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJA. Pisne ponudbe z dokazili pošljite na naslov: DAMA d.o.o., Nikole Tesle 1, Kranj isa7i KOSEU DUPLJE,d.o.o., zaposli KV DELAVCA - preoblikovalca kovin in DELAVCA brez poklica. Pogoj: starost do 30 let. Pismena ponudbe na naslov: Koselj Duplje,d.o.o., Zg. Duplje 91, 4203 Duplje, informacije od 7.-17. ure na tr 041/619-282 NEPREMIČNINE BON Stritarjeva 5. 4000 KRANJ tel./fax.: 04/2362-995 NEPREMIČNINE M 2021-353 Mustmirg U| \inx?022-566 fm Kranj Zaposlim VOZNIKA C kategorije, v mednarodnem transportu, tr 041/767-310, Pivk Marjan s.p., Virmaše 87, Škofja Loka Zaposlim DEKLE v okrepčevalnici, tr 25-35-630, Pelko d.o.o., Visoko 103c, Visoko Iščemo dekle za delo v strežbi. Delo samo v popoldanskem času. tr 041/663-095, Seljak d.o.o., Šiška 12, Preddvor 19689 Iščemo starejšo gospo za nego in pomoč v gospodinjstvu, ostalo po dogovoru, tr 533- 16-07 19696 V centru Kranja zaposlimo KUHARICO za občasno pomoč pri kuhanju malic, tr 041/663-062 Nesti d.o.o., Puštal 92, Škofja Loka 19698 ZAPOSLITEV IŠČE _ Iščem delo - varstvo otroka na mojem domu. tr 518-52-24 19590 Elektrotehnik telekomunikacij V.st. išče delo primerno izobrazbi ali prevajanju iz/v angleščino, tr 204-52-75 i96ie Iščem delo - igram harmoniko na porokah, obletnicah ter drugih priložnostih, tr 25-22-152,031/582-457 19660 NEPREMIČNINE 1T5745444, MIH) l'KKŠI.HNOU :>(> ITD+nepremičnine] Slovenski trg 8,4000 Kranj teL/toc 2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 £-MA/Lrtd.nepramicnlne@ siotnet PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VASl DELAMO ZANESLJIVO. HITRO IN UGODNO. Fiat Brava 1.6 16V, letnik 99/00, metalno zlata, 24.000 km, oprema: avtomatska klima, air bag, cz, es, el. ogledala.....cena 1.890.000,00 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 Fiat Punto 60 SX 5V, letnik 2001, srebrne barve, 6.000 km, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.730.000 Sit, , Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 Fiat Punto 60 SX 5V Fresh, letnik 2001, metalno zlate barve, 5.000 km, klima, 2* air bag, cz, es, servo volan, potovalni računalnik, cena 1.850.000 Sit, Avto Mlakar Podboršek d.o.o., Ljubljanska cesta 30, Kranj, telefon: 04/23 32 850 RENAULT CLIO 1.4 RT, LETNIK 1998 REGISTRIRAN 06/2002, METALNO MODER, ALARM, DCZ, ES, 2*AIR BAG, SERVO VOLAN..., CENA 1.400.000,00 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA CESTA 30, KRANJ, TEL 04/23 32 850 Fiat Punto 55 S, letnik 1994, bele barve, 94.000km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena: 700.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 Renault Šafrane, letnik 1994, črn, avtomatska klima, ABS, servo, usnje... cena: 1.200.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 /spekter KRANJ doo DRUŽBA ZA GRADBENIŠTVO, STORITVE IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI Mlekarska 13, tel .:04 280 88 00, fax: 04 880 88 12 Zaposlimo DELAVCA kovinarsko-elektro stroke za delo v delavnici in na terenu. MKL SYSTEMS d.o.o., Savska c.34, Kranj 19440 Fanta (strojni tehnik ali oblikovalec kovin) iz okolice Škofje Loke zaposlimo. IT 513-41-20, Ravnihar Bojan, s.p., Kidričeva c. 9, Šk. Loka 19516 Zaradi širitve programa in velikega zanimanja za proizvode vrhunske kvalitet, iščemo PRODAJNE ZASTOPNIKE, na področju Gorenjske, tr 041/982-134, Janežič Mojca,s.p., Špindlerjeva 1, 2310 Slov. Bistrica Zaposlimo zaradi povečanega obsega dela 2 KUHARJA, 1 X 5 letna praksa, 1 x pripravnik, tr 01/362-70-11, Hotel Kanu,d.o.o., Valburga 7, Smlednik 19623 V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA ali pomožnega delavca. Oblak Janez s.p., Delavska 18, Žiri 19929 KV KUHAR - PICOPEK, z izkušnjami, dobi delo. tr 041/799-411 Pizzerija Tonač, Gr-mičeva 1, Kranj 19634 Zaposlimo dekle za strežbo. Sirena pub, Kidričeva 67, Šk. Loka, tr 513-2601, 041/719-018 19648 ZAHVALE PRI GAŠENJU POŽARA NA GOSPODARSKEM POSLOPJU DNE 9.12.2001 SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO GASILSKO REŠEVALNI SLUŽBI KRANJ, PGD BRITOF, PGD PREDOSLJE, SOSEDOM, SORODNIKOM, PRIJATELJEM, VAŠČANOM IN DRUGIM, KI STE DAROVALI VAŠ PROSTI ČAS ZA PLEMENITO DELO, KO STE NAM NESEBIČNO PRIHITELI NA POMOČ. HVALA ZAVAROVALNICI TRIGLAV d.d., OE KRANJ. RAZBORŠKOVI loeei ŽIVALI Prodam domače PIŠČANCE očiščene, tr 041/291-773 19329 Prodam BIKCA simentalca, starega 14 dni. Žabnica 30, 231-20-22 19627 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov in PRAŠIČA za zakol, tr 5945-080, 041/465-516 19643 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. tr 25-22-631 19644 Fiat Punto Base, letnik 2000, metalno zelen, 20.000 km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena. 1.330.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 Fiat Punto SX, letnik 2000, bel, 37.000 km, lepo ohranjen, servo 2* air bag, I, stekla, cz..., cena: 1.430.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ,TEL: 04/23 32 850 Fiat Punto 55 S, letnik 1997, metalno rdeč, 94.000 km, lepo ohranjen, 1. lastnik, cena: 890.000 Sit, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/23 32 850 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz K (ji L. studio: 01/5880-400 marketing: 01/5880-433 Radio Glas Ljubljane d.d. Ljubljana, C. 24. junija 23,1231 Ljubljana - Črnuče ALFA ROMEO 146 1.6, LETNIK 98, REGISTRIRAN DO 05/2002, SREBRNE BARVE, 130.000 KM, ABS, KLIMA, CZ, ES, RADIO, 2X AIRBAG, CENA: 1.580.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850 NEPREMIČNINE posiDg INŽENIRING d.o.o. Kmiii. Pofttimfl. tH.:202-42>10 FIAT PUNTO SPORTING, LETNIK 2000, MODRE BARVE, 21.000 KM, KLIMA, ABS, DCZ, ES, RADIO, 4X AIRBAG, ALU PLATIŠČA, CENA: 2.190.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL : 04/23 32 850 OPEL ASTRA 1.7 DTI, LETNIK 2000, SREBRNA, 39.235 KM, KLIMA, 2X AIRBAG, DCZ, ES, SERVO, RADIO, CENA: 2.460.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30 KRANJ, TEL: 04/ 23 32 850 ZAHVALA Prenehalo je biti srce našega dragega moža, strica in svaka JANEZA JUHARTA Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, za darovane sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Francu Godcu za lepo opravljen pogrebni obred, podjetju Navček in pevcem za lepo zapete pesmi. Še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Kranj, Tržič, Strobl Tel.: 07/332-33-00 SRAČJE GNEZDO: Tel.: 07/332-40-24 Radio Sraka, d.o.o. Valantičevo 17 8000 Novo Mesto ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestrična in tašča MARIJA MOHAR roj. Rogelj, Vesova mama iz Voklega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Telekoma, Adrie in Iskre Stikala, znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju odd. 500 bolnišnice Golnik za vso skrb in nego. Zahvaljujemo se praporščakoma, nosačem, pevkam Frančiškove družine, župniku g. Cirilu Isteni-ču za lepo opravljen pogreb, pogrebni službi Navček in Šenčurskim pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Voklo, Kranj, Jesenice, Nemčija, Egipt, 17. decembra 2001 Veliko sreče, zdravja, uspehov in srečno vožnjo v letu 2002 CESTNO PODJETJE KRANJ družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. Jezerska cesta 20 4000 Kranj tel.: 04/ 280 60 00 fax: 04/ 204 23 30 JANEZ AMBROZIC s.p. TURISTIČNI PREVOZI ZIDANK Zg. Gorje 15, 4247 Zg. Gorje, tel.: 04/572-54-27, GSM: 031/723-823, 041/723-823 Ui-m SREČNO 2002! športno-tehnična komisijska trgovina Stane Vidmar trgovina za ribolov in prosti čas obratovalni čas: vsak dan od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure Gregorčičeva 6,4000 Kranj, telefon: 04/202 11 79 SREČNO 2002 • v v gostišče ^» CESNAR Erjavšek Zvone s.p., Slovenska c. 39, 4207 Cerklje, tel.: 252 91 30 RESTAVRACIJA - POSEBNA SOBA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE NOVOST - PRENOČIŠČA Želimo Vam sreče in veselja v letu ki prihaja. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Kranjska cesta 4, Radovljica Tel.: 53 72 400 Predavateljem, slušateljem in vsem poslovnim partnerjem v letu 2002 želimo dobro počutje med nami in veliko sreče in uspehov na vseh področjih. Hkrati se zahvaljujemo vsem sponzorjem in prostovoljcem za vso izkazano pomoč v izobraževalnem programu PUM (Projektno učenje za mlajše odrasle). Kolektiv Ljudske univerze Radovljica JR KRANJ, d.o.o. Golniška c. 30, KOKRICA, tel./fax: 04/204-96-30 35 let SLIKOPLESKARSTVA Jurija Rihtaršiča vsa slikopleskarska dela izdelava vseh vrst fasad montaža stropov armstronč suhomontaža sten in stropov riMPs in knauf sistem polaganje laminatov zaključna gradbena dela PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE TRGOVINA "PRI JURETU39 barve, laki, razredčila, pribor, čistila in še marsikaj za vaš dom in gospodinjstvo Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z ^oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 9. januarja 2002, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj\ Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridi-an na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Nagrade 1. nagrada: nakup v vrednosti 10.000 sit 2. nagrada: nakup v vrednosti 6.000 sit 3. nagrada: nakup v vrednosti 4.000 sit Tri tolažilne nagrade pa prispeva Gorenjski glas Cenjenim strankam in poslovnim prijateljem želimo zdravo, srečno in uspešno 2002 Petek, 28. decembra 2001 MALI OGLASI, ZAHVALE / infO@g-glaS.SJ _ GORENJSKI GLAS • 35. STRAN Gorenjke In Gorenjci Poslušamo /Jj-|PiXaBS) 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice ■iLiiJu.umwmi.i REMIČJV AL ESTAl tel.: 583-65-00, 041/703-806 Biroteh, d.o.o. - Hrušica iotop.net TELIČKO staro 10 dni in PRAŠIČE, težke 100 kg, prodam. V 515-04-00 19646 Prodam več 50 kg težkih BIKCEV in TEUC ČB, cena 450 SIT/kg. V 25-71-761, 041/292-684 19653 Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče pL; 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 041/347-323 nmBmmm. PIANOVA POSR€DOVANJ€, ZASTOPANJ6. PRODAJA Prodam SVINJO za zakol, ugodno. V 25- 95-600_19679 Prodam PRAŠIČA težkega cca 150 kg. V 20-43-128_19680 Prodam 7 dni starega BIKCA. TT 041 /347- 475 19681 Prodam dva ČB BIKCA, stara 7 dni. Gasilska 19, Šenčur, W 251-10-07 19682 Prodam TELIČKO simentalko, staro 11 mesecev. Zg. Brnik 82, TT 25-22-749 igese Prodam OVCEin JAGNETA za zakol, TEHTNICO 200 kg in MUN za mletje žita. tr 586-24-84,041/635-779 19694 Prodam 1 teden starega BIKCA simental-ca. « 580-30-56 19695 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo MLADO PITANO GOVEDO in KRAVE. tT 041/650-975 19628 Digitalni tisk Media Art iternet V SPOMIN Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. V 57-21-335 19659 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalca, stara 10 dni. V 23-12-295 * 19662 Prodam 10 dni starega BIKCA, pintzgau pasme. TT 041/608-671, 031/251-649 Prodam breje ZAJKLE. V 25-25-560 O 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Lokalna radijska postaja, Pot na Zavrte 10, tel.: 05/373-47-77 ZAHVALA Ob nenadni in tragični smrti našega ljubega JORGA BENEDIČIČA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom (posebno družinama Ve-hovec in Ropret), prijateljem in znancem, kolektivu Kamnoseštvo Jerič Velesovo, OŠ Šenčur, Vrtec Šenčur, SIT Trade Kranj, Sat Control Cerklje in Prenovi v Duhu za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Posebna zahvala g. župniku Cirilu Isteniču, patroma Andreju Šeguli in Vitu Muhiču za lep poslovilni obred. Hvala pogrebni službi Navček, pevcem, trobentaču, zastavonoši in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. < Neutolažljivi vsi njegovi Šenčur, 12. decembra 2001 ZAHVALA Po hudi in težki bolezni nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in sestra FRANČIŠKA MEGLIC Franceljnova mama, iz Loma št. 7 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, osebju doma Petra Uzar-ja za nesebično nego v času njene bolezni, pevcem iz Naklega za zapete žalostinke in gospodu župniku Silvu Novaku za lepo opravljen pogrebni obred. Od srca hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Nada z družino, sinovi Milan, Janko in Srečko z družinami, sin Franci, sin Mirko in Mira, sin Branko in Anica, vnuki in pravnuki ter sestra Helena in brat Jože ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, sestrične, babice in prababice TEREZIJE ŠUNKAR roj. Praprotnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se je spomnili, nam izrekli sožalje'ji darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, gospe Helenci in gospe Angeli. Hvala kolektivu IBI Kranj in gospe Danici ter celotnemu osebju iz Doma oddiha v Gažonu za vso skrb v času njene hude bolezni. Hvala g. župniku Romanu Kavčiču za lep pogrebni obred, pogrebni službi Navček, nosačem in pevcem za zapete žalostinke. Hvala za zaigrano Tišino in govorniku za poslovilni govor. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Predoslje, 18. decembra 2001 31. decembra 2001 bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mami JANINA JEREB Vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in ji prižigate svečke, iskrena hvala. Sin Janez, hčerki Marija in Sonja z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA V 93. letu je sklenila svojo življenjsko pot naša draga mama MARIJA BOHINC J ur jeva mama iz Praš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denar za cerkev. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Jerajevi za dolgoletno zdravljenje, pogrebni službi Navček in pevcem iz Nakla za lepo petje. Posebno zahvalo smo dolžni Francki Virčič, Francki Jenko in Mariji Rekar za vso skrb in dobroto, ki sojo izkazovale naši mami. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA V 55. letu starosti seje od nas za vedno poslovil naš dragi brat, stric, nečak in bratranec RAJKO BUKOVNIK izTupalič26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Sava za pisno in ustno izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Mihu Lavrincu za pogrebni obred, pogrebni službi Navček in pevcem za lepo zapete pesmi. Prav tako se zahvaljujemo praporščaku DU Preddvor ter g. Gučku. Najlepša hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili k večnemu počitku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tupaliče, Kranj, Zg. Bela, 20. decembra 2001 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje MARINKE JANEŽIČ Zoklarjeve iz Zaloga pri Cerkljah se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Kocijanu in zdravstvenemu osebju z dr. Robičevo. Hvala g. župniku, g. Vinku Jane-žiču za zaigrano Tišino, sosedom in sorodnikom, ki ste pripomogli k lepo opravljenemu pogrebnemu obredu. Ohranili jo bomo v lepem spominu. VSI NJENI ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat FRANC GOGALA Mrkotov ata iz Dvorske vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna hvala g. župniku Martinu Erklavcu, pevcem bratom Zupan, gasilcem in pogrebni službi Akris za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govornikoma ge. Kelih in g. Debeljaku za tople poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Dvorska vas, 18. decembra 2001 ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo 14 DEC 2801 0930 ■■^■■■■■■■^■■■■■■MHUHHnHBMiM ** KAJ, SdMo P& Pl t1 JMMflvtiec: PETEK SOBOTA NEDELJA * * * od -14 "C od -6 °C od -2 °C do -2 °C do 1 °C do 0 °C Danes, v petek, bo sprva večinoma jasno, čez dan pa se bo od severa zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -17 do -12, najvišje dnevne pa od -4 do -1 stopinje C. Jutri, v soboto, in nedeljo bo oblačno in topleje. V soboto čez dan se bodo pojavljale manjše padavine, deloma dež, deloma sneg. V nedeljo se bodo padavine okrepile, zaradi nekoliko nižjih temperatur bo večinoma padal sneg. K vsakemu večjemu cerkvenemu prazniku in žegnanju spada slovenska posebnost - pritrkavanje S kembeljni po zvoncih, pa viza za vizo Skoraj povsod po Gorenjskem so v božičnem času donele iz zvonikov cerkva pritrkovalske viže, ki spremljajo bogoslužne maše ob vsakem večjem cerkvenem prazniku. Že nekaj let vneto pritrkava tudi trojica moških iz Besnice, ki so se po večletnem zatišju odločili nadaljevati s staro vaško tradicijo. Živo in ubrano pritrkavanje jih je hitro prevzelo. nje" uporabijo tudi macolo ali leseno kladivo. Na slovenskem obstaja menda nad 700 viž oz. melodij, ki poleg zvonjenja dopol-. njujejo sveto mašo. Viže so stoječe, ko na zvonove samo pritrka-vajo, ali pa leteče, ko daje vižam glavni ritem pognani veliki zvon. Običajno "zaigrajo" Ta šantavo. Večerni zvon, V pet, Svetogor-sko, Eno v tri, Škofovo, Papeško, najbolj svečana pa jc Ena v tri -menjana /. gostenjem, ki jo "zaigrajo" kot zadnjo, ko so pritrkoval- ci in zvonovi med seboj najbolj uglašeni. Ponekod gonijo kem-bcljne s posebno pripravo, ki ubrano udarja po notranjosti zvona, nekateri pa to počno ročno. In prav to je tisto, kar že nekaj let navdušuje tudi Ludvika Sušnika, Draga Vidica in Mirota Mohori-ča, ki v Besnici kljub fizičnim naporom z veseljem pritrkavajo ročno od leta 1997 Navdušenje nad zvonovi in pritrkavanjem je spodbudilo Ludvika Sušnika k domači izdelavi stojala s štirimi uglaše- nimi zvonovi, na katere občasno vadijo. Želijo si, da bi pritrkavanje v Besnici nadaljevalo tradicijo, ki so jo po vojni v petdesetih letih v veliko težjih razmerah nadaljevali starejši sokrajani, zato bi k "igranju" radi pridobili še koga. Fantje zagotavljajo, da medsebojna uglašenost, živo, občuteno pritrkavanje in ubrana pesem zvonov vedno poženejo kri po žilah. • Katja Dolenc, foto: Atjoša Korenčan, Katja Dolenc Samo slovenska tradicija je ta, da so že od nekdaj ob velikih cerkvenih praznikih in ob vsakem žegnu vaški fantje in možje pritr-kavali v farni cerkvi pred in po sveti maši. Po številnih poročilih in zapisih je bilo pritrkavanje na slovenskem zabeleženo že v 16. stoletju, a točnega podatka kdaj se je razvilo, ni. To je ljudska glasbena umetnost, ki je značilna za vse slovensko etnično ozemlje in je danes najbolj razvita na Primorskem, na Gorenjskem pa v Lescah, Mojstrani, Bukovščici pri Selcih in Smledniku. Slovenski pritrkovalci so pravi mojstri v svojem poslu. Še danes Pošta Slovenije d.o.o. PE Kranj. Poštatska ul. 4 www.posta.si SREČNO NOVO LETO 2002 VAM ŽELI POSTA SLOVENIJE so vsaj trije možje v linah zvonika in udarjajo vižo za vižo. Viža je krajša "pesem", ki nastaja v ritmu pritrkavanja. V zvoniku so ponavadi trije ali štirje zvonovi. Največji zvon daje osnovni ritem. Med enim in drugim udarcem vključijo v "pesem" še ostala dva oz. tri zvonove, na katere pritrkavajo s kembeljni izmenično in v določenem ritmičnem zaporedju, včasih pa za "gostenje in droblje- LOTO IZŽREBANE ŠTEVILKE 51. KROGA, z dne 23. 12. 2001 01, 05, 26, 33, 34, 35, 36 in dodatna 27 Izžrebana LOTKO • številka: 404192 Naslednja številka Gorenjskega glasa bo zaradi praznikov izšla v petek 4. 1. 2002 Sta/to je Mo fiit/to f)/teš(!o, se noi/o obeta, s/tečno naj bol FOTO BONI Staneta Žagarja 19, tel.: 04/236-49-87