16 FitBack – European network for supporting physical fitness monitoring of children and adolescents Abstract The FitBack project has developed a specific, custom-made, multi-lingual web platform to analyse data from the most used physical fitness tests for children and adolescents adopted in Europe. The platform can provide individual feedback with reference values regarding the European population and potential health risk of the individual. This educational and health diagnostic tool is available to all users free-of-charge, in the hopes that the interactive tool and materials can improve the fitness of its target groups, including: teachers, parents, adolescents, physicians, coaches and anyone interested in evaluating, analysing and monitoring physical fitness data. The FitBack platform facilitates increasing physical literacy, motivates stakeholders to participate in physical activity interventions, including establishing their own fitness monitoring system, an essential first step to better understand the current local, regional, or national fitness of children and adolescent populations. This paper presents background information on how to use the web platform, how to create individual and group reports, and how the information can be used to assist physical education teachers to construct more efficient pedagogical processes aimed to the specific needs of their students. Keywords: surveillance, population health, pedagogy, physical education, health risk assessment Gregor Jurak, Marjeta Kovač, Bojan Leskošek, Žan Luca Potočnik, Shawnda A. Morrison FitBack – evropska mreža za podporo spremljanja telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov Izvleček V okviru evropskega projekta FitBack je bila razvita strokovno podprta večjezična spletna platforma za analizo podatkov, zbranih z naj- pogosteje izvajanimi merskimi nalogami za spremljanje telesne zmogljivosti otrok in mla- dostnikov v Evropi. Platforma uporabniku ob vnosu rezultatov ponudi povratno informaci- jo o njegovi telesni zmogljivosti, ki temelji na referenčnih vrednostih evropske populacije, ob tem pa rezultate ovrednoti tudi s stopnjo zdravstvenega tveganja. Platforma je brez- plačna in dostopna vsakomur, ki ima dostop do interneta, vključno z otroki in mladostniki, njihovimi učitelji, starši, zdravniki, trenerji ter drugimi, ki jih zanima analiziranje in spremlja- nje telesne zmogljivosti. Lahko je uporabljena kot izobraževalno ali kot diagnostično orodje ter skupaj s številnimi izobraževalnimi vsebi- nami meri na izboljšanje telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov. Tako plat- forma FitBack spodbuja tudi razvoj gibalne pismenosti in motivira deležnike, da sodelujejo v intervencijah za dvig telesne dejavnosti. Na voljo so jim gradiva za razvoj lastnega sistema spremljanja telesne zmogljivosti, ki je prvi korak k bolj- šemu poznavanju ter razumevanju telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni. Ta članek predstavlja ozadje razvoja plat- forme, opiše, kako jo uporabljati, kako ustvariti individualna ali skupinska poročila o telesni zmogljivosti ter kako uporabiti pridobljene informacije pri načrtovanju in izvedbi pouka športne vzgoje za bolj učinkovit učni proces in uspešno nasla- vljanje individualnih potreb učencev. Ključne besede: izobraževanje, javno zdravje, športna vzgoja, pedagogika, gibalna pismenost, zdravstveno tveganje športna vzgoja 17 nje, razumevanje) (Slika 1 – prirejeno po Whitehead, 2013). Gibalno področje zajema gibalno kompe- tentnost, ki se nanaša na posameznikove zmožnosti za razvoj gibalnih veščin (spre- tnosti), gibalnih vzorcev, in na zmožnost, da izkusi gibanje v različnem časovnem obse- gu ter različnih ravneh intenzivnosti. Okre- pljena gibalna kompetentnost posame- zniku omogoča, da sodeluje v raznolikih telesnih dejavnostih in v različnih pogojih. Čustveno področje vključuje motivacijo in samozavest, ki se nanašata na posamezni- kovo navdušenje, uživanje in suverenost v sprejemanju telesne dejavnosti kot ključne sestavine njegovega življenja. Spoznavno področje obsega znanje in razumevanje, ki vključujeta zmožnost prepoznavanja in iz- ražanja bistvenih dejavnikov, ki vplivajo na gibanje, razumevanje zdravstvenih koristi dejavnega življenjskega sloga in upošte- vanje varnostnih zahtev, ki se pojavljajo v različnih dejavnostih in različnih okoljih. Z razvojem gibalne kompetentnosti začne posameznik bolj uživati v gibanju in je če- dalje bolj samozavesten. Ta ga ob primer- nih spodbudah lahko pripelje k boljšemu razumevanju o gibanju, ki ga izvaja, in do- datnim znanjem, potrebnim za nadaljnje izboljšanje gibanja. In cikel se začne znova. To potovanje dejansko predstavlja proces gibalne pismenosti, ki vpliva na posame- znikovo vedenje. Posameznik sčasoma prevzame odgovornost, da se samostojno in redno odloča za telesno dejavnost. Da nekdo ostane dejaven, pomeni, da je zanj telesna dejavnost prioriteta in da je vključe- vanje v raznovrstne dejavnosti, ki pomenijo osebni izziv, del vsakdanjega življenja. Vsa tri področja vplivajo drugo na drugo, vendar pa je gibalno področje jedro gibal- ne pismenosti in gibalna kompetentnost njen temeljni dejavnik. Gibalno kompeten- tnost opredeljujeta dve vzajemni lastno- sti, to sta posameznikova raven telesne zmogljivosti in razvitost njegovih temelj- nih gibalnih vzorcev (Barnett idr., 2008; Lubans idr., 2010)children‘s proficiency in a battery of skills was assessed as part of an elementary school-based interventi- on. Participants were followed up during 2006/2007 as part of the Physical Activity and Skills Study, and cardiorespiratory fi- tness was measured using the Multistage Fitness Test. Linear regression was used to examine the relationship between child- hood fundamental motor skill proficiency and adolescent cardiorespiratory fitness controlling for gender. Composite object control (kick, catch, throw. Dobro razume- vanje lastne telesne zmogljivosti povečuje možnost, da se otroci in mladostniki vklju- čijo v osmišljene oblike telesne dejavnosti in v njih vztrajajo vse življenje. S tem se tudi poveča možnost za zdravstvene koristi, ki so posledica redne telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga. Zato je treba biti pri uvajanju meritev telesne zmogljivo- sti pozoren na vsebinske informacije, ki jih posredujemo učiteljem, učencem in star- šem. Merjenje telesne zmogljivosti ni test ali ocenjevanje, ampak je orodje oz. pristop, „ Uvod Srčno-žilne bolezni (SŽB) so v 21. stoletju postale glavni vzrok umrljivosti na svetovni ravni, kar je odsev očitnega upada telesne dejavnosti v splošni populaciji po vsem svetu (Lee idr., 2012; Smith idr., 2004). Če- prav se SŽB najpogosteje pojavijo v petem desetletju življenja ali po njem, so na voljo trdni dokazi, da predpogoji za razvoj SŽB izvirajo iz otroštva in adolescence (McGill idr., 2000; Strong idr., 1992)referred to as fatty streaks, in the intima of large muscu- lar arteries. In some persons and at certain arterial sites, more lipid accumulates and is covered by a fibromuscular cap to form a fibrous plaque. Further changes in fibrous plaques render them vulnerable to rup- ture, an event that precipitates occlusive thrombosis and clinically manifest disease (sudden cardiac death, myocardial infarc- tion, stroke, or peripheral arterial disease. Poleg tega se dejavniki tveganja za SŽB, ki se pojavijo v otroštvu, prenašajo tudi v odraslo dobo (Raitakari idr., 2003). Med naj- pomembnejšimi dejavniki tveganja za SŽB je ob pomanjkanju telesne dejavnosti tudi nizka telesna zmogljivost. Telesna zmoglji- vost nam omogoča opravljanje vsakodnev- nih nalog z lahkotnostjo brez nepotrebne utrujenosti in zagotavlja dovolj energije za uživanje v prostem času ter soočanje z ne- predvidenimi izrednimi razmerami (Clarke, 1979). Glede na pomen telesne zmogljivo- sti za telesno in duševno zdravje so zane- sljive in pravočasne informacije o trendih v telesni zmogljivosti ključnega pomena za obveščanje ustvarjalcev nacionalnih in re- gionalnih politik. Z izobraževalnega vidika je telesna zmogljivost še kako pomembna. Zmogljivost je namreč tesno povezana z delom gibalne pismenosti, hkrati pa nepo- sredno vpliva tudi na kognitivno delovanje (Ruiz idr., 2010). Po definiciji gibalno pismenost opisujemo kot kombinacijo motivacije, samozavesti, gibalne kompetentnosti, znanja in razu- mevanja, ki omogoča prevzemanje odgo- vornosti za načrtno vzdrževanje lastne te- lesne dejavnosti in prepoznavanje različnih priložnosti za gibanje kot vrednoto skozi vse življenje (International Physical Literacy Association, 2014). V skladu s tem različni avtorji navajajo tri ali štiri komponente gi- balne pismenosti. Za nadaljnje pojasnjeva- nje bomo uporabili model s tremi ključnimi področji, ki se vzajemno prepletajo: gibalna kompetentnost, čustvovanje (motivacija in samozavest) in spoznavno področje (zna- Slika 1. Koncept gibalne pismenosti 18 namenjen razvoju gibalne pismenosti tako otrok kot njihovih staršev. Šole imajo edin- stveno priložnost, da pozitivno vplivajo na telesno dejavnost in telesno zmogljivost svojih učencev, in to ne le za čas šolanja, ampak s privzgojo vrednot in razvojem spretnosti tudi za poznejše obdobje od- raslosti in starosti. Kako telesno zmogljivi so otroci danes, je povezano s tem, kako zmogljivi bodo v odrasli dobi (Kvaavik idr., 2009). Večdimenzionalnost in interaktiv- nost sta lastnosti telesne zmogljivosti, ki jo postavljata v središče razvoja zdravih in trajnostnih življenjskih navad. Mreža FitBack in njena spletna stran sta bili razviti na podlagi predstavljenih koncep- tov. FitBack je evropski projekt s polnim imenom The European Network for the Support of Development of Systems for Monitoring Physical Fitness of Children and Adolescents (Evropska mreža za podporo razvoju sistemov spremljanja telesne zmo- gljivosti otrok in mladostnikov). Poslanstvo projekta zajema zagotavljanje orodij za preučevanje trendov telesne zmogljivosti, učinkov politik na tem področju in inter- vencij za zdravje otrok na ravni šol, lokalnih skupnosti, regij, držav in celotne Evrope. Mreža FitBack je bila razvita ob sodelova- nju 10 evropskih partnerjev, in medtem ko imamo nekateri večdesetletne izkušnje v spremljanju telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov, so se drugi pridružili, da bi predstavili svoje nedavno razvite sisteme za spremljanje telesne zmogljivosti. Mre- žo partnerjev koordinira Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, ki ima na tem podro- čju več kot 40 let izkušenj (Jurak idr., 2019). FitBack ponuja strokovno znanje in podpo- ro evropskih držav na vseh področjih spre- mljanja telesne zmogljivosti otrok in mla- dostnikov, vključno s podpornimi orodji za starše, učitelje in otroke. FitBack organizira redna srečanja, delavnice in zainteresiranim deležnikom zagotavlja možnost povezova- nja. Mreža ponuja evropsko podatkovno zbirko telesne zmogljivosti, izobraževalna gradiva o spremljanju telesne zmogljivosti, opise najboljših praks za povečanje telesne zmogljivosti, analizo podatkov o telesni zmogljivosti in svetovanje novim članom o tem, kako vzpostaviti lasten sistem za spre- mljanje telesne zmogljivosti. Tako je glavni namen mreže FitBack prek večjezične spletne platforme (trenutno v angleščini, španščini, francoščini, nemščini, italijanščini in estonščini) podpreti vzpo- stavljanje novih sistemov za spremljanje telesne zmogljivosti (FitBack, 2023). Plat- forma zagotavlja povratne informacije o rezultatih merskih nalog ALPHA-FIT (Ruiz idr., 201 1)(2 za posamezna področja telesne zmogljivosti. Z brezplačno platformo smo želeli premostiti vrzeli med evropskimi po- litičnimi priporočili glede telesne dejavno- sti in trenutnim stanjem na lokalni ravni, z zagotavljanjem priporočil, ki temeljijo na raziskovalnih podatkih, okrepiti sodelova- nje med sektorji (izobraževanje, zdravstvo, šport) in ponuditi praktična izobraževalna orodja za spremljanje telesne zmogljivosti. „ Podatkovna zbirka FitBack in oblikovanje povratnih informacij o telesni zmogljivosti FitBack ponuja povratne informacije, ki temeljijo na kriterijih zdravstvene ogro- ženosti (tri cone zdravstvenega tveganja: potrebno nujno izboljšanje, priporočeno izboljšanje, fit) in normativnih vredno- stih merskih nalog za telesno zmogljivost ALPHA-FIT (centili evropske populacije) (Ar- tero idr., 2011; Castro-Piñero idr., 2010; Ruiz idr., 2009). Kriterije zdravstvene ogroženosti je raziskovalna skupina FitBack oblikovala na podlagi pregleda študij o vzročno-po- sledičnih odnosih med telesno zmoglji- vostjo v otroštvu in zdravstvenimi izidi v odrasli dobi (Morisson idr., b. d.), centilne vrednosti izbranih merskih nalog telesne zmogljivosti pa na osnovi več kot 8 milijo- nov podatkov iz evropskih zbirk o telesni zmogljivosti otrok in mladostnikov (Ortega idr., 2022). Tako je bila ustvarjena podatkov- na zbirka FitBack, ki predstavlja osnovo za izdelavo poročila posamezniku o njegovi telesni zmogljivosti in prikaza stanja tele- sne zmogljivosti v posameznih evropskih državah (Slika 2). FitBack za prikaz telesne zmogljivosti upo- rablja merske naloge ALPHA-FIT, saj so bile za otroke in mladostnike prepoznane kot izvedljive, zanesljive, veljavne in razširljive (Artero idr., 2011; Castro-Piñero idr., 2010; Ruiz idr., 2009). Srčno-dihalna vzdržljivost je bila ovrednotena z 20-metrskim sto- pnjevalnim tekom (Léger idr., 1988)healthy adults attending fitness class and athletes performing in sports with frequent stops and starts (e.g. basketball, fencing and so on. Število uspešno opravljenih stopenj je bilo uporabljeno kot kazalnik srčno- Slika 2. Interaktivni zemljevid telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov v Evropi športna vzgoja 19 -dihalne zmogljivosti. Nekatere raziskave rezultate 20-metrskega stopnjevalnega teka izražajo v drugih enotah, kot so število opravljenih krogov ali hitrost, pri kateri se je tek zaključil. Poznamo vsaj tri protoko- le oz. verzije te merske naloge (Léger idr., 1988)healthy adults attending fitness class and athletes performing in sports with frequent stops and starts (e.g. basketball, fencing and so on. Pri ustvarjanju podat- kovne zbirke FitBack so bili vsi zbrani re- zultati pretvorjeni in poenoteni v število uspešno opravljenih stopenj v skladu z Le- gerjevim izvirnim protokolom, ki je opisan v literaturi (Tomkinson idr., 2018). Mišična moč je bila ovrednotena z mersko nalogo stisk pesti (moč zgornjih okončin) in sko- kom v daljino z mesta (eksplozivna moč spodnjih okončin). FitBack je za izdelavo kriterijev uporabil podatke raziskav, ki so merile stisk pesti obeh rok. V naši analizi je torej bilo uporabljeno povprečje maksimal- ne vrednosti stiskov obeh rok. Dve raziskavi sta merili le stisk dominante roke, ki pa je konstantno višji v primerjavi z nedominan- tno roko. Analiza rezultatov španskih otrok je pokazala, da je povprečna razlika med dominantno in nedominantno roko 0,6 kg (Esteban-Cornejo idr., 2014), zato smo pri vključitvi podatkov teh dveh študij pov- prečje popravili s faktorjem –0,3 kg. Adipo- znost celega telesa je bila opredeljena z in- deksom telesne mase, trebušna adipoznost pa s standardnim protokolom za merjenje obsega pasu. „ Interaktivno poročilo FitBack o posamezni- kovi telesni zmoglji- vosti Pri vnosu rezultatov merjenja imamo na platformi FitBack dve možnosti. V inte- raktivni obrazec, ki takoj po vnosu izdela poročilo, lahko vnesemo podatke vsakega posameznika posebej. Lahko pa v Excelovo predlogo vnesemo rezultate za celo skupi- no učencev (do 40), jo naložimo na spletno platformo in nato pridobimo individualizi- rana poročila. Interaktivno poročilo je oblikovano tako, da so rezultati za vsako mersko nalogo pri- kazani na drsni lestvici (Slika 3). Vrednosti posameznikovih rezultatov so primerjane z vrednostmi evropskih vrstnikov istega spo- la. Ocena zdravstvenega tveganja za posa- mezno mersko nalogo je podana z barvno označenimi conami in pripadajočim ču- stvenim simbolom. Zelena barva pomeni, da je raven v zdravem območju, rumena, da je za preprečitev oz. odpravo zdravstve- nega tveganja pri otroku in njegovo splo- šno zdravje ter dobro počutje potreben manjši dvig ravni, rdeča pa pomeni, da je treba raven rezultatov močno dvigniti. Ob rezultatih so, upoštevajoč njihovo raven, na voljo tudi priporočila, npr. kako trenutno ra- ven ohraniti ali pa jo izboljšati. Takšna poročila predstavljajo pomembne informacije o zdravstvenem statusu otroka oz. mladostnika in so lahko neprecenljiv vir za učitelje športne vzgoje pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanju učnega procesa. Če učitelj zazna sistematično pomanjklji- vost, npr. nizko raven rezultatov merskih nalog moči, splošno nizko telesno zmoglji- vost ali pa trend naraščajočih vrednosti in- deksa telesne mase, so na spletni platformi FitBack na voljo priporočila za izboljšanje Slika 3. Primer prikaza rezultatov meritev v interaktivnem poročilu 20 posameznega področja telesne zmogljivo- sti (Slika 4). Če uporabnik želi več informacij o posa- mezni merski nalogi, lahko klikne na majh- no ikono na levi strani poročila, ob imenu merske naloge, ki ponazarja informacije (Slika 3). Pojavil se bo kratek opis z doda- tnimi informacijami. Na sredini poročila je čustveni simbol, ki ponazarja stopnjo zdra- vstvenega tveganja in je v skladu z barva- mi na drsni lestvici (rdeča, rumena, zelena). Pod čustvenim simbolom se za gibalne na- loge izpišejo tudi točke zdravstvene koristi rezultata, pri čemer višja vrednost pomeni večjo korist. Te točke dejansko predstavljajo centilno vrednost rezultata glede na evrop- sko populacijo (npr. 45 točk pomeni, da je rezultat otroka na višji ravni od 45 % otrok v Evropi, ki so iste starosti in spola). Na desni strani poročila so podrobne informacije o pomenu rezultata za zdravje. Za dodatne povratne informacije lahko starši pridobijo mnenje učitelja športne vzgoje ali pa re- zultate delijo s pediatrom. Učitelj športne vzgoje ima temeljno vlogo pri razlagi rezul- tatov iz poročila. Pomembno je, da učitelj z učenci razpravlja o rezultatih tako na ravni razreda kot na individualni ravni – še pose- bej s posamezniki, ki imajo vprašanja o po- sameznih rezultatih in morda potrebujejo Slika 4. Primer priporočil za izboljšanje srčno-dihalne zmogljivosti športna vzgoja 21 nekaj več spodbude pri iskanju načinov za izboljšanje svoje telesne zmogljivosti. „ Kako lahko FitBack uporabimo v praksi? FitBack ponuja brezplačno, enostavno za uporabo in na dokazih temelječo izobraže- valno orodje za spremljanje telesne zmo- gljivosti evropskih otrok in mladostnikov, starih 6–18 let. Zagotavlja možnost indi- vidualnih in skupinskih poročil, podprtih z izobraževalnimi vsebinami za vpeljavo spremljanja telesne zmogljivosti, in pomoč pri razvoju gibalne pismenosti. Ob tem so na spletni platformi opisi dobrih praks sis- temov spremljanja telesne zmogljivosti v Evropi in tudi interaktivni zemljevid, ki pri- kazuje telesno zmogljivost v posameznih državah. Na platformi so na voljo izobra- ževalne vsebine, ki so jih pripravili strokov- njaki s področja varovanja zdravja otrok, spodbujanja njihove telesne dejavnosti in telesne zmogljivosti. FitBack učiteljem športne vzgoje in drugim pomembnim deležnikom ponuja objektivne informacije o telesni zmogljivosti, ki ima bistveno vlo- go tako v učnem načrtu za športno vzgo- jo kot pri promociji gibalne pismenosti. Z osredotočenostjo na telesno zmogljivost, ki je tesneje povezana s kazalniki zdravja kot telesna dejavnost (in tudi bolj zanesljivo merljiva), želi FitBack premostiti težave in stigmatiziranje pri merjenju telesne zmo- gljivosti pri športni vzgoji. V skladu s pripo- ročili HEPA Europe (Andersen idr., 2008) in sklepi sveta Evropske unije o vseživljenjski telesni dejavnosti (Sklepi Sveta in predstavni- kov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vseživljenjski telesni dejavnosti, 2021), FitBack širi in poglablja mednarodno sode- lovanje na evropski ravni, deli informacije in izmenjuje primere dobrih praks s področja sistemov spremljanja telesne zmogljivosti v Evropi. Trenutno v Evropi večina učiteljev športne vzgoje nima dostopa do avtomatiziranega orodja za interpretacijo rezultatov meritev telesne zmogljivosti, še posebej ne takšne- ga, ki rezultate interpretira za posamezno področje telesne zmogljivosti ter ločeno po spolu in starosti otroka. Referenčne vrednosti, vključene v platformo FitBack, imajo zato uporabno vrednost za področje izobraževanja, zdravstva in športa. Plat- forma FitBack lahko prispeva k razširjanju spremljanja telesne zmogljivosti v evropski šolah in s tem k razvijanju gibalne pisme- nosti. V tem kontekstu platforma ponuja tudi izobraževalne vsebine in z njimi vpo- gled v nezaželene in nekoristne prakse, ki se jim želimo izogniti, na primer ocenje- vanje učencev na podlagi rezultatov mer- jenja telesne zmogljivosti ali spodbujanje tekmovanja v merjenju telesne zmogljivo- sti. FitBack zagovarja uporabo rezultatov predvsem kot izobraževalno orodje za pospeševanje učenja in izboljšanje posa- meznikovega razumevanja lastne telesne zmogljivosti v povezavi s skrbjo za zdravje, in ne le kot kazalnike potenciala za športno uspešnost. Vodilni strokovnjaki na področju telesne zmogljivosti (Lang idr., 2022) in organizaci- je, kot sta American Heart Association (Ra- ghuveer idr., 2020) in Svetovna zdravstvena organizacija (Lang idr., 2018), so z vidika po- sameznikovega in javnega zdravja prepo- znali spremljanje telesne zmogljivosti kot eno od izjemno pomembnih dejavnosti. Analiziranje dejavnikov tveganja za srčne in presnovne bolezni na populacijski ravni – s pomočjo krvnih vzorcev – je za otroke in mladostnike invaziven pristop ter tudi etično vprašljiv. Meritve telesne zmogljivo- sti pa se vedno znova in konsistentno izka- žejo kot močan pokazatelj tako telesnega, duševnega kot kognitivnega zdravja mla- dih ljudi (Cadenas-Sánchez idr., 2016; Her- moso idr., 2019; Ortega idr., 2019; Ruiz idr., 2016)41.8-47.0 mL/kg/min in boys (eg, sta- ges 6-8 for a boy aged 15 years. S spremlja- njem telesne zmogljivosti lahko pridobimo pomembne informacije o zdravstvenem statusu mladih, tako na individualni ravni kot tudi na ravni posebnih skupin. Vendar pa zdravniki običajno nimajo na voljo do- volj časa, sredstev, prostora in tudi tovrstnih izkušenj, da bi meritve telesne zmogljivosti, npr. 20-m stopnjevalni tek, izvajali v klinič- nem okolju. Zato verjamemo, da je naj- boljša alternativa in cilj za prihodnost, da spremljanje telesne zmogljivosti na popu- lacijski ravni izvajajo šole in fakultete, rezul- tati in njihove interpretacije pa se združijo v skupno podatkovno zbirko zdravstvenega sistema. Tako je telesna zmogljivost lahko del zdravstvene anamneze, zdravstveno osebje pa se lahko o njej pogovori z otroki in mladostniki. Takšna praksa je bila izvede- na v regionalnem okolju v Galiciji v Španiji (Iglesias-Soler idr., 2021) in na nacionalni ravni v Sloveniji ter na Finskem. S perspektive športa so lahko referenčne vrednosti iz sistema FitBack uporabne tudi za spremljanje telesne zmogljivosti mla- dega športnika, njegovega telesnega in gibalnega razvoja ter za usmeritev v neko skupino športnih panog ali disciplin. Npr. visoke vrednosti pri meritvah telesne viši- ne in skoka v daljino z mesta lahko mlado- stnika, ob upoštevanju njegovega interesa, usmerijo tja, kjer so takšne lastnosti pose- bej zaželene, npr. v odbojki, atletiki (skok v višino) ipd. Posameznikom, katerih rezul- tati meritev so nad 90. centilom in še niso vključeni v organizirano športno dejavnost, se zaradi izjemno nadpovprečne telesne zmogljivosti lahko priporoči vključitev v športno dejavnost, ki je blizu njihovim inte- resom. Podobno lahko spremembe v tele- sni zmogljivosti, ki so posledica sprememb življenjskega sloga (npr. vključitev v organi- zirano športno vadbo ali odsotnost gibanja zaradi bolezni), ovrednotimo s centilnimi vrednostmi, specifičnimi glede na spol in starost, ter jih primerjamo s pričakovanimi razvojnimi spremembami in identificiramo bodisi kot dobre (priporočeno vzdrževanje) ali slabše (priporočeno izboljšanje). „ Perspektiva mreže FitBack FitBack je brezplačna in zanesljiva spletna platforma, ki vsem deležnikom – učiteljem športne vzgoje, staršem, zdravnikom – ter ob njihovi pomoči tudi otrokom in mlado- stnikom omogoča dostopen in preprost način interpretacije rezultatov meritev te- lesne zmogljivosti. Posamezne države, re- gije in institucije se lahko pridružijo mreži partnerjev FitBack, pridobijo novo znanje in nasvete od izkušenih strokovnjakov ter ob izkazanem interesu tudi prevedejo platformo v lasten jezik, kot je to že stori- la Estonija. Za še boljše razširjanje in večjo uporabnost platforme FitBack pa je mreža partnerjev FitBack pripravila in pridobila sredstva za nov projekt FitBack4Literacy, katerega namen je pripraviti digitalni di- daktični priročnik o tem, kako uporabiti spremljanje telesne zmogljivosti za izbolj- šanje gibalne pismenosti. Ta priročnik bo učiteljem na voljo v najmanj 13 svetovnih jezikih z možnostjo prevoda še v druge je- zike. Tako se bo vsebinsko bogastvo, ki ga je ustvarila mreža FitBack, širilo še naprej in promoviralo vseživljenjski koncept gibalne pismenosti, ki je potreben za soočanje z današnjimi globalnimi izzivi. „ Financiranje Ta študija je bila sofinancirana s strani: Erasmus+ Sport programa Evropske uni- je znotraj projekta FitBack (št. projekta: 22 613010-EPP-1-2019-1-SI-SPO-SCP) in iz pro- grama Bio-psiho-socialni konteksti kinezio- logije (št. programa: P5-0142) Javne agenci- je za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. „ Literatura 1. Andersen, L. B., Andersen, S. A., Bachl, N., Banzer, W., Brage, S., Brettschneider, W.-D., Ekelund, U., Fogelholm, M., Froberg, K., in Gil-Antunano, N. P. (2008). EU Physical Avtivi- ty Guidelines: Recommended policy Actions in Support of Health-Enchanging Physical Activity Fourth Consolidated Draft, Approved by the EU- -working group“ Sports and Health“ in its mee- ting Sep 25th 2008. 2. Artero, E. G., Espana-Romero, V., Castro-Pine- ro, J., Ortega, F. B., Suni, J., Castillo-Garzon, M. J., in Ruiz, J. R. (201 1). Reliability of field-based fitness tests in youth. International journal of sports medicine, 32(3), 159–169. https://doi. org/doi: 10.1055/s-0030-1268488 3. Barnett, L. M., Van Beurden, E., Morgan, P. J., Brooks, L. O., in Beard, J. R. (2008). Does Childhood Motor Skill Proficiency Predict Adolescent Fitness? Medicine & Science in Sports & Exercise, 40(12), 2137–2144. https:// doi.org/10.1249/MSS.0b013e31818160d3 4. Cadenas-Sánchez, C., Mora-González, J., Migueles, J. H., Martín-Matillas, M., Gómez- -Vida, J., Escolano-Margarit, M. V., Maldona- do, J., Enriquez, G. M., Pastor-Villaescusa, B., de Teresa, C., Navarrete, S., Lozano, R. M., de Dios Beas-Jiménez, J., Estévez-López, F., Me- na-Molina, A., Heras, M. J., Chillón, P., Cam- poy, C., Muñoz-Hernández, V., … Ortega, F. B. (2016). An exercise-based randomized con- trolled trial on brain, cognition, physical he- alth and mental health in overweight/obese children (ActiveBrains project): Rationale, design and methods. Contemporary Clinical Trials, 47, 315–324. https://doi.org/10.1016/j. cct.2016.02.007 5. Castro-Piñero, J., Artero, E. G., España- Romero, V., Ortega, F. B., Sjöström, M., Suni, J., in Ruiz, J. R. (2010). Criterion-related validity of field-based fitness tests in youth: A syste- matic review. British Journal of Sports Medici- ne, 44(13), 934–943. https://doi.org/10.1136/ bjsm.2009.058321 6. Clarke, H. H. (1979). Academy approves physi- cal fitness definition. Physical Fitness Newslet- ter, 25(9), 1. 7. Esteban-Cornejo, I., Tejero-González, C. M., Martinez-Gomez, D., del-Campo, J., Gon- zález-Galo, A., Padilla-Moledo, C., Sallis, J. F., in Veiga, O. L. (2014). Independent and Combined Influence of the Components of Physical Fitness on Academic Performan- ce in Youth. The Journal of Pediatrics, 165(2), 306-312.e2. https://doi.org/https://doi. org/10.1016/j.jpeds.2014.04.044 8. FitBack. (2023). https://www.fitbackeurope. eu/en-us/ 9. Hermoso, A. G., Ramírez, R., in Mikel, C. (2019). Is Muscular Fitness Associated with Future Health Benefits in Children and Adolescents? A Systematic Review and Meta - Analysis of Longitudinal Studies. Sports Medicine, 49(7), 1079–1094. https://doi.org/10.1007/s40279- 019-01098-6 10. Iglesias-Soler, E., Rúa-Alonso, M., Rial- -Vázquez, J., Lete-Lasa, J. R., Clavel, I., Girál- dez-García, M. A., Rico-Díaz, J., Corral, M. R.-D., Carballeira-Fernández, E., in Dopico- -Calvo, X. (2021). Percentiles and principal component analysis of physical fitness from a big sample of children and adolescents aged 6-18 years: the DAFIS project. Fron- tiers in Psychology, 12, 627834. https://doi. org/10.3389/fpsyg.2021.627834 11. International Physical Literacy Association. (2014). What Is Physical Literacy. 12. Jurak, G., Kovač, M., Sember, V., in Starc, G. (2019). 30 Years of SLOfit: Its Legacy and Per- spective. Spor Hekimliği Dergisi, 54(1), 23–27. 13. Kvaavik, E., Klepp, K.-I., Tell, G. S., Meyer, H. E., in Batty, G. D. (2009). Physical Fitness and Physical Activity at Age 13 Years as Predic- tors of Cardiovascular Disease Risk Factors at Ages 15, 25, 33, and 40 Years: Extended Follow-up of the Oslo Youth Study. Pediatri- cs, 123(1), e80–e86. https://doi.org/10.1542/ p e ds . 20 0 8 -1118 14. Lang, J. J., Phillips, E. W., Orpana, H. M., Trem- blay, M. S., Ross, R., Ortega, F. B., Silva, D. A. S., in Tomkinson, G. R. (2018). Field-based mea- surement of cardiorespiratory fitness to eva- luate physical activity interventions. Bulletin of the World Health Organization, 96(11), 794 – 796. https://doi.org/10.2471/BLT.18.213728 15. Lang, J. J., Zhang, K., Agostinis-Sobrinho, C., Andersen, L. B., Basterfield, L., Berglind, D., Blain, D. O., Cadenas-Sanchez, C., Cameron, C., Carson, V., Colley, R. C., Csányi, T., Faigen- baum, A. D., García-Hermoso, A., Gomes, T. N. Q. F., Gribbon, A., Janssen, I., Jurak, G., Kaj, M., … Fraser, B. J. (2022). Top 10 International Pri- orities for Physical Fitness Research and Sur- veillance Among Children and Adolescents: A Twin-Panel Delphi Study. Sports Medicine. https://doi.org/10.1007/s40279-022-01752-6 16. Lee, I. M., Shiroma, E. J., Lobelo, F., Puska, P., Blair, S. N., Katzmarzyk, P. T., Alkandari, J. R., Andersen, L. B., Bauman, A. E., Brownson, R. C., Bull, F. C., Craig, C. L., Ekelund, U., Goen- ka, S., Guthold, R., Hallal, P. C., Haskell, W. L., Heath, G. W., Inoue, S., … Wells, J. C. (2012). Effect of physical inactivity on major non- -communicable diseases worldwide: An analysis of burden of disease and life expec- tancy. The Lancet, 380(9838), 219–229. https:// doi.org/10.1016/S0140-6736(12)61031-9 17. Léger, L. A., Mercier, D., Gadoury, C., in Lam- bert, J. (1988). The multistage 20 metre shuttle run test for aerobic fitness. Journal of Sports Sciences, 6(2), 93–101. https://doi. org/10.1080/02640418808729800 18. Lubans, D. R., Morgan, P . J., Cliff, D. P ., Barnett, L. M., in Okely, A. D. (2010). Fundamental Mo- vement Skills in Children and Adolescents. Sports Medicine, 40(12), 1019–1035. https:// doi.org/10.2165/1 1536850-000000000- 00000 19. McGill, H. C., McMahan, C. A., Herderick, E. E., Malcom, G. T., Tracy, R. E., in Jack, P. (2000). Origin of atherosclerosis in childhood and adolescence. American Journal of Clinical Nutrition, 72(5 SUPPL.), 1307–1315. https://doi. org/10.1093/ajcn/72.5.1307s 20. Morisson, S., Sorić, M., Carraro, A., Csányi, T., Leskošek, B., Maeestu, J., Milivanović, I., Orte- ga, F. B., Sardinha, L. B., Scheuer, C., Starc, G., Tammelin, T. H., in Jurak, G. (b. d.). An over- view of the FitBack online platform: enhancing global fitness assessment, interpretation, moni- toring, and surveillance in children and adole- scents. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 21. Ortega, F. B., Campos, D., Cadenas-Sanchez, C., Altmäe, S., Martínez-Zaldívar, C., Martín- -Matillas, M., Catena, A., in Campoy, C. (2019). Physical fitness and shapes of subcortical brain structures in children. The British Jour- nal of Nutrition, 122(s1), S49–S58. https://doi. org/10.1017/S00071 14516001239 22. Ortega, F., Leskošek, B., Blagus, R., Gil-Cosano, J., Mäestu, J., Tomkinson, G., Ruiz, J., Mäestu, E., Starc, G., Milanovic, I., Tammelin, T., Sorić, M., Scheuer, C., Carraro, A., Kaj, M., Csányi, T., Sardinha, L., Lenoir, M., Emeljanovas, A., … consortia, HELENA and IDEFICS. (2022). European Fitness Landscape in Children and Adolescents: updated reference values, fitness maps, and country rankings based on nearly 8 million data points from 34 countries gathered by the FitBack network. medRxiv. https://doi. org/10.1101/2022.06.09.22275139 23. Raghuveer, G., Hartz, J., Lubans, D. R., Ta- kken, T., Wiltz, J. L., Mietus-Snyder, M., Perak, A. M., Baker-Smith, C., Pietris, N., Edwards, N. M., in null, null. (2020). Cardiorespirato- ry Fitness in Youth: An Important Marker of Health: A Scientific Statement From the American Heart Association. Circulation, 142(7), e101–e118. https://doi.org/10.1161/ CIR.0000000000000866 24. Raitakari, O. T., Juonala, M., Kähönen, M., Ta- ittonen, L., Laitinen, T., Mäki-Torkko, N., Jär- visalo, M. J., Uhari, M., Jokinen, E., in Rönne- maa, T. (2003). Cardiovascular risk factors in childhood and carotid artery intima-media thickness in adulthood: the Cardiovascular Risk in Young Finns Study. Jama, 290(17), 2277–2283. 25. Ruiz, J. R., Castro-Piñero, J., Artero, E. G., Orte- ga, F. B., Sjöström, M., Suni, J., in Castillo, M. J. (2009). Predictive validity of health-related fi- tness in youth: a systematic review. British Jo- urnal of Sports Medicine, 43(12), 909 LP – 923. https://doi.org/10.1136/bjsm.2008.056499 športna vzgoja 23 26. Ruiz, J. R., Castro-Piñero, J., España-Romero, V., Artero, E. G., Ortega, F. B., Cuenca, M. M., Jimenez-Pavón, D., Chillón, P., Girela-Rejón, M. J., Mora, J., Gutiérrez, Á., Suni, J., Sjöström, M., in Castillo, M. J. (2011). Field-based fitness assessment in young people: the ALPHA he- alth-related fitness test battery for children and adolescents. British Journal of Sports Medicine, 45(6), 518 LP – 524. https://doi. org/10.1136/bjsm.2010.075341 27. Ruiz, J. R., Cavero-Redondo, I., Ortega, F. B., Welk, G. J., Andersen, L. B., in Martinez-Viz- caino, V. (2016). Cardiorespiratory fitness cut points to avoid cardiovascular disease risk in children and adolescents; what level of fitness should raise a red flag? A systematic review and meta-analysis. British Journal of Sports Medicine, 50(23), 1451–1458. https:// doi.org/10.1136/bjsports-2015-095903 28. Ruiz, J. R., Ortega, F. B., Castillo, R., Martín- -Matillas, M., Kwak, L., Vicente-Rodríguez, G., Noriega, J., Tercedor, P., Sjöström, M., in Mo- reno, L. A. (2010). Physical Activity, Fitness, Weight Status, and Cognitive Performance in Adolescents. The Journal of Pediatrics, 157(6), 917–922. https://doi.org/https://doi. org/10.1016/j.jpeds.2010.06.026 29. Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vseživljenjski telesni dejavnosti, C 501 I/1 (2021). https:// op.europa.eu/s/y1BO 30. Smith, S. C., Jackson, R., Pearson, T. A., Fu- ster, V., Yusuf, S., Faergeman, O., Wood, D. A., Alderman, M., Horgan, J., Home, P., Hunn, M., in Grundy, S. M. (2004). Principles for National and Regional Guidelines on Car- diovascular Disease Prevention. Circulation, 109(25), 31 12–3121. https://doi.org/10.1 161/01. CIR.0000133427.35111.67 31. Strong, J. P., Malcom, G. T., Newman III, W. P., in Oalmann, M. C. (1992). Early lesions of atherosclerosis in childhood and youth: na- tural history and risk factors. Journal of the American College of Nutrition, 11(sup1), 51S- -54S. 32. Tomkinson, G. R., Carver, K. D., Atkinson, F., Daniell, N. D., Lewis, L. K., Fitzgerald, J. S., Lang, J. J., in Ortega, F. B. (2018). Europe- an normative values for physical fitness in children and adolescents aged 9–17 years: results from 2 779 165 Eurofit performances representing 30 countries. British Journal of Sports Medicine, 52(22), 1445–1456. 33. Whitehead, M. (2013). Definition of physical literacy and clarification of related issues. ICSSPE Bulletin, 65(1.2), 29–34. prof. dr. Gregor Jurak Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova ulica 22, 1000 Ljubljana gregor.jurak@fsp.uni-lj.si