PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale t gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 41 (13.574) Trst, sreda, 21. februarja 1990 Zvezno državno predsedstvo je povsem popustilo srbski politiki Do sklepa je prišlo, ker Albanci ne spoštujejo ukrepov o izrednem stanju - Prepoved zbiranja za Srbe ne velja - Dramatično pričevanje odv. Ceferina na zasedanju Socialistične zveze BOGO SAMSA LJUBLJANA — Zvezno državno predsedstvo je včeraj sklenilo uporabiti vojsko na Kosovu, da »zaščiti ustavni red in preventivno prepreči nasilje«. V kratkem uradnem sporočilu je rečeno, da se je varnostni položaj na Kosovu poslabšal, da ne spoštujejo sklepa predsedstva o prepovedi zbiranja in demonstracij ter o delovni obveznosti. Zato zahtevajo od milice, da »energično in učinkovito« posreduje. Od državnih organov socialističnih republik in pokrajin tudi zahtevajo, da sprejmejo ustrezne ukrepe iz svoje pristojnosti, da se ne bi negativne posledice poslabšanega varnostnega stanja na Kosovu prenesle na vso državo. Zvezno državno predsedstvo je torej povsem popustilo srbski politiki in zaostrilo represivne ukrepe, ki jih je že doslej brezobzirno in skrajno brutalno izvajala milica. Torej ne bo nobene preiskave o kršenju človekovih pravic, ubojih, pretepanjih, mučenjih, prav nasprotno - veljal bo oster ukaz, da se represija milice ne samo nadaljuje, temveč celo zaostri. Neprimerno hujši in nevaren pa je ukrep, ki neposredno vpleta JLA in pomeni, da bo v represivne ukrepe zajeta tudi armada. To pa je nova nevarnost zaostrovanja nasilja, še več mrtvih in s tem zaostritve položaja po vsej državi. Torej nobenega razgovora s kosovsko albansko alternativo, prav narobe - sprejema se srbsko stališče, da je vsa alternativa samo druga oblika albanskega nacionalizma in separatizma. Razgovor je možen samo prek muhe na puškini cevi, skozi strojnico, tankovske topove in druga sredstva množičnega ubijanja. Vse to se dogaja istočasno, ko prihajajo z vsega sveta odločna opozorila, da je gospodarska, politična in vsestranska podpora Markovičevi reformi tesno povezana z uvajanjem človekovih pravic, demokracije, pravne države in ustavnih svoboščin za vse, torej ne samo za Srbe in Črnogorce, temveč tudi za Albance. Stopnjevanje nasilja je velika nevarnost za ves jugoslovanski politični sistem, saj pomeni zaostrovanje odnosov skušnjavo, da se po podobnih sredstvih poseže tudi v drugih krajih, kjer so preveč pod vplivom idej o večstrankarskih sistemih in opuščajo pridobitve socialistične demokracije, realnega socializma, predvsem pa zapuščajo »enotno« partijsko organizacijo ZKJ. Na Kosovu je bilo včeraj izredno napeto. Albanski študentje in srednješolci so praktično stavkali v vseh šolah. Povsod so se zbrali, vendar mirno in tiho, incidentov ni bilo. Prava organizirana panika pa je zajela Srbe in Črnogorce, ki so se zbrali v Kosovem polju na množičnem mitingu. Zanje očitno ne velja prepoved zbiranja. Sklenili so, da se bodo samoorganizi- rali, pozvali so otroke, šolarje in ženske, naj ne hodijo na ulice, in organizirali so samozaščito -menda oboroženo. Predsednik Vojvodine Jugoslav Kostič je včeraj sprejel predstavnike več sto prostovoljcev, ki so se odločili z orožjem braniti ogrožene Srbe in Črnogorce na Kosovu. Zahtevali so vojni razpored, vojaške uniforme in orožje, pa dopuste v delovnih kolektivih, kjer so zaposleni. S Kosovom in slovensko-srbskimi odnosi se je včeraj ukvarjala tudi srbska skupščina. Predsednik vlade Stanko Radmilovič je namreč pojasnil, da ni govora o ukinitvi srbske blokade, češ da je razgovor s slovenskim predsednikom Šinigojem temeljil predvsem na srbski zahtevi, da Slovenija preneha podpirati albanske separatiste in iredentiste, in da se je Šinigoj obvezal, da bo spoštoval jugoslovanski program za Kosovo. Tega Šlovenija ni naredila in Radmilovič je citiral vrsto izjav slovenskih politikov, ki niso »v skladu s'srbskimi stališči«. Slovenska politika se torej ni spremenila, trdi Radmilovič, in srbski izvršni svet nima ne pristojnosti niti ni pripravljen pozvati srbske ljudi, naj kupujejo slovenske izdelke. Gospodarska blokada se bo torej nadaljevala. O človekovih prvicah in še zlasti o razmerah na Kosovu je včeraj razpravljal svet za varstvo človekovih pravic pri socialistični zvezi. Na zasedanje so povabili predstavnike vseh slovenskih strank in NADALJEVANJE NA 2. STRANI Že tretjič preloženo zasedanje odbora delničarjev Enimonta MILAN — Včeraj so že tretjič v zadnjih treh tednih odložili zasedanje delničarskega odbora kemijskega koncerna Enimont in sklenili, da se obe strani, državna in privatna, ponovno sestaneta danes zvečer v Rimu. V Milanu so bili včeraj popoldne prisotni le trije predstavniki Enija, predsednik Gabriele Cagliari, podpredsednik Barbaglia in upravni direktor Cifoni. Ti so zaman čakali na predsednika Montedisona Gar-dinija, pooblaščenega upravitelja družbe Peruzzi Finanziaria Garo-fana in člana upravnega sveta Montedisona Samo. Dnevni red že tri tedne ostaja nespremenjen. Delničarji naj bi tako danes zvečer ocenili predvideno poslovanje v letu 1989 ter razpravljali o letošnjem proračunu in izbiri industrijske strategije. Mnogi tudi pričakujejo, da naj bi današnje srečanje vsaj nakazalo možne rešitve za premaganje stagnacije, v katero je ta kemijski koncern zašel. Kot se je izvedelo, naj bi o Enimontu jutri popoldne razpravljal tudi kabinetni svet. O združitvi obeh Nemčij naj se odloča v sklopu ES DUBLIN — Zunanji ministri Evropske skupnosti se ne strinjajo s predlogom, da bi o združitvi Nemčij odločalo le šest držav (ob obeh Nemčijah še ZDA, SZ, Velika Britanija in Francija) in se zavzemajo, da bi se o tem odločalo na podlagi posvetovanj in odločitev, ki bi jih sprejeli v okviru ES, pakta NATO in na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, na kateri sodelujejo vse evropske države, razen Albanije, ter ZDA in Kanada. Taka usmeritev je prevladala na včerajšnjem srečanju zunanjih ministrov dvanajsterice v Dublinu, kjer so poleg nemškega vprašanja in priprav na KVSE, do katere bi moralo priti še letos, med drugim obravnavali še morebitni preklic gospodarskih sankcij proti Južnoafriški republiki. V zvezi z združitvijo Nemčij je zahodnonemški zunanji minister Genscher zagotovil, da Nemčiji ne bosta ničesar sklepali za hrbtom drugih držav, poudaril pa je tudi, da bo ZRN na vsakem ministrskem zasedanju ES in pakta NATO poročala o poteku združitvenega procesa. Genscher je tudi zugotovil, da združitev ne pome-n‘ spreminjanja mej. O nemškem vprašanju bodo v ES podrobneje razPravljali na rednem vrhu dva-nojsterice konec aprila v Dublinu. Precej pozornosti pa nunistri ES včeraj nan Prernembam v Južno Publiki, Kljub temu, d vno ocenili zadnje p ,yerkove vlade, pa so b ministri držav ES (raz soll%emT;nla' % Z . m 1986 in med dr alo blokiranje invest „,°,z orožjem, izmenja mikov, izvoz nafte, jei vonje ter uvoz žele: pj^nejo še naprej l^dlagaU so, da v Jr *°misijo, v kateri bi movniki Irske, Francij Predli na podJa9ri F odlr.* em P° ukinitvi močijo za preklic san Razdor v stranki ponovno odpira vprašanje politične krize De Mita: V soglasnosti KD so razhajanja prevelika, zato se odrekam svoji funkciji RIM — Po več kot poldrugo uro dolgem posegu je De Mita potrdil svoj odstop z. mesta predsednika vsedržavnega sveta Krščanske demokracije. »Strankina levica zapira svoja vrata in se odreka funkcijam, vendar ohranja svojo drugačnost. Nima smisla, da bi še ostal na vodstvu vsedržavnega sveta: izvoljen sem bil soglasno, vendar v trenutku, ko prihaja v soglasnosti do razlikovanj, sem raje na strani drugačnih,« je pikro zaključil bivši predsednik. Za njim sta replicirala še Ferlani in Andreotti, vendar sta se njuna govora zavlekla pozno v noč, saj so vmes nastopili še številni drugi govorniki. Krščanska demokracija se torej poslavlja od tako opevane in »zgledne« enotnosti, saj je skoraj nemogoče, da bi se kdo premislil zadnji trenutek. De Mitova odločitev je bila sicer že v zraku, kljub temu pa je tako v KD kot v ostalih strankah naletela na različna tolmačenja in ocene. Socialist Martelli meni, da bodo spremembe povzročile močno politično destabilizacijo, nekako tako, kot se je zgodilo po lanskem kongresu KD, ki prav gotovo ni pripo- mogel k trdnejšemu političnemu ravnovesju. Socialdemokrat Caria je še oprez-nejši in meni, da bi znali včerajšnji dogodki ogrožati preživetje Andreotti-jeve vlade. Pristavlja pa, da mu ni še jasno, ali se razhajanja nanašajo res samo na notranjo ureditev KD, ali pa imajo kot cilj predčasne volitve. Najbolj goreč poziv k razumnosti je tudi tokrat dal Andreotti, ki je zaman klical k spravi in se ob tem skliceval na vladna zavezništva, ki niso vselej imela pravega posluha za težave v KD. Podtajnik vsedržavnega sveta Cris-tofori je dejal, da je sedaj komedije konec, posledice pa visijo kot Damoklejev meč nad celotno stranko, ki se je z odstopom levice dejansko ošibila, to pa v trenutku, ko bi se morala okrepiti, saj ni izključena nevarnost predčasnih volitev. Ostro je nastopil tudi Do-nat Cattin, ki je menil, da bo KD nadaljevala po svoji poti, s strankino levico ali brez nje, saj je že navajena na padce vlade in predčasne volitve. Negativne posledice pa bo tako ali drugače nosila leva struja, ki predstavlja dobršno tretjino stranke. Forlani in De Mita se prijateljsko razhajata (AP) Dopisnica za predsednika republike Sono anioni pri vi di liberta t \k\Ui n ^ i Viž it * * J s** "S 4 * f *"*.**#.« v. .. ... . -v.. «•■*** * -x -•«« ^ Sig. Presidente,' faccio appdto alla sua autorit& morale e civile affmchč siano finalmente preše, da parte delle istituzioni, tune quel!e iniziative, misure legislative e giudiziarie, necessarie a debellare la vergo-gnosa piaga dei seque$tri di persona. Poseben komite je razdelil na tisoče takih dopisnic, da bi predsednik republike posegel za osvoboditev štirih oseb, ki so poleg male Patrlzie Tacchelle, v rokah ugrabiteljev (Telefoto AP) Karabinjeiji odvedli občinskega svetovalca GORICA — Na sinočnji seji občinskega sveta v Gorici je prišlo do razburljivega incidenta: na zahtevo župana Scarana so med sejo posegli karabinjerji in dobesedno odnesli iz dvorane svetovalca zelene liste Renata Fio-rellija, ker je s svojim obnašanjem onemogočal redno nadaljevanje seje. Fiorelli je s kričanjem ih sit-inom pred županovim pultom odločno protestiral proti odobritvi sporne variante k regulacijskemu načrtu mesta Gorica. Gre za spremembo namembnosti t. i. posestva Rizzatti ob Ul. Alviano, ki je bilo doslej označeno kot zelena površina, z nenavadno hitrim postopkom pa so ga sinoči namenili gradnji turis-tično-gostinskih objektov. Opozicija je ostro ožigosala tako odobritev variante kot uporabo javne sile zoper Fiorel-lija, stranke večinske koalicije pa so s skupno izjavo podprle županovo odločitev. VEČ NA 8. STRANI Vrhovni sovjet proučil zakonski osnutek o možnostih secesije Litovski komunisti zahtevajo pogajanja z Moskvo glede republiške neodvisnosti MOSKVA — Znotraj obširnih sovjetskih meja ni miru. Potem ko se je verska in nacionalistična nestrpnost v južnih republikah vsaj navidezno polegla, se spet dvigujejo Litovci. To pot so bile njihove demonstracije mirne in ni prišlo do incidentov, dejstvo pa je, da splošno nezadovoljstvo močno otežkoča delo vrhovnega sovjeta. Po decembrskem kongresu je litovska komunistična partija objavila resolucijo, v kateri zahteva državno in politično neodvisnost ter mednarodno priznanje nove države. V resoluciji li-tovskikomunisti pozivajo Moskvo, naj čim prej začne s pogajanji, saj želi, da bi do neodvisnosti prišlo na omikan način ter po ustavnih poteh. V soboto bodo v Litvi volili nov parlament, tako KP kot nacionalistično gibanje Sajudis pa sta odločno za secesijo. Vprašanje secesije je bilo včeraj tudi na dnevnem redu zasedanja vrhovnega sovjeta. Agencija Interfax poroča, da je parlament proučil zakonski osnutek, ki vsebuje norme, po katerih bi lahko posamezne republike dosegle neodvisnost na podlagi ljudskega glasovanja. Referendum naj bi sklical vrhovni sovjet ali pa bi ga lahko zahtevala vsaj tretjina zainteresiranega prebivalstva. Do secesije pa bi priSlo le v primeru, da bi se glasovanja udeležile vsaj tri četrtine volilnih upravičencev, ki so že dopolnili 18 let. Podrobnejših podatkov o zakonskem osnutku zaenkrat še niso objavili. Prihodnji teden pa bodo volitve tudi v Rusiji, Bjelorusiji in Ukrajini. Vrhovni sovjet že sedaj skrbijo morebitni shodi in manifestacije, ki se največkrat sprevržejo v protidržavne demonstracije. Moskva je zato pozvala krajevne oblasti, naj ustrezno poskrbijo za red, v ta namen pa je izdala ukrep, ki dovoljuje samo avtorizirane politične shode na vnaprej določenih mestih. Vsaka druga oblika množičnega zbiranja je prepovedana. Na sliki (telefoto AP): v Erevanu je prebivalstvo z množičnimi manifestacijami zahtevalo neodvisnost. Predstavili program Socialistične zveze LJUBLJANA — »Volilci! Ne boste volili poslanca za oni svet, temveč poslanca, ki bo zastopal vaše skrbi in koristi na tem svetu.« S tem citatom nekdanjega socialističnega kandidata Ivana Cankarja se pričenja volilni program Socialistične zveze. Včeraj so ga na tiskovni konferenci obrazložili vidni kandidati: Viktor Žakelj, Ciril Zlobec, Borut Šuklje in Jože Osterman. Program socialistične stranke mora temeljiti na tuzemskih vrednotah, socialni državi in humanistični družbi. Torej na vsem tistem, kar pomeni blaginjo in varnost državljanov. Socialistična zveza je svojo preosnovo začela na terenu, pri interesih in konkretnih nalogah ljudi. To so bile nekatere uvodne misli Boruta Šukljeta, ki je med drugim poudaril nujnost prehoda iz realnega socializma v parlamentarno demokracijo. (B. S.) Mii odbor SKGZ razpravljal o programu TRST — V ponedeljek se je v Trstu sestal novoizvoljeni izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je razpravljal o programu dela za tekočo sezono. Podčrtana je bila potreba po tem, da se odbori SKGZ v najkrajšem času organizirajo na podlagi agilnih in stvarnih programov, pri katerih naj bo upoštevan duh kritične in ustvarjalne razprave z zadnjega občnega zbora, pa tudi nedavnega glavnega odbora SKGZ. Splošno je bilo mnenje, naj bo delo področnih in pokrajinskih odborov v čimvečji meri realen odraz potreb in interesov slovenske narodnostne skupnosti v treh pokrajinah. V tem smislu je bila v razpravi potrjena odločitev, naj SKGZ v kratkem organizira napovedano programsko konferenco. Člani izvršnega odbora so razpravljali tudi o vladnem osnutku zaščitnega zakona, za katerega so v teku izdelave amandmajev, ki jih v okviru zveze izdeluje strokovna delovna skupina. Glede tega vprašanja so se predstavniki SKGZ istega popoldneva udeležili srečanja s senatorjem Spetičem, na katerem so različne komponente naše skupnosti izrazile nujnost aktivnega sodelovanja za izboljšanje Maccanicovega osnutka, ki bo šel po predvidevanjih v kratkem roku v razpravo v senatno ustavno komisijo. Več tisoč rudarjev v Bukarešti glasno manifestiralo v podporo Ionu lliescu BUKAREŠTA — Predsednik začasnega romunskega državnega vodstva Ion lliescu je včeraj zgodaj zjutraj pozval nekaj tisoč rudarjev, da prekinejo manifestacijo in se vrnejo domov. Približno 4 tisoč rudarjev se je namreč zbralo na glavnem bukareškem trgu in glasno izražalo podporo lliescu in njegovemu državnemu vodstvu. Na ta način so rudarji odgovorili na nekajurno nedeljsko okupacijo vladne palače v Bukarešti. lliescu se je rudarjem zahvalil za podporo, istočasno pa je izrazil tudi prepričanje, da voditelji opozicijskih strank nimajo ničesar skupnega z nekaterimi vandalskimi dejanji, do katerih je prišlo v nedeljo med množično protivladno manifestacijo. Voditelj začasnega romunskega vodstva se je tudi zavzel za toleranco in medsebojno spoštovanje kot temeljnima pogojema za demokracijo. Rudarji sprva niso hoteli ubogati Iliescovega poziva, toda po vztrajnem prepričevanju njihovih voditeljev so se le odločili, da skupaj zapustijo trg pred vladno palačo v Bukarešti. Vsi skupaj so se zbrali na bukareški železniški postaji, od koder so jih s posebnimi vlaki odpeljali v rudarska naselja v Dolini Jiu, zahodno od romunske prestolnice. Na sliki AP: več tisoč rudarjev se je v Bukarešti zbralo že v ponedeljek zvečer. Češkoslovaški predsednik Vaclav Havel se je včeraj v Washingtonu pogovarjal s predsednikom ZDA Georgeom Bushem. Danes bo Havel govoril v ameriškem kongresu (AP) Predstavniki EFTA zaupajo Jugoslaviji BEOGRAD — V Beogradu se je včeraj začelo 13. zasedanje mešanega komiteja SFRJ - EFTA. Za predsednika zasedanja so izbrali vodjo jugoslovanske delegacije, zveznega sekretarja za gospodarske odnose s tujino Franca Horvata. Na zasedanju sodelujejo nacionalne delegacije držav članic EFTA, Avstrije, Švice, Norveške, Švedske, Finske in Islandije, ki jih vodi ministrica zunanje trgovine Švedske in predsednica sveta ministrov EFTA Anita Gra-din. Na sestanku sodeluje tudi generalni sekretar EFTA Georg Reisch. Mešani komite so podrobneje seznanili z osnovnimi smermi, tokovi in prvimi rezultati gospodarskih in političnih reform v Jugoslaviji. Ocenili so, da so ti procesi usmerjeni k temeljiti preobrazbi Jugoslavije v sodobno demokratično skupnost, ki temelji na načelih politične demokracije in političnega pluralizma, tržnega gospodarstva in spoštovanja človekovih pravic. Države članice EFTA so izrazile polno podporo omenjenim procesom. Mešani komite je podprl dosedanja skupna prizadevanja Jugoslavije in EFTA za razširitev sodelovanja na področjih skupnih interesov. Podprli so ustanovitev sklada EFTA za Jugoslavijo, ki je izraz podpore držav članic gospodarskim in političnim reformam v Jugoslaviji in izrazili upanje, da bo sklad kmalu začel delovati, (dn) Jugoslavija terja vojno odškodnino BEOGRAD — Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je skupščini Jugoslavije poslal svoje stališče v zvezi z zahtevami po vojni odškodnini od Zvezne republike Nemčije. V sporočilu med drugim piše, da je Jugoslavija dobila le delno odškodnino iz naslova vojne škode iz druge svetovne vojne in da njene pravice ter pravice njenih državljanov na tej podlagi ne morejo zastarati. Zato se Jugoslavija ne bo odrekla nadaljnjim terjatvam. V sporočilu tudi piše, da je Jugoslavija za reparacijo v ožjem smislu na podlagi pariškega sporazuma iz leta 1946 prijavila 36 milijard dolarjev neposredne vojne škode in da je doslej na tej podlagi dobila manj od 0,1 odstotka odškodnine in to v strojih in transportnih sredstvih. Terjatve so ustavili leta 1953 v skladu z mednarodnim sporazumom v Londonu in sicer vse do sklenitve sporazuma o miru. Tega miru z Nemčijo pa še niso sklenili, saj Zvezna republika Nemčija sprejema, da je le delno naslednica tretjega rajha. Takoj ko bo mir sklenjen pa bo Jugoslavija znova uveljavila svoje terjatve. • Zvezno predsedstvo poslalo vojsko na Kosovo Delegacija PR na obisku pri ZKS LJUBLJANA — Delegacija italijanske Radikalne stranke je bila včeraj gost ZKS Stranke demokratične prenove. V delegaciji sta bila poleg Pan-nelle tudi tajnik Sergio Stanzani in predsednica Emma Bonino. Stanzani je poudaril, da so radikalci prvi tuji politični predstavniki, ki jih je Stranka demokratične prenove povabila na soočenje. Pred začetkom uradnih pogovorov je novinarjem pojasnil da so se italijanski radikalci tudi v preteklosti borili zato, da bi Jugoslaviji omogočili vstop v ES predvsem zaradi politične prenove, ki se je začela prav v Sloveniji. Obisk radikalcev je menda povzročil majhno zadrego v ostalih političnih gibanjih, ki se pripravljajo na volitve. Marco Pannella je namreč vpisan v ZSMS in je to dejstvo podčrtal tudi med pogovori z gostitelji. »Na ZSMS me veže dolgoletno prijateljstvo,« je dejal Pannella, »vendar menim, da moramo pokazati zaupanje tudi slovenskim in hrvaškim komunistom, ki so se opredelili zanjo«. NADALJEVANJE S 1. STRANI združenj, ki pa se žal niso odzvali. V uvodnem poročilu je predsednik dr. Ljubo Bavcon ugotovil, da so na Jugu države nacionalistične strasti takomočne, da se ohranja avtoritativni in represivni koncept družbene ureditve. Temu konceptu so tuje pravna država in človekove pravice, zanjo veljajo samo politična gesla, s katerimi naj se ohrani oblast nad svojim in tujim narodom in za kar so uporabljana vsa sredstva represije. Uporaba sredstev pravne države je samo cinično opravičevanje nasilja, enako velja za razglašanje mirnih demonstrantov za teroriste, kar naj bi bilo opravičilo za streljanje v množico. Razprava v evropskem parlamentu bi morala pomeniti opozorilo za vlado in predsedstvo, da se morajo obnašati kot vlada in predsedstvo Jugoslavije, ne pa Srbije. Za vstop v Evropo je treba spremeniti kazenski zakonik SRFJ, treba je ukiniti monstruozne politične procese, kakršen je proces proti Vllasi-ju, in pričeti razgovor z legitimnimi predstavniki albanskega naroda, izbranimi na legitimnih, svobodnih in tajnih volitvah. Na zasedanju republiške konference Socialistične zveze je odvetnik Peter Čeferin dramatično orisal dogodke in med drugim povedal naslednje: »Na tem mestu nisem hotel govoriti o Kosovu, če ne bi včeraj na tretjem dnevniku slišal tudi televizijsko novico, da so zagovorniki predlagali prekinitev procesa, ker se ne počutijo varne.« »Na Kosovu ne gre več samo za represijo, ki se stopnjuje. Ne gre več samo za torturo, ki zavzema oblike, o katerih nisem našel nič podobnega niti v strokovni literaturi. Na Kosovu gre sedaj za to, da odvetniki ne morejo več opravljati svojega dela.« »Proces zoper ljudi, ki že eno leto sedijo v priporu, in to v stavbi zapora, ki je okrogle oblike, da jim tako ni dana nikakršna možnost najti oporno točko, da bi preživeli to, kar doživljajo, pri tem pa so tam za nedoločen čas, torej ta proces je prekinjen za nedoločen čas, ker odvetnike, ne samo da preiskujejo, zaustavljajo in na vse druge mogoče načine šikanirajo, ampak so ubili enemu od zagovornikov Azema Vllasija in tovarišev, celo očeta, in to v domači hiši.« »Ali si lahko predstavljate, da odvetniki ne gredo več v sodno dvorano z obrazložitvijo, ker se bojijo pustiti svoje družine doma?« »Tik pred današnjim odhodom na to konferenco me je ob osmi uri po telefonu poklicala žena enega od odvetnikov iz Prištine. Povedal sem ji, da bom danes tu v Ljubljani sporočil, da je policija ubila očeta enega od odvetnikov. Saj ne ubijajo samo odraslih, je rekla. Povejte v Ljubljani, da so včeraj hudo telesno poškodovali štiriletnega otroka, da je policija v Janjevu prisilila nosečnico, Hrvatico, da se je pri izhodu iz bolnice do golega slekla. Povejte jim v Ljubljani, da so danes v Kosovem polju napovedali državljansko vojno, povejte jim, da bo danes na Kosovu tekla kri.« »Stanje je pošastno, povejte to danes v Ljubljani, obvestite tudi svetovno javnost.« Po zadnjih vesteh s Kosova je bilo povsod izredno napeto, ni pa bil° nobenega »krvavega torka«, kot s° napovedala srbska sredstva množič' nega obveščanja. Po teh vesteh naJ bi včeraj pripravili Albanci množi; čen napad na Srbe. Nič takega se m zgodilo, potekale pa so mirne demonstracije skoraj po vseh krajih m mestih. Vojaška letala so preletavaj^ Prištino. Iz Uroševca poročajo, da l milica spet uporabila strelno orozj in ranila več Albancev. Po včerajšnjem zatrdilu predstavnika Svetovne banke Donalda Rotha »Dolar se naglo bliža zatonu« Prehajanje k bolj pluralističnemu mednarodnemu denarnemu sistemu v devetdesetih letih bo potisnilo ameriški dolar postopoma na obrobje in morda bo tudi konec dosedanje centralnosti zelenega bankovca v svetovnem obračunavanju. To je izjavil včeraj zastopnik Svetovne banke Do-nald Roth. Prva znamenja tega procesa so že vidna - je dodal - saj je bilo že v nekaj zadnjih tednih gibanje obrestnih mer na ameriškem trgu z obveznicami izrazito bolj pod vplivom dogajanj v Zvezni republiki Nemčiji in na Japonskem kakor pa družbeno-gospodarskega trenda v samih Združenih državah Amerike. Guverner FED Alan Green-span je včeraj najavil v Kongresu, da bo dosegla letošnja realna rast ameriškega narodnega dohodka 1,75-2% (prvotna napoved se je glasila +1,5-2%) in rast inflacije 4-4,5% (prvotno +4,5-5%) ter da bo znašala stopnja brezposelnosti v zadnjem štirimesečju 5,5-5,75%. Rotacije dolarja na to niso reagirale, vendar tudi zato ne, ker posvečajo operaterji, kot rečeno, večjo pozornost dogodkom na tujem. To pomeni, da tudi jenu - torej denarni enoti države, ki že ogroža prvo mesto Amerike na lestvici industrijsko najbolj razvitih v svetu in ki jo je George Bush včeraj mimogrede pozval k začetku konkretnega odstranjevanja "strukturnih zaprek" s poti k vzpostavitvi nemotenih dvostranskih odnosov - kot tudi zahodnonemški marki, ki naj bi postala vsenemška in tako tudi spodjedla temelje dolarju. To malce skrbi tudi druge, recimo Francoze, čeprav je minister Pierre Berego-voy dejal včeraj, da se ni bati nemške združitve. Iz Zvezne republike Nemčije ga peljejo v Združene države Amerike Siemensov ”supermagnet 4 T“ Italija je povečala trgovsko menjavo z večino držav na Perestrojka je že vplivala tudi na trgovanje med Italijo in vzhodno Evropo s Sovjetsko zvezo vred. Po podatkih ISTAT za obdobje januar-no-vember 1989 se je ustrezna blagovna izmenjava povečala v primeri s prvimi 11 meseci 1988 za 23% z 10.593 na 13.032 milijard lir. Izvoz izdelkov made in Italy se je vzpel za 25%, torej za 9% več kot celoviti izvoz, kar pa le ni bilo dovolj za odpravo italijanskega primanjkljaja: čeprav je uvoz napredoval počasneje ( + 21,7%) od izvoza, je deficit poskočil še za 15,5% - z 2.287 na 2.642 milijard lir. Izvoz iz Italije v SZ, V. Nemčijo, Poljsko, Češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo je dosegel v 11 mesecih lani 5.195 milijard lir proti 4.153 v enakem času 1988, uvoz v Italijo pa 7.837 milijard proti 6.440. Kljub občutnemu porastu izvoza pa je bil odstotni delež italijanskih pošiljk na vzhodna tržišča še zmerom evropskem vzhodu omejen: 2,9% proti 2,8% leta 1988. Pač pa se je vzhodnoevropski delež dvignil na 4% celovitega italijanskega uvoza. V skupni izmenjavi Italija-Vzh. Evropa odpade 60% oz. 7.581 mrd lir na SZ: italijanski izvoz se je povečal za 26,3% z 2.425 na 3.065 mrd, uvoz v Italijo pa za 25,3% s 3.605 na 4.517 mrd, tako da se je italijanska pasiva še zvečala za skoraj 300 mrd - s 1.180 na 1.452. Deficit ima Italija tudi z Romunijo (izvoz tjakaj je narasel z 78 na 104 mrde, uvoz iz Romunije pa za 13,9% na 1.127 mrd), s Poljsko, z Madžarsko (kamor odpotuje ta teden delegacija Confindustrie pod vodstvom Sergia Pininfarine) in s Češkoslovaško (edino vzhodnoevropsko državo, ki je lani uvozila iz Italije za 2% manj blaga). Italija ima suficit samo v trgovini z Bolgarijo in V. Nemčijo - ki je uvozila lani kar za 36,3% več iz Italije - ta pa znaša 129 oziroma 161 milijard lir. Družba Siemens (ZRN) je izdelala hiperprevodni magnet z izredno poljsko jakostjo štirih tesel (po Nikoli Tesli), ki je 80.000-krat večja od jakosti zemeljskega magnetnega polja. Izjemni magnet, težak enajst ton, katerega mehanski del je podjetje Siemens Interatom v Bergisch Gladbac-hu naložilo na specialno, petindvajset ton težko vozilo - glej gornji posnetek - je namenjen tomografskemu aparatu univerze v Minnesoti, ki ga bo uporabljala pri medicinski aplikaciji spektroskopije, torej za vizualizacijo metaboličnih procesov v človeškem telesu, za katero so potrebna izredna ter izenačena magnetska polja. Supermagnet 4 T bo predstavljal jedro novega raziskovalnega središča, ki ga bodo uresničili v Fremontu (Kalifornija). V šestnajstih dneh ga bodo prepeljali čez "lužo", nato pa po kopnem iz New Yorka na 5.000 km oddaljeno pacifiško obalo. Prevoz bo sila težak, ker je magnet močno občutljiv za sleherni sunek. Le kaj se dogaja v tej božji Italiji? Te dni nam je državna televizija pokazala trumo oseb, ki so pred rimskim poštnim uradom čakale, da jim izplačajo penzijo. Nekaj odgovorov televizijcem: »Čakal sem od štirih zjutraj«, »Kaj bom z denarjem? Jedel bom«, »Dobila sem 900.000 lir in drobiž, toda za dva meseca, a 300.000 jih pobere stanovanjska najemnina«. Povsod seveda ni tako, pač pa letijo od vsepovsod pritožbe, ker znaša najnižja pokojnina 400.000 lir, ker te lahko porine kaos v bolnišnicah naravnost v krsto, ker je tudi siceršnja zdravstvena in socialna oskrba slaba in tako naprej. Ko je v drugi polovici sedemdesetih let zapihal vetrič narodne solidarnosti, se je zdelo, da bo postala država malce bolj socialna: sprejeti so bili zakoni o ustanovitvi vsedržavne zdravstvene službe, o zaposlovanju mladih, o pravičnih stanarinah, o preor-ganiziranju javnih ustanov pa še kaj. Vendar so te reformistične pobude splavale po vodi, ker je tako imenovana socialna politika spet zaplavala v močvirje (političnih) fevdov; deloma se je rešil edino zdravstveni sistem (in kajpak socialna pokojnina). Poslej je vsako finančno pobudo vlade na področju sociale pogojevalo iskanje kompromisov, kako zadovoljiti malo enega in malo drugega (volilca). Takšno ravnanje, ki vnaša med ljudi nezadovoljstvo in nemir, odraža ustrojne slabosti vodilnega političnega razreda in popolno nemoč njegovih zdravih sil (te vendarle so!) pred ofenzivo nosilcev prave oblasti - velekapitala. Drugače bi rekli: Socialni izdatki niso tako majhni, so pa napak izkoriščeni. Čemu se ne bi zgledovali po skandinavskem modelu? In če je denarja res premalo za socialo, zakaj toliko slepomišenja okrog problema davčnih utaj! En, državljan na vsakih osem ne plačuje davkov oziroma jih v neznatni meri, in vendar bi z utajenimi sredstvi zlahka odpravili državni primanjkljaj - 20.000 milijard lir. Kakšna je ta država, ki uvaja vedno nove davščine, namesto da bi pravičneje porazdeljevala obstoječe; država, ki več ne ve, kakšna naj bo njena vloga v odnosih med javnim in zasebnim; država, kjer se ploska, kadar drugje zahtevajo ločitev med državnim in gospodarskim aparatom, a v kateri politika prečesto pogojuje družbeno-gospodarske izbire; država, ki se ponaša z demokratičnim pluralizmom, drsi pa v oligarhijo; država, ki tako rada brani človeške pravice na tujem... Naj bomo pesimisti? Giampaolo Pansa, ki je moral zapustiti Mondadorijevo Panoramo, ker Berlusconi trdi, da je mogoč edinole idejni pluralizem, ne pa tudi informativni pluralizem (!), je v poslovilnem Bestiariu zapisal, da je Italija na srečo bolj zapletena, kot pa mislijo nekateri, zato kar korajžno naprej! DRAGO GAŠPERLIN NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE P MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM I’ 16.2. 20.2. URADNE KOTACIJE Generali 38900 Lloyd 16400 Lloyd risp 11250 Ras 24750 24500 Ras risp 12300 12220 Sai 17850 17500 Sal risp 7920 7600 Montedison 1919 1872 Montedison risp 1240 1197 Rirelli 2700 2660 Rirelli risp 2750 2745 Rirelli risp. nc 2140 2130 Snia 2660 2585 Snia risp 2715 2680 snla risp. nc 1700 1690 Rinascente 7375 7350 Rinascente priv 3900 3900 Rinascente risp 4160 4140 Premuda 3040 3020 Premuda risp 1911 1925 Sip 1485 1450 ?lp risp 1365 1385 Bastogi 350 340 Comau 4375 4250 16.2. 20.2. Fidis 7195 7200 Gerolimich 117 115 Gerolimich risp 89 90 SME 3780 3780 Štet 5050 4970 Štet W 10 — Štet W 9 Štet risp 4200 4170 Tripcovich 11850 11780 Tripcovich risp. nc 4250 4290 Att. Immobiliari 5250 5200 FIAT . 10205 10070 FIAT priv 7090 6970 FIAT risp 7200 7100 Gilardini 4715 4650 Gilardini risp 3790 3820 Dalmine 418 410 Marzotto 8060 8060 Marzotto risp 8200 8180 Marzotto risp. nc 5859 5895 NEURADNO TRŽIŠČE 1. C. C. U 790 800 SO. PRO. ZOO 900 900 Carnica Ass 10000 10000 ____________________________20.2. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,30 — BTP maj 1990 10,5% ...... 99,75 —0,05 BTP januar 1990 12,5% ... — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,90 — CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,75 — CCT ECU 1984/92 10,5% . . 101,75 —0,05 CCT ECU 1985/93 9% _________ 97,10 +0,31 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,95 +0,30 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,30 —0,21 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,80 — CCT april 1992 10%............. 95,45 — CCT julij 1992 IND.......... — — CCT januar 1991 IND......... 100,30 +0,25 CCT julij 1993 IND.......... 96,50 — ______________________________20.2. spr. % CCT december 1990 IND . . 100,20 +0,05 CCT februar 1991 IND______ 100,25 —0,05 CCT februar 1997 IND______ 93,45 — CCT junij 1993 CV IND . . . . 96,55 — CCT marec 1991 IND........ 100,25 —0,25 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,85 — CCT sept. 1993 CV IND .. . 96,00 +0,05 CCT avgust 1992 IND....... 98,95 —0,05 CCT avgust 1993 IND....... 100,20 —0,05 CCT avgust 1990 IND....... 100,55 — CCT avgust 1991 IND....... 100,55 —0,05 CCT avgust 1995 IND....... 94,45 — CCT avgust 1996 IND....... 94,10 — CCT april 1991 IND ......... 100,50 — CCT april 1995 IND .......... 94,00 — CCT april 1996 IND .......... 94,35 — CCT december 1990 IND . . 101,00 — CCT december 1991 IND . . 100,15 — CCT december 1995 IND . . 95,70 —0,05 CCT december 1996 IND . . 93,95 +0,11 -=- r1--" 7-S2 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE ^lska industrija 6'ivar P jdania i!!........... >.ri(1ania risp........ ^ Snago _______20.2. spr. % - KMETIJSTVO ___ 11500 —0,43 8800 —1,12 5160 —0,06 8350 — ^Varovalstvo - BANČNIŠTVO Ah--------------------——----------- 4. eanza Ass.................. 43950 . 6.anza Ass. risp. por. . . . 40000 A”Sltalia..................... 12350 U,So''ia ...................... 1760 G“Ilrla Ass. ord.............. 14400 Itar 6rali Ass................ 38890 A“"a Ass. 1000 ............... 12500 U 'lle ...................... 111500 , nondiaria spa............... 54980 UovHe.Vidente ................ 19600 8ab 20. uri v repenski telovadnici. Prosim0 polno udeležbo in točnost. SK BRDINA priredi 4. marca, ob priliki 24. zimski*1 športnih iger v Ravasclettu, izlet ter vabi vse svoje člane, da se udeležil0 tekmovanja, ki bo za vse kategorije-Vpisovanje ob ponedeljkih in sredah od 19. do 21. ure na sedežu, Proseška 131. ZSŠD! obvešča, da bo jutri, 22. t. m., ob 20.3 v Prosvetnem domu na Opčinah sei košarkarske komisije. Moška derbija v 1. diviziji Slogi Sagor in Soči Sobema Na Tržaškem 1. MOŠKA DIVIZIJA SLOGA SAGOR - BOR 3:2 (15:6, 8:15, 12:15, 15:8, 15:12) SLOGA SAGOR: Bevilacqua, Jer-cog, Kerpan, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Zgubin. BOR: G. in D. Gasparro, Neubauer, Betocchi, Strajn, lesu, Pavlica, Gombač, Zaina, Martinolich, Chert. Slogaši so sicer ne brez težav osvojili svojo četrto zaporedno zmago. Povsem jasno pa je tudi, da bodo v prvenstvu odigrali vidno vlogo. Sobotna tekma je bilo srečanje med ekipama s ovsem drugačno karakteristiko. Igra orovcev je slonila v glavnem na izkušenosti starejših igralcev, ki seveda igrajo zelo rutinirano. Točno vedo, kje morajo biti postavljeni in izkoristijo vsako napako nasprotnikov. Slogo Sagor pa sestavljajo mlajši igralci, brez tekmovlanih izkušenj iz višjih lig, ki pa iz tekme v tekme napredujejo in igrajo z večjo samozavestjo. Ob tem naj še omenimo, da David Jercog zaradi poškodovanega gležnja ekipi ni mogel dati svojega običajnega doprinosa. Tekma na Opčinah je bila zelo napeta, borovci pa so, potem ko so po hitrem postopku izgubili prvi niz povedli v setih z 2:1 in bili tako na pragu zmage. V četrtem so slogaši reagirali, stanje v setih izenačili in po izredno ogorčenem tie breaku, v katerem so dalj časa vodili gostje, osvojili novi točki. (Inka) OSTALI IZIDI 5. KOLA: Prevenire -Club Altura 3:0, Le Volpi - DLF 3:2, Volley Club - La Marmotta odložena. SanfAndrea ni igral. LESTVICA: Sloga Sagor 8, Prevenire 6, Club Altura, SanfAndrea, Bor in Le Volpi 4, DLF 2, Volley Club 0. (Prevenire, Bor in DLF imajo tekmo več La Marmotta ima tekmo manj) 1. ŽENSKA DIVIZIJA BREG - VIRTUS 2:3 (14:16, 16:14, 10:15, 15:11, 15:17) BREG: Kocjančič, Slavec, Zeriali, Seganti, Kralj, Bandi, Kosmač, Ota. Po zelo izenačenem dveurnem boju so morale Brežanke zapustiti domače igrišče poražene. Na to tekmo se bodo naše igralke spominjale z grenkobo, saj se fe izid odločil v zadnjih trenutkih naravnost dramatičnega petega niza. V zadnjem setu so Brežanke namreč vodile z do 14:10 prednosti, ko so se igralke Virtusa nevarno približale Ha 14:15. Zaradi naivne napake so domačinke žogo zgubile in prepustile točko nasprotniku. Sledil je servis nasprotnic in po zelo enakovredni igri so Brežanke naredile usodno napako. Pripisati moramo, da so vso tekmo Brežanke pokazale lepo igro in so dobro reagirale po napakah. Sojenje je bilo v določenih okoliščinah preveč fiskalno. (Ota) ALTURA - SLOGA SAGOR 3:2 (12:15, 15:8, 10:15, 15:4, 17:15) SLOGA SAGOR: Bizjak, Brišnik, Ferluga, Fonda, Kalc, Kosmina, Mahnič, Spacal, Tensi. Mlade slogašice res nimajo sreče, saj je bil to že letošnji njihov tretji Poraz s 3:2, za nameček pa se je tokrat zadnji set končal z minimalno razliko v korist domačink. Takoj pa moramo Poudariti, da je Sloga Sagor nastopila kar brez treh igralk, kar se je seveda Poznalo. Slogašice so bile Alturi enakovredne, v končnici pa so bile domačinke prisebnejše in so tako osvojile dragocene točki. Priložnost, da osvoji Prvi par točk, pa se Slogi Sagor obeta Ze v soboto, ko bo gostila Rozzol, ki je Prav tako na dnu začasne lestvice. (Inka) bor friulekport - oma 1:3 (16:14, 4:15, 10:15, 3:15) Druga Borova ekipa je nastopila brez standardne podajačiče Brazzani- jeve, kar se je poznalo predvsem v gotovosti celotnega kolektiva. Po drugi strani pa je OMA res opravičila svoj status favorita letošnjega prvenstva. Gostinje so bile namreč zelo učinkovite tako na servisih kot na mreži, toda domačinke jim po borbenosti nikakor niso zaostajale, kar jasno dokazuje izredna izenačenost prvega niza. Po dobljenem prvem setu so se »plave« nekoliko sprostile, tako da jim je nasprotnik zadal v durgem setu kar deset točk zaostanka in jim v celotnem nizu prepustil le štiri točke. Domačinke so na to pozitivno reagirale, a OMA je bila že zelo razigrana, tako da je bilo za »plave« doseči v trejem nizu 10 točk že veliko zadoščenje. V zadnjem setu je zopet nastopila prevlada gostinj. (Igor) LESTVICA: OMA 10, Virtus 8, CUS in Killjoy 6, Bor Friulexport in Club Altura 4, Sloga Sagor, Rozzol in Breg 0. (Breg, CUS, Bor Friulexport, Sloga Sagor, Killjoy, Rozzol in CUS imajo tekmo manj) 2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A KONTOVEL - LE VOLPI 3:0 (15:3, 15:1, 15:5) KONTOVEL: Pertot, Briščik, Černe, Kralj, Colja, Bogateč. Kontovelke so tokrat nastopile proti vidno šibkejšim igralkam ekipe Le Volpi. Domačinke so pokazale sproščeno in umirjeno igro. Z učinkovitimi servisi so preprečile šibek sprejem nasprotnic in pokazale tudi nekaj lepih akcij na mreži. Nasprotnicam je predvsem odpovedal servis, brez katerega si niso mogle privoliti točk. (Tanja Černe) OSTALA IZIDA 3. KOLA: SanfAndrea - Club Altura 3:1, OMA - Pellica-na neodigrana. La Marmotta ni igrala. LESTVICA: Kontovel. 6, La Marmotta in SanfAndrea 4, Club Altura 2, Pellicana, OMA in Le Volpi 0. (le Volpi ima dve tekmi manj, La Marmotta, Club Altura in OMA imajo tekmo manj) SKUPINA B JULIA - BOR FRIULEKPORT 3:1 (15:5, 9:15, 15:2, 15:6) BOR FRIULEKPORT: M. in P. Krapež, Flego, Giugovaz, Fischer, Tence, Vidali, Perosa, Bezenšek, Faimann. ■ Proti starejšemu in fizično močnejšemu nasprotniku so mlade borovke zaigrale .zelo borbeno in koncentrirano. V drugem nizu, ki so ga celo osvojile, so plave pokazale precej dopadljivo igro in tudi nekaj atraktivnih potez. Skoda le, da so jim v nadaljevanju nekoliko pošle moči in tako pustile nasprotnicam precej lahko delo. Vsekakor pa bi morala biti prikazana igra v drugem nizu v spodbudo pri nadaljnjih nastopih v tem prvenstvu. (Igor) SOKOL INDULES - PREVENIRE 0:3 (8:15, 11:15, 0:15) SOKOL INDULES: Matejka Gruden, Devetak, Caharija, Ferlan, Gole-mac, Legiša, Ban, Živec, Tanja Gruden. Sokol Indules je v 3. kolu zabeležil drugi poraz. Nabrežinke so se enakovredno borile le v drugem nizu, ko so vodile z 11:10, nato pa so starejše in bolj izkušene Tržačanke strnile vrste in niz osvojile. V tretjem ni bilo igre, kajti nasprotnice so z dobrimi servisi zmedle mlade gostiteljice. Sokolovke so nastopile okrnjene, brez obeh poda-jačic, kar pa ne more biti opravičilo za tak poraz. Obe igralki, ki sta ju zamenjali, sta namreč dobro opravili svojo nalogo. (VIP) OSTALI IZID 3. KOLA: DLF - CUS 3:1. Le Volpi B ni igral. LESTVICA: CUS, Prevenire, DLF in Julia 4, Le Volpi 2, Sokol in Bor Friu-lexport 0. (Sokol, Bor Friulexport in Le Volpi B imajo tekmo manj) UNDER16 ŽENSKE SKUPINA A BREG - SLOGA SAGOR 0:3 (5:15, 2:15, 7:15) Slogašice so bile za Brežanke premočne in so povrhu še postregle z res lepim nastopom, v katerem so do potankosti izvajale trenerjeva navodila. Nasprotno pa je bilo od Brežank pričakovati več. OSTALA IZIDA 11. KOLA: CUS - Prima Scuola 3:2, Virtus - Zaule Rabu-iese odložena. LESTVICA: Sloga Sagor 20, CUS 14, Virtus 8, Zaule Rabuiese, Prima Scuola in Ricreatori 6, Breg 2. SKUPINA B KONČNA LESTVICA: Bor Friulex-port in Ricreatori 16, OMA 14, Kontovel 8, L'Arcobalneo 4, Club Altura 2. UNDER 14 ŽENSKE SKUPINA A CLUB ALTURA - BOR FRIULEKPORT A0:2 (3:15, 5:15) BOR FRIULEKPORT A: Ažman, Čok, Gregori, Legovič, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič, Krapež. Borova A ekipa pionirk je bliskovito opravila s svojo neposredno zasledo-valko, saj je Alturi, ki zaseda začasno 2. mesto, prepustila le 8 točk. Velja pa omeniti, da so gostiteljice nastopile zelo okrnjeno, saj se je na igrišču predstavilo le minimalno število igralk, sicer bi bila morda tekma privlačnejša tudi za navijače. (Igor) SLOGA SKLAD MITJA ČUK -KONTOVEL 2:1 SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Carli, Ciocchi, Corfucci, Čuk, Dapretto, Milič, Perini, Radetti, Stojkovič, Stopar, Toros, Živec. KONTOVEL: Limbek, Husu, Mamo-lo, Bogateč, Colja, Milič. Slovenski derbi med našimi najmlajšimi se je sicer končal s pričakovano zmago Sloge Sklad Mitja Čuk, vendar so jim Kontovelke nudile res oster odpor. Potem ko je Sloga Sklad Mitja Čuk osvojila prvi niz in bila verjetno že prepričana v gladko zmago, so Kontovelke zelo odločno reagirale in z izredno požrtvovalno igro povsem zasluženo stanje v setih izenačile. V odločilnem setu so slogašice zopet zaigrale bolj zbrano in uveljavile svojo premoč. (Inka) OSTALI IZIDI 7. IN 8. KOLA: Bor Friulexport A 14, Sloga Sklad Mitja Čuk 10, Club Altura 8, Ricreatori in OMA B 4, Kontovel 2, L’Arcobaleno 0. (Ricreatori ima dve tekmi manj, Kontovel, OMA, L Arcobaleno in Club Altura imajo tekmo manj) SKUPINA B DLF - BOR FRIULEKPORT B 0:2 (15:17, 12:15) BOR FRIULEKPORT B: Debeljuh, Fischer, Tršar, Orlič, Oleni, Vidali, Faimann. Za ta nastop plavih velja omeniti, da je prvi niz trajal celih 30 minut, kolikor po navadi traja v teh prvenstvih skoraj celotna tekma. Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno in napeto, saj sta se obe ekipi izkazali na področju borbenosti in športne navdušenosti. Zmaga v prvem nizu je »plavim« zagotovila še tisti kanček elana, ki nasprotnicam ni dovolil, da bi izenačile, tako da so borovke s tega gostovanja odnesle gladko zmago. (Igor) CUS - SOKOL 2:0 (15:12, 15:4) SOKOL: Golemac, Legiša, Antonič, Peric, Šemec, Kuk, Radetič. Nabrežinke so začele odlično, servis in obramba sta dobro delovala in rezultat tega so bile lepo izpeljani napadi. Pri vodstvu 12:8 pa so se sokolovke zmedle, nasprotnicam niso več vsiljevale svojega tempa igre in jim tako prepustile niz. V drugem nizu je Sokol igral slabše, kot v prvem nizu in bil tako lahek plen Tržačank. V opravičilo naj povemo, da so nastopile brez najboljše podajačiče Švarove, ki bi lahko v trenutkih zmede s svojimi močnimi servisi spremenila končni izid. (VIP) OSTALI IZID 5. KOLA: OMA A - Melara 2:0. LESTVICA: OMA A 10, CUS 8, Bor Friulexport B 4, Melara 4, DLF in Sokol 2. Na Goriškem 1. MOŠKA DIVAMA SOČA SOBEMA - OLVMPIA 3:0 (15:10, 15:9, 15:6) SOČA: Š„ M. in I. Cotič, Battisti, Pellegrin, Čavdek, Tomšič, Pahor. OLVMPIA: Kuštrin, Kosič, Lutman, Jarc, P. in I. Spazzapan, Breganti, Vogrič, Sirk, Komjanc, Bello. Sočani so lahkotno premagali goriš-ko ekipo v tem slovenskem derbiju 1. moške divizije. V treh setih dobre igre so Jelavičevi varovanci pokazali očitno premoč. V prvem nizu so sovodenj-ski odbojkaši vstopili na igrišče z nekakšno tremo, tako da so olympijci dosegli kar 10 točk, ki so bile sad nerodnih napak domačinov. Tretji set je bil le gola formalnost, saj so gostje popolnoma popustili. Igralci Soče so dokazali, da so bili boljše atletsko, tehnično in taktično pripravljeni. Naj še dodamo, da so si tekmo ogledali številni navijači obeh ekip, ki so z velikim zanimanjem sledili dogodkom na igrišču. (C. Pellegrin) 1. ŽENSKA DIVIZIJA ŠALE Dl SICILIA - SOČA CASSA Dl RISPARMIO 2:3 (10:15, 15:8, 5:15, 15:13, 12:15) SOČA: E., S., A. in M. Černič, S. in K. Princi, Florenin, Tuniz, Devetak. Po poldrugo uro dolgem srečanju so sočanke, kljub tie breaku, ki jim po navadi ne prinaša sreče, zapustile igrišče kot zmagovalke. Tekmo bi bile morale zaključiti kar s čistim 3:0. Nezbranost v ključnih trenutkih je bila vzrok za skorajšnji poraz. V zaključni fazi petega seta so se naše igralke le nekoliko pomerile in zaigrale preu-darneje. Tokrat je servis uspešno deloval, poleg tega so dale res vse od sebe in s požrtvovalno igro tudi zmagale. Srečanje ni bilo na visoki tehnični ravni, če izuzamemo nekaj dobrih akcij. Sočanke so mlade in neizkušene, . njihova igra pa je nestalna, kar privede do tega, da izgubljajo po nepotrebnem sete in tudi tekme. (E. Č.) AGOREST - SVAG DIZORZ CAPRIVA 3:0 (15:9, 15:11, 15:13) FINCANTIERI - AGOREST 3:1 (16:14, 15:9, 11:15, 15:8) AGOREST: Braini, Krašček, Fabi, Pavlin, Tabaj, Černe, Paušič, Gaeta. V zadnjem tednu so naše odbojkarice odigrale dve tekmi. Prvo srečanje so na domačih tleh osvojile brez večjih težav proti šibkim nasprotnicam iz Koprivnega, drugo pa so nerodno izgubile proti enakovredni, mladi ekipi iz Tržiča. Negativni izid te tekme gre pripisati predvsem slabemu igranju v 1. setu, ko so naše že vodile s 14:9 in nato izgubile. To je negativno vplivalo na samozavest ekipe, (-jo-) 2. ŽENSKA DIVIZIJA LIBERTAS GORIZIA - OLVMPIA 0:3 (9:15, 10:15, 6:15) OLVMPIA: Bertolini, Antoni, Fičur, K. in A. Corsi, Bratina, De Biasi, Bris-co, Zotti, Bevilacgua. Na drugem prvenstvenem gostovanju tokrat pri sosedih v telovadnici Largo Culiat, je ekipa 01ympie prepričljivo premagala doslej še nepora- žene domačinke. Libertas se je resneje upiral samo v začetkih setov, sicer so prevladovale razigrane igralke 01ym-pie. Z vrsto dobrih začetnih udarcev so popolnoma razbile igro domačink, ki nikakor niso mogle organizarati uspešnih napadov. V igri 01ympie velja za borbenost pohvaliti vse igralke med katerimi je vsekakor izstopala izkušena Eva Fičur. (Zoran) UNDER 16 ŽENSKE SVAG DIZORZ CAPRIVA -SOČA GOSTILNA DEVETAK 0:3 (5:15, 7:15, 5:15) SOČA: E., S., M. in V. Černič, Tuniz, Devetak, Princi, Pellegrin. V dobrih 50. minutah so sočanke premagale slabše vrstnice iz Koprivnega. Čeprav igra ni bila najboljša, so naše odbojkarice zmagale brez težav, saj so vseskozi vodile. Sočanke so izkoristile dober servis, kar je nasprotnice spravilo v velike težave, ker so pešale v sprejemu. (E. Č.) G .S. FARRA - OLVMPIA 3:2 (15:13, 13:15, 15:11, 6:15, 15:12) OLVMPIA: Bratina, Brisco, De Biasi, Corsi, Bevilagua, Zotti, Princi, Komjanc, Pintar. Mlade igralke 01ympie so na gostovanju v Fari zasluženo izgubile proti borbenim domačinkam. V petem nizu so igralke 01ympie sicer vodile 8:6, vendar to ni zadoščalo za končno zmago. Nepričakovanemu porazu je nedvomno botrovala neodgovorna in neborbena igra naših predstavnic. (Zoran) UNDER13 ŽENSKE DOM AGOREST - ACLI RONCHI 0:3 (11:15, 13:15, 7:15) DOM AGOREST: Kocina, Leghissa, M. in V. Lavrenčič, Otgianu, Lutman, Pavio, Zavadlav, Pelizzo, Miklus, Battisti, Frandolič. Odbojkarice Agofesta so na domačih tleh klonile. V prvih dveh setih so si bili ekipi enakovredni, naše so bile nekoliko slabše le v serviranju. Tudi tokrat so gostinje vključile v svoje vrste igralke, ki presegajo starostno mejo, kar postaja že kostanta v letošnjem prvenstvu, (-jo-) Deželna liga undev 16 Poraz slogašev SLOGA - ASFJR ČEDAD 0:3 (10:15, 5:15, 6:15) SLOGA: Ban, Čuk, Glavina, Grgič, Kralj, Marc, Maver, Miot, Purič, Radetti, Spetič, Strajn. V prvih tekmah povratnega dela prvenstva se bodo morali slogaši pomeriti z ekipami, ki so objektivno boljše od njih. Prva od teh je bil čedajski ASFJR, ki zaseda mesto tik pod vrhom. Naši fantje niso odigrali povsem .podrejene vloge, na igrišče pa so stopili z velikim spoštovanjem do svojih nasprotnikov, tako da niso mogli zaigrati tako sproščeno, kot bi sicer lahko. V glavnem smo z njihovim nastopom lahko zadovoljni, še bolj pa seveda z napredkom, ki so ga pokazali od začetka prvenstva do zdaj. (Inka) OSTALI IZIDI 13. KOLA: Corno -Prata 0:3, Volley Bali Videm - Vivil 3:0, Pallavolo TS - Volley Bali Mania-go 3:2. Ronchi - II Pozzo neodigrana. LESTVICA: Val Tekno Progres, Ronchi in Prata 20, ASFJR 18, Pallavolo TS in VBU 14, Maniago 8, Sloga 6, Vivil in II Pozzo 4, Corno 0. (Ronchi, Tekno Progres in II Pozzo imajo tekmo manj) r naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih DRŽAVNI MLADINCI TECNOLUCE - JADRAN FARGO 75:86 (33:48) JADRAN FARGO: Oberdan 22 (3:3), j*erni 18 (2:2), Gherli, Pertot 15 (1:3), 15 (1:4), Stanissa 16 (3:3). P M: 9:15. TRI TOČKE: Oberdan (3). Jadranovci nadaljujejo z uspešno se-.'J0- Čeprav so tokrat nastopili le v ®stih (poleg Battinija sta manjkala še v °lela Crisma in Lesica) so naši po-^ein zasluženo premagali v gosteh ^hoštvo Tecnoluce, proti kateremu so Prvem delu v popolni postavi izgu-Ddi doma. Verjetno so domačini podcenjevali glede na to, da so nastopili v okr-li a * Postavi, kaj kmalu pa so spozna-■ da so jadranovci tudi v šestih resno ^menjeni, da osvojijo novi prvenstve-Mc, ;:°čki. Po 12 min. izenačene igre Dri' Za J^ecn°tuce) so si jadranovci (38M zanesljivo prednost 12 točk do u in t0 vo