Kmečka trgrovina Kaj mora imeti pred očmi Imiečki gospodar z ozirom na vojno stanje v Evropi? Ceprav smo v strogi nevtralnosti, je gotovo, da bodo vojne razmere vplivale na naše gospodar3tvo, če ne zaradi drugega, pa zaradi naše zunanje trgovine. Mi uvažamo iz bojujočih se držav razne proizvode, gotovo blago in surovine, posebno pa tkanine. V bojujoče se države pa izvažamo lea in naše kmečke proizvode. Dogodilo se bo, da ne bomo mogli tako lahko uvažati kot amo doslej, pa tudi naš izvoz bo naletel na težave. To pomeni, da se v bodoče za dobo treh let (lahko pa tudi še dalj) moramo pobrigati, da svoje glavne življenjske potrebščine dobimo doma. Predvsem velja to za kmečka gospodarstva, ki morajo doseči kar največjo gospodarsko neodvisnost od tujine. Vsak kmečki gospodar naj se briga v prvi vrsti, da si hrano in vse ostalo, kar potrebuje v hiši, preskrbi na svojem posestvu. To velja zlasti za preskrbo z obleko. Zato naj vsak seje čim več iana in konoplje, ker bo to potreboval ne samo za svojo družino, ampak tudi za prodajo. Isto velja za volno. Ko ne bo več avstralske volne, bo našim tovarnarjem dobra tudi domača volna. Druga skrb, ki naj preveva kmečkega gospodarja, pa mora biti, da se v vasi čimbolj organizira medsebojna pomoč, sodelovanje in pomaganje med sosedi, da si bo vsaka vas pomagala in oskrbovala eama v primeru potrebe bratsko tn sosedsko. Kar nima eden, naj nadomesti drugi — in obratno. Vso pozornost je treba poavetitl domačemu gospodarstvu in potrebam vasi. Vse navedeno naj ima vsak kmečki gospodar etalno pred očmi, če noče, da se njegovo gospodarstvo zamaje in da družina ne bo v neprilikah. Najprej sebi, potem drugim Kadar je svet v vojni, je dvig cen in draginja neizogibna. Da se naša država pred tem obvar^je in založi z dovoljnimi rezervami, potrebnlml za domače potrebe, je stavljen pod državno nadzorstvo skoraj ves naš izvoz. Nadzorstvo izvršuje devizni odbor Narodne banke, pri izvozu pšenice Prizad, izvoz živine pa nadzoruje Zavod za pospeševanje zunanje trgovine. S tem se hoče preprečiti, da bi se predmeti, ki se z ozirom na mednarodni položaj težko dobe iz tujine, izvažali v taki meri, da bi pri tem trpelo pomanjkanje prebivalstvo naše države. Nadzorstvo se pa izvaja tako, da ne bo motenj v dosedanjih trgovskih odnošajih z drugimi državami. Zato se nadzorstvo izvoza ne sme smatrati kot prepoved izvoza, ampak bo vplivalo obenem še na večjo varnost in informiranost izvoznikov z ozirom na plaCilo in povpraševanje. Z nadzorstvom se pač hočejo v glavnem uravnati potrebe prebivalstva po industrijskih izdelkih in po onih živilih, ki se jih je v letošnjem letu malo pridelalo. Trgovina z Nemčijo in Italijo Kar se tiče trgovine z NemCijo, je največja ovira dolg Nemčije naši državi na blagu, ki znaša nad 200 milijonov dinarjev, radi česar so izvozniki jako previdni. Ker se je bil izvoz že skoraj popolnoma ustavil, je vendarle Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu uredil stvar tako, da bomo v bodoče lahko v Nemčijo izvozlli tisoč živih svinj na teden in dve sto glav goveje živine, dočim smo pred izbmhom vojne izvozili tri tisoč svinj na teden in 250 glav goveje živine. Ker se bo pa denar dobil šele v treh do šestih mesecih po izvozu (kliring), je dvomljivo, če bodo izvozniki riskirali izvoz spričo sedanjega stanja. Nasprotno se pa naši izvozniki zelo zanimajo za Italijo, posebno, ker mi Italijanom dolgujemo okrog 135 milijonov dinarjev, radi česar dobe izvozniki od naše države za izvoženo blago denar takoj. Na teden se izvozi v Italijo okrog 40 vagonov ali blizu 600 glav goveje živine. Pričakuje se pa, da se bo trgovina z Italijo še povečala in v ta namen je tudi šel v Rim ravnatelj paše Narodne banke g. Belin. Trgovina z lesom Ker je v sedanjem času velika nevarnost, da bi tuji trgovci blaga v redu ne plačevali, so sklenili lesnl trgovci, da morajo tuji trgovci blago plačati prej, preden se odpožlje iz države. Drugače je pa pri leau v sedanjem času pri izvozu še najmanjSa nevamost in so tudi razmere na lesnem trgu za nas ugodne. Naš najvažnejši kupec je Italija, ki ni šla v vojno in tudi iz bivSe Avstrije ne dobiva več lesa. V kratkem bo pa prišlo tudl do trgovakih pogajanj z Anglijo in Francijo. Znano je, da Angleži potrebujejo mnogo lesa, posebno, ker je radi vojne znatno zastal uvoz lesa v Anglijo iz severnih držav in Rusije. Naša zahteva je pri tem seveda varnost prevoza in takojšnje plačilo. Angleži potrebujejo predvsem rezan les od iglavcev. Kar se tiče nemškega trga, Nemcl sicer zatrjujejo, da bodo ohranili svoj lesni uvoz z vsemi državami, toda pri tem je pač tako kot med sosedi na vasi, kjer tistemu, ki že kaj dolguje in je prezadolžen, nihče prav rad ponovno ne posoja ali prodaja, ker ne ve, če mu bo sosed mogel plačati. Cene goveje živine Voli. Celje 4—5 din, Gornjigrad 3.75—4.50 din, Krško 4.50—5.50 din, Ljubljana prvovrstni 5.50 do 6 din, ostali 4—5 din, Črnomelj prvovrstni 5 do 5.50 din, drugovrstni 3.75—4.50 din kg žive teže. Krave. Celje 3.50—4.50 din, Gornjigrad 3.75 do 4.50 din, Krško 3.25—3.50 din, Ljubljana 3.50 do 4.50 din, klobasarice 2.50—3 din, Crnomelj 3.50 do 4.50 din kg žive teže. Telice. Celje 4—5 din, Gornjigrad 4.75—5 din, Krško 4—5.50 din, Ljubljana prvovrstne 5.50 do 6 din, ostale 4.50—5 din, Crnomelj 4.50—5.25 din 1 kg žive teže. Teleta. Celje 4.50—5 din, Gornjigrad 5—6 din, Krško 5—6.50 din, Ljubljana 6—7 din, Crnomelj 5.50—6.50 din kg žive teže. Svlnje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 70 do 90 din, 7—9 tednov 95—120 din, 3—4 mesece 150 do 230 din, 5—7 mesecev 300—420 din, 8—10 mesecev 430—510 din, 1 leto stare 700—900 din komad, 1 kg žive teže pa 6—8.50 din. Na ptujskem sejmu so bili 6—12 tednov stari pujski po 56—120 din komad, 1 kg žive teže pa 6—6.25 din. Pršutarji (proleki). Ptuj 6.50—7 din, Celje 6 din, Gornjigrad 9 din, Krško 6—7.50 din, Ljubljana 8—9 din, črnomelj 7 din 1 kg žive teže. Debele svinje (fcpeharjl). Ptuj 7.25—7.75 din, Celje 6 din, Gornjigrad JLO din, Krško 7—9 din, Ljubljana domači 9—9.50 din, sremskl 10.50 do 11 din, Crnomelj 8.50 din 1 kg žive teže. Tržne cene žito. Vinkovci: pšenica 135—138 dtn, jecmen 125—130 din, stara koruza 112—115 din, beU fižol 230—240 din 100 kg. Krompir. Maribor 75 din, Ptuj 75 din, Celj» 100 din, Gornjigrad 100 din, Krško 75—100 din, Ljubljana 100—125 din, Kranj 75 din, Crnomelj 100 din, Jesenice 100 din, Vinkovci 50—75 din 100 kg. Krana. Seno: Maribor 80—85 din, Ptuj 50 do 75 din, Celje 70 din, Gornjigrad 60 din, Krško 75—80 din, Ljubljana 65—90 din, Kranj 75 din, Crnomelj 80—100 din, Jesenice 90 din stot. — Detelja: Maribor 100—110 din, Celje 90 din, Krško 75—80 din, Kranj 50 din stot. — Slamat Maribor 40 din, Ptuj 25 din, Celje 40 din, Gornjigrad 40 din, Krško 20—25 din, Ljubljana 30 din, Kranj 50 din, Crnomelj 25—30 din stot. Drva. Celje 70 din, Gornjigrad 40—80 din, Krško 50 din, Ljubljana 110 din, črnomelj 50—60 din kubični meter. Vino. Navadno mešano pri vinogradnikih v celjski okolici 4—5 din liter, v okraju Gornjl' grad 4—5 din, v krškem okraju 4—5 dln, v cr* nomeljskem okraju 5 din liter. žganje iz letoSnjih sliv je v Rumi v Slavoniji po 3—4 din liter. Grozdje. Maribor 3—5 din, Ruma v Slavonljt 1.50—2 din kilogram. Jabolka. Maribor 2—4 din, Celje 1.25—1.50 din, Krško 0.75—1 din, Ljubljana 1.50—4 din, Kranj 3—5 din, Črnomelj 1.75—2.50 din kg. Hruške. Maribor 3—5 din, Krško 0.75—1 din, Ljubljana 3—6 din, Črnomelj 2—2.50 din kg. Perutnina. Kokoš 20—30 dln, piščanec 9—30 din, gos 30—35 din, puran 35—40 din, raca 12 do 16 din na mariborskem trgu. Sejmi 2. oktobra živinski: Ormož, Slovenjgradeo, Blanca —• 3. oktobra tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Ptuj — 4. oktobra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski: Jurklošter, Sv. Lenart v Slov. goricah, Zalec; živinskl in kramarski: TurniSče — 5. oktobra tržni dan: Turnišče — 6. oktobra svinjski: Maribor; živinski in kramarski: Pišece — 7. oktobra svinjskl: Križevci, okraj Murska Sobota, Brežice, Celje in Trbovlje.