45. številki.
Ljubljana, v petek 24. febrnvarja 1899
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan ivečsr, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld 30 kr, sa jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. na mesec, po 30 kr za Četrt leta. - Za tuj e delele toliko vefi, kolikor poštnina znaSa. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btirietopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr, Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — DopiBi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in ■ p r av n i š t vo je na Kongreanem trgu St. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
T«'l<'ion nt, 84L
načrti, kakoršnega je skoval v ostalem sicer vsega spoštovanja vredni italijanski senator, gospod Graziadio Ascoli, ki naj v ostalem nikar ne pozabi besed, katere je je o prihodnosti Italijanov izrekel njegov dobri prijatelj, bistroumni Rugiero Boughi: Latinsko pleme je staro in ima že vse bolezni starosti. _
V IJiiblJnnl. 24. februvarja. Orof StUrgkh in K. H. VVolf.
Pod tem naslovom piše nReichswehru : Ta zveza imen ni slučajna, ampak kaže novo bojno bratstvo, ki obstoja od včeraj mej grofom Sttirgkhom, ki je baje načelnik ustavovernih veleposestnikov, in mej skrajnimi radikalci. To bratstvo potrja tudi „Ostd. Rundschau". Wolf konstatira, da je dobil grof Stiirgkh načela, katera imajo radikalni nacijonalci o takozvanih skupnih zahtevah. Wolf povdarja, da sodi Stiirgkh povsem drugače, kakor njegov najbližji somišljenik, dr. Grabmaver, ter si je pridobil s svojimi izvajanji naslov radikalca. Vemo — piše BReichswehr* — kako štedljivi so gospodje Schunererjanci s tem naslovom. „ U radno" ga je dobilo doslej jedva ducat naprednih in nemško narodnih poslancev. Vpraša se le: katerih načel je ustavo vemo veleposestništvo, ali Sturgkbovih ali Grabma-verjevih ?
Konte kriie na Ogerskem.
Že pred šestimi tedni bi se bila mogla končati kriza na Ogerskem, samo če bi bil hotel takrat baron Banffy odstopiti. Ker se je pa hotel na vsak način obdržati na krmila, je krizo raztegnil doslej. SzeMu se je v par dneh posrečilo doseči spravo z opozicijo in kabinet se sestavi še ta teden. Takoj nato se skliče zopet državni zbor, ki si izvoli svojega predsednika. Listi javljajo, da postane posl. Aleks. Hegediis trgovinski, drž. tajnik Plosz pa justični minister. Portfelj notranjih del obdrži začasno Szell sam. Ako se posreči fuzija z nacijonalno stranko — kar pa ni verjetno —, izroči se ta portfelj kakemu členu te -stranke
Dri. kancelar knez Hohenlohe.
Že opetovano so listi poročali, da hoče Hohenlohe, nemški kancelar,  ki je
strijc Viljema II., odložiti za svoja leta že pretežko državno breme. Sedaj pa se sporoča znova in sicer izrecno, daje Hohenlohe že izročil cesarju prošnjo, naj ga odpusti iz kancelarske službe. Cesar je baje sprejel demisijo Hohenloheja, a šele z 31. marcem t. 1. Takrat doseže Hohenlohe svoje 80. leto. Njegov naslednik baje ne bo pl. Bulow, nego sedanji nemški poslanik na ruskem dvoru, knez R a d ol i n.
Bojazljiv pretendent. Sedanji orleanistični pretendent, princ Filip nikakor nima junaške, usurpatorske narave. General Napoleon Bonaparte je 9. nov. 1799. z bajoneti pregnal  člene direktorija ter sam sebe napravil konzulom in kmalu nato cesarjem.  Princ Louis Nepoleon si je osvojil cesarsko krono s krvavimi pouličnimi boji 2. decembra 1852. Princ Filip pa noče rabiti niti bajonetov niti topov, ampak poskuša svojo srečo z gostobesednimi pro-klamacijami, katere pošilja na Francosko iz varnega svojega bivališča v Bruselju. Ker se te proklamacije niso obnesle, izmislila si je prebrisana prinčeva glava novo sredstvo, ki naj bi razvnelo Francoze za cesarstvo ter ugladilo  princu Filipu pot v Pariz.   Dal je namreč nakovati nekaj nad 10.000 medajl s svojo sliko in te medajle so se razdelile mej  prinčeve somišljenike. Pri pogrebu Faura naj bi nastopili s temi agitacijskimi medajlami, toda policija je vse konfiscirala Prinčevo sredstvo se torej zopet ni obneslo, in zmisliti si mora novo. Izgube v špansko-ameriski vojni. Nemški contreadmiral Pluddemann je objavil v svojem delu „Der Krieg um Kuba im Sommer 1898"  sledeče  podatke o izgubah: V pomorski bitki pri Manili so Španci izgubili 170 mrtvih in 260 ranjenih; 120 mož je z ladij o  „Reina Cr istina" utonilo.   Amerikanci so izgubili dva častnika in Šest mož ranjencev.  Razen tega sta Amerikancem še dva vojaka umrla. Izgube Špancev so torej v primeri  z izgubami Amerikancev  velikanske in skoraj nevr-jetne.   Še večje izgube so imeli Španci v pomorski bitki pri Sant Jago de Cuba. Imeli so namreč 600 mrtvih in 150 ranjenih.   Amerikanci pa samo enega mrtvega
Laški načrti.
Vedno češče se kaže, da začenjajo primorski Lahi sami uvidevati nevzdržljivost svojega gospodarstva v primorskih deželah, da spoznavajo, da se trajno ne more vzdrževati vladanje manjšine nad večino, in da mora temu vladanju biti konec, Čim se večina zave svoje narodnosti in se z resnično odločnostjo zavzema za svoje pravice.
V tacih trenotkih, kadar Lahi spoznavajo, da slovanskega življa na primorskem ne bodo poitalijančili, in da bode odzvonilo njihovemu nenaravnemu gospodstvu v primorskih deželah, tedaj se oglašajo z vsakovrstnimi projekti, s katerimi bi radi rešili kar se da rešiti, samo da si ohranijo svojo pozicijo.
Komaj je pozabljen načrt, naj se Istra združi s Trstom, o katerem načrtu so laški listi obširno in z veliko unemo razpravljali, že je prišel na razpravo nov načrt, kateremu je tržaški »Independente" posvetil veliko pozornost.
Duševni oče novemu načrtu je gospod Graziadio Ascoli Našim rojakom to ime bržčas ni znano. Ascoli, danes profesor na vseučilišču v Milanu in člen italijanskega senata, je znamenit jezikoslovec. Rojen je v Gorici, a bil je vedno oduševljen ireden-tovec, kateri težko čaka trenotka, ko se Primorska združi s kraljestvom italijanskim.
Ta gospod Ascoli priobčil je sedaj v nekem uglednem italijanskem listu daljši članek o položaju Lahov na Primorskem, članek, kateri kaže, da gospod Ascoli vzlic vsema svojemu fanatizmu vender položaj primoskih Lahov bolje in trezneje presoja, nego ti sami. Ascoli uvideva, da Slovenci in Hrvatje na Primorskem stalno napredujejo, in se boji, da se v nadalnji prihodnosti ustanove* tudi v Trstu tako, da bodo tam upliven in — po Ascoliju — svoj čas celo odločilni faktor.
Ascoli je mnenja, da proti mlademu slovanskemu gibanju na Primorskem ni druge pomoči, kakor da se ustanovi nova pokrajina, v kateri bi bili Slovani tako v manjšini, da bi se ne mogli ganiti in bi se hočeš ali nočeš morali potopiti v italijan-
LISTEK. 2
Madonna della Rocca.
Povest. — Spisal Rikard Voss. (Dalje.) I.
Skoro vrh „monte Scalandrone" leži jedna onih sabinskih skalnih vasij, ki glede na samoto, puščobo in revščino nimajo nikjer para.
Iz ravnine z žitnimi polji in sadnimi vrti, oljčnimi nasadi in vinogradi je do pred kratkim vodila na strmi hrib le slaba steza. Kdor je hotel od albanskega gorovja priti sem v to ubožno gnezdo, je moral prepotovati vso bujno plodovitost široke palestrinske doline, potem navkreber plezati skozi šumo, sestoječo iz kostanjev in oljk mastikov, mirt in Javorov, med katerim se je vsak čas košatila obilica cvetočega slaka in rož. V poletnem času so ta grmičevja polna strupenih kač, sicer pa bivajo v njem le divji golobi in lisice, ali pa se izgubi iz doline kak ježevec sem ali pa iz visokega Apenina kak sestradan volk — ali pa oelo kak preganjan razbojnik.
Tako gozdlčevje bi dalo, ako se iztrebi In preorje, najplodovitejlo njivo, a večinoma pute deviško zenujo pusto.
stvu. V to svrho nasvetuje, naj se od Istre loči Liburnija, v kateri je laški živelj izgubil ves upliv in vsako zaslombo, in zajedno naj se ločijo od nje tudi istrski otoki. Ostanek Istre naj se združi s Trstom, kakor tudi Goriška in Gradiščanska, od katere pa je poprej ločiti Soško dolino. V tej novi kronovini bi imeli Lahi ogromno večino, Slovenci in Hrvati bi se jim ne mogli upirati in bi jim ne mogli postati nevarni, tako da bi ta nova kronovina lahko brez skrbij čakala dneva rešitve.
Ne vemo, če veruje gospod Graziadio Ascoli, da je njegov načrt izvršljiv, gotovo pa je, da je v kavarni Biffi v sloveči galeriji Vittorio Emanuele v Milanu dosti laglje delati take načrte, kakor jih je na Primorskem izvršiti. Podobne načrte so primorski Lahi, kakor rečeno, že večkrat kovali in pretresali, ali vselej so spoznali, da jih ni možno izvršiti. Ako to v prejšnjih, zanje ugodnejših časih ni bilo mogoče, koliko manj je to v današnjih dneh, ko je načelo o hranitvi historično-političnih individualitet prišlo v veljavo.
Načrt gospoda Ascolija ostane na papirju in se ne bode oživotvoril. Proti volji Slovencev in Hrvatov ga ni mogoče izvršiti, Slovenci in Hrvatje pa v to nikdar ne bodo privolili, ker ne prepuste Lahom niti pedi svoje zemlje. Ako bi bilo Lahom samo za ohranitev svoje narodnosti in svojega jezika, bi vseh teh projektov ne bilo treba, ker so primorski Slovenci vsak čas pripravljeni, skleniti ž njimi mir, seveda samo na podlagi ravnopravnosti. Toda Lahom ni za spravo in ni jim za mir v deželi, Lahom je samo na ohranitvi svojega gospodstva nad primorskimi Slovani, njim je samo na tem, da poitalijančijo vse Primorje in je tako preparirajo za združenje z Italijo. Zato pa tudi ni misliti na to, da bi se dosegla na Primorskem sprava in da bi se zagotovil mir. Boj bo trajal, dokler proti volji Lahov ne zmaga načelo ravnopravnosti. Katere naravne konsekvence bode imelo to načelo tekom desetletij, to je vprašanje, ki sedaj ne pride v poštev. Načelo mora zmagati in bode tudi zmagalo, vzlic vsemu odporu in te zmage tudi ne preprečijo taki
Tudi oni široki in krasni grmičevn i gozd pod „monte Scalandrone" je užival do pričetka našega stoletja nemoteno bujnost drevesnega in rastlinskega rastja, k večjem, da se je vsakih 10 do 15 let jeden del posekal in sežgal v oglje. Bil je last občine Rocca, jedne najubožnejših občin v papeževi državi.
Kjer preneha grmičevje, pride gola skala na dan, prične se negostoljubna, peščena puščava.
Kakor mali otoki se dvigajo nad [rumenimi t lami male zelenice z brinjem, rožmarinom in cistom. Sicer uspeva tu le zlato cvetoča žoltenica, krasni lučnik, osat in glavnice.
Ako tu postojimo in se ozremo, prestrašimo se skoro veličine in krasote tega razgleda, saj vidimo vso rimsko zemljo, vse latinsko obrežje, vse sabinsko in vols-čansko gorovje, vidimo zelene vrhe albanskega gorovja in s snegom pokrite vrhe Abruzzov. Tudi Rim in vsi kraji rimske dežele od Frascatija do Veterbe I
Tako veličastvo ohdaje Rocco, to pro-letarijanko med beraškimi vasmi sabin-skega gorovja.
Nič obupnejšega ai ne moremo misliti. Hiše so sezidane brez ometa iz kamenja, njih lačrnele stene se dvigajo Iz zemlje, druga poleg droge.
Strehe so iz skalnih plošč. Vrata in okna so odprtine, baš tolike, da moreš vstopiti skozi prve, glavo pomoliti skozi druge. Otroci, ki se igrajo s peskom in nesnago, zidajo slično, kakor so tu zidali od-raščeni s skalami.
Ulice vodijo sera ter tje; slične žlebom ali skalnim stezam, vse polne nesnage, se spremene ob deževju v blatne potoke, in so tako ozke, da se morata srečujoča izogibati in tako temne, kot bi ne sijalo na nebu niti solnce niti luna. Vodnjakov tu ni, le lijaki. V posebno vročem poletju se primeri, da nastane popolna suša, potem morajo uboge Ročanke iti v dolino ter nositi v težkih bakrenih posodah vodo na glavi domov.
Rocca ima trg, ki se deset let sem imenuje celo „Piazza deir independenza". To je tržišče. Kar se na tem trgu prodaja, je celo danes — ko Rocca procvita — le dvoje: čebulja in kruh, kruh in čebulja.
Skozi brezimno glavno ulico pridemo do stolne cerkve. Ta je ponos Ročanom. Skrbno je sezidana, na pročelju pobeljena in znotraj ometana ter mnogobarveno okinčana. Videti v njej ni dosti, samo jedno, a o tem pozneje.
Ker imajo Ročani stolico, imajo seveda tudi župnika. Pravi ročanski župnik
ne pride nikdar iz svoje stolice, kjer vlada svojim dušam: pravi ročanski župnik pozna pekel bolje nego nebesa, pozna od sveta le Rim in od Rima le Vatikan. Pravi ročanski župnik ne nosi nikdar obleke, ki ne bi bila zakrpana ali raztrgana, pravi ročanski župnik ne dobi svoj živ dan mesa k obedu, pravi ročanski župnik je torej mož, katerega nikakor ni treba zavidati.
Največje veselje in ob jednem jedino krepilo ročanskemu gospodarju je vino, katero zavživa vsak dan pri maši, in katero mu mora ljubljena občina donašati iz vinogradov tam doli v čim največji meri, vsejedno, bodisi belo ali rudeče. Ako dobre duše ročanske vsaki dan pri maši vidijo, kako gre ljubljenemu župniku vino v slast, se tega vesele, ker upajo, da bo njegova molitev krepka in gorka ter koristila njih grešnim dušam A tudi dnevi groze se porajajo v Rocci, kedar se g. kurat v istini razjezi. Gotovo se potem primeri, da v pridigi izpusti ves pekel z vsemi njegovimi hudiči nad prestrašeno občino, pri ka priliki se poštenjakom Ročanom njih prihodnje bivališče prav toplo: spodaj, ogenj zgoraj, ogenj iz ust, očij, ogenj iz ušes, ogenj iz nosnic". (Dalje prih.)
in enega ranjenega!? V bitki na kopnem pa so prt Sant Jagu imeli Španci: 16 oficirjev in 68 mož mrtvih. 37 oficirjev in 339 mož ranjenih, 7 oficirjev in 156 mol izgubljenih. Amerikanci pa: 21 oficirjev in 71 mož mrtvih, 205 oficirjev in 1197 mol ranjenih in 94 mož izgubljenih. V bitki ne suhem so imeli torej Amerikanci večje izgube, a so vzlic temu zmagali.
Dopisi.
Is Bohinja, 21. februvarja.  Na vseh koncih naše domovine se ustanavljajo kon-
sumna društva, a ker čitamo v Vašem listu z dne 18. t. m dopis z Vrhnike, v katerem se slavo poje horjulskemu župniku Petru Bohinjcu in njegovemu oprodi, črevljarju Stanoniku. se oglasimo tudi mi. Nimamo namena, hvaliti modro glavo gospoda Petra Bohinjca, Poznamo ga dobro, in dasi popisuje zapeljivo in „strašno lepo" korist kon-sumnih društev, vemo vender, da ni nič modrejši. kakor sta krojač Svedre ali njega dobri prijatelj črevljar Stanonik. Bohinjci pravijo konsumnemu društvu .kozulj". Naj Vam povemo, da snuje „kozulj" tudi naš veliki, suhi, dolgi in kratkovidni gospod Ant. Oblak v Srednji vasi, horjulski rojak. Ta se je menda tudi nasrkal Svedr-čeve modrosti in to po Petru Bohinjcu. Menda ravno takrat, ko mu je pomagal z našo hranilnico in posojilnico spraviti baje že v jarku tičoči voz horjul-skega „kozuljau zopet na cesto. Toje storil naš gospod Anton toliko laglje, ker ima hranilnici povsem v svojih rokah. Od časa dr-žavnozborske volitve se nahaja posojilnica in hranilnica v farovžu. Prejšnji nje predsednik, Janez Ž van po domače oče Hkovc, je namreč takrat v Radovljici zašel mej neke poredne gospode, ki so mu vzeli listek s klerikalnimi kandidati in mu dali druzega, na katerem so bili zapisani narodni možje. Oče Hkovc je šel na volišče in glasoval »kontra". Dasi tega ni storil namenoma, se je silno zameril. Komaj je prišel domov, ga je gospod Anton takoj degradiral. Vzel mu je iz delavnih rok vodstvo hranilnice in posojilnice ter jih izročil farovškira. za denar posebno ožegnanim rokam. Zdaj se delajo kmetom zopet novi žulji. Gospod Anton je s kmetskim denarjem osnoval konsumno društvo in namerava na cerkvenem travnika zidati prodajalnico, pivnico in veliko skladišče. Nevedni kmetici že pridno vozijo les za to skladišče, od samega veselja, ker se jim že zdaj obeta, da bodo dobivali vino po 24 kr. in liter špirita po 54 kr.!! Kaj pa pravi škofijstvo k temu. da se skladišče napravi na cerkvenem travniku ? Ali je tam dovoljeno, staviti poslopje? Ali mora biti sveta katoliška cerkev tudi ud konsumnega društva in bo dala svet za udnino ? Koliko turšice in moke pa rabijo leseni svetniki v cerkvah ? To preračuni menda gospod Anton. Zdaj si misli: Močno sem se zletal in spe-hal, ko sem svojega rojstva dolge kosti v nočni tmini prenašal po vaseh od hiše do hiše, in ljudem pravil o vsakovrstnih blagrih, katere jim prinese konsumno društvo, in veliko denarja sem zapravil za vožnje v Ljubljano in okoli prijateljev, da sem se poučil, kako se dela s konsumnim društvom — vse misleč, da se bo to z obrestmi vred vrnilo v mojo bisago- če drugače ne pojde. bo pa pomagal sv. Martin, ki je patron naše cerkve in ima sedaj gosko in konja na reji Podjelam. On je bil hraber vojak in se ne bo vstrašil slabe in dolgi poti. Ker ima dosti časa, bo vozil blago za konsumno društvo (po 50 kr. od 100 klg.), denar za voznino pa odpravim jaz. Dalje ima sveti Martin poleg konja tudi gosko. Ta bo v skladišču pobirala ir zobala streseno žito, a ko se zredi in bo dosti debela, pustim jo zaklati in se zopet zredim za kolikor sem shujšal. Gotovo bo tudi svojemu dobremu agitatorju in prijatelju, našemu nadučitelju privoščil, da dobi četrto službo, ker mu Še vedno preostaja prostega časa, dasi že zdaj opravlja službi občinskega in hranilničnega tajnika. Ako bi hoteli o gospodu Antonu vse povedati, kar je vredno, da se pove, bi moral „Narod" prinesti posebno prilogo. Tudi o izvrševanju cerkvenih zadev se da veliko povedati, bojimo se samo, kaj da porečejo gosp. knezoškof. Hm! Naj rečejo, kar hočejo, to dobro vemo, da ga ne bodo iz škofije vrgli tako, kakor ga je prejšnji njegov župnik na Dolenjskem vrgel iz fa-rovža pod kap. Rečeni fajmošter je lansko leto sam pripovedoval v neki tukajšnji go-
stilni, kako lepo in čedno se je pri njem vedel g. Anton, a to si hočemo prihraniti za drugo pot. Govorimo rajši o tem, kako ravna sdaj pri nas v Bohinju. V jeseni leta 1898. omislil si je gospod Anton tridnev-nico Marijine dražbe s pridigami ta spovedjo, da bi zopet ženice malo strašil in zbegal. Gosp. Anton pa je čutil, da ni kos tej nalogi, ali pa mu je rojila finančna spe kulacija po glavi. Povabil je necega gosp. duhovnika iz Ljubljane, da mu je pomagal. Zato so pa morale ženice baje po 1 krono dajati v cerkveno skrinjico, da so mogle k spovedi, in da so se poravnali stroški do-šlemu pomagaču. Dalje? Kmalu potem začel je kar ukazovati ljudem, da morajo dati denar za naročeni luster v cerkvi, in za križ na Kredarici pod Triglavom. Nabral je velikansko svoto za te dve reči od faranov, a žalibog do danes ne vemo, koliko je nabral, in še manj, koliko so stvari veljale. Toliko pa lahko rečemo, da dolžni nismo ostali, ker gosp. Anton zna dobro računi t i svoj trud, ki je za jedno samo mašo fara-nom računil na Kredarici 20 gld. G. Anton pa tudi močno skrbi za misijon, ki se bo menda že na belo nedeljo po Veliki noči začel, in je za istega nabral že spet čez
200 gld. od faranov--!! Dalje pritiska
gospodarje po fari, da morajo njegovim agitatorjem, ki jih je nastavil vsaki vasi, nositi skupaj denar, kojega mora biti najmanj 7—800 gld., in to za dve kapelici, ki jih bo pustil delati na polju, koder gre procesija o sv. Rešnjem telesu, na mesto starih sedanjih. Zato je tudi naložil fantom pri spraševanju davka po 50 kr., pa ga ni dobil, na kar je rekel fantom, bom pa šel proč od Vas! Hitro na to mu odgovori jeden iz mej fantov: Le šitro (tako govorimo Srenjam!) poj te in glejte, da več ne pridete, na štengah Vas bo že drugi boljši srečal. Istotako oznanil je že in pobira davek za katoliško gimnazijo od osebe po 2 kr., raje več, manj ne. Končno naj še povemo, da je od spraševanja spodil vse tiste može, ki se niso vpisali za ude konsumnemu društvu, in jih je moral gosp. župnik Zamik spraševati in jim a povedne listke dati, ako-ravno je g. Anton vse ostale iz cele fare spraševal, samo tistih ne, ki nočejo s kozolca žita krasti — kakor je rekel horjulski Peter Slednjič prosimo gospoda Antona j Ali bo že teh davkov in traparij konec ? In povejte nam, ali je to res, da je v Horjulu, tam kjer ste Vi doma, na nekem razpotju Kristus, ki joka radi tega, ker mu je žal, da je Vas vstvaril za svojega namestnika ?
Iz Središča, 20. februvarja. Kot trg imenuje se Središče že leta 1433., toda ona je gotovo nekaj let starše, ker že 14. febr. 1393. 1. imenuje se »Središče". Od časa svojega postanka ni videlo Središče take slavnosti, kakršna je bila dne 9. februvarja 1. 1., ko je obče spoštovani tržan, g. Ivan Kočevar bil odlikovan s zlatim križcem za zasluge. Dne 8. t. m. prišlo je domače gasilno društvo z godbo in lampijoni pred slavljenčevo stanovanje, kjer je zaigrala godba cesarsko pesem, a potem so zapeli domači pevci pod vodstvom gosp. učitelja Kosija pesmi: »Lipa" in »Domovina", na kar se je slavljenec zahvalil z ganljivimi besedami. Ko je prispelo društvo na »trate", videl se je mej godbo in pokanjem topičev na bližnjem »gradišču* umetni ogenj.
Drugi dan pričakoval je občinski za-stop na železniški postaji g. glavarja in drugo povabljeno gospodo. Gosp. glavarja je pozdravil načelnik gasilnega društva g. I. Klemenčič. Središka podružnica Marije D. sedem žalosti, katera je postavljena leta 1637. ni bila morda nikoli tako natlačena kakor ta dan pri sv. maši, katero je daroval domači g. župnik. Tudi tukaj je sre-diški mešani zbor pel izborno. Po božji službi je okrajni glavar v večnici našteval v lepi slovenščini slavljenčeve zasluge in mu pripel zlati križec za zasluge. Slavljenec se je ganljivo zahvalil g. okr. glavarju ter prosil, naj bi blagovolil odposlati to zahvalo pod vznožje Najvišjega prestola. Potem se obrne k zbrani množici rekši: Vi blagi rojaki imate večji delež na tem odlikovanju nego jaz. Obečam Vam, da bom v bodoče v tisti slogi deloval z vami v blagor občine in domovine. Prosim Vas, da blagemu našemu vladarju cesarju Fran Josipu L za-kličete z menoj trikrat gromoviti „živio". Na to je domača godba zasvirala cesarsko pesem.
Potem so zapisali gospodje svoja imena v spominsko knjigo.
Ob 12. uri je bil v občinski hiti banket, katerega so se udeležili malone vsi povabljenci. Seveda so se pri banketu, kakor je v jednakih priložnostih že starodavna navada, slišale raznovrstne napitnina. Gosp. župan je napil presvitlema cesarju, gospe okr. glava« slavrjeocu. Potem v Jedrnatih besedah okrajni svetnik v Ormožu, g. dr. Praskat tudi aUvljenca, gosp. župan okr. glavarju. Slavljeacu so le napijali mesto g. Veneri iga. ki je bolehal, vrli rodoljub g. dr. Gršak, v imenu okr. odbora; g. dr. Omulec v imenu »Sloge* in .Čitalnice"; za nčiteljstvo g. učitelj Kosi. Pred nego je odšel, ogledal si je g. okr. glavar prostore gasilnega društva v Središču, o katerega napravah se je zelo pohvalno izrazil.
Ko je g. glavar odšel, pričela se je prava pravcata domača veselica. Prva lepa napitnica je veljala prišli gospe slavljenčevt soprogi, katero je napil okrajni šolski nadzornik, g. Rasmer. Potem se jih je slišalo še več, in izmej njih so bile nekatere jako dobro osoljene, da je bilo društvo najboljše volje skoro do jutra Gosp. slavljencu želimo, da bi nosil svoj, sicer ne težki, a težko zasluženi zlati križec dolga srečna leta, ker smo dovolj osvedočeni, da so resnične besede, katere mu je za to slavnost zložil neki prijatelj: »Poštenega moža časti vladar, — Da, njega ljubi sam presvitli car."
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. februvarja.
— Novo konsumno društvo. Pod
nedolžnim naslovom »Kmetijsko društvo1* ustanovili so zdaj tudi v Tomišlju konsumno društvo. Namen društva je sicer: a) da oskrbuje svojim udom po najnižjih cenah gospodarske in gospodinjske potrebščine vsake vrste, zlasti živino, krmo, umetni gnoj, semena stroje, vsakovrstna živila itd.; b) da kmetijske pridelke, zlasti tudi živino, po naročila svojih udov taistim kolikor mogoče ugodno vnovčuje (v denar spravlja); c) da snuje naprave in naredbe v povzdigo kmetijstva svojih udov in v svrho ugodnega razpečanja kmetijskih pridelkov svojih zadružnikov. Ali tak namen imajo tudi različna druga kmetijska društva, toda nobeno ga ne izpolnjuje, vsako je zgolj in jedino konsumno društvo in brez dvoma bo isto tako tudi pri kmetijskem društvu v Tomišlju, katero je osnoval beneticijat Josip Knific.
— Občinski svet ima v torek, dne 28. februvarja t. I, ob petih popoludne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Mestnega magistrata poročilo o napolnitvi ledenice pri mestni klavnici. IV. a) Direktorija mestne elektrarne poročilo o razširjenji elektrarniške centrale, b) Finančnega odseka poročilo o dopisu mestnega magistrata, da se dodatno odobri svojeeasno najetje posojila za nakup Galletove hiše. V. Stavbnega odseka poročilo o pokritji dodatno odobrenega izdatka 1085 gld. 54 kr. za avgmen-tačno skladišče. VI. Šolskega odseka poročilo o raspisa c. kr. deželne vlade v zadevi obrtnih Šol. VII. Regulačnega odseka: 1. o predočbi dedičev Matilde Palusove glede priznane odškodnine za svet, ki jim ga je odstopiti mestni občini v regulačne namene in o dveh, prodajo njihove hiše tisočih se ponudbah; 2. o prošnji Adolfa Perlesa za povišanje priznane mu odkupnine za svet pri hiši St. 5 v Prelimovih ulicah; 3. o prošnji Marije Šusteršičeve, posestnice na Cesti v Mestni log št. 2, za povišanje odkupnine za hišo; 4. v zadevi odkupnine za oni svet v Špitalskih ulicah, katerega sta pridobila Anton Klein in Franja Ravnihar-jeva od mestne občine; 5. o sprejemni izjavi Frana Štruklja glede odkupa njegovega posestva v Dolgih ulicah; 6. o odkupni zadevi Josipa Streharja na Tržaški cesti; 7. o odkupni zadevi Jakoba Kobilce glede hiše Jernej Černetovih dedičev; 8. o odkupni ponudbi Marjete Rhumzuckrove v Trnovskih ulicah hiš. št. 7; 9. o odkupni zadevi male hiralnične hiše na Radeckega cesti št. 7; 10. o prošnji Josipa Šelka na Tržaški cesti za priznanje odškodnine za svet, kar ga ima odstopiti v javne namene. VIII. Občinskega svetnika Frana Pavlina samostalni predlog glede tržnice. IX. Občinskega svetnika Ivana Subica samostalni predlog glede sprejetja takozvanega .potresnega vlaka" v stalni  vozni red
c kr. državnih železnic. X. Personalnega in pravnega odseka poročilo o sklepa disciplinarne komisije v zadevi magistralnega sloga Albina Jebačina. XL Finančnega od seka: 1. o delovanji česanega nadzornika Frana Teraatausa v minolsm leta; 2. o nekega ustaags oamžbenca prošnji sa podporo v pokritje pogrebnih troškov po po. kojni mu soprogi. XII. Stavbnega odseka porodilo o obračana steklarskih dal pri mistastn rastlinjaka pod Trvolijem
— Narodne mlečnost Irsjni šolski svet v Hočeta na Štajerskem je na predlog nekega Andreja Pfeiferja sklenil v seji dne 16. februvarja naj se na ondotni loli v tretjem razredu upelje nemški poučni jezik in tudi v prvih dveh razredih naj se otroci Že z nemščino mučijo.
— Dopolnilne deielnoaborake volitev zs mestno skupino Pazin-Labin in Plomin v Istri namesto umrlega dr. Fr Costantinija je razpisana na dan 15. marca.
— Repertoir slovenskega gledališča Danes gostuje na slovenskem odru v vlogi .Marije Stuart" najodličnejla hrvatska umetnica, gospa markiza Strozzi. Z njenim gostovanjem nastopi za gospo Borštnikovo in gospo pl. Šramovo Se tretja heroina zagrebškega gledališča, ki pa je po svoji umetniški slavi prva Hrvatsko Wol-terico so jo nazivali Čehi, in Slovenci se danes preverijo, da gospa Strozzi ta pre laskavi priimek v polni meri zasluži. — V nedeljo, 26. t. m., se bo pela drugič in zadnjič opera »Fra Diavolo" ob sni žanih cenah. — Hkratu se poslovi s to predstavo od svojih rojakov naš drugi tenorist, g. Fran Rus, ki nastopi a 1. marcem novo svojo službo pri Strosamayerjevi ka tedrali v Djakovu.
— Podiranje poslopij. Vsled ugodnega vremena pričelo se je že deloma podiranje nekaterih odkupljenih, oziroma po škodovanih poslopij; tako hiša Orosl. Dolenca na Žabjaku št 3, Štrukljeva v Kolo dvorski ulici, Arcćtova na Sv. Petra cesti, černetova na Francovem nabrežji, redutno poslopje v Florijanskih ulicah in Tschadovo v Trubarjevih ulicah.
— DrugI glssbeni večer v Novem mostu bode 25. t. m.; natančneji vspored smo že priobčili. — Glasbeni soli so darovali : Krško mesto 10 gld.; gosp. L. Svetec, c. kr. beležnik v Litiji, jedno delnico »Nar. doma" v Novem mestu. Jednske delnice so doslej darovali Še: Šoli »Glasb.Matice": g. dr. Papež, A. Kupljen, Kristina Volčič. »Dol. pevskemu društvu": g. dr. Ferjančič. Flor. Zorko.
— Koliko Ljubljana na Isto potrebuje. Po uradnem izkazu se je leta 1898 daou podrejenega blaga v Ljubljano pri peljalo, kakor sledi: 23.700 litrov ruma araka, rozolje, likerov; 1100 hektolitrov žganjevca; 766 hektolitrov žganja; 17.060 hektolitrov vina; 4085 hektolitrov vinskega mošta; 100 hektolitrov sadnega mošta, 23.100 hektolitrov piva; 4048 volov, bikov, krav in telet nad jedno leto starih; 8436 telet do jednega leta; 3248 ovac, ovnov, kozlov in koštrunov; 3866 jagnjet, kozličev in prašičkov do 6 kg; 826 prašičkov od 5 do 19>/. kg; 7265 prašičev nad 19*/s kg; 980 met atotov svežega, nasoljenega in prekajenega mesa, klobas in salam; 9904 puranov, gosij, rac in kopunov; 86.370 parov kokošij, piščet in golobov; 433 ara in divjih koz; 2612 zajcev; 638 kg nasekane in črne divjačine; 407 fazanov, divjih petelinov in divjih kokošij; 460 gozdnih jerebic, kotornov, divjih gosij, divjih rac, kiju-načev in divjih golobov; 18 lisk, kožic in potapljavk; 12 ducatov drozdov, brinjevk, prepelic in Ikrjancev; 14.700 kg rib in školk iz morja, rek in potokov, potem ribjih iker, sardin in sardelj; 14.000 kg klinov, navadnih morskih rib, polenovk, sla-nikov, rakov, polžev in ostrig; 1750 met. stotov riža; 51.900 met. stoto v moke, pšena, škroba, pekarij, sladkarij malega in prepečenoga kruha; 6300 met. stotov ovsa v zrnji; 31.150 met. stotov otrobov, sena in slame; 689 met. stotov zelenjave; 9310 met. stotov svežega sadja; 800 met stotov suhega in vloženega sadja; 850 met stotov masla, stearinovih in lojevih sveč; 80 met. stotov loja in tolšče; 676 met. stotov svinjake masti, sala in slanine; 590 met. stotov mila; 560 met stotov sira; 1,334513 jajc; 900 met. atotov konopnega, lanenoga in gorličnega olja; 118.490 kg oljkinega, mandelnovega in orehovega olja; 82.968 kubičnih metrov trdih drv, borovega in
brinjevega lesa; 5960 kubičnih metrov P^frkih drv in butaric; 3770 met stotov oglja; 346.750 met stotov   premoga in
^^"^ Učiteljske premem b« se dtsjer-nkeai. Menjala sta službi podučite^ ▼ Bre> ticah g. Karol U ager in podučiteljica v Vedah pri Trbovljah, gospdč. Kleonora. Kremlar. Za stalne podncHefje so imenovani gg.: Mih Germo vlek v Pilštajnu, Iga. Šijanec v Gornjem gradu, Frid Zinaoer v Gornji Sv. KungoU in sa stalni podučiteljiči. gospo. Josipiaa Jo It v Hajdini ter gospe. Josipina Kode rman v Tepini. Gospe. M. Cimperftek v. Št. Pavlu pri Preboldu je stopila v pokoj.
— Is Zagorje ne Pivki se nam pile: Veselica, ki ae je vršila h koncu pred pusta, izpadla je v vsakem ozira dobro. Največje zasluge pridobil si je nadučitelj, g. Horvat, kateri je nase pevce tako izborno izuril. Čast in hvala mu! Upamo, da bode tudi zanaprej tako v prid našemu društvu deloval. Kar je obžalovanja vredno, je le to, da je si. sentpetersko tamburalko društvo nam .contra" na ravno isti dan svojo zabavo priredilo. Vzroka temu mi ne vemo in povoda jim mi k temu gotovo nismo podali. Vzlic temu nabralo se je precej občinstva in le celo nekateri gospodje iz Št. Petra so prišli, akoravno so imeli doma zabavo. Pripetil se je pa neki slučaj, katerega hočem se omeniti: Pri glavni skušnji bil je navzoč tudi neki laiki slikar. Ko je pevski zbor zapel A. Nedvedov: .Nazaj v planinski raj", se kar načuditi ni mogel in izrazil se je, da ni mislil, da slovenski jezik tako mehko in milo v pesmi doni. — Da ne bo zmot omenjamo pri tej priliki, da dopis v „Narodu" s dne 22. t m. ni iz našega Zagorja, marveč iz Zagorja ob Savi.
— Poekulen samomor. V nedeljo zvečer si je neki 18letni dijak v Gorici sprožil revolver v usta. Ranjen je sicer hudo, toda upati je, da okreva. Kroglja ga je ranila v ustih in mu obtičala v tilniku. Vzrek poskušenemu samomoru ni znan.
— Bralno društvo v Mokronogu imelo je dne 19. svečana svoj redni občni zbor. V novi odbor voljeni so sledeči gg.: Franc Penca, predsednikom; Ivan Ulepič, blagajnikom; Ignacij Mahorčič, Mate čeper-nič, Karol Šašelj in Edv. Bobinec za odbornike, ter Ignacij Zirer in Jernej Sbil namestnikoma.
— Z Dunaja se nam piše: Pred nekaj dnevi je prijavil .Slovenski Narod* dopis o tridesetletnici akademičnega društva .Slovenija11. Redek slučaj, katerega doživi primeroma le malo slovenskih društev, posebno v tujini, praznuje .Slovenija" dne 7. sušca ti. v hotelu »Goldenes Kreuz", Mariahilfer-atrasse 99. Tega gotovo veselega trenotka pa ne nameravajo slaviti a hrupnimi veselicami, temveč prirediti samo slavnostni večer v čast starim hišam in bivšim Slo-venijanom ter v korist prepotrebnemu podpornemu društvu za slovenske viaokololce na Dunaju. Z ozirom na zadnji blagi namen bilo bi le teleti, da se vsi tisti, katerim ne be mogoče osebno se večera udeležiti, spominjajo podpornega društva s svojimi prispevki, zlaati pa ne pozabijo v tem za društvo prav kritičnem trenutku vsi nekdanji SJovenijani in drugi visokošolci, kako plemenito pa teško nalogo ima izpolnjevati.
— Nezgode. V tovarni kranjske in-duatrijalne družbe na Savi prišel je — baje po lastni krivdi — delavec Fran Oder z roko pod stroj, ki mu je roko dvakrat zlomil.
— Nekaj sa nate dame. Rodoljubne dame opozarjamo na umetniško izvršena ročna dela naših bratov Slovakov, katera so razstavljena pri g. J. L oz ar ju. Vsak posamezen komad je pravi biser domače slovaške obrti vezenja v neskaljenem slovaškem slogu. Dela so tudi na prodaj.
— Prostovoljns požarna hramba na Vinloi naročila je brizgalno, hvdrofor, 500 m oevi in čelade, pri tvrdki R. A. Smekal za vsoto 2225 gold., in ta vsota se plača v petih letih. Požarna bramba, sedaj broječa 35 mož, odkorakala je dve 19. februvarja t I. popoludne mej pokanjem topičev pol ure daleč iz Vinice, brizgalni naproti. Pridružil se je ognjegascem tudi župan, gosp. Peter Malic s svetovalci, kateri je vsprejel brizgalno in jo obdal s krepkimi besedami in trikratnim »Živio" na presvetlega cesarja v porabo požarni hrambi na Vinici. Načelnik, 8* Franjo Lovšin, prevzel je brizgalno in se ashvalil blagonaklonjenoatl občinskega od-
bora. Od tu korakala je požarna bramba z orodjem zopet mej pokanjem topičev in mej navdušenim pozdravom občinstva to m onstran Kulpe, na glavni trg Vinice ter razpostavila gasilno orodje občinstva na vpogled. Zvečer so se ognjegssci zbrali v gostilni .pri Školniku", kjer jih je občinstvo s mnogimi krepkimi napitnicami navduševalo na težavno delo. Naslednji dan bila je poskulnja orodja katero je kos vsem zahtevam, ter se priporoča tvrdks R A. Smekal, kot solidna tudi drugim ognjegasnim društvom. Pri tej priliki se zahvaljujemo slavni kranjski hranilnici, katera je pokazala blagonaklonjenost s tem da nam je blagovolila poslati 80 gld.. koji veledušni dar porabimo za plačilo pri nabavi gasilnega orodja.
— Hrvatsko sksdemično društvo ,,Zvonimir" ne Duneju priredi v petek dne 3. marca v proslavo petnajstletnega književnega delovanja Ksaverja Šandorja Gjal-skega slavnosten komers. Lokal: ,Žur gol-denen Birne", VII. Mariahllferstrasse 30.
— Zima. Po več nego štirinajstdnevnem uprav pomladanskem vremenu videli amo zopet nekoliko snega Pretekli četrtek jelo je snežiti po severnih krajih države, po Štajerskem, Ogerskem in Koroškem, danes, v petek pa je jelo mesti tudi pri nas, a metenju je bil kmalu konec. Morda nam sv. Matija vender naredi nekoliko toli potrebnega ledu. Gorenjcem se ne manjka letos ni snega ni ledu. Ljubljana mora pa letos led od zunaj kupovati in dovažati.
— Razpissns službe. Na Ženski pripravnici v Ljubljani provizorično mesto glavnega učitelja za zemljepisje in zgodo vino z nemškim učnim jezikom. Prošnje do 10. marca t. 1. pri deželnem šolskem avetu za Kranjsko. — Pri c. kr. civilno-sodnem depositnem uradu mesto uradnika VIII. čin razreda. Prošnje za to ali kako drago uradniško mesto do 5. marca t 1. pri ravnateljstvu. — Pomožni pisar s plačo 1 gld. na dan se vsprejme pri okr. so diŠČu v Senožečah.
* Spomenik pokojni ceaarioi. Razen v Budimpešti in v Genevi postavi se na spomin pokojni cesarici avstrijski spomenik tudi v Montreuxu v Švici, kjer je bivala pokojnica večkrat.
* Najstarejši urednik je Leopold Đlumencron, redaktor dunajskega „Frera-denblatta". Star je 95 let in še zmeraj čil in zdrav.
* Plsčs franoozkega predsednike se
določi prav za prav vsako leto v proračunu. Plača znaša navadno 600000 frankov na leto, za reprezentativne in potne stroške pa se mu nakaže takisto do 600.000 fr.
* Upor kainencsv. V Gbllersdorfu je nastal mej ondotnimi 800 kaznenci pravcati upor, katerega pazniki niso mogli udu-liti, nego so morali poklicati iz Znojma eskadron dragoncev in nato le kompanijo 99. pešpolka. 5 voditeljev upornih kaznen-cev so odvedli v Korneuburg. Mej občin stvora je zavladal radi tega ustanka velik strah.
* Pomlad na Ogerskem. .Pester Llovdu" poročajo, da imajo v okraju Ujhely že pravo pomlad. Cele trope divjin gosij so dospele na Tiso. Bučele začenjajo zapuščati avoja bivališča, in vijolice cveto na prisotnih krajih. Tudi v Ljubljani smo imeli uprav pomladansko krasne dnove, ki so izvabljali v Tivoli trume otrok k raznim .komedijam", ki imajo v drevoredu že prav izborne dohodke.  Danes zjutraj pa je zopet snežilo!
* Otok oopernlo. Zadnjo copernico so obsodili na Ogerskem v 18. stoletju na Segedinskem otoku. Tam so trpinčili in sežigali stare histerične Ženske. Odtlej je bil obširni otok zapuščen in neobdelan. Magistrat Segedina je sedaj odredil, naj se otok obdeluje, in dovolil, da sme kdo hoče sekati ondi drevesa. Ker so sekači neprevidni, se je pripetilo že več nesreč. Drevesa so ubila že pet-drvarjev. Praznoverci pa trdijo, da se sedaj copernice maščujejo.
* Umor in samomor. V Budimpešti je soproga kontrolorja državne železnice, Lukacza, dvakrat ustrelila na svojo že štiri leta bolno mater, potem je pila sama strup in si zapodila dve kroglji v život.
* Igrsleo umoril igrslko. V Dussel-dorfu je zabodel igralec Weiser koriatico gospo Lino Riohter. Ta se je ločila od svo-j ega moža in ae posvetila gledališki stroki. Ko jo je reoeni Igralec •poznal, začel je S njo takoj ljubavno ves, katero pa je Weiser
odšel is Dusseldorfa Zapodili ga so tudi iz Dortmunda, kjer je bil kot igralec nastavljen. Tedaj je prišel zopet v Dusseldorf. Pretočeni petek je videl Weiser svojo nekdanjo Lino z dvema gospodoma, katera sta jo peljala v restavrant. Tudi Weiaer je sel tja in postal, ko jo je videl smehljajočo mej tistima gospodoma, toli ljubosumen, da je šel k nji in ji zabodel nož v srce. Gospa je bila takoj mrtva Morilec ae je na to izročil sam sodišču.
• Nenavadna svatba. Nedavno se je v Rimu poročila gdč. Mussi z lekarničarjem Scuderinijem, kateremu so pred tremi leti odrezali zdravniki obe nogi in desno roko do lakta Pozneje je pa nesrečnik vsled eksplozije v laboratoriju skoro oslepel, tako da ne razloči nikakih barv. Ko je bil le-karničar v bolnici, obiskavala ga je z njegovo materjo in sestrama tudi njiju prijateljica, Adelajda Musaijeva. V dekličinem srcu se je vzbudilo veliko usmiljenje in potem baje tudi ljubezen do nesrečnega človeka, in nihče ji ni mogel ubraniti nje namere, drage volje je darovala svoje mlado življenje bol niku, pri katerem ne bo nikdar v žil a prave zakonske sreče.
* Izboms rekloma. V Kalkuti je bil nedavno neki zločinec na smrt obsojen. Na dan usmrčenja pa je prišel k njemu neki gospod, kateri je imel dovoljenje, da se sme s zločincem deset minut razgovarjati. Ko je gospod ostavil kandidata smrti, so se čule besede : .Torej ostane pri tem, moji nasledniki dobe 1000 gld V" — „Gotovo, kar obljubim, to izpolnim", je odgovoril gospod in se odstranil. Takoj nato so odpeljali zločinca k vešalom. Prosil je, da sme pregovoriti nekaj besed mnogobrojnemu občinstvu. In zavpil je: .Vsi, ki me sedaj poslušate, si dobro zapomnite, da je najboljša Čokolada od in imenoval je neko lon-
donsko tvrdko-
Telefonična in brzojavna poročila.
Rskrutni zakon.
Dunaj 24. februvarja. »Wiener Zeitnng" prijavlja na podlagi §-a 14. izdano nare dbo, s katero se uveljavlja r e -krutni zakon za leto 189 9.
Deželni zbor dolenjesvstrijski.
Dunaj 24. februvarja. Deželni odbor predloži deželnemu zboru načrt volilne reforme. Po tem načrtu naj se ustanovi nova kurija s 6 mandati, ali ti mandati ne bodo novi, nego se od dosedanjih odvzamejo notranjemu mestu Štirje, trgovinski zbornici jeden in okraju Leopoldstadt jeden. Tirolski Italijani.
Dunaj 24. februvarja. »Vaterl." potrjuje, da se Kathrein na podlagi elaborata posl. Salvadorija o avtonomiji Trentina pogaja z Italijani in sicer sedaj glede pogojev za njihov povratek v deželni zbor tirolski.
Jezikovno vprašanje pri sodiščih ns Češkem.
Praga 24. februvarja. Višjesodno pred sedništvo je izdalo na vsa podrejena mu sodišča cirkular, s katerim tolmači jezikovne naredbe. Po tem cirkularju je v nemških okrajih samo nemščina uradni jezik, v čeških pa samo Čelčina Pri aodižčih v jezikovno m elan i h okrajih se morajo relevati vse vloge v tistem jeziku, v katerem ao bile pisane. V dvomljivih slučajih je rabiti jezik veČina Uradniki smejo v personalnih stvareh rabiti kateri jezik hočejo.
Oalilka hranilnica.
L v o v 24. februvarja. Ravnatelj gališke hranilnice Zima in prvi knjigovodja Ven-d r z y k o \v s k i sta bila včeraj po daljšem zasliševanju aretovana in ostaneta v preiskovalnem zaporu.
Demonstracije v Parizu.
Pariz 24. februvarja. Po Faureovem pogrebu je prišlo do večjih demonstracij. Kakih 150 demonstrantov je vpilo proti Loubetu »Panama". Psovali so policijo, katera jih je razgnala. O polnoči so se z balkona nekega uredništva čuli sovražni klici proti duhovščini, kar je prouzročilo zopet pretep. Pri tem pretepu je bilo več oseb ranjenih. Vsega vkupaj je bilo areto-vanih 180 oseb. Dva policijska funkcijonarja sta bila težko ranjena. Mej aretovanci je bil tudi poslanec Millevove, ki ni hotel oditi z mesta pretepa, dasi je to policija zahtevala Millevove je bil že ob I. uri zopet izpuščen.
Pariz 24. februvarja. Ob 1. uri ponoči je kakih 200 demonstrantov napadlo uredništvo lista .Petit R e p u b 1 i q u e". Uredništvo je napadalce pregnalo z brizgalno. Mokri dernonstrantje so na to razbili a kamni vsa okna Policija jih je z orožjem razgnala
P a r i z 24. februvarja. Ko se je vojaštvo pod poveljstvom generala Roge ta vračalo od Faureovega pogreba v vojašnico, prišla sta poslanca Deroulede in Habert z večjo množico demonstrantov. Deroulede je prijel za vajeti ftogetovega konja in generalu zaklical: »Vi spadate k nam! Naprej r Idimo v Klisee". General je odgovoril: »Ne uganjajte taci h burk", in je ukazal vojaštvu iti v vojašnico. Deroulede in Habert sta se pomešala mej vojake in šla skrivaj ž njimi v vojašnico, kjer sta nagovarjala vojaštvo, naj ae spunta. Dupuy je bil ob 1 uri ponoči o tem obveščen in je ukazal, da je Derouleda in Haberta takoj aretirati, kar se je tudi zgodilo
Pariz 24. februvarja. Danes dopo-ludne je bil Deroulede konfrontiran z generalom Rogetom. Ta je povedal, da je Deroulede poskusil potisniti s pomočjo svojih pristašev vojaštvo proti Eliseeju. Rochefort, ki je bil zaslišan, če mu je kaj znano o pripravah za ta poskus, ni hotel ničesar izpovedati.
Iztiran časnikar.
Pariz 24. februvarja Dne 16. t. m. iztirani dopisnik »N. Fr. Pr.", dr. Frischauer, je bil včeraj zjutraj aretovan in s policijo prepeljan čez mejo.
Odloženo potovanje.
B e r o 1 i n 24. februvarja Za letošnjo spomlad določeno potovanje cesarja V i -Ijema v Rim se je iz neznanih nagibov odložilo na nedoločen čas.
Omadeževan.
(Povest iz Nizozemske.) (D«4je.) V.
Krasni, gorki pomladanski dnevi opominjali so, da je čas, toaleto spraviti v red. To vprašanje, ki je druga leta toli premišljevanja dalo, pustilo je Aato letos do cela mlačno in to je bil menda vzrok, da se tudi Rozi ni nič mudilo; v tej zadevi dala se je namreč vedno po starejši sestri in nje finem okusu voditi. Samo Štefanija je imela obleko že izgotovljeno ter je z veseljem pričakovala lepe solnčne dni prekrasnega majnika. A lepotičila se je rada, in zato je tudi končno vedno še kaj manjkalo, pred vsem solnčnik jednake barve z obleko.
Predsednik deželne sodnije, do pičice reden človek v vsakem obziru, tudi za svojo osebo jako varčen in zmeren, je bil vender tudi pripravljen na kake večje stroške, da je izpolnil želje svojih hčera. Posegel je smehljaje v Žep, če je pri jedni ali drugi kaj zmanjkalo, in celo pohvalil, kar so z njegovo pomočjo nakupile.
»Mislim, Roza in Asta sta malo preskromni", rekla je Štefanija prilično očeta Da je gospa doktorica posodila svoj prihranjeni denar gospej baronovki, in da je ta ž njim svojemu možu pomagala tega aeveda ona ni vedeti mogla. A to ji ni odšlo, da nosi Asta lanski svilnati plašč in Roza celo lanski klobuk. Gotovo pa je šlo obema tesno.
»No, kje pa manjka?" menil je stari gospod.
»Kaj tega ne zapazil, papa?", vprašala
je Štefanija z opravičenim začudenjem. .Klobuki in solnčniki in —".
Sodni predsednik je odkimal. Dal je lepo okroglo svotico in odklonil natančnejše dokazovanje.
Danes torej šle so vse tri si potrebnih stvari nakupit Seveda v novi bazar, v katerega so hodile vse dame, in o katerem je bilo v zadnjem času toliko govorjenja.
V resnici, prvi utis je bil velikanski. Saj se je kupovalo že vedno v prvih, sijajno opravljenih prodajalnah, a ta novi bazar prekosil je vse. Bila je to velikanska, daleč razširjena stavba, ki se je samo na jedni strani dotikala druzih hiš. Imela je več nego dvanajst mogočnih oken v jedni vrsti in je bila zidana v nadstropja. Že hoditi okrog te palače je bilo veselje. In kaj se je tam vse lahko kupilo! Lepotine in pristne čipke, umetne cvetlice in perilo za otroke, rokavice in elegantne črevlje, plašče in jopice, ne glede na nebroj krasnega blaga za obleke. Resnično, tako lepih lahkih pomladanskih kril do sedaj se videti ni bilo; oblaki so bili proti njim kakor vreče za kavo. (Dalje prih.) ,
Darila.
Za spodnjsstsjerskl jubllejski zaklad so nadalje vplaCali: g. Jos. PirB, posestnik t Mosirji 6 kron; g. Jos. Peč nik, posestnik na Bizeljskem nabral v veseli družbi 15 kron 40 vinarjev; slavna obCina G r i Z e 20 kron; slavni okrajni zastop celjski 1000 kron, slavna posojilnica v Ormožu liK> kron; pri slavnem k a -toli&kem bralnem društvu pri Sv. Antonu v Slov. Goricah se je nabralo 4 krone; g. Martin Ž m a u c , vodja orožniske straže v Metalki v Bosni 5 kron ; slavna občina Sv. 11 j pod Gradičem pri Velenji 50 kron.
100.00o kron, 25.000 kron in 10.000 kron so plavni dobitki velike jubilejne razstavne loterije. Svoje p. n. čitatelje opozarjamo, da se bodo ti dobitki tudi v gotovini z '20° , odbitkom izplačali in da bode Žrebanje nepreklicno dne 18. marca 1809.
l>clvajnliio
Cascara Sagrada Malaga vino.
V Gorici, 12. oktobra 1894. Onj. goip. ■>!. LtMistek, lastnik deželne lekarne (20—8) v Ljubliani.
Kot najboljše odvajalno In sila raztaplja-loče sredstvo priporočam vsakomur VaSe izvrstno Csaoara ••grada Malaga vino, ker sem se o njega lzrednosti prepričal. Prosim torej se 1 steklenico po postnem povaet)u    Ferd. Moovtn, posestnik.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksskutivns dražba:
ZemljiSče vlož. štev, 2i:J, kat. obč. HruSevje, cenjeno 150 gld., dne 25 februvarja v Senožečah.
ManufaJCttrrsko in Špecerijsko blago, Stac. oprava, konji itd. dne 27. februvarja v Gabrovki pri sv. Križu pri Litiji.
Franceta Verha zemljišče vlož. štev. 75 in 76, kat. obč. Dol. Zemon. cenjeno 2510 gld. 70 kr., dne 3. dec v Ilir. Bistrici.
Posestvo vlož. štev. 54. kat. obč. Jesenice, cenjen" 404 gld. ;i'J kr., dne 6. marca v Kranjski gori.
Hiša štev. 3 v Čevljarskih ulicah, vlož. štev. 27*3. kat. obč. Ljubljana, cenjena 21.480 gld., dne 8. marca v Ljubljani.
Jurija Barleta zemljišča vlož. štev. 27 in 28, kat. obč. Dumžale in št. 175 k. o. Mengeš, cenjena 3401 4010 in 085 gld., dne 10. marca v Kam raku.
Umrli so v Ljubljani:
22. februvarja: Katarina Lukšič, 79 let, dni-narica, Breg št. 4, ostarelost.
V deželni bolnici:
21. februvarja: Marija Skalar, 47 let, dni-narica. jedka. — Frančišek Sporar, 29 let, krojač, jetika.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem IOA-1 m.  Sro.luji tračni tlak 7360 mm.
dne* 24. februvarja 1898.
101 gM. 00 kr.
101 . 10 .
120 . 10 .
101 , 88 .
119 . 05 .
97 . 80 .
918 .
888 . 35 .
iao . 40 .
68 . 86 „
U . 7» ,
» • »V,.
«4 . 95 .
Skupni državni dolg v notah. . Skupni državni dolg v srebra Avstrijska alata renta . . . . Avstrijska kronska renta 4*/t. . Ogerska alata renta 4*/,. . . . Ogerska kronska renta 4° , . . Avstro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemlki drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci.....
C kr. cekini........
26
5   : 67
Bkf Vsa vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERŠEC, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 3 In 6 gld.
eenee
se vsprejme v izdelovalnioi pil na Martinovi cesti stev. 68.
Tudi se odda istotam (350—1)
Cas. kr- avstrijske jft držum žiliznici.
3 ; Stenje 5 j Cas o pa- j bero*
j= i zovanja
metra v mm.
SV
II
Vetrovi
Nebo
i
23. 9. zvečer 737 0      2 4   sr. jug     jasno   ! 8
24. 7. zjutraj 7398   —07 sr.jvzhod, oblačno L, , j 9. popol. j 741-1 j —0*7 sr.svzhodj oblačno J S
Srednja včerajšnja temperatura 2'l9, nor-male: 06".
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1898. lota.
Odhod is LJubljane jnž. kol. Proga oes Trblt. Ob 12. uri 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez SeUthal Aasse, Solnograd; čez Klein-RčiHmu v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čes Sslzthal v Sol nog rad ; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — 0» 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Ljubno; čez Sslsthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cunh, Oenevo, Pariz, čes Kloin-Rsining v Stevr, Line, Budejevice, Plsenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetteo. — Proga w Moro zaeeto ln v Kooov/Je. Me Sani vlaki: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 05 m. popoludne, ob 6. uri 30 m. zvečer. — Prihod ▼ Ljubljano j. k. Proga is Trblse, Ob b. uri 46. m. zjutraj osobni vlak s Dunaja via Amstetten. is Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heb«, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Stevra, Aussssa, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fransensfeste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludns osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca. Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezeru, Lend - Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 67 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fransensfeste, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. sve-6er osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Plena is nove** stoota ln Ko* eevje Metani vlaki: Ob 8. uri 1» m. zjutraj, ob 2. uri 39 m. popoludne in ob 8. uri 36 m. zvečer. — Odhod Is Ljnbljame d. k ▼ Masflk Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob t. uri 6 m. poporodne, ob 4. ari 50 m. — Prihod v LJubljano d. k. Is — Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludns, ob 6. uri 10 m. (1)
Žrebanje asjnuans dne 18. marci 1899.	1. glavni dobitek 100.000 kron£-f 2. glavni dobitek 25.000  „ || 3. glavni dobitek 10.000  „ H
Dunajske srećke a 50 kr. j.c.MayTvTjubijanL	
(360—1)
Zadruga brivcev
naznanja slav. p. n. občinstva, da bodo od 26. dne febr. t. I. vsako nedeljo vse brivnice v ljani ob 2. uri popoludne zaprte.
Učenke za šivanje
vaprejmejo mm na PoljeUiskl
U Sel ti ftta 26. (387—1)
Za bolehne na pljučali, ▼ vratu in goltanen in nadniljiTi ljudi
Kdor se hoče en vselej znebiti pljučnih ta get* taačnih Is toliko trdovratnih bolesaij, poteza aedehe, če je Is tako saetsrela in nsvidesno neosdravUiva, naj pijs A. WetS»sr*. jov onj seper nranllna pljnene Is vratne bol—ni, Na tisoče sanvalase sajemCnje veliko Zdravilno moč omenjenega čaja. Zavoj stane 76 kr. Ksjilke aastonj. Priaten aasse pri A. WeiSsny-Jn ▼ Soreltnn, m. 87. (imb-io)
Posojilnica v Logatci
legrlstrovana zadrv^a z orm.ejen.lrta. poroštvom
vabi častite zadružnike k
rednemu občnemu zboru
v posojilnično poslopje v Dol. Logatci na dan 5. marca 1899 ob 3. uri popoludne.
•r-gl-lk-*-
1)
2. )
3. )
4. )
Dnevni vodi
Poročilo in računski zaključek za leto 1898. Odobrenje računa in razdelitev dobička. Volitev ravnateljstva in nadzorstva za leto 1899. Predlogi in nasveti druStvenikov.
(363)
V Dol. Logatci, dne* 22. februvarja 1899.
Deteljno seme
predenice prosto, izskusena
travina semena
ter najboljla dunajska in erfurtska
vrtna semena
prodajata (21—46) pri „Zlatorogu",
Za kadilce cigaret in iz pipe.
Najboljše in najbolj zdravo kadenje
js bres dvoma ono s
Joralta"-«
PHatno le z otročjo glave kot varatveao zeeMke
Mali zavojček zadostuje, da se 6 do 6 savojčkov tobaka naredi okusnih, prijetno duh teči h in sdravju ugodnih. Jedisi iiMetstdj
Tla. itfrath,
Oradoo drocosijn .ari zesre-Fr. Pettauer, drogerija v ljubljeni. (1675 18)
Majhen zavojček 10 kr., velik 80 kr., 19 malih ali 4 veliki zavoji franko z povsetjem 1 gld. M kr.
V najem se di takoj
vrt z rastlinjakom
v Spodnji Sliki it 66.
Poizve se pri lastniku v gostilni „pr| sdruftenjl" v Spodnji »iiki. mi h
se prodajo
tirjatve dolžnikov na Kranjskem in Primorskem
per Caaas 4000 gld. a. v.
Pojasnila daje upravitelj konkur/.riH mase <36*3-i>
dr. Emil nimohemtaioh
odvetnik na Dunaji, VII., Noubsugasse 45.
ETo. prodeij jo
nova, lahka, na pol pokrita
kočija
in dobro ohranjen
za dame.
bicikelj
Glavna zaloga:
Poizve se pri upravniStvu .Slovenskega Naroda". (368 i
Največje skladišče
raznega semena
in sicer
velikanske pese
potem namaka, Štajersko, inkarnat, turske in travniška detalja, raznih vrat pesnega semena, splošno znano kot najbolja krma za živino; travnega aamana za suhe, mokre, peščene in glinovite travnike; velika izbera aamana sa ealate, kumara, peter-illj, aaleno, sladki grah, fižol in vse druge vrste aamana za selenjad.. — Proseč mnogobrojnoga poseta
Peter Lassnik.
(331—2)
Posojilnica a Loški potok, Drago in Traio
registrovana zadruga a neomejeno aaveao
vabi a tem k
rednemu občnemu zboru
na nedeljo, dni 5. marca 1899, ob 3. uri popoludne v uradni sobi v Travniku s nastopnim dnevnim redom:
1. )  Potrjenje letnega računa za tretje leto 1898.
2. )   Sklep o uporabi čistega dobička.
3. )   Izvolitev nadzorstva in jednega člana načelatva.
4. ) Raznoterosti.
V Travniku, dne* 10. svečana 1899.
Načelstvo.
(Opomba: Ako bi ta zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, začel se bode ob 4. uri drug občni sbor, ki sme brezpogojno sklepati.) (361)
Semena
vseh vrst, zanesljivo kaljiva
priporoča tvrdka
Ivan Perdan
-v LJubljani.
(356—1)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tlak .Narodna Tiskane«.
|SjBSJBe^B^SS^SBBSBBB^BBSBBBBBjj|