Naročnina mesečno 25 Din, 2a inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. zn inozemstvo t40Din
UredniStvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništvu, dnevna služba 20*50. - nočne 29%. 2994 m 2050
Z nedeljsko
prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ćek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Velika ideja
Sredi mednarodnih dogodkov zadnjega ?asa, ki vsi razodevajo politično do skrajnosti napeto atmosfero, tvori balkanska konferenca v Atenah rekli bi zelo razveseljiv intermezzo. Težko da so se letos zbrali kje odlični javni delavci Evrope s tako miroljubnimi nameni in v tako zelo prisrčnem razpoloženju kakor so se predstavniki balkanskega političnega življenja v prestolnici Helade. Na precej oblačnem obzorju našega kontinenta predstavlja balkanska konferenca svetlo točko, ki upravičeno zbuja upanje na bistveno izboljšanje sedanjega mednarodnega položaja. V tem oziru bodo razgovori med političnimi in kulturnimi dela-vci v Atenah bolj nego katerokoli drugo dejstvo podprli miroljubna taženja Evrope, ki si krčijo pot v srca in umove v boju z največjimi težavami.
Mednarodni evropski pomen k'onferencc političnih in gospodarskih krogov balkanskih držav je najizrazitejše povdarjen po navzočnosti predstavnikov Društva narodov, unije evropskih parlamentarcev in mednarodnega urada dela. Zaradi tega atenska konferenca ne bo samo razgovor najvplivnejših javnih delavcev Balkana med seboj, ampak bo balkanske probleme obravnavala z najširšega svetovnega vidika, ki v interesu splošnega miru in solidarnosti evropskih narodov zahteva soglasje med najrazličnejšimi interesi.
Atenska konferenca pomeni velik korak naprej na potu do konsolidacije Balkana in do mirne izravnave čisto naravnih nasprotij tega narodno tako mnogoličnega poluotoka že samo po golem dejstvu, da so se prvič v zgodovini sestali zastopniki javnega življenja prav vseh balkanskih držav in narodov. Ne manjkajo ne Bolgarija ne Albanija in Turčija. Ze to je dokaz odločno miroljubnega razpoloženja vseh držav in narodov Balkana, ki smatrajo medsebojno sodelovanje za potrebno in mogoče, čeprav so ovire narodnega, zgodovinskega in gospodarskega značaja baš na Balkanu zelo velike.
Najmočnejša vzpodbuda za harmonično soživljenje balkanskih držav in narodov ie v čedalje globlje prodirajočem spoznanju, da morajo usodo balkanskega poluotoka imeti v rokah balkanski narodi sami, ker jc naravna posledica njihovih medsebojnih trenj, tekme in sporov skozi celo zgodovino bila ta, da so jih izrabljale tuje velike sile v svoje namene. Le zveza balkanskih držav more trajno za-sigurati njihovo popolno samostojnost. Taka unija pa zahteva zaradi višjega skupnega interesa nujno medsebojne odstopitve, koncesije in kompromisne rešitve, sloneče na obojestranskih žrtvah. Zato je zelo važno, da se jc atenska konferenca pripravljala m sc vodi po javnih delavcih in predstaviteljih kulturnega življenja, ki ne nosijo direktne odgovornosti za državne posle in čine, ampak gledajo vpra-lanje z najširšega idealnega in etičnega vidika. Kajti politično sodelovanje — balkanski Lokamo, kakor temu pravijo — bo trajno le, če bo slonelo na moralnih podlagah prijateljstva, skupnih kulturnih nalog in čim intenzivnejšega medsebojnega spoznavanja.
Kdor pa gleda čisto realno, ta vidi takoj, da balkanske države v sedanjem trenutku silijo najbolj skupaj gospodarski momenti. To je čisto prav. Zakaj na gospodarskem polju se vedno najprej in najjačje čutijo posledice duhovnega odtujenja narodov, ki bi 'sicer mogli In morali biti prijatelji. V tem oziru stoji sestanek političnih in gospodarskih krogov Balkana pred takrf konkretnim in nujnim problemom, da se njegova rešitev nc bo dala odlašati: to je vprašanje agrarne produkcije Balkana, njenega izvoza in racionalizacije proti tujemu dumpingu, pa ustvaritev gospodarske skupnosti Balkana. S tem pa se bo ustvaril najmočnejši temelj za politično unijo bližnje bodočnosti, da ne omenimo drugih možnosti, ki so tako rekoč takoj uresničljive: interbal-kanska banka, skupna poštna in prometna politika, dogovorna agrarna in socialna zakonodaja in podobno.
Kdor hoče doseči uspehe, ne sme prezirati ovir, ki otežujejo sodelovanje. Na Balkanu se ta ovira imenuje manjšinsko vprašanje. To se bo, kakor čujemo, v Atenah tudi disku-tlralo in to je prav. Izmenjava mnenj v tem pogledu med ljudmi, ki niso na nič vezani, jc vedno koristna in bo državnikom lahko služila za izhodno bazo. Na vsak način jamčijo Imena In ugled udeležencev atenske konference za to, da se bo diskusija vršila v duhu prijateljstva in da bo težnje po medsebojnem soglasju in sodelovanju le še okrepila.
Kot Jugoslovani sc veselimo, da bodo naši zastopniki v atenskih razpravah igrali najodličnejšo vlogo. Jugoslavija se bo zopet izkazala kot najmočnejši faktor miru na Balkanu in bo veliko doprinesla k zvezi balkanskih držav, k prijateljstvu balkanskih narodov
Strašen konec angl. zrakoplova
Ljubljana, 0. oktobra. Včeraj okrog poldne jo »Slovenec« prejel brzojavko o strašni pogibeli angleškega zrakoplova R 101, sredi temne noči na brdih v okolici mesteca Beauvais v Franciji. Brzojavko smo takoj afiširali na uredniško desko in sc je žalostna vest hitro razširila po Ljubljani. 58 potnikov jo bilo zajetih od plamenov, ki so švigali iz zrakoplova, kakor hitro je od viharja zagnan treščil na zemljo. Samo osem si je s sekirami v rokah napravilo pot iz visečih gondol, drugi so zgoreli, nekateri izmed njih inorda velo ne da bi se bili zbudili iz spanja. Med preminulimi se na-hajao najvišji angleški dostojanstveniki zračne službe, zračni minister lord Thomson, načelnik civilnega zrakoplovstva podmaršal vojnih zrakoplovov, ravnatelji zrakoplovnih družb. Proti večeru in ponoči so novinarske agenture že prinašalo
podrobnosti zračne katastrofe
ki je zahtevala toliko žrtev. Zračni velikan je bil namenjen v Indijo, in sicer je lo bila njegova poskusna pot, ki bi naj bila otvorila redno zračno službo med Anglijo in Indijo in mogoče še Avstralijo. Zrakoplov je vkrcal vsega skupaj 42 službujočega moštva in samo 16 zasebnih potnikov, med njimi najodličnejši predstavniki zrakoplovstva. Odhod je bil določen na soboto zvečer, in se je izvršil v najlepšem redu. Ko so prejadrali morski rokav med Anglijo in Francijo, je zrakoplov zašel v
velikanski vihar
ki je divjal listo noč i>o celi severni Franciji. Fol-niki so šli k počitku vsak v svojo kabino, moštvo pa je moralo bili v službi, ker je bil vihar tako močan, da je zrakoplov komaj vzdržal pritisk. Počasi, sunkoma, hropeče si je zrakoplov rezal svojo smrtonosno pot v nočno temo nad pokrajinami, prenapojenimi s človeško krvjo začaea svetovno vojne. Naenkrat ga zgrabi v višini 100 m vrtinec divjajočega orkana, da zvije in trešči ob tla. V tistem hipu jekne grozovit pok preko pikardijakih planjav, gereči jezik švigne visoko proti nebu, za njim drugi, tretji, dokler da v nekih sekundah ni
cel zrakoplov v ognju. O t vseh strani so prihiteli ljudje na pomoč, vendar je bil vsak napor brezuspešen, nikdo se ni mogel približati požaru.
Na čudežni način
se je rešilo 8 oseb. Eden izmed rešenih pripoveduje, da se ima zahvaliti za svojo rešitev edinole slučaju, da je s svojimi tovariši stal pod velikim rezervoarjem zh vodo. ki se je ob eksploziji razbil in vlil svdjft vodo na nje, tako da jih nlamen ni mogel takoj zajeti. Radiolelefonista pa je sunek vrgel raz njegovo mesto nekaj slo metrov daleč v bližnji gozd, kjer so ga našli onesveSčenega, ali ipak brez vsake poškodbe.
Vse drugo ('c pomrlo
tako da niti ni mogoče spoznati ostankov sežganih trupel. Francoske oblasti so bile takoj obveščene o grozovitem dogodku ter so podvzele vse, kar je bilo v njih močeh, da pomagajo ponesrečencem, vendar zaman.
Pariz, G. oklobra. fr. Reševalni oddelek, ki sc je podal na mesto nesreče, kjer še vedno gorijo ostanki razbitega zrakoplovu, je nadaljeval svoje eamaritansko delo celi dan. Do ranega jutra so so člani borili z ognjem in dimom in z neznosno vročino, ki je vladala okrog gorečega velikana. Naj-hujišini naporom sc je posrečilo izgrebsli iz žare-čega kupa razgaljenega železa
49 sežganih trupel
ki jih ni bilo spoznati. Ostankov ene osebe sploh ne morejo najti. Trupla so bila tako razmesarjena, da so morala očividno bili najprej ubila od padajočega železja, predno da so bila žrtev plamenov. Nekaterim manjkajo roke, drugim zopet glave. Oslanki nesrečnih žrtev so bili zbrani in položeni v majhne krslicc in ležijo sednj na županstvu, odkoder bodo prepeljani v Anglijo in izročeni globoko potrtim družinam. V Dieppo sta odpluli dvr torpedovki. da prepeljala do Dovra smrtne ostanke žrtev »R 101 . Iz Dovra jih bo prepeljal poseben vlak v London.
Vzrok strašne katastrofe
London, 5. okt. AA. Listi še vedno ne morejo priobčiti podrobnih podatkov o pravem vzroku katastrofe, ki je doletela zrakoplov >R 101«. Po vesteh Reuterjeve agencije je nastala nesreča tako, da jc pečil obod iu da je začel uhajati hidrogencki plin, nakar se je vnel.
Nesreča je povzročila splošno konsternacijo v vsej Angliji. Listi prirejajo mnoga po-sebna izda-nja, ki jih občinstvo uprav trga Iz rok raznašalcev. Na javnih poslopjih so razobešene žalne zastave. Uradnik kraljevskih letalskih tvornic v Cardingtonu pravi, da jo morala nastali v strojih motnja, ki je povzročila padec zrakoplova. Pravi vzrok katastrofe je še nepojasnjen in ga bo ugotovila preiskava. — Vrho%rni poveljnik letalstva sir John Simon in načelnik letalskega glavnega slana komodor Ilolt sta se odpeljala z letalom v Francijo, kjer sla zaslišala preživele, vštevši letalskega poveljnika Bootha, kapetana zrakoplova »R 100<. Snoči se jc vršila na kraju katastrofe preliminarna seja strokovnjakov. Skupni komisiji angleških in francoskih strokovnjakov so bila izdana navodila, naj prično danes s preiskavo.
Pariz, 0. okl. AA. Snoči je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da ni moči poročati o vzroku katastrofe, dokler nc bo preiskava končana.
pa k neodvisnosti Balkana od sebičnih tujih vplivov. Ideja balkanske unije je bila prvič z I vsem povdarkom izrečena od jugoslovanskega
I državnika. Na to smo lahko ponosni.
Skoraj gotovo je, da je prišlo do eksplozije, ko je zrakoplov padel na zemljo. — Javna preiskava o vzrokih katastrofe zrakoplova se bo vršila v Angliji.
Pariz, 0. okt. AA. Po poročilu i/. Ileauvaisa je potnik, ki se je rešil z zrakoplova -R 101 izjavil lole: Na zrakoplovu je bilo do Beauvaisa vse v redu. Iznenada je bilo čuli, da zrakoplov pada. Nato je zrakoplov plul dalje, a je kmalu začel ponovno padali in je zadel v hrib. Nato je eksplodiral. Zdi sc, da je eksplozija bila posledica kratkega stika električnih žic.
Jutri bodo strokovnjaki ugotovili pravi vzrok nesreče.
Snoči ob 0 jc še vedno gorel rezervoar olja.
London, 6. okl. АЛ. Ileniam, ki se jc na čudežen način rešil iz gorečega zrakoplova »R 101 pripoveduje, da se je nahajal v stranski kabini, da čutil vso silo udarca in da je s poslednjimi močmi ležko ranjen splezal izpod ruševin na prosto. Izrazil je mišljenje, da se je vnel »R 101 še preden se je dotaknil zemlje.
London, 6. okt. as. Angleški zrakoplovni general Ilolt, ki s francoskimi tehniki vodi preiskavo, je izjavil angleškim časnikarjem, da je zrakoplov ponesrečil najbrže zato, ker se je v trnku zlomil kak okvir. Našli so dele zrakoplova 8 km od kraja nesrefe. Pretežki motorji so najbrže povzročili vpognjenje in potem prelom okvirja.
Sor^l?« vsega sveta
London, 0. okt. AA. Med stotinami sožnlnih brzpjavuv uradnih in privatnih, se nahajajo brzojavke komandanta Zeppclimi Eekenerja ter letalcev Costesa in Bellontesa.
Pariz. 0. okt. AA. Listi komentirajo katastrofo angleškega vodljivega zrakoplova R 101 ter izražajo globoko spoštovanje do britanskih junakov in tolmačijo bralsko sožalje Francije do Anglije. Fra" •-•Ui miniiler za letalstvo Laurant Evnac je poslal angleški vladi toplo sožalno brzojavko. Podal i-e je na mcslo katastrofe, da vodi tehnično stran preiskave. Obiskal je ludi ranjence v bolnici, šel' francoske vojaške letalske službe fiererald ISa-res jc dal britskim ekspertom na razpolago vsa sredstva za vodstvo preiskave. Pariška občina in francoski aeroklub sla poslala londonski občini in angleškemu aeroklubu sožalne brzojavke.
London. 6. okt. AA. O priliki otvoritve konference laburistične stranke v Llantluduu je imel zunanji minister Ilenderson govor, v katerem je izrazil spoštovanje junakom R 101 , posebno ministru Thoinsonu, ki .je našel junaško smrt pri izpolnjevanju dolžnosti do svoje domovine.
Se nekesj podrobnosti
Pariz, 6. okt. as. Katastrofa zrakoplova »R 101-se jc morala izvršili v par sekundah. Brezžična postaja v Le Bourgelu je bila v neprestani brezžični zvezi z zrakoplovom. Zadnjo vest o svoji poziciji jc poslal zrakoplov ob 1.50, ko se jc nahajal 1 km južno od Beauvaisa. Telegrafist zrakoplova je še pristavil, da so potniki po izborni večerji še dolgo ostali skupaj pri kavi iu da so pravkar odšli spat. Prebivalce Beauvaisa je zbudilo iz spanja močno grmenje motorjev. Zrakoplov je preletel mesto zelo nizko v smeri proti Parizu. Zdelo se je, da (rajno deževje ovira opazovalce na zrakoplovu I v manevriranju. Komaj je zrakoplov izginil prebi-i valccm izpred oči, so zaslišali strašno detonacijo in ogromni plameni so razsvetlili v daljavi nočno nebo. Ko je prihitela prva pomoč na kraj nesreče i blizu vasi Alonne, je gorel zrakoplov z velikanskim \ plamenom.
Šele ko je napočil dan. sc je posrečilo gasilcem približali se v bližino požara. Sprednji nos zrakoplova jc popolnoma razbit in motorji so se zarili globoko v zemljo. Potniška gondola je bila popolnoma zmečkana. Samo zadnji del zrakoplova je bil še nekoliko ohranjen, angleška zaslava je še napol zažgana vihrala v velru. Reševalna dela so bila izredno težavna, ker je bilo Ireba razvaline najprej razkopali z žagami in z brušenjem.
Na zrakoplovu je bilo pet častnikov, desel potnikov in 43 mož posadke. Po izjavi rešenega šef-inženerja Lecha se jc nesreča zgodila zalo, ker jc moral zrakoplov leteli zcio nizko, da se je mogel orientirati. Sposobnost manevriranja je bila zelo otežkočena radi leže po dežju. Kmalu za Beauvai-som je zašel zrakoplov v zračno praznino, kar ga je potisnilo skoro do tal, vendar se mu je še posrečilo, doseči nekoliko večjo višino, nastal je pa drugi vrtinec, katerega zrakoplov ui mogel več izravnati. Zrakoplov je tedaj ielcl v neki dolinici čisto cb tleh. Par sekund na to se jc zadel ob drevesa. Po sunku je takoj nastala strašna eksplozija. Najbrže je zaloga goriva 25.000 litrov težkega olja začela iztekati in je eksplodirala. Eksplozija je vnela tudi plin zrakoplova z vsebino 172.500 kub. metrov. Potniki, ki so se vsi nahajali v srednji gondoli, so se vsi zadušili ob sunku na zemljo. Rešenih osem mož pa se je nahajalo v stranski gondoli.
M a kraju nesreče
Pariz, 6 okt as. Neprestano sc vrsti po vseh ceslah iz Pariza v Beauvais nepregledna kolona avtomobilov. Močne čete oro/.ništva so morale obkoliti kraj nesreče, ki se nahaja približno 1 km od ceste ob robu majhnega gozda. Zemlja je mokra in tavajo ljudje skoro do kolena v blatu. Na kraju nesreče štrli v nebo črno ogredje ostankov zrakoplova. V notranjosti pa še vedno švigajo plameni. Zadnji del zrakoplova je pri udarcu na zemljo trpel manj. Srednji del pa jc samo še nerazvozljiv kup železja. 20 m od zrakoplova jo vse polno razbitega kuhinjskega poslopja, vinskih steklenic in konserv iz kuhinje. Od sprednjega tlela pa je razbito prav vse. Udarec ob zemljo in eksplozija ie morala biti strašna. Več 100 metrov naokoli jc vse polno razbitih delov zrakoplova iz aluminija. Od poveljniške kabine in velike potniške kabine ni ostalo i skoraj nič. Orožnišlvo in francoske vojaške čete i so bile žc kmalu po 3 zjutraj na kraju nesreče, j Ogromni plameni in silna vročina so onemogočili ( približanje, tako da so mogli gasilci šele v poznejših julranjih urah prit! v bližino požara.
Preostali . . .
Člani posadke, ki so se rešili, so se rešili neposredno takoj po katastrofi. Radiotelegralist Dis-ley, ki se je rešil kakor po čudežu brez najmanjše poškodbe, jc stal komaj 100 m od gorečega zrakoplova in kot blazen gledal ogenj. Njegova prva beseda je bila, da je prosil za cigareto. Ostali re-šenci so bili več ali manj ležko poškodovani ter so jih našli v bližini zrakoplova. Dva od njih je eksplozija vrgla iz kabine. Dva druga pa, katera je plamen že zajel v kabini, sta bila rešena na la način, da se je razpočil vodni tank, radi Cesar ie voda pogasila v njuni okolici ogenj in jima tako omogočila rešitev. Neki drugi mož o katastrofi sploh ni nič vedel. On je spal in je bi! zelo začuden, ko se je naenkrat znašel na mokri njivi. Dva sta bila tako zelo ožgana, da sla popoldne umrla. Ostalih šest rešenccv jc izven nevarnosti. Ob kolo-
vozu v bližini so zjutraj ležala mrtva trupla, brezoblična, da jih ni bilo mogoče spoznati. СеГо pr-stami m ure »o se v vročini raztopili. Ni mogoče identificirati рсшшае/.шЛ trupe1!. Nekateri potniki so bili presenečeni v »panju in ni opaziti na njihovih tiuplih nobenega smrtnega boja. Večina uu ini« strašno razkrečene roke, kar rnači, da je bil njiihov smrtmi boj sSrašen. Do t popoldne so izkopali 48 trupel, 3 trupla pa so še pod razvalinami. Ob 3 popoldne so dospela tri angleška letalu z angleškimi izvedenci, ki bodo sUupft-з s francoskimi uradniki Izvršili preiskavo.
Žalni dan v Franciji
Pari/, b okt. Ini.p.Ui pwures»*čettte* *>
prenesli v občinsko dvoran« v Beuiivuisu, ki si> jo spremenili v kapelo. Vojaki} 51. pcšpolku •vrši>i> stražo, jutri, de poldne Jjo večumi žalim služba božja, katere se bedo ir.lekr>ili Terdieu in večina ministrov. Vlad« je za jutri v fct« uiigleškiilni ponesrečencem odredila narodni žalni t lia n. S posebnim \ tekonv bodo zemeljske jMi .slalike ponesrečencev prepeljali naravnost •v Calais. Ji ljub neumornemu iskanju pa treh pogrešanih potnikom >e nis.> mogli najti. Več Dto angleških in Vrujvcoskih letal je danes letelo nad k ni jem nesreče in menilo cvetje nu krste m ostanke zrakoplova. 'l udi pri i sorodniki ponesrečencev sw prišli .p:i tudi oni niso mogli identificirati trupel. lAwies je umrl eden od rešeneev, težko poškodovani niehunik zrn-Icopl.n a.
Nič več zrakoplovov
London. (> okl. as. Listi objavljajo dolga poročila, ne da bi megli naj.i pravega vzroka. Gotovo je lo. da jo bil zrakoplov prisiljen leteti zelo nizko. Strokovnjaki menijo, da je trajni dež oslabil vzgon in da tudi močnejši pogon motorjev ni več pomaga!. Daily Express javlja, da bi se bila pri prvem poletu zrakoplova lansko leto »koro pripetila slična nesreča. Tedaj je preiskava dognala, da je nastalo radi trenja plinskih рол>Ј ob srednjih nosilcih 0<> majhnih razpok, skozi katere je uhajal plin. Z vsemi silami lin je zrakoplov tedaj še dosegel Cardington. Voditelju, poročniku Erwinu pa se sedaj ni več posrečilo doseči Le Bourgeta. Strokovnjaki tudi pravijo, da so bili motorji preslabi proti viharju. Listi zahtevajo, da se graditev zrakoplovov ustavi, ker je dokazana nekoristnost zrakoplovov kot transportnih sredstev in bi bile nadaljnje žrtve ljudi in mili j' denarja nesmiselne.
Nove
stranke ne bo!
Pomembne izjave min, Uzunoviča v Skopi Ju -- Naš gospo dartki
položaj
Imperšfahm konferenca
London, oktobra 1930.
Človek bi pričakoval od strani angleške jav-jiosfi vse drugačno zanimanje za imperijalno konferenco, ki je bila včeraj otvorjena v dvorani Lo-camo Foreign Oflica v Londonu, - in lo tembolj. % pomislimo, da ima ta imperijalna konferenca težko nalogo rešiti eno izmed najbolj perečih vprašanj: to je — ekonomsko.
To vprašanje pa nikakor ne tangira zgolj Anglije same, temveč je več ali manj skupno vsem do-minionom — članicam Velike Britanije.
Prav ničesar čudnega ni tedaj, ako izhaja iz govorov premijerov poedinih delegacij, da hočejo rešiti gospodarsko vprašanje z dajanjem medsebojnih koncesij.	.
Svoje iežke naloge pa se prav dobro zavedajo delegati imperijalne konference, radi česar se je sklenilo prerešetavati in podrobno diskutirati najprej v komiteju šefov delegacij ter šele nato v plenarni seji.	.....
Za proučevanje interimperijalnih odnosatev pa so šefi delegacij ustanovili celo subkomite, ki ima nalogo, da v prvi vrsti reši in razmotri vprašanje reševanja eventuelnih sporov, ki nastanejo med poedinimi članicami britskega Commonvveal-tli-a. Poslužiti se bo imnerijalnega apelac. sodišča
—	Impire Courl of Appeal.
Otvoritev imperijalne konference je bila običajna. Uvodoma je prečital angleški premier — Mac Donald — kraljevo poslanico, nakar je sledilo filanje programa tega zasedanja.
Program imperijalne konference za to zasedanje je vsebovan v glavnem v sledečih treh točkah: Prva točka programa se tiče poliličnih in ustavnih odnošajev med članicami britanskega imperija; — druga: odnošajev z inozemskimi državami, predvsem pa, kako izvesti čim uspešnejšo razorožitev; tretja točka programa pa: akutne trgovske depresije, ki jo čuti celokupna Velika Britanija ter posvetiti posebno pozornost problemom njihovih medsebojnih ekonomskih odnošajev.
Za proučavanje slednjega je ustanovljen splošni ekonomski komite — General Economic Com-mittee.
Ekonomsko vprašanje ]e ledaj poglavitno vprašanje tega zasedanja imperijalne konference. Zakaj ni vse eno za Anglijo: če jc zastoj v težki: železo-livarski, strojni, iadjedelski in tekstilni industriji ter vlada popolna stagnacija v bombažni trgovini
—	kar vse itna drugo posledico — namreč to, da niha število brezposelnih okrog 2,000X00. In lo število rasle od dne do dne!
Vprašanje brezposelnosti leži namreč nad Anglijo kot more. Komaj vstopi človek na angleška tla —■ že sliši govoriti o brezposelnosti. In v pogovoru s komurkoli: ali izobražencem ali prepro-proslim človekom, prideš takoj hote ali nehote na pogovor o armadi — brezposelnih.
Imperijalna konlerenca ima ledaj zelo ležko nalogo. Angleški premier Mac Donnld pa nima nikakor zavidanja vrednega položaja. To pa brez ozira na lo, da ne predstavlja majoritele angleških volilcev, temveč, ker nima niti večine v svoji soci-jalislični stranki sami na svoji strani.
Vsekakor bi bilo potrebno pri reševanju lako težavnega gospodarskega vprašanja pritegniti tudi oslate državnike — opozicijo in skušati doseči solidarno delovanje. Zakaj nikakor ne zadostuje, da diekuiirala o inlcriinperijalnih carinah le g. Graham In Snovvden, temveč bi bilo pritegnili tudi gg. Lloyd Oeorge, Sir Robert Home, Mr. Churchill, Sir Atislen Chamberlaiua ... itd.
Zalo so tudi nadt na uspešno rešitev vseli vprašanj minimalne ter letnu primerno zanimenje angleške javnosti.	Dr. V. J.
Skoplje, 5. okt. m. Včeraj zjutraj se je vršil« el> 8 <k»poklnc konferenca iniuiistfov iti uglednih meščamn i/ Skaplju. Na konferenci »te srmorila >tipan g. ŽivknvIČ in lov«71 m ie. Na ta dva govoru je odgovoril nnimisteir brca listivcv .Nikr.>ln liAtruovič, ki je med drugim izvajal itidi sledeče: Sistem nove uprave je v tem kratkem času dosegel mnogo u.speliov, tako da ni poštenjaka, ki ne bi hotel razumeti,' koliki) ti«1bregu je storilo dejstvo, da so sc kraljeve inteucije realizirale v delu. Prosim vas. <l-i» si zapomnile! da №snio mi. (H miti M rov, nasledniki prejšnjimi, ampak da «mo vsi kri«-Ijevi delavci. lako ste tudi vi kraljevi sodelavci. /.i to leto je uspelo premagat:ii mnoge težave, tako tln more iti že-setlaj kralj, vlada med rniroJ, dii ga sprašuje in z njim razpravlja o vsem lurdaljiicm tlelu. člani kraljevske vlade ne gredo med ljudstvo zale, da bi prirejali shode in konference, temveč zato, dn se informirajo o vseh njegovih potrebah. \.i treba držati dolgih promc, ker je tu bratski sestanek, na katerem je treba samo jasno staviti predloge za pozitivno delo. Gospodje, vi ste omenili kivzo našega žita. Vi veste, da prihaja križu iz treh vzrokov. Predvsem je vsako žito v božjih rokah, /avirsi pa vxe tudi od svetovnih tržišč. Vlada je --talila vse mogoče, tla poprarvi cene Slilšali ste. tla stn odpotovala v Ronurnijo, Varšavo £'n Švico ministru dr. Kmmandi in <lr. Fran geš, storjeni so vsi koraki, da se ta velika nesreča ublaži.
Opiram se na izjavo, katero so dali belaraj-Skl izvozniki žila, ki so mi rekli sledeče: Izgubljamo, loda nikogar ne moremo za lo obdolžili, ker vemo, da to ni v naših rokah. Mnogo bi moral govorili, toda mi smo prišli k Vam, da se informiramo in dn Vas informiramo in tla podčrtamo ono, kar smo že večkrat izjavili, tla smo danes homogeni, tla imamo homogeni kabinet, da ne živimo stare dobe, da smo vsi .skupno z Vnmi in dn tudi Vi delate v istem stnfelu in istem duhu in da greste preko vseh onih predpostavk, ki so r zadnjem
tasi> začele krotiti med narodom o ustanovitvi nekaterih strank. O tem nI besede. Dela »e na tem, da gremo vel skopaj nn delo za dobrobit in srečo
vseh nas In naše domovino. Ml vsi »m o sinovi ene domovine in ona je mati vseh nas. Mi smo prišli semkt, radi občega dobrobiln in radi občih interesov, delamo santo po najvišjem nalogu in kar koli delamo, 110 delamo iz posebnih interesov. To povedo tudi Otiim. ki so ostali doma. Hočemo izpolnili ukaz, da začnemo z delom in da pritegnemo k delu vse nove osebnosti in Ves radi tega prosim, dn se še enkrat spomnimo vzvišenih besed onega, ki stalno bdi nad vsemi našimi Interesi, nad blagostanjem naše države in naroda in zaključim: naj živi naš ljubljeni kralj!« Za dr. Uzunovičem je govoril tudi minister dr. Frangeš. Ministrske konference so se vršile tudi v Moslaru in Splitu.
,	(Po »Pravdi«.)
Sestanek v Šibem
Bibenik, 0. oktobra. AA. Danes < b 7 zjutraj so dopotovali v Šibenik ministri Srekič, Drinkoviu in Preka. V Šibeniku jih je pričakovala množica kmetov, ki so prispeli tja iz vseh krm ev severne Dalmacije. V šibeniku so vse ulice okrašene z zastavami. Ministre je pozdravil mestni načelnik Smolčič. kateremu se ie za zahvale pozdravil minister Srskič. Nato we je vršil v občinski dvorani sestanek, kateremu je prisostvovalo več sio ljudi iz vseh krajev severne Dalmacije. Pri razpravi o gospodarskih, kulturnih in zdravstvenih vprašanjih teh krajev so odgovarjali ministri. Minisire so pozdravljali burno vsi prisolni. Sestanku so prisostvovali pristaši veeh bivših struj ter manifestirali voljo, dn hočejo iskreno in složno pomagali kraljevski vladi pri njenem stremljenju, tla izvedo do kraja utavljeno nalogo. V imenu vseh prisotnih je pozdravil ministre občinski odbornik Krmpola. Ko-" -i >'e trajala tri urb.
Ptfnialri v SpUUt
Split, ft, okt. p. Ob 12 se јг vršila seja v občinski posvelovalnici. Seji so pri&ostvovali ministri Nikola Preka, dr. Srskič in dr. Drinkovič ter -100 povabljencev. Zastopniki so izrazili želje svojih krajev in organizacij.
Nova letahka nesreča
Pariz, 6. okt, AA. Havas poroča Iz Berlina, da je potniško letalo, ki oskrbuje zvezo med Dunajem in Berlinom padlo v bližini Dresdena na tla, pri čemer je bilo 8 potnikov ubitih.
Navdušenje v ZoSsji
Soiij«. 6. okt. na. Velike manifestacije radi zaroke kralja se še vedno nadaljujejo. Včeraj se je ogromna množica zbirala prod kraljevskim dvorom, da se vpiše v dvorno knjige, več desettisoč pozdravnih telegramov prihaja iz vse države.
Kot priča pri poroki bo angleški kralj, katerega bo zastopat pri poroki vvalleški princ. Kralj bo nemudoma odpotoval v Italijo, najbrž« že iutri. Oficielni zaroki bo prisostvoval ministrski predsednik Ljapčev.
m
v
Mndiid, 6. okl. .'.is V Bilbnu je po shodu diktatorske stranke prišlo do hudih spop»u!< v med monnlhisti in »•c.publikmiei, pri katerih te ■n orala Dn и topil i polici,jn in orožiiištvo. S'i v. kujoči delavci so oplenili trgovino z oi-džjei.r, nakar je nastala bitka v. orožniStvom. ililo je oddanih nad 200 sireiev, vet: osen je bito ra>»,jenih. Bafl se je. dn bo sednj stavka v Biliiiu, ki je bil« prvr tno določena samo na 24 >н. trn. jaln dalje In dn se bo razSiril« tudi nu druge
kraje.
Vrniiev de. Matr'nkoviča
Zdravniška zborovanja v Splitu
Split. в. okt. p. Danes se jo nadaljevalo delo na kongresu slovanskih zdravnikov. Na rht^vnom redu so bile strokovne razprave. Prof. Radoničič je govoril o revmatiunu, historijatu in značaju te bolezni, dr 11 imel je govoril v češčini o pojavu, rev-matizma. dr. Drago Čop o revmatizmu kot problemu narodnega zdravja.
Split, (j, okt. p.V zvezi s tretjim kongresom vseslovan^tih zdravnikov se je vršil, tudi.vsoslovan-ski kongres študenlov medicine, na kalerem je bil čeških, 5 poljskih in 12 jugoslovanskih delegatov. Bolgari niso bili zastopani. Kongres je olvoril prof. Jovanovič iz Belgrada, ki je bil izvoljen za dosmrt-
Bukarešt, 6. okt as. Ob 3 popoldne je ministrski predsednik Maniu izroči! v Sinaii kralja svojo demisijo, ki jo je že prej pismeno poslal iz Bukarešta. Maniu je ?,voj odstop utemeljeval s tem. da ni zdrav iu da se mora čuvati. Kralju ni nikogar predlagal za svojega naslednika. ker noče na vladarja vplivati glede njegovih odločitev. Krnlj se je Maniu zahvalil za njegove dosedanje usluge in sprejel demisijo.
■ nega predsednika. Dr. Jovanovič je pozdravil mla-| de kolege, nato je govoril predsednik Združenja J Milan Jesiveljič iz Belgrada, nakar so sledili pozdravi delegatov iz Poljske in Češkoslovaške. Poslana je bila udnnostna brzojavka Nj. Vel. kralju in predsedniku vlade.
Split, (i. okt p. Tu se je vršil danes kongras jugoslovanskega zdravniškega društva za operativno medicino. Kongres je otvoril dr. Budisavljevič iz . Zagreba. V lne.dsedstvo so bili izvoljeni dr. Budi-*yavljovlf, dr. Zalokar, dr. Račlč, dr. Kostič in dr.
Devet. Poslatta ,ie bila udanostna brzojavka Njv Vel. I kralju in pozdravna brzojavka ministru za narodno zdravje.
Potem pa jc Maniu poveril nadaljnje vodstvo vladnih poslov. Maniu je ob 4 popoldne odpotoval пажај v Bukarešt Na kolodvoru v Siimji sc je še sestal v, ministroma Mndgjjnruom in Lugesannom, ki sta se vrnila iz inozemstva. Jutri bo izredna ministrska seja.
Sinnja 6. ckt. AA. Kralj Knrol je sprejel več, politikov ter nadaljeval konzultacije o političnem stanju.
Vstma v Emziiji
Vsfaški pokret proti zvezni vlad s se širi
Neivvork. 3. okt AA. Po poročilih iz Brazilije so uporniki, ki hočejo strmoglaviti zvezno vlado mobilizirali v državi Rio Grande do Stil moško od 21. do 35. leia. S temi čelami bodo skušali prodreti v severnem pravni proti mestu Saopaolo. Mobilizirali so tudi železniške stroje in ves železniški park.
Po porečilu iz Rivere na brazilijsko urugvđjski meji je vslaški jiokrel izbruhnil ludi v državi Saflla Catarina, kjer se hočejo uporniki jiolasliti glavnega mesta. Vstaši izjavljajo, da se je njihovemu po-kretu pridružilo najmanj sedem držav proti z.vezni vladi in tla se jim je pridružil ludi del mornarice.
Newyork, G. crfit. as. Revolucionarji v Braziliji so se popolnoma polastili države Rio Grande do Sul in razorožili vladne čete. Generalšlabni šel', ki se je upiral, pa je bil ujet in zaprt. V nekaterih krajih je prišlo do krvavih spopadov. Revolucija se je razširila ludi na državi Parana in Minas Geraes ier celo na nekalere severne države. Vendar še ni mo-geče razvideti, kakšne uspehe so dosegli vstaši v teh državah, Železniški promet od Rio de Janeira v državo Minas Beraes je ustavi jen. Zvozita vlada je proglasila obsedno stanje v državah Rio Grande do Sul in Minas Geraes. Revolucionarje vodijo zvezni
senaor Dacuneha, general Регеуга Dasnuza in feld-ntaršat Diaz Lopez.
0I1SEDN0 STANJE.
Ne\vyork, 0. okt. as. Brazilska vlada ,ie že danes dopoldne razširila obsedno slanje rm vso republiko, kar se smatra za dokaz, da je revolucionarno gibanje prišlo ludi že na do sedai mirne države, Vladno poročilo trdi, da je vlada gospodar položaja in želcznic in da je armada vladi zvesia. V Rio de Janeiru je položaj sličen, kakor v vojni. Vlada je poslala dva polka v državo Minas Geraes. Glcvno mesto le države Bella Horizonte je v rokah vstašev. Močni oddelek majhnih križark in topni-čark je danes v spremstvu lelal zapustil glavno mesto v južni smeri, da okrepi vladne čelo v Rio Grande do Sul. Glavno mesio je mirno. Iz Uru-guayn in Argentine pa prihajajo redke vesli, ki poročajo, da so imeli vstaši jiopoln uspeh. Prebivalstvo podpira revolucionarje in je računati s tem, da se je zglasilo 40 000 mož za pohod proli Rio de Janeiru, ki je že popolnoma odrezano. Prihodnja dva dni bosta prinesla' odločitev, ali se bo vladi pcerečilo vdusiti vslajo ali pa bo nastala v Braziliji težka in morda dolga državljanska vojna.
Talen načrt Helnuvehm
o upostavitvi fašistične diktature
Dunaj, (j. oktobra, as. >Landbund Korrespon-denz objavlja do sedaj tajen načrt Heimvvehra za vpoetavitev diktature. Kot vrhovna diktatorska instanca se predvideva vrhovni svel voditeljev, v katerem bo 3 do 5 ljudi iti kateremu se bo po ukinitvi sedanje ustave za prehodni čas izročila zakonodaja in izvrševanje zakonodaje. Poleg tega pa se bo ustanovil veliki in tnali državni svel. Mali svet tvori vrhovni svet voditeljev, ministri in državni tajniki, predsednik državne pisarne (pisarna vrhovnega sveta voditeljev), dva upravnika samoobrambnih zvez (Heimvvehra), deželni glavarji ter dunajski policijski predsednik in dunajski vladni komisar, skupaj 22 do 24 mož. Velikemu državnemu svetu pa pripadajo poleg članov malega sveta zaetcpaiki lleinivvolira, gospodar*iva in cerkve. Zakoni dobijo veljavo, ko jih podpise vrhovni svet voditeljev. Vrhovni svot imeuuje le niinislre. Dr-iavni tajniki, deželni glavarji in člani državnega sveta, Hrimvivlira, cerkve iu ;{ospod:'rskili orgaui-Bttcij pa jih smfjo predlagati. Obdržala sc bodo sa-
mo tri velika ministrstva: državno minklrslvo s trenil tajništvi (za zunanje stvari, notranje stvari s pravesodjem In za vojsko), gospodarsko ministrstvo s petimi državnimi tajniki (za trgovino, poljedelstvo, socialno jioliiiko in stanovske stvari) ter prosvetno ministrstvo.
Dalje pravi list: Će bi bilo radi romirjenja inozemstva in prebivalstva potrebno ustanovili poleg vrhovnega sveta voditeljev in državnega sveta še razne korporacije za posvetovanja, bi bila umestna ustavodajna skupščina, v kateri bi bilo 8 zastopnikov dežel, 0 do 8 zastopnikov bivših političnih .strank, 4 zastopniki Heimvvehra, 12 gospodarskih zastopnikov in 3 zastopniki svobodnih poklicev in uradnikov. Ta skupščina bi se posvetovala o predloženih ustavnih načrtih in podala eventualne predloge za spremembo. »Laudbund Korrospondenz« pristavlja, da je,ta ustavni načrt, ki je kopija italijanske fašistične ustave, seslnvil vseučiliški profesor Spnnn.
Belgrad, C), okl. m. Danes dopoldne je prispel z Orient-ekspresom naš zunanji minister dr. Ma-rinkovič s soprogo v Belgrad. Spremljal ga je naš poslanik v Angori g. Ljuba Ncšič. Zunanjega ministra so pričakovali na postaji njegovi priiatelji, od diplomatov tujih držav p,i češki poslanik g. Fli-der in turški poslanik Ali Hajdar Bej.
Začasni učni načrt za učiteljišča
Belgrad, (i. okt. AA. V smislu členov 15 in M zakona o učiteljiščih in do končne sestave učnega načrta in programa za učiteljišča je minister, pro-eVefe predpisal za šolsko lelo 1930.31 začasni učni načrtni program. V prvem, drugem in tretjem razredu osiaiie v veljavi dosedanji uf-ni nafrt. V fet'1-teni in pet, m pa bodo poučeviili:
Psihologijo, občo pedagogiko, zgodovino pedagogike, šolsko leto, filozofijo, šolsko organi^ici-jo, upravo, narodno gospodarstvo, osnove sociologije, srbsko-hrvalski, slovenski jezik, tuji živi jeziki, občo in narodno zgodovino, zemljepis, prirodopis, matematiku, higijeua, jioljedelslvo, gospodinjstvo, risanje, petje, glasba, ročna dela in telovadba. Skupno 33 ur tedensko v četrtem in 31 ur v petem razredu. V slovenskih učiteljiščih se bo učila srbohrvaščina eno uro tedensko. Gradivo prvega, drugega in tretjega razreda je treba predelati v teku šolskega leta 1980/81. Pri pouku naj se pazi na popolno obvladanje gradiva, pri čemer je treba vpo-števati, tla je bil šolski i>ouk na učiteljiščih podaljšan za eno leto in dn imajo iKito učenci priliko obdelati gradivo enega le'a v prihodnjem razredu. Podrobnosti učnega načrta za četrti in peti razred učiteljišč so prav obširne in jih bo zalo ministrstvo prosvete izdalo v jiosebni knjižici.
Imenovanja
Belgrad, 6. okt. m. Z ukazom Nj. V. kralja je imenovana na žensko učiteljišče v Zagrebu gdč. Vera Gostinčar v 1-5, doslej na drugi ženski realni gimnaziji v Zagrebu; na moško učiteljišče v Zagrebu Pavel Franke v 1-3 in Ferdo Volja, doslej na prvi moški realni gimn. v Zagrebu ter Praprotnik L, doslej na II. moški rea .ii gimn. v Zagrebu; na moško učiteljišče v Ljubljani v 1-4 Franc Ferjan, doslej na III. realni gimnaziji v Ljubljani.
Za veterinarskega pristava okrajnega glavarstva v Prilepu je imenovan v 1-8 dr. Vlado Resman, za višjega veterinarskega prislava v 1-7 g. Slavko Tkalsis v Slatino.
Spremembe v železniškem prometu
Ljubljena, 5. okl. AA. Dirckcija državnih želcznic razglaša:
Pričenši v sredo, dne 8. t. m. do vključno 31. oktobra 1930 vozita na progi Rogatec—Rogaška Slatina dnevno redno potn. vlaka št. 2111 in 2124.
Vlak št. 2111 odhaja iz Roga'ke Slatine ob 4.26 ter prihaja v Rogatec ob 4.38, kjer ima takoj zvezo v Zagreb, glavni kolodvor, kamor prihaja ob 8.10.
V obratni smeri odhaja vlak 2124 iz Zagreba, glavni kolodvor ob 17.45 ter prihaja v Rogatec ob 21.38, kjer ima tako: zvezo v Rogaško Slatino, kamor prihaja ob 21.58.
Kolonizacija Južne Srbije
Belgrad, 6. okt. z. V Metohiji in na Kosovem se vršijo priprave za kolonizacijo v bodočem lelu. V Metohijo se ho naselilo tri tisoč družin, večinoma iz Črne gore, na Kosovo pa iz Primorske, savske in dunavsko banovine.
BeigrajsHe vesti
Belgrad, 6. okt. m. Vrhovni zakonodajni svet , je razpravljal danes o važnem zakonu o pobijanju 1 malarije.
Belgrad, 6. okt. m. Danes ob 8 zjulrai je od-letel iz Zemutia proli Bukarešti velik nemški aero-plan G 38. Pred odhodom je še dvakrat obkrožil | prestolnico.
Belgrad, 6. okl. m. Višjo vojno akademijo so končali inž. kapetan II. klase Dragolin Gaberšček, ' artilerijski poročnik Maks Makovec in Ivan Urelec.
Belgrad, 6. okt. z. V Belgrad se je vrnil po i enodnevnem bivanju v Zagrebu finančni tnini-' ster tir. Švcrgulja.
Belgrad, 6. okt. AA Minister prosvete jo odredil, naj v rši dolžnost pomočnika ministra prosvote do nedelj ne odredbo nueelnik občega oddelki« ministrstva prosvete Momeilo Milošev jn"-
llelgrad <>. okt. z. V soboto popoldne je bil predložen zakonodajnemu svetu zakon o ribolovu.
Velika sodua razprava.
Zagreb, 0. oklobra. p. Danes ob pol devetih se je začela razprava proti Vladimirju Vraniču in Štefanu Maričiču. Vranic je obložen, da jc od ju-i nija 1 !)'2(j tlo februarja 103o poneveril o,129.000 Din, j Maričič pa, dn je prejemal od njega denar, čeprav je vedel, da je i rdi i/, državne blagajne. To veliko jioneverbo je odkrila komisija bančnega ministrstva. Nn današnji razpravi je bila jurefilana obtož-' niča, nato so je začelo z zasliševanjem Vraniča.
f Jože Zurc
Davi je umrl v Kandiji pri Novem meetu ekoro po vsem Slovenskem znani Stembur — Jože Zurc. Bolehal je že od pomladi sem in s svojo zdravo, krepko naravo in vedno vedro dušo kljuboval, dokler ni podlegel. Nešteta srca se bodo zganila ob tej žalostni novici, kajti ni mogoče prešteti vseh onih, ki so so v dobrem polstoletju zatekli pod njegovo gostoljubno streho in iskali pri njegovi dobričini dobrega sveta ali pri njegovi mizi telesnega okrepčila: nikdar ni nikomur odrekel. Spomnili se ga bodo njegovi občani, ki je skrbel za nje — glavar največje slovenske občine — celo četrt stoletja, potožilo so bo za njim njegovim Podgorcem, ki niso nikdar iskali pri njem zastonj pomoči, naj je bilo to v privatni ali službeni potrebi. Pretresia bo žalostna vest revne-dolenjske dijake, ki se jih je toliko nasitilo pri gostoljubni mizi njegovi in njegove blage gospe. Zdrhtela bodo srca vsem onim možem vseli stanov, ki so se neštetokrat zbirali v njegovi gostilni, kjer ni bilo nikdar dolgočasno, nikdar nasprotja, vedno je ogreval, vedril, zabaval in razveseljeval vse goste njegov neizčrpni humor, ki ga je poznala vsa Dolenjska in še dober del ostale dežele. Krog njegove častitljive glave se je razpredel venec dov-tipov, doživljajev in dogodljajev, kakor se spletejo le prav redkokedaj okrog kakšnega zemljana. Njegova gostilna, ki ima sloves najboljše in najpopularnejše in stoji že več kot poldrugo stoletje, je bila zatočišče vsega prometa onstranske pokrajine med Krko in Gorjanci, a še preko tja do Kulpe. Poznajo ga prav dobro tudi Hrvatje daleč tja do Karlovca.
Njegova prirojena in le v življenju skoro brez šole pridobljena inteligenca je privabila in mu približala inteligente tako, da so iskali njegove družbe prav vsi najodličnejši krogi Novega mesta in so imeli pri njem stalno bivališče; njegova ljudo-mila dobrohotnost, požrtvovalnost in skrb za obči blagor pa je bila vzrok, da ga je ljudstvo vzljubilo in mu zaupalo od blizu in daleč skoro vse javne zadeve. Bil je župan 25 let, predsednik okr. šol. sveta 18 let, načelnik cestnega odbora blizu 30 let in dež. poslanec SLS skoro 10 let in več let predsednik gcstilničarske zadruge. Svojih mandatov pa ni imel samo po imenu, temveč delal je skoro vse sam, vedel je v občini za vse malenkostne zadeve najzadnje vasice, poznal skoro vse svoje občane po imenu in vedel menda vseh posestnikov hišne številke. Vse to, ker je živel z dušo in telesom v delu za občo korist. Ljudje so hodili k njemu radi za vsako malenkost, saj so vedeli, kadarkoli se je s kom na »debelot pošalil, takrat je tudi imel zanj polno pest in je baš zato porabil šalo, da je zakril dobroto. Skromno priznanje mu je izkazal red usmiljenih bratov v Kandiji, ki ga je izvolil za častnega člana, za neizmerne njegove dobrote pa mu bo plačal Bo«! Brez števila src pa mu bo ohranilo trajen hvaležen spomin.
Primorski Slovenci v Južno Srbijo
Emigrantom iz Julijske Krajine, ki se želijo naseliti v Južno Srbijo!
Emigrantom iz Julijske Krajine, ki se želijo naseliti v Južni Srbiji.
>Savez agrarnih zajednic« v Skoplju nudi Primorcem, priseljenim v Jugoslavijo, priliko za naselitev v Južni Srbiji, zlasti v bližini Skoplja, v urezu negotinskem ob reki Vardaru in ob glavni železniški progi in ceeti Belgrad-Solun.
V	selp Bistrenici ob Vardaru leže lepa polja, brda, pašniki in nekaj prav mičnih, skoro novih pritličnih hiš, pripravnih zi koloniste, ki, bi se bavili z raznimi kmetijskimi panogami: vinogradništvom, sadjarstvom, vrtnarstvom, živinorejo, pe-Tutninarstvom in drugim. Zemlja je prvovrstna. Voda izvirna. Podnebje milo, z redkimi in izginja-jočimi slučaji malarije.
»Savez agrarnih zajednic« odstopa zemljišče proti takojšnjemu odplačilu ene petine kupne cene (ki je prav nizka), ostalo na amortizacijo v teku desetih let.
Za gori omenjeno kolonijo Bistrenica se je prijavilo že lepo število reflektantov; med drugimi se naseli tam tudi g. Ivan Stepančič (Tita), nekdanji župan v Renčah na Goriškem, ki se je že v vojnem času tako živo zavzemal za vojne begunce.
Poštene, delazmožne družine naj se takoj prijavijo z navedbo članov družine in drugih okol nosti, ki so važne, na naslov: »Informativni biro, Belgrad, Pasteurjeva (Miloša Pocerca) ulica 23a«, kjer dobe vse potrebne informacije in pojasrnila.
Cerkveni lal prijet
Rimske toplico, 6. oktobra.
Pred par tedni je bila v tukajšnji romarski cerkvi »Marija lurd« ukradena iz tabernakeljna monštranca. Ker stoji cerkev na samotnem griču, je imel tat res lahko delo. Nasilno je odprl vrata zakristije, nato tabernakelj, vzel monštranco, ter tabernakelj lepo zaprl, tako, da ni bilo tatvine niti opaziti. Rop je opazil šele gosp župnik Bohak, ko je na Marijini praznik tam maševal. Med sv. mašo je tabernakelj odklenil, hoteč z monštranco blagosloviti vernike, pa je našel tabernakelj prazen.
Še tisti dan je pa prišla vest, da so v Banja-luki prijeli nekega vojaka, kateri je prinesel prodajati monštranco zlatarju Sunčiču. Vojak je na policiji priznal tatvino, ter tudi povedal, da je monštranco ukradel v Rimskih toplicah, ko je bil tam doma na dopustu.
Te dni je prišlo monštranca od banjaluškega sodišča v Celje, odkoder so vrnili monštranco turški cerkvi. Tat je pred prodajo monštranco popolnoma stolkel, tako da je sedaj monštranca mnogo izgubila na svoji vrednosti. Tat je dobil za svoje dejanje 1 • leto zapora.
Ponesrečen kolesar
Kočevje, 5. okt.
V	petek zvečer se Je skoraj zgodila lvuda nesreča. Nekako po šretili je pripeljal nek voznik s praznim vozom izza gradu. Ko je zavil po cesti proti rudniku, mu Je v tem hipu prišel nasproti mlad kolesar. Ko je zagledal voz pred seboj, ee mu je hotel umakniti, a nesreča je hotela, da je z one strani, kamor je hotel zaviti, prišla neka ženska. V tem momentu fant ni več vedel, kje je. Zadel je ob konje, nato pa treščil v voz, ki ga je podrl na tla. Sreča je bila, da je voznik vozil počasi ,elcer bi se lahko zgodila usodna nezgoda. Ves opraskan in krvav se je kolesar pobral iz cestnega prahu. Čuditi se moramo, da na tem mestu še ni bilo nobene težje nesreče; kajti cesta med gradom in nasprotno hišo je na tem mestu lako ozka, da pelje skozi komaj en voz; in ker se cepi cesta v ovinkih na desno ln levo, гед nihče ne more videti, ali kdo prihaja z nasprotne slrani. Govorilo se je siceT že večkrat, da bo občina kupila to hišo, da cesto razširi, toda ostalo je pri (tarem.
Dve ljubljanski letali v viharju
Na poletu iz Maribora v Ljubljano
Ljubljana, 0. okt.
Z letalskega mitinga v Mariboru sla se v nedeljo popoldne okrog 16 zračali v Ljubljano letali ljubljanskega aerokluba »Naša krila«, letalo »Lojze« m letalo tipa Dietrich. S prvim se je vozil pilot Čolnar in tajnik »Aerokluba« dr. St. Rape, z drugim pa pilot Vodišek in industrijalec in predsednik Aerokluba R. Hribar. V okolici Celja sta letali zašli v hud vihar in nevihto. Letalo »Lojze«, ki je odletelo približno pol ure pred »Dietrichom« iz Maribora, se je hotelo izogniti nizkim oblakom nad Črnim grabnom in zavilo proti Zagrebu, da tako obleti nevarno nevihto. Vendar tudi proti jugu ni bilo nič boljše in zato je »Lojze« poletel nazaj proti Celju.
Medtem pa je drugo letalo odletelo že nad Črnim grabnom pri Trojanah proti Ljubljani. Oblaki so bili tako nizko, da je letalo moralo leteti tik nad vrhovi smrek. Ko je vetrovni sunek parkrat potisnil letalo malo nižje, so krila in podstavek s kolesi zadevala v vrhove dreves. Le malenkostno močnejši sunek bi bil zadoščal, pa bi se letalo tako močno zadelo v drevje, da bi strmoglavilo. Sreča in hladnokrvnost ter sigurnost pilota Vodiška pa je rešila letalo in potnika. Ko je letalo končno preletelo Črni graben, je bilo najhujše končano. V daljavi se je že svetlikala Ljubljana. Pilota pa je čakala še težka naloga. Pristanek v skoraj popolni
temi na letališču. S srečno roko je speljal pilot letalo mimo telefonskih žic in drogov, ki obdajajo letališče in srečno pristal v bližini hangarja brez vsake nesreče ob četrt na 7 zvečer.
Medtem pa je Lojze« pristal v Celju v |>rav interesantnih okoliščinah. Vihar je namreč tako na-rastel, da je letalo rabilo za kratko progo proti vetru 10 minut, z vetrom pa le poldrugo minuto. Ko se je pa spuščalo k tlom, je brez motorja doseglo hitrost nad 150 kin. Iz tega sledi, da je moral vihar imeti hitrost okrog 100 km ali še več na uro. »Lojze« je pristal na travniku med topoli. Pilot Čolnar ga je srečno in pogumno vodil mimo visokih topolov. Ko pa je pristalo, je pa prav hitro obstalo. Silni nasprotni veter in mehki teren sta ustavila letalo tako hitro. Izborno konstrukcijo »Lojzeta« dokazuje dejstvo, da se pri pristanku ni pre-kopicnil, in da je srečno zdržal vse preobremenitve v viharju.
Kakor hitro sta bila zopet na tleh, sta potnika v nalivu v manj kot 10 minutah demontirala letalo s pomanjkljivim orodjem. Na pomoč poklicani avto pa je zavlekel letalo v garažo. Pilota pa sta šla na Krvavice in kozarček vina, ki sta ga pošteno zaslužila. Čestitamo Aeroklubu na srečno uspeli nevarni vožnji, zlasti obema pilotoma, ki sta s svojo duha prisotnostjo rešila letali, konstruktorju ing. Bloudeku pa, da je njegov »Lojze« tako lepo prestal prvi krst v viharju.
Največje letalo sveta v Belgradu
Nemško Junkersovo letalo na poletu po Evropi
Belgrad, 6. oktobra. Že na vse zgodaj so se včeraj dopoldne zgrinjale množice Belgrajčanov na aerodrom, kjer ije svet nato v radovednosti in v nestrpnem pričakovanju strmel v zrak, gledal, čakal in mislil le na velikega zračnega ptiča, ki ima preleteti čez Donavo sem. Ob desetih dopoldne so bile na aerodromu zbrane množice, kot jih še ni bilo videti zlepa v Belgradu. Ljudje so se za hip oddahnili, ko je prišla brzojavka: »D 2000 ob 10 in 20 minut smer Belgrad.c
S tem je bilo povedano, jasno, da Junkersovo
moštva Junkersovega letala, tega največjega ptiča in zmagovalca zračnih višav. Razen mehanikov, ki so bili oblečeni v svoja delavna oblačilu, so bili vsi potniki oblečeni v navadne obleke, kot da so izšli iz kavarne in ne iz letala, v katerem so v 21 urah preleteli 5 držav.
Na aerodromu je bil prisoten nemški jx>.sla-liik iz Belgrada z vsem osebjem poslaništva, dalje avstrijski poslanik, predstavniki naših vojaških oblasti, med katerimi so se takoj po pristanku izmenjali pozdravi in so bile izrečene prisrčne čestitke na srečnem |>olelu iu pristanku
letalo pred poldnem ne bo pristalo na aerodromu, j Veliko je bilo razočaranih, več ko polovico se jih i je vrnilo v mesto, da pridejo pozneje spet in s še I večjo radovednostjo in še hujšim pričakovanjem.
V tem je prišla druga brzojavka, ki je spet j napolnila srca Belgrajčanov z nekim svetim vesc-; ljem? »Pri poletu čez državne meje pošilja moštvo i zrakoplova G 38 pozdrav jugoslovanskemu zračne-; mu brodovju in želi dober pristanek.«
Opoldne se je naposled nad aerodromom pojavilo sumljivo ropotanje in šum: ljudje so vedeli: največji nemški zrakoplov D 2000 je'tu! In res: Junkersovo letalo so je v elegantnem letu spustilo nad Belgrad ln ga obkrožilo, nato pa se spustilo na varna tla aeredroma, lepo, gladko, brez pretresa. Orožniki in vojaki so komaj vzdržali red, zakaj ljudje so hoteli na vsak način vdreti naravnost do letala, da ga vidijo od blizu, da sedejo vanj in se dvignejo z njim v zrak, nad Belgrad. In res se je množici posrečilo, da je čisto raztrgala obroč orožnikov in vojakov, namah so se ljudje drenjali prav ob propelerjih letala, strmeli, gledali, vpili od navdušenja. Vzklikanje se je spremenilo v pravi orkan, ko so se nato odprla vratica na levem boku letala ln so začeli drug za drugim izstopati člani
Faststscm učitelj
na Vipavskem umorjen
V	nedeljo zvečer je bil umorjen italijanski učitelj fašist Sottorantia v Vrhjiolju pri Vipavi.
Zvečer ob 8 se je vračal domov v šolo, kjer Je stanoval s svojo družino. Ko je stopil na vežni prag, da bi odprl vrata, je počilo več strelov, ki so ga smrtno zadeli. Zadet je bil v srce, ter je takoj izdihnil.
Ko se je v Gorici raznesla vest o tem umoru, so fašisti iz maščevanja napadli tiskarno in uredništvo slovenskega katoliškega »Novega lista* v Gorici, ki je bil edini slovenski list na Primorskem. Razbili so vse ter so hoteli zažgati tudi poslopje, kar pa so karabinijeri preprečili. V smrtni nevarnosti so bile tudi osebe, ki list izdajajo. Nekaj tolp je udrlo v njihova stanovanja, toda policijska straža jih je ščitila.
V	zvezi z umorom je bilo na Vipavskem prijet ili več oseb.
Nežno kožo Vašega miljenčka
najbolje negujete in ščitite, če uporabljate za dnevno kopanje edino lahko milo za otroke Paracelsus. To milo plava na vodi, a je narejeno iz najboljšega materijala, ter je povsem nevtralno (blago). Zah
tevajte v lekarnah, drogerijah in parfumerijah le milo Paracelsus in odklanialte druge produkte.
Nato so bili v aparat letala povabljeni člani nemškega poslaništva ter nekateri naši višji častniki, ki so potem odleteli z letalom na tnal sprehod okrog Belgrada po zraku seveda. Medtem pa je v. Fischer sprejel časnikarje in jim začel z največjo prijaznostjo razlagati podatke o letalu:
Avijonu je ime G 38 ter ima številko D 2000. Letalo je največje na svetu ter je prvič letelo pred desetimi meseci polnih 10 ur brez prestanka. Drugi let je bil v Pari/,, kjer se je letalo zadržalo en tp-den; francoski piloti, ki so ob tej priliki poleteli z letalom v zrak nad Parizom, so dobili najboljši vtis. Leteli smo potem Sc v Holandijo, zdaj pa letimo iz Nemčije okrog po Evropi. Včeraj, torej v soboto, smo bili v Pragi in na Dunaju, ]>ozno zvečer v Budimpešti. Povsod nas navdušeno in v množicah sprejemajo. Na Dunaju smo sc dvignili v zrak tudi z gospodom dr. Seiplom, ki je obžaloval, da ne more z nami leteti vso pot — Naš D 2000 nima nobenega konkurenta. Ima štiri stroje po 2000 konjskih sil. Letalo ima izredno kratek start, varen let. hitrost znaša 170 do 180 kilometrov na uro.
Iz Belgrada nadaljujemo polet v Bukarešto, dalje v Carigrad, potem v Atene, v Rim, Madrid ter čez Francijo nazaj v Nemčijo.
Planinski zbor
i Osrednji odbor Slovenskega planinskega dru-, šiva sklicuje redno skupščino na nedeljo, dne i 20. oktobra 1030 v prostorih Celjskega doma v j Celju.
Dnevni red:
1.	Od 8 do 10 predsestanek. Legitimacije delegatov in ugotovitev pooblastil; razpoložitev zapisnika o zadnji skupščini.
2.	Ob 10 otvoritev.
3.	Poročila delegatov o delovanju in imovinskem stanju Osrednjega društvn in podružnic v preteklem letu in o delovanju odsekov ter njih presoja v smislu Š 38 n pravil.
4.	Določitev idejnih smernic, ki se dajo celokupnemu društvu za sporedno in uspešno delovanje.
5.	Določitev višine članarine in višine prispevkov za upravo, ki naj jih podružnice plačujejo Osrednjemu odboru.
0. Volitev nadzornika po t; 41. pravil (volijo delegat je podružnic).
7.	Volitev 5 poverjenikov in 3 nadomestnih poverjenikov podružnic, ki se pošljejo za leto 1030 v širši Osrednji odboar (volijo delegatje podružnic).
8.	Sklepanje o prijavljenih predlogih.
t). Slučajnosti (informativne oj>ozoriive).
Morebitni predlogi, ki jih hočejo podmižnice na skupščini staviti, se morajo Osrednjemu odboru oismeno predložiti do 15. oklobra I. 1.
Kip Kristusa Ivralja iz kraškega marmorja, visok 240 cm, delo nkad. slikarja in kiparja Franceta Kralja, ki je bil te dni vzidan na pročelje cerkve na Jesenicah.
Cenena dobra knjiga — vsakogar zaklad
Med založbami, ki so na delu, da zagotove našemu ljudstvu lepo zakladnico knjig, je storila Jugoslovanska knjigarna gotovo najpomembnejši korak. Po njenem načrlu bo vsem tistim, ki si sami žele dobre in jirinicrne knjige, in vsem tistim, ki žele dobro in primerno knjigo razširjati med ljudstvom, ponujeno tako glede izbere knjig kakor kakor tudi glede nabavnih možnosti le najboljše in najugodnejše.
Zamišljena je založniška akcija Jugoslovanske knjigarne tako, da ubije dve muhi na en mah: to sc pravi da namerava izdajati založba počenši z decembrom t. 1. knjige vseh vrst, da si vsakdo svojemu stanu in svojemu zanimanju primerne zbirke lahko naroči, pa tudi jx> več zbirk, jx> svttii potrebi in svobodni izberi nabavi. Hkrati hoče nudili svojim odjemalcem ludi najugodnejše nabavne pogoje s tem, da jc uvedla mesečno plačevanje, to je mesečno naročnino na knjige, in do skrajnosti nizke cene. Vpoštevajoč dejstvo, da bodo knjige lepo opremljene in tako glede tiska, papirja in vezave na višku sodobnih pridobitev, imele — kakor se jim priliči trajno vrednost, bodo tako i poceni, kakor izdaleka nc enake knjige v Nemčiji j Angliji Franciji in Italiji.
v dobrem slovenskem prevodu bodo veljale knjige [Povprečno polovico ali celo dve tretjini manj kakor, recimo, prevodi istih knjig v nemškem jeziku. Pri tem bo oprema izdanj najmanj tako skrb-! na in lepa, kakor nemških. Povrhu pa pride še ugodnost mesečnega plačevanja, ki je preračunano lako. da si more zares vsakdo nabaviti knjige, r ne da bi bili njegovi mesečni izdatki kdovekaj ob-| čutno obremenjeni.
Načrt obsega pet raznih zbirk knjig, katerih vsaka je naročljiva le kot celota in je vsaka spet namenjena gotovemu krogu čitateljev.
O posameznih zbirkah spregovorimo v prihodnjih dneh podrobneje. Za danes navajamo le naslove in nabavne pogoje |X)saineznili zbirk:
Leposlovna knjižnica (4—6 knjig letno, skup no ca. 1500 strani) 15 Din v platno, oz. 12.50 Din kartonirano.
Ljudska knjižnica (6 knjig letno, skupno ca. i 1800 strani) 12 v platno.
Zbirka domačih pisateljev (4 knjige letno, skupno ca. 1100 strani) 10 Din v platno.
Zbirka mladinskih spisov (4 knjige letno, skupno ca. 300 strani) 8 Din vezano.
Zbirka poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov (3 knjige letno, skupno ca. <X10 strani) 10 Din v platno.
Dom in svet, znana kulturna revija, jc naročljiva za naročnike posameznih zbirk proti mesečnemu plačevanju f>o 8 Din.
Kdor se zanima za te zbirke, naj takoj piše Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, kjer dobi tudi brezplačen prospekt. — Za lavantinsko škofijo ie prevzela razpečavanje teh zbirk Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, na kar ojx>zarjamo štajerske interesente.
Z nožem
Krško, 5. oktobra.
Pred i>ar dnevi so v krško bolnišnico pripeljali Dornika Franca iz Cerkelj pri Krki. Dornfk se je v mraku vračal domov ter spotoma naletel i na nekega ponočnjaka, ki ga je ustavil z besedami: i »Ti si tisti, ki si mi pred por dnevi pomeril moj hrbet.« Seveda nedolžni Dornik, nič shkbegn sluteč, jc odgovoril, da o tem ničesar ne ve. Na te be-1 sede je mesto odgovora dobil močan sunek z nožem, ki mu je prerezal glavno žilo na nadlehtju leve roke. Miroljubni iu težko ranjeni Dornik se ima zahvaliti le hitri in dobri pomoči, da ni v par 1 minutah izkrvavel in umrl.
Otrok v plamenih
V zagrebškem predmestju bi bil skoraj živ 1 zgorel mali Blelni deček Zlatko Cerne. Otrok je nekako prišel do bencina, ga razlil. naposled ga ga je hotel zažgati. Mali se je listi čas mudila v soseščini ter ie šele na obupno klicanje otroka prihitela na jmmiioč. Olrok je bil ves oblit z bencinom in mu je zalo gorela vsa obleka. Dečka so vsega opečenega prepeljali v bolnišnico, kjer pa je drugi dan po groznih mukah indihnil.
<Kaj pravite ?
V leikih bojih, ki smo jih Slovenci bojevali od l. 1848. dalje :a tvojo politično in narodno ena-kopvavnotti, je tvorilo jezikovno vprašanje vedno nekako os vseh naših prizadevanj. Nasprotniki so odklanjali slovensko uradovanje vedno z izgovori, da je naš jezik za lo ie premalo razvit Ud. Glede na to so tudi naši najodličnejši moije vei kot pol stoletja posvečali svojo glavno skrb negi in iz-jHrpolnjevanju jezika. Uspeh teli jtr i zadevanj je bil, da nima danes noben slovanski narod tako izčišče-neffa jezika, kol ravno mi Slovenci.
Vse pa kaie,, da driimo v zadnjih letih zopei : vso paro navzdol. Ravno tisti krogi.- in listi posamezniki, ki so poirli res nacionalizem s korcem in ki mečejo okrog in okrog sebe sumničenja " premajhni nacionalni zavednosti drugih, se namreč zadnja leta no vso moč trudijo, da bi izrinili iz našega jezika čim največ lepih slovenskih besed lev jih nadomestili s tujimi s pakedrankami. Dočim so začeli Nemci dosledno trebili ie davno ustaljene termine, kakor telefon, auio itd., se po naši igralci in kritiki začenjajo dosledno spakovali s ■»teatrom (ta gledališče), .skladatelji in porocevalci vam vsiljujejo svoje mv:ike.< (za glasbo).
Slično je ludi z našimi uradi in uradniki. Pošten slovenski ravnatelj je tem gospodom premalo, lemveč se spakujejo s svojim direktorslvom.; viliče noče biti več vodja oddelka, ampak stremi rsak za častjo »iefn , misleč, da bo prišel na ta način laije do kakega »ordena* bogsigavedi katere »klase«. Skrajni čas bi zalo ie bil, da primemo lake gospode, po različnih direkcijah« pruv pošteno za njihova prolinarodna ušesa, pa tudi če jc med njimi še toliko inšpektorjev*. Tudi iz vašega časopisja mora tuja navlaka in smešno-zoprno spa-knvanje ven.
Pretep pri mrtvaškem odru
Mirna, 5. oklobra.
Da se nekateri fantje radi tepejo in kažejo s tem svojo »srčno kulturo«, tudi izven domače vasi, je znano. Vendar pa, da bi se stepli pri mrliču in uprizorili pravcati boj, kakor so ga nocoj, tega nihče ne pomni.
V	soboto je umrl Janez Brinovec, katerega je prišlo kropit poleg domačih fantov tudi precej fantov iz sosednih vasi. Proti polnoči se je vnel med njimi prepir, ki se je kmalu spremenil v velik boj, pri katerem je sodelovalo nad 30 fantov, oboroženih z raznim orodjem, vilami, molikami, vagami, koli itd., kar je pač komu preje prišlo pod roke.
Ubit sicer ni bil nihče, koliko jih je pa kdo dobil — in teh je bilo precej — tega pa menda ne bodo povedali. Vzrok prepira in pretepa je v pijači.
Žena požigaika
Ze po naravi je ženska bolj mirna; hudo mora biti in le izjema, če postane žena zlečinka. Ženete pužigalke pa so že celo redke.
Pred zagrebškim sodiščem je stala te dni Kaii Lučan, ki je zažgala sosedu skedenj. Kali je po smrti moža ostala sama s šesterimi otroci; sorodniki ji niso stali o'o strani, pač pa ji nagajali povsod, kjer so mogli, ter se celo tožili z njo. Kali se je zopet poročila in neki dan je šla z možem v gozd sekat drva. Tam ji je spet začel nagajati in jo dražiti sosed, češ, da so drva njegova in ne njena. Nastal je prepir, v katerem je Kate kar zmanjkalo; hip nato se ie že slišal klic: Gori!
Kali je namreč stekla in v hipni razburjenosti zažgala skedenj. Sovraštvo pa niti zdaj ni pojenjalo. Na sodniji, kjer se je proti Kati vršila razprava. je bil sosed vprašan, če Kali odpusti, toda sosed ni maral ničesar slišati o tem; trdovratno je zahteval, naj mu Kati plača visoko odškodnino za. skedenj, večjo, kot jo je izdal on sam za nov skedenj. Kati je bila obsojena na 6 mesecev zapora, toda pogojna na 5 let.
Počastitev žrtev v Pašmanskem zalivu
V	soboto je skozi Pašmanski zaliv, kjer se Je zgodila znana katastrofa naše ladje Karadorda« z italijanskim parnikom. plul naš parnik Kuma-novoc, na katerem so se vozili zvečine češki in poljski zdravniki, ki zborujejo na kongresu v Splitu. Kjer se je zgodila nesreča, je parnik Kuma-novo na zahtevo potnikov obstal, vsi potniki, pa tudi mornarji in njih častniki »o sneli čej>ice, v tem pa sta dva izmed zdravnikov vrgla v morje lep venec s steklenico, v kateri je bilo pismo. Potem so vsi prisotni trikrat vzkliknili sSlavalc, na kar je parobrod nadaljeval vožnjo proti Šibeuiku.
60 odstotkov delavk jetičnih
V kočevskih tekstilnih tovarnah
Kočevje, 4. oktobra. Pri nas je v obeh tekstilnih tovarnah zapo-sleuin zelo mnogo deklet. Precej med njimi jih je iz mesta in rudnika, da tako pomagajo staršem, a šo več jih je iz bližnjih in daljnih vasi. Celo iz onih krajev prihajajo, ki so od mesta več kot dve uri. Iu zdaj pomislimo, kako težavno jo hoditi po teh slabih, razdrapanih cestah ob dežju in po zimi v snegu. Saj to je prenaporno še zu moške.
/o vse izmučene pridejo v tovarno, kjer delajo neprenehoma osem ur v tistem slabem iu za-d uši ji vem zraku, ki mora uničiti najmočnejšega hrusta. Prostori v stari tekstilani so premalo svetli
in zračni. V novi tovarni je v tem oziru mnogo bolje, ker so okna zelo velika in jih je mnogo. V prvi tovarni pa je res stanje zelo slabo.
Ko človek prvič slu p i v prostore, ga kar obhajajo slabosti. In ko opazuje Iu izžotn bledolična dekleta, mora vsakogar objeti groza, in ne brez vzroka.
Zdravstveno stanje je skoraj neverjetno. Proti-tuberkulozna liga je namreč ugotovla, da je okrog 60% deklet jetičnih, Kuj pomeni to visoko število, je jasno. Ali bodo tu bitja sposobna zu svoj materinski poklic? In kakšen bo njihov zarod'? Odgovornost je zelo zelo velika.
Koledar
Torek, 8. oktobra: Justina, devica.
Osebne vesti
— G. .loeip Pollak se jo vrnil danes iz Ne\vyorka v Tržič in nastopi službo kurata v umobolnici ob koncu lega meseca.
= Himen. (1. župnik Fr. Finžgar je poročil danes v trnovski cerkvi gospodično Vero Natek iz Celja s tamošnjini avskultantom g. Vladom Krau-lom, sinom bivšega kamniškega župana in odvei-nika dr. Alojzija Kraula. Mladoporočencema obilo sreče!
Izpit je napravil za čin rezervnega inže-njerskega podporočniku podnarednik-dijak Milan Gjud.
Novi grobovi
-}- Umrla je v Ponikvah pri Trebnjem dne 3. oktobra t. 1. gospa Rozalija Anžiček, mati g spoda žel. uradnika Ante Anžička v Logatcu in gospe Ludvigerjeve iz Litije. Pogreb je bil v nedeljo 6. t. m. ob 3. popoldne na pokopališču pri Sv. Marjeti. Naše sožalje.
-J- V ženski bolnišnici v Ljubljani je umrla v ponedeljek ob pol 2 popoldne gospa Marija D i -inic, roj. Berdajs, trafikantinja na Marijinem trgu. Zapušča tri otroke. Rajnica je bila vojna vdova po strojnem stavcu Dimicu. ki je umrl I. 1419. ko se je vrnil iz ujetništva. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice. Preostalim naše sožalje!
N, v m. p.!
Mala hroniha
it Odkritje Puncerjevcga spomenika v Bra-slovčah. Slovesno odkritje nagrobnega spomenika Srečku Puncerju junaku padlemu na koroški fronti, bo mesto 12. oktobra v nedeljo 19. oktobra t. 1. ob 15 na braslovškem pokopališču.
it V Ameriki ponesrečeni Slovenec. V Mil-\vaukee, Wis., se je ponesrečil pri delu rojak Franc T roga r, star 49 let. Pokojni je hil zaposlen kot premikač pri Milwaukee Solvvav Co. Pri premikanju vozov je po nesreči prišei z eno nogo med tračnice. V istem času je pridrvel drugi voz, ki mu je odrezal nogo nad kolenom. IJainki zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere. V Milwaukee ima tudi sestro Elizabeto Štrucelj, dva brata, Martina in Valentina, v starem kraju pa mater in dva brata. V Ameriki je bival 29 let.
it jesenski pozdravček nam je poslala Dragica Kučiš iz Logatca: Šopek lepih rdečih ter zrelih jagod.
-A-Avtobusna zveza Zagreba z Bizeljskim. Kot poročajo časopisi, je začelo neko zagrebško podjetje z avtobusno vožnjo na prof?i Zagreb — Brežice — Bizeljsko — Sv. Peter — Po-Jčeirlek. Iz Zagreba bo avtobus odhajal ob 4 popoldne čez Brežice v Bizeljsko in do Podčetrtka, nazaj pa bo avtobus vozil ie Podčetrtka ob 5.30 zjutraj.
it Ciganska republika. Blizu Koprivnice prebiva večje število ciganov, ki so se tamkaj naselili
Naivecte EiDiro
kuhinjsko posode aluminijaste ter emajlirane od najceneje do najdražje in sicer sive. rujave, modre
i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnino
STANKO rLOSdANOC
LtulMjjena	Ss. Pcsra cesta 35
že pred 40 leti. So mirni, ne potujejo iz kraja v kraj, kot večina ciganov, imajo čez 20 hiš v kraju, štejejo pa čez 120 duš.
it Prvi sneg v Bosni, Prejšnji pelek je padel po vrhovih Bjelašnice, ne daleč od Sarajeva, prvi letošnji sneg, radi česar je tudi v Sarajevu postalo telo hladne.
Strašen primer nemarnosti. V bolnišnico v Banjaluki je prišel kmet Mitar Marjanovič iz tamkajšnje okolice in prosil, da inu pomagajo, ker ga boli desno uho. Bolničar mu ie. najprej holel izprati uho s čisto vodo. Ko je v la namen pripravil posebno sesalčico, je pa ugotovil skrajno neverjetno, pa vendar resnično stvar: v ušesu kmeta Marjanoviča jo odkril celo gnezdo stenic in kup njih jajčec. Zdaj si pa lahko predstavljamo, kako je šele v hiši kmeta preskrbljeno s stenicami, če so si upale in mogle napraviti gnezdo celo v ušesu hišnega gospodarja.
Kie so pokopani? Vsak dan iščejo ljudje ua obeh ljubljanskih pokopališčih grobuve zname-nitih esebnosti iz naše narodne iu kulturne zgodovine. Nujno pofroben je bil torej priročen seznam važnejših grobov z načrti, po katerih je možno grobove najti brez dolgega iskanja. Ne le tej praktični svrhi odgovarja knjižica prof. Marka Dajuka: Vodnik pu ljubljanskih pokopališčih, marveč uudi najpotrebnejše, kritično sestavljene podatke o posameznih zaslužnih ljudeh, točne označbe njih delovanja itd. Ker je Vodnik letos izšel, navaja grobove znamenitih oscbnosl prav do zaanjega časa. Poleg podatkov ima ludi načrta obeh pokopališč, kakor tudi abecedni imenik vseh omenjenih osebnosti. Zares praktično, tako za šolsko mladino kakor za vsakega človeka, ki se zanima za grobove velikih naših mož, prepotrebno delce je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in velja In S dinarjev.
it Koio ti je bilo ukradeno. Kam se boi obrnil? Kupi srečko Doma služkinj in 1. decembra boš za 5 Din imel novo!
it O priliki efektne loterije Doma služkinj je poklonila trgovina B. Motoh, Vodnikov trg, zavetišču za služkinje za 500 Din najfinejše žgane kave. Socialno čutečemu trgovcu izrekamo najtoplejšo zahvalo in njegovo trgovino vsem gospodinjam in služkinjam, ki žele kuhati dobro kavo, toplo priporočamo.
it Voščene oltarne svefe vseh vrst, zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne Itičlce, sveče za hišno rabo, kadilo itd. priporoča svečama »Pax«, Ljubljana, Celovška cesta 14.
Zahvala Obrtnemu društvu. 7& pozdravno brzojavko, ki jo je poslalo Obrtno druitvo iz svojega zborovanja g. ministru za trg. in industrijo, je društvo prejelo zahvalo.
Oder. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo IZ oktobra v Slom. domu, Medvedovo štiridejanko »Stari in mladi«. Pričetek običajen. Iskreno vabljeni! — V sredini novembra nam bodo dali dilelantje P. D. staro, priljubljeno Raupachovo »Mlinar in njegova hči«.
Proslave desetletnice koroškega plebiscita, ki je bila določeua na 11. in 12. oktober, ne bo. Tako sporočamo na željo prirediteljev.
Knjižnica dobrih romana. Hrvaško društvo sv. Jeroniina izdaja že nekaj let pod zgornjim naslovom zbirko izvirnih in prevedenih povesti iu romanov, ki jih vzame s pridom in užitkom v roke tako izobraženec, kakor tudi preprost bravec. Doslej je izšlo že 41 zvezkov, med katerimi bi bilo omeniti zlasti prevode najbolj znanih Sienkie-vviezevih romanov in pa serijo Deželičevih romanov, zajetih iz domače hrvaške zgodovine. V zadnjem času sta izšla njegov »Prokleti grad«
(t. j. Medvedgrad pri Zagrebu), ki nam nazorno
slika politične in družabne prilike na Hrvaškem v 15. stoletju ter »Majka velikega kralja« (t. i. Petra Krešimira), zajet iz ene- najslavnejših dob hrvaške zgodovine. Kakor že vsi prejšnji Deže-ličevi romani, sta pisana tudi ta dva jako napeto in zanimivo ter nas nazorno seznanita z važnimi razdobji hrvaške zgodovine. Obžalujemo le, da se tudi naši pisatelji nočejo in nočejo lotiti beletri-stične obdelave naše domače slovenske zgodovine. V tem pogledu nas Hrvatje daleč prekašajo in nedvomno je zapisati to v dobro hrvaškim pisateljem, dočim so ravno v tem pogledu naši pisatelji še veliki dolžniki svojemu narodu. Razen navedenih del bi bilo izmed zadnjih izdani navedene serije omeniti in toplo priporočati J. S. Baarev roman »Za kravicu«. Vse knjige imajo jako prikupno zunanjost in so (udi jako poceni.
Gorice, to priljubljeno zatočišče Šoštanjča-nov, se odevajo v jesen. Kljub temu pa še ne samujejo. Zlasti kadar obišče zemljo lep solnčen dan, zopet privabijo svoje častilce. Jo res: Golice so prikupliive, vabljive ... Kadar lega na trudno Šaleško dolino mrak, ko umira jeklena pesem tovarniških strojev in ko za svetoantonskim gričem zakrvavi nebo, je na Goricah res lepo, duša se napaja z mirom. V zadnjem času privablja ljudi na Gorice moderno opremljen vodovodni re-zervar, ki je že dogotovljen. Seveda ta stvar tehnike moti idilo Goric, vendar, če gremo dalje, smo zopet v zavetju dreves, v kraljestvu Goric, ki so res — edinstvenel
Slovenj gradeč
Razdelitev zemljišča. V Legnu je imel gror Thurn-Dougles iz Ravn pri Cuštanju grajščino, ki je j)o prevratu prišla pod agrarno reformo. Nekako meseca marca t. 1. pa je posestvo razprodal interesentom, ki so se zanimali za to zemljišče. Prodaja se je vršil, zelo po ceni in so prišli do ceneno zemlje prejšnji zakupniki in mali posestniki, največ iz Legna samega, nekaj pa tudi iz okoliških občin. En kvadratni meter se je računal po 0.50 do j 2 Din. V četrtek pa se je končno zadeva uredila in se je zemljišče izročilo sedanjim novim lastnikom, od katerih se bo z novim letom začel pobirati dn-vek. Prebivalstvo je prav zadovoljno.
Poneverba. Tvrdka Mirko Steiner sinovi je prišla te dni na sled, da ji je nekdo poncveril večjo vsoto denarja. Prizadetega so aretirali in izročili v tukajšnje zapore, kjer je pri preiskavi baje vse priznal.
Odgou živine. Te dni se je vršil odgon živine iz okr. pašnika na Graški gori. Nn paši je bilo vse poletje 37 «liiv živine, iz šaš'unjskega, največ pa iz slovenjgr.-škega sodnega okraja Laslniki živine so s pašo zelo zadovoljni, ker je živina na teži mnogo pridobila. Od glave so plačali 3.75 Din pašnine za 1 kg pridobljene teže. Od živine, ki pa pri teži ni pridobila, pa je bilo plačati 150 Din za komad.
Iz Urške gore. Planinski dom na Urški gori je bil preteklo nedeljo zaprl. 20. in 21. t. m., lo jo na dan sv. Uršule, ie planinski dom oskrbovan ler bodo na razpolago vsakovrstna okrepčiln.
Iz cestnega odbora. Te dni se je izvršila ko-lavdaciju naslednjih del, ki jih jc izvršil okr. cestni odbor: pri km 4 obč. ceste Podgorje-Suhidol nove betonske škarpe v dolžini 51 m. Nov most čez Sulio-dolnico pri km 2. Ta dela so stala 22.000 Din. Na Uonovinski cesti 11. vrste v obč. Šmiklavž se je ob potoku napravila 30 ni dolga lesena škarpn, ki stane 3500 Din. Na banovinski cesli I. reda v Do-liču se je napravil 5 m dolg betonski most za ceno 6000 Din. Ta dela je izvršil okr. cestni odbor v lastni režiji, deloma pa gradbeno podjetje Kališnik iz Celja. Te dni so se tudi pričela popravljalna dela na regulacijskih delih potoka Mislinja pri Bukov-ski vasi v Št. Janžu p Dr. Zelo potrebno hi tudi bilo, da hi se reguliral potok Mislinja v območju obč. Šmartno, ker dela tukaj voda neprecenljivo škodo raznim posestnikom, ker že več let trga in odnaša rodovitno zemljo.
Prihod dušnega pastirja. Župnija Sv. JoSl pri Kozjaku je dobila pred kratkim novega župnega opravite'ja v osebi č, g. Čarpfa, ki je prišel iz Št. Danijela nad Prevuljami. Župljani so radi tega zelo zadovoljni, ker že nad tri leta niso imeli svojega župnika.
- РБСЕ -
odstrani fnko' in brez sle«ln »Creme Oriasol" liobiva so v lekarnah, drogorijali in parfumerilah Znlo-aa- »Cosmocheiuia. 7acrcb. SmICiklasova 23. Telefon (H9
LIkovič Joža:
Hudičev brai
(Rakiška zgodba.)
I.
Poletno solnce pari rakiške mahove. Beli oblaki se kremžijo za Vinjim vrhom, nad Krimom se goste hudourne pajčevine. Gore postajajo tenme, drevje se stiska pred hudo uro. Škrjanec se je vrgel v leščevje in neprestano loži: Gorim, gorim ... Pritlikavo hrastovje se sveti v jarki ble-ščobi; moreča pripeka tišči kmetice sredi razora, da ne vidijo ne srpa, ne zdravega klasrt, ue bodečega osata. Rože so zaprle prazne čaše. Jezuščkove srajčke se suše in odpadajo. Mrtvaška tišina je razlita vsepovsod, v pripeki vse odmira, še skale z rdečimi žilami se kuhajo in drobe. Onostran doline je čuti enakomerni, železni pik, pik, pok... Zogarjev fant krampa razrito ceslo, leno rozgreba fcamenite kupe ter kolne malomarne rovtarske voznike in nagajive Faškarje, ki razdirajo gladko ceslo s težkimi špirovci in gozdnimi koli., .
Daleč za Krimom je votlo zabobnelo. Svinčeno sivi skladi se vlečejo izza gore, grmade oblakov se valijo proli zlatemu solarnemu vozu, da ga ■drobe. Nebesa se zapirajo s hudournimi meglami, ognjena veriga se je potegnila jireko sv. Vida ... Loea >je poslala gluha, sršeč veter je zvil tanko brezo, prestrašena ptica je začivkala v praznem itetuiku: 0 joj, o joj...
Gruntarski Janez se peha z živino v zagat ni rebri. Nikamor ne more z vozom sena, konje je prevzela trmoglava besnost. Ako jih priženeta kletev in bič za korak naprej, pa takoj vržejo voz v zagato nnzai . Kakor da je nevidna, zlobna roka zagradlla pot... Janez se obujmo ozira. Nad Peklom že hruje vihar, ognjeno pare se motajo nad borovniškim kotlom. Žugajoče bobnenje ne neizprosno bliža. Janez j>regleduje zavore. Rumena, softia mrva sladkobno diši; voz je tako lepo na-lojen In zadelan, da bi kar plaval z njim po cesti ter radostno tikal... V Krimu vnovič butne grom, bobneč odmev se užene šele nekje za Srobotnikom. Konji pa ne zuajo dwn»ov. К<цј bo?
Janez vrže skleščeni bič v seč in razgali |>rsa: - Da bi le do Novakov jmrinil.. .<•: Še enkrat stopi okoli kujavih konj in jih ргн jazno ogovarja:
~Na. Rogovilčekl Nič se ne boj... Pa Lucal Pridna Lucal Do nedelje vaju pustim pri jaslih.. Žival ije nemirna, osiro striže z ušesi in se plaho ozira. Za holmi se grudijo debeli, črni oblaki; zelene strele slinijo grebene.
• Hi-hotl - j>obere Janez bič in zamahne. Konji se ne premaknejo, kakor prikovani sloje in se ne zmenijo za udarce. Prve kaplje za-rojmtajo po vejevju, oblaki se odpirajo, strele se verižijo v ognjene snope, bobnenje valovi iz gore v goro, od Smrekovca do Slemena.
»Hi-hotl nažene vnovič živali. Bič zažvižga, 'val zviška prhne ter onemogla koplje s kopiti |)0 spolzkem skalnem pragu ... Pa zaman I Kon ji popuščajo, tajna sila žene voz nizdol. Janez ustavlja, kriči, vihti bič in roti brezumno žival, naj ga posluša. Blisk mu jemlje vid; strela trešči v reber, ognjeni polivki se cede preko skal, zrak in zemlja gorila. Hudourna jdoha se zažene preko laza, pa za hip odneha. Voz še vedno polzi nazaj, polagoma se bliža nevarnemu ovinku, kjer zeva prepad. Še malo, še rahel sunek — pa obvisi voz uad hudo — urno drčo; samo droben kamenček naj popusti, pa zdrvi vse v prepad: seno, voz, konji, trud in ujia-nje ... Voz se nagiba, počuti in težko; kolesa krstijo, zavore cvilijo, seno se posipa. Janez se pri-duša in tolče živali. Robidovje ga oplazi po obrazu, da krvavi. Deževna vihra narašča, nebesa so se skrila, oblaki bruhajo ogenj in nesrečo. Janez še enkrat požene konje, ki uporno bije/o s kopiii. Voz se ne gane, zadnja kolesa se začno vdirati... Janez obujmo vleče živali in kriči:
Hudič zelenil Primi ali pa »pusti, fie dušo požri, da boš sit... Hudič! Pomagaj mi, vse li zapišem!':
Komaj izustli grozuo kletev — kar nenadoma zatulijo skozi gozd besni glasovi; črna jata peklenskih sil se spusti preko grebenov. Goreči vrtinci se zapode okoli vozn. oblačni slnpnri «e рсЧгајо, vode lijejo v dušečih curkih. Bliski krlžarljo kakor ognjeni mački z zelenimi očmi, drevesa se lomijo,
grmenje in glušeče lomastenje narašča, še smrt bi pobegnila iz bobnečega kotla. Lazi strahoino odmevajo, kakor da se je razvalil mogočni Krim. Janez ne razloči ničesar več, bliski ga slepe, prestrašen se stieka pod skalno rujio. Zdi se mu, da se vse podira iu drobi, od Smrekovca do Zoba in Malnar-jevega hriba. Hudourni mlini meljejo skale v prah, strele orjejo livade ...
Ko ee zave, zajMizi v grozni začudenosti, da se nahaja voz na varnem sredi poti; konji mirno stojijo, seno je suho in rumeno. OкоI i zadm. di koles pa se nekdo suče iu priročno zadelava razkopani voz. Jauez poslaja zmeden, ne more se otresti zle slutnje... Bliski postajajo medlejSi, oblaki se dvigajo; ludi dež pojonjava, zrak postaja čist in pri-ieten. Izza voza se prikaže neznanec v ozkem suk-' u in svetlih hlačicah. Črno rožo nosi v gaimb-iiici, obraz se mu bajno sveli, zdaj zeleno, zdaj ognjeno, zdaj rdeče. Malce nerodno se priklanja, klobuček mu ue leži nič prav na kuštravi glavi.
: Opravil sem, kakor sle želeli.. .c zameketa neznani gospod in zapiči dvoje škilnvih očes v zbeganega krnela. Prikupno proži ko-malo roko in kaž.e nn poslušne kenje.
-.Kar poženite, vas spremim do križpotal< oblastno in zlahka pol i sne voz. Kcnu veselo steko, voz se zamaje in zdrdra skozi zagato. Janez mora sleči za neznancem s črno rožo. ki pridno potiska voz naprej... Vihar se oddaljuje, bobnenje tone za gorami, le izza grmovja je čuti mrmranje in porogljiv, piskav smeh. Janeza pretresa mraz: spredaj rusoglavi neznanec, za skalami gomozsča, nemarna golazen, zadaj prepad in nesrečni
Preko klanca prileti snop srebrnih glasov, lakiški zvonovi še vedno prosijo, da bi božja roka zadržala hudourne oblake in udarce srdite strele. Ncznanec s črno rožo spači koščeni obraz, nosnice se razširijo, alrupeu ogenj sikne iz njih. Med pečinami in brinjem vnovič zatuli soseska skritih peklenščkov. Rogovi se kažejo izza skal....
. Plačilo gotovo ne izostane! Po dogovoru... he. he. be...t meni priliznjeno zelenec.
Pekoča in smradljiva pena mu leti iz čeljusti, s pelami bije ob tla, da zemlja slrnhotno odmevu. ; Plačilo, kajpak plačilo,< poudarja v smrtni
grozi rakffiki kmet in gre z roko preko rnzgalenth prsi.
»Kar pobrativa se, da se bova prijateljsko ločila. Pomorem ti še kedajk zavija neznanec kable oči.
Njegov obraz postaja zopet svetal in sladek. Konji nestrpno hrzajo, veter je prinesel s hladnih poljan meden vonj, zvon je umolknil, plašen j>tič se .;e spustil proti vasi. Zlat žarek se krade izza oblakov.
Kmet premišlja in prebledeva. Zavest ga zapušča, da olrocje jeclja:
»Prosim ... prosim ... z menoj... doma vam stisnem desetak ...«
»Nič doma ... ha, ha .. .<; se krohoie strašni divjak.
»Kar tukaj udariva, brate! Kakor si me klical... Poslej sem gospodar Ivoje duše, po smrti zapade meni v plačilo ... Ha, ha, ha ... Jaz sem hudič, ki si ga klical. Čuvaj sek
Glušeč grom še enkrat pretrese zrak in zemljo. Rogati spak se zvije in prekopicne. Oči s* mu vnnme-.o, ostudno se zareži in bruhne žveplo. Ognjeni puh omami kmeta. Izza grmičevja se zapodi za hudičem rogala čreda, žareča kopit« so krešejo v dimastih vrtincih, ognjene brozde valovijo i>o ozračju. Zmagoslaven krohot polni dolino.
Pod uoč se privleče Janez domov, bled in žalosten. Strašno praznino čuti v notranjosti, kakor da ga je črna roka oropala srca in sreče. Kako je hodil in vozil, ni vedel. Konji so si sami izbirali pot med mlakužastimi kotanjami...
To noč ni mogel zaspati. Zdelo se mu je, da čuije pod oknom lomastečo hojo, žvenket verig In zndirčen smeh. Ko pa je slopil k oknu, se je vse polnjilo. Trave so dišale, murni so nemoteno peli v svetlih bregovih. V zvoniku je bila ura polnoč; zvezdo ee je potočila preko Slemena, luč je »polzela preko leščevja. Janez je od skočil od okna in ee slisnil v kol.
. Kuj pu je ? Vsaj letaš kakor brezumen.. .c kara prebujena žena blodečega moža.
.»V«»j ni uičl ee brani Janez. ^Malo več sem delal, pa so živci popustili... Jutri bom zopet zdrav in čil<	(Dalje.)
Ljubljana
Jesen v tivolskem parku
Kakor čez noč je nekaj trpkega, jedkega deh-nilo vanj. Zajučalo je v vrhovih vitkih topolov, zatrepetale so v krčevitih sunkih bele breze, smreke so se mrko zgenile v svojih iglastih oklepih, rože plašno prisluhnile v mrak — koščene roke so se stegnilo po rajih in jih isruvale s koreninami vred. Jesenska slutnja je neslišno razpredla svojo iolto pajčevano Čez vse.
Nekaj neskončno resnega in otožnega se je naselilo v Tivolski park. Veselo čebljanje o^rok je utihnilo, srebrne pesemce ptičkov izzvenevajo v hladen molk. Klopi, prej polne vasovalcev, zdaj žalostno samevajo in sanjarijo o bogve čem. O vseh tistih skrivnostih morda, katerim so prisluškovale v prelepih pomladnih dneh; o vseh tistih sladkih sanjah morda, ki so jih iasanjala v drhtenje kostanjev mlada srca; o vseh tistih trpkih očitkih morda, ki so jih izlila iz sebe, naravnost iz zagrenjenega, bolnega srca, usta najbednejših med bednimi gosti Tivolskega parka ... Sedeli so starčki, V ugasle oči so jim padali zlati prameni solnca, v srce božajoči smehljaji rajajoče mladosti, Sedeli so starci, po slvh laseh jim je razigran vetrc blodil in se igrnl z njimi kakor z zarjavelimi strunami otrok ...
Zdaj je jesen. Klopi samevajo. Prlkoraca a težkimi do smrti trudnimi koraki zdaj zdflj še kdo, ki si hoče pest solnčnih žarkov naloviti za mrtve dni — prlkoraca, solnce begotno pokuka Izza oblakov, se mu škodoželjno zasmeje v obraz in izgine. In odkoraca starec, truden in betežen, kakor je prišel, spet tiho po beli stezi nazaj — da se morda ne vrne nikoli več.
Le tam v >Monte Carluc jih je še peščica, ki trdovratno kljubuje naskoku jeseni in si s tarokom ustvarja iluzijo, da je se vse, kakor je bilo. A tudi vrsto teh se redčijo dan za dnem. Tiho, brez slovesa izostane zdaj ta zdaj oni, kakor da gn je svoje malndušnosti pred drugimi, vztrajnejšhni, odpornejšimi, sram. Kmalu ne bo nikogar več. Tivolski park-bo ostal pozabljen, zapuščen. In ni daleč čas, ko ga bo hladno in belo zimsko zagrinjalo kakor pozornico na kateri se jfc že vse odigralo povsem sastrlo...
zbesnetega Bosanca
Dva delavca smrtno nevarno oklana.
Ljubljana, 6. oktobra.
Danes pozno popoldne, okrog petih, je prišlo v Šiški na slavbišču, kjer kopljejo temelj za neko stavbo, do tragedije med delavci. Bosanec Palako-vlč Hasan je v hipnem ogniu in jezi s hanrlža.-jem oklal in smrtno ranil dva svoja tovariša delavca, PasariČa Franca ter Kolmana Ludvika, ki je slednjemu priskočil na pomoč.
Slvar se je po pripovedovanju očividcev delavcev zgodila nekako lakole:
Pasarič Franc, 291etni delavec, rojen v Bosni je imel včeraj nočno službo na stavbi. Davi pa ga je obdolžil Paiakovič Hasan, da je kradel na stavbi deske in jih prodajal. Popoldne okrog 5 je zato pristopil Pasarič k Palakoviču in ga pozval, naj obdolžitev takoj prekliče, ker ni resnična. To je bilo Palakoviču dovolj. Njegova vroča bosanska kri je zavrela, isti hip je potegnil ped srajco skriti handžar, turški nož, ter začel z njim ves besen mahali okrog sebe. Udarjal je brez premisleka in kot neumen: v par sekundah je bil Pasarič že ves krvav, po životu poln ran: na tilniku, na desnih sencih, na licu, na levi slrani hrbta, ima dalje močno ranjena pljuča, dalje po nogah lažje poškodbe. Poškodbe Pasariča po životu so smrtno nevarne.
Prepir je videl Kolman Ludvitc, doma iz Hraš pri Lescah. Priskočil je Pasariču na pomoč, toda je slabo nalelel. Zakaj razdraženi Paiakovič je zdaj začel /. nožem suvati tudi v Kolmana in je tudi njega oklal po vsem životu ter mu prizadejal težke, smrtno nevarne poškodbe. Zlasti levo lice ter levo nogo v stegnu in višje gori v kolku ima Kolman močno poštodovano, po drugem životu je ves poln ran.
S kakšno silo je Patakovič suval z nožem okoli sebe, se vidi zlasti iz tega, da je naposled nož zlomil. Ko je Bosanec videl, kaj je storil, se je pol ure nato, ko so Oba težko ranjena delavca z re. Silnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico, sam javil na policiji: »Evo me, ne mogu pomoč, šta sam učinio.«
Pretep med delavci
Ljubljana, C. oktobra.
Že menda tako pride, da tam ob koncu tedna ljudem »razpoloženje« kar samo leze v glavo. Zla- 1 sti delavci so v sobotih in nedeljah kaj radi ko- : ra zni; pojo. vriskajo, pijejo, se skregajo, nazadnje , pa »tepejo. Niso vsi taki. kam bi pa prišli potem I | Toda najdejo se med njimi, ki so res izrednega razpoloženja, ko pride v soboto denaT, v nedeljo pa vino.
Tako je bilo tudi v nedeljo zvečer. Osem tovarišev delavcev, ki so zaposleni tam za Bežigradom nekje, kjer rastejo hiše ko gobe iz tal, se je napotilo ' v gostilno k Pa;ku v Linhartovi ulici. Fantje so povečini doma Iz Prekmurja, od Lendave. Pili so ves veCer. postajali so vso razigranejši, naposled je prišlo do ostrih besed med njimi, razvil se je hud prepir, nazndnje pretep, v kate-resa so posegli nato še drugi gostje, tudi delavci, toda domačini. Najprej so se mirili sami med seboj, nato ie začel s pomirjevalno besedo se gostilničar Pajk, toda vse vkup ni pomagalo. Fantje so z vso silo in na vsak način hoteli dokazati svojo bojevltost In kornjžo. Z eno besedo: stepli so se za Sive hi mrtve!	, v , , ,,
Slvar se je končala tako, da so frčale steklenice in kozarci na vse strani, šipe so pokale, stoli io se dvigali, vpitje vse huje ta huje, doklor ni prISla policija, ki je z energično besedo postavila svot'o piko. Aretiranih je bilo vseh 8 pretepacev, enega so morali prepeljati pozno zvečer, med S) m 10 celo v bolni&nico, kjer so ga za silo obvezali in mu seSlll razrezano uslnico, nato pa izpustili, ozir. Izročili policiji Več ali manj potolčoni so seveda tudi vsi drugi udeleženci hude bitke. Nnjveč pa trna kajpak škode gostilničar Pajk, za okrog 700 Din. ________
* Za osveženje krvi pijte skozi nekaj dni vsak dan zjutraj čaSo naravne »Franz-Jo-ве!« grenčice! Po mnogih zdravnikih predpisana »Franz-Josefc-voda urejuje delovanje frev, krepi želodec, zboljSuje kri, pomirja živce in povzroči tako splošno dober počutek ln jasno tjlavo. »Fronr-Josefc-grenMca ee dobiva v lekarnah, drogerijali in v špecerijskih trgovinah.
0 Obletnica Krekov > -u\Hi. Ob obletnici Krekove smrti (f 8. Okt. 101?) .. bo brala zanj sv. maša v sredo ol> pol osmih pri oo, frančiškanih, in sicer pri oltarju sv. križa. Zvečer ob pol osmih bo v radiu predavanje o njegovih spisih.
® Pogreli rajnke gospe Renate ur. Bi»cko-
ve bo danes ob 2 iz hiše žalosti. Frančiškanska 4.
© K poročilu o obisku Ni. Vel. kraljico Marije pri Uršulinkah (zunanja šola) je pomotoma izostalo ime Silve Za jec učiteljice četrtega razreda meščanske šole, ki je Nj. Vel. pozdravila v imenu imenovane šole in ji izročila šopek nagelj-škov.
0 Esperantski tečaj se bo vršil vsak torek in petek od 18—20 v Št. Jakobski šoli. Poučevalo se bo po ;>Ce« metodi, ki je dosegla že povsod ogromne uspehe. Nove jjrijave so še sprejemajo v torek 7. okt. v šqli. Učnina za B mesece Din 45.—, za dijake Din 30.—.
0 Tečaj za ročna dela se otvori jutri v sredo ob 7 zvečer v Krekovi prosvoti v Alojzijevišču na Poljanski cesti. Zveza uradnic in trgovskih nastav-ljenk vabi zlasti svoje tovarišice, naj se ga udeležujejo in sc izpopolnijo v raznih vrstah ročnih del. Na razpolago so jim krasili vzorci in navodila. Jutri vpisovanje,
0 Tečaj poljskega jezika, ki ga priredi Društvo ljubiteljev poljskega naroda, se prične v torek do 7. t. m. ob 18 na gimnaziji v Bethovnovl ulici, I. nadstropje, razred V. a.
O Komorni koncert dveh inozemskih umetnikov v Ljubljani. V petek, dne 10. t. m., kon-certirata v l'"hlharmonični dvorani čelist Pavel Griimmer iz Koluti in pianist Aleksander Čerep-nin iz Pariza. Pavel Griinnner je v Nemčiji visokošpoStoVan vlrtuoZ na čelu, ki prireja stalno samostojno umetniške koncerte, sodeluje pa tudi v \elikili simfoničnih orkestrih kot soKst-čettst. Aleksander Čerepnin pa je Rus, znan kot i zbor on pianist, predvsem pa kot skladatelj izrazito moderne smeri. Oba umetnika koilcevtii-rata tpkrat prvo k rut v našem mestu, za jed no z Ljubljano imata svoj prvi koncert tudii v Zagrebu. Spotred priobčimo jutri, vstopnice so že v predjiTodaji v Matični knjigarni.
0 Vsi lastniki navadnih koles (biciklov), ki stanujejo v okolišu uprave policije v Ljubljani, morajo prijaviti svoja kolesa na policijskih stražnicah do 10. oktobra t. 1. Prav radostno pozdravljamo ta poziv, če bo s tem v zvezi tudi točna in stalna evidenca teh vozil za vso javnost. Poglavje »kolesarjev« zahteva v resnici obširno obravnavo, dane« se ga hočemo dotakniti samo na kratko, do pospešimo prenujno potrebo javne razvidnosti mnogoštevilnih voza če v. V Ljubljani so ljudje, ki hod.ijo j>eš, skoro izjemi« in vedno smo pričakovali, da izide prepoved pe'šhoje, vsaj taka uredba bi bila vozačem prav po godu. Pa ne samo veliko število kolesarjev je za naše mesto značilno, auipuk prav posebno še njihova brezobzirnost in izbrana surovost. Vozi jo se ji o in preko hod uikov. iz veža in dvorišč, jk) drevoredih in parkih, sploh kjer more uš ali stenica «koz.i, vozi ljubljanski in tudi izven ljubljanski kolesar. Naravnost presenetljivo je, kako ob ro zob zimo prezirajo biciklisti razue prepovedi vožnje: le poglejte Dunajsko cesto, Tivoli; Dolenjsko ccsto, Židovsko ulico itd. Če kdo opozori na prepoved, potem se usnje ploha psovk, kletev in groženj iz ust jjosvnijenca, celo mestni pazniki so brez moči napram premnogim brezobzirnežem. Vsaj so tudi izjeme in najdeš tudi prav dostojne kolesarje, ki se vedejo in vozijo kot kulturni ljudje, pretežna več.inu p« ž h l pozna samo »kulturo pCndrekac. Prosimo policijsko upravo, da poseže tu strogo vmes, ogroža se tisočem pešcev zdravje in življenje, zato naj se Za branijo za vsako ceno grajani nedostatki. ker je v drugih krajih in mestih mogoče, naj bo tudi v Ljubljani izvedljivo. Preko gotovih križišč, u. pr. Marijin trg, pri glavni pošti in drugod naj bi se vožnja s kolesi sploh prepovedala in tako preprečile razne nezgode in neprilikc
0 V Ljubljanico je skočila. Marička ji ie ime, 21 let je stara, iz krškega okraja je doma, po poklicu pa je bila do zadnjega postrežnica. Kdo naj jdaj razreši, zakaj je dekle naposled tudi sebi začelo streči — po življenju. Včeraj dopoldne se je znenadn spomnila in skočila v Ljubljanico lam izpred »Fajmoštra* na Sv. Petra nasipu. Zavpila je baje živijo, bums pa je bila v vodi. Oneiran Ljubljanice pa so branjevci in so jo videli. Brž je zazvonil telefon, poklicana je bila reševalna postaja, pri-drdral je rešilni avtomobil, že prej pa je priteklo kup ljudi s trga, ki so začeli v čudoviti slogi In vnemi reševati samomorilno dekle. Vrgli so ji leslvo. po kateri so jo naposled res potegnili na suho, nakar jo je rešilni avtomobil odpeljal v bolnišnico. Vzrok dekletovega dejanja ni znan.
0 Oklan od prijateljev. Včeraj na vse zgodaj, že ob pol 7 zjutraj je bil poklican rešilni avtomobil v Rožno dolino na Večno pot. Na dvorišču vrtnarije g. Hercmanskega so našli vsega oklanega in okrvavljenega Dvoršiča Konrada, zidarskega pomočnika, doma iz Hajdine na Dravskem polju, ki je zadnji čas delal na slavbah v Rožni dolini. Menda je Dvor-šiČ ležal tamkaj že od 2 zjutraj, ko so ga oklali lastni prijatelji, kot je povedal z največjo muko. Zadevo preiskuje policija. Dvoršiča pa so z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico.
0 Razne tatvine. V noči na prejšno soboto je bilo iz nezaklenjenih tovarniških prostorov tovarne Hrovat in Comp. v Mostah po neznancu ukra-dno 10 novih jula vreč, vrednih 100 Din. Sumijo nekega delavca v bližini, ki je bil tedaj v tovarni v sluabi. — Mesarju in posestniku Brecelniku Alojziju iz šiške je nekdo v nedeljo dopoldan ukradel iz veže gostilne KoSak na Poljanski cesti 600 dinarjev vredno kolo znamke VVaffeurad, črno ple-skano, že močno obdrgnjeno, prostotekoče, krmilo nekoliko navzgor obrnjeno, oba plašča na kolesu sta skoraj nova. — Naznanjena je bila tudi manjša tatvina premoga na Škodo železnice.
0 Vlom v barako. V noči na soboto je bilo vlomljeno v barako zidarskega mojstra Curka, ki stoji pri novi stavbi ob Zelenem potu. Iz barake Je ta odnesel več kosov obleke v skupni vrednosti 380 dinarjev. Oškodovana sta krovskt mojster Dovč Ivan na Celovški cesti, ki je v baraki pustil čoz noč svojo novo modro delavno obleko ln zelen, tudi dobro ohranjen nahrbtnik; ter tudi Ozebek Janez, delavec, ki Je takisto imel v baraki shranjeno svojo borno obleko, zanj pa le vredno 150 Din. — Isto no« je bilo vlomljeno šo v novo stavbo na Mivki, ki jo slličajno zida Isti mojster Curk. Tam je prišel tat skn&i okno ter prav tako tudi odšel. Iz stavbe, seveda še nedodelane, jc odnesel tat prav tako več kosov obleke, vredne 160 Din, last zidarja Jeretlne Jakoba. Ta zidar je povedal, da mu je bilo na Isti način Že pred 14 dnevi ukradene nekaj obleke. Po vsem tem izgleda, da mora biti nekdo, ki se bavi izključno s tatvinami oblek in ki prav po »istemu vlamlja le v delaveke barake, katere so mu morda
Solnce z žarki 2e se poigrava, lepa Janja v sladkih sanjah epava. Belo perilo prava Je sreča, ilast, lepota meni je največja. To divoto ALBUS-MILO samo d*, zato pač gospodinja rada ga Ima.
Siromakom kakor bogatinom, obem enako je potrebno ALBUS MILO.
Najcenejša pa tudi najdražje perilo opere In očisti najbolje ALBUS-MILO. Uporabljajte tudi Vi
ALBUS.TERPENTINOVO MILO
Maribor
G Svečana blagoslovitev povečane omladin-ske dvorane se je na zelo lep način izvršila v soboto zvečer; blagoslovilvene obrede je opravil prevzvišeni vladika dr, K a r 1 i n. Občinstva ie bilo toliko, da je bila dvorana do zadnjega kotička natrpana. O svečani blagoslovitvi povečane omla-dinske dvorane in pa o slavnostni akademi j, ki je nato sledila, je prinesel izčrpno poročilo včera šnji »Slovenski list«,
□	Smrtna kosa. V starosti 72 let je umrla za-sebnica Monika Haberstrch, Strossamjeijeva 7; pogreb bo danes ob 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — V Krčevini 209 je umrl usnjarski pomočnik Anton Gorjup, star 51 let. Pogreb bo danes ob 17 iz hiše žalosti na frančiškansko pokopa'išče. — V starosti 64 let je umrl vini'čar Mihael Sober; pokopali ga bodo danes ob pol 16 iz mestne mrtvašnic« na Pobrežju.
□	Dve tretjini mariborskih carinikov premeščeni. Premeščeni cariniki pridejo v najrazličnejša mesta širom naše države. Bdi so vsi zelo vestni in vzorni v izvrševano svojih pc-klicnih doUnostl; tudi so bili mnogi med vodilnimi člani in odborniki tukajšnjih kulturnih, narodnoobrambnih in pa športnih diuštev ter so »i kot taki pridobili obče sipoštovanje in priznanje. Na novih službenih mestih želimo vsem obilo vspeha in napredovanja.
D Mariborska gurnlzlja jo včeraj krenila v Ptuj, kjer se vrše veliki jesenski manevri Dravske divizije pod poveljstvom komandanta divizije generala S. Tri p kovica. Mariborska garnizija bo zavzela položaje okoli Poljčan in Slovenske Bistrice.
□	Kriza mariborskega gospodarstva. Aktiva, ki jih izkazu,e bilanca o imovini trgovine O. Le-vaka v Gosposki ulici 15, nad katero je bil razglašen konkurz, znašajo 27.250 dinarjev, pasiva pa 34.040.50 dinarjev.
□	Zborovanje kemikov. V soboto zvečer se je vršil v prostorih tukajšnje državne realne gimnazije občni zbor tukajšnje podružnice Jugoslovanske zveze kemikov; v imenu pripravljalnega odbora ga je otvoril in vodil društveni predsednik dr. Kacafura, ki je uvodoma pozdravil okrožnega inšpektorja dr Scbaubacha, zvezinega predsednika vseučiUškega profesorja dr. Njegova-n a , vseuč. prof. dr. Hanamana, ravnatelja dr. Zupančiča ter polnoštevilno navzoče kemike. Pozdravil je občni zbor na prej dr N egovan, nakar je predaval dr, Hanaman o razvoju acetilenske indus-trije; njegova izvajanja o uporabi acetilena јз eksperimentelno dopolnil ing. Knez. Sledila so poročila posameznih odbornikov; pri volitvah je bil v glavnem izvoljen dosedanji odbor.
□	V vojašnici kralja Petra, kjer je nastanjena inženerska podčastniška šola, je te dni zopet zaživelo. Prispelo je 250 absolventov tehnične fakultete oziroma nižjih tehniških šol iz cele države, da absolvirajo svoj vojaški rok s pridelitvljo k in-ženerski stroki. Svečana zaprisega bo v nedeljo, dne 19. t. m.
□	Pri nabiranju gob izdihnil, V nedeljo je šlo več maribor. železničarjev nabirat gobe v Dravsko dolino. Z njimi je v gozdu pri Vuzenici nabiral dobe tudi strojni pomožni delavec Jusip Šuflaj; nenadoma ga je zadela kap in je Šuflaj na mestu obležal mrtev Poko nega Šuflaja, ki je stanoval v Studencih, Jurčičeva ul. 16, so včeraj prepeljali v studenško mrtvašnico.
□ Izdane obrtne pravice. V teku meseca »ep-tembrar je izdala obilna oblast obitno pravico sledečim tvrdkam' K, Weitzl, mesar, Glavni trg; F. Škct, vozovni ličar, FrančiJkanikn 13; A. Robin-šek in I. Kovačič, čevljarska obrt, Slomškov trg 3;
najbolj znane in najbolj varne za izvršitev njegovih tatinskih namenov.
O Drobiž * policije. Aretirano Je bilo troje i, 2 zaradi pijanosti in Iz te izvirajocih izgredov,
1 zaradi nedovoljenega krošnjarstva. — Znak, da
prva nedelja v mesecu ni še Izgubila svoje tradici-jonalnosti, je gotovo v tem, da je bilo v noči na ponedeljek kaznovanih kar 9 oseb zaradi kaljenja nnSnega miru. — Ena oseba Jc bila kaznovana za pijanost in zaradi javnega zgražanja, 8 otebe zaradi kršenja uredbe o odpiranju trgovskih lokalnv, — Prišlo je 7 poročil radi kršenja avto predpisov ler 4 poročila radi kršitve cestnega policijskega reda.
0 Lekurnei Nočno službo Imajo: Mr. Suinik, Marijin trg 5 in Mr. Kuralt, Ooeposvetska cesta tO.
0 Dr. Dereani, specialist za očesne in ušesne bolezni, ordlnira zopet kongresni trg 14.
L. Urban, prekajevalec, Kaciianarjeva 22; J. Kir-biš, mesar, Gosposka 23; F. Štibilj, mesar, Lekarniška 7; J. Škof, pleskar in soboslikar, Frančiškanska 12; J. Kadrnias, strojni ključavničar, Kraljeviča Marka 13; O. Polegeg, mesar, Glavni trg; Š. Gomboc, krojač, Tattenbachova 14; J. Žnidaršič, čevljar, Vodnikov trg 1; A. Kohnstein, usnjarstvo, Aleksandrova 39; C Dekleva, branjarija, Koroška 90; A. Beranič, trgovina z deželnimi pridelki, Tržaška 8; D. Bauer, trgovina z lesom in premogom, FrankGpanova 10; F. Zemljič, sprejemanje gostov na kolodvoru, Grajski trg 3; A. 0.<et, avtoizvošček, Masarykova 4; Mariborska tovarna metel in ščetk, Pobreška 20; M. Kardinar, trg. z mešanim blagom, Slovenska 36; A. Kirbiš, trg. z mlečnimi in sadnimi izdelki, Gosposka 37; A. Kumperščak, trgovina z mešanim blagom, Koroščeva 54; M. Meglič, strojno pletenje, Jože Vošnjakova 21; E. Eisenmanrt, iz-slrišnih fermentov, Aleksandrova 63; Z. Toth, trgovina z elektrotehničnimi predmeti, Stolna 5; F, Marko, trg. z delikatesami, MeFska 76; P. Trann, trgovina z galanterijo in mednim blagom, Aleksandrova 19
□	Naša velika sremota. 25 letni Maks Verzel, mesarski pomočnik iz Stare gore, je dne 25 maja t. 1. v Galušanu zabodel Janeza Kosca v obraz, tako da bo ostal poškodovančev obraz radi tega trajno skažen, Verzel «e zagovar'a, da ga je obsto-pilo več fantov, ki &o začel iudrihati po njem s palicami, on, mesar, je zagrabil za nož, mahajoč z njim okoli sebe. tako da sploh ne ve, če je koga zadel. —- Eavno tako je 21 letni delavec Mihael Jamer trajno skazil obraz Antonu Scršenu s tem, da ga je zabodel z nožem v desno lice. — Oba sta se včeraj zagovarjala pred tuka šnjim malim senatom. Razpravi je vodil sodnik okrožneg asodišča Lenart, Kolšek in dr. Ažman prisednika. Verzelj je bil obsojen na 10 ine6cc«v strogega zapora, Jamer pa na 2 meseca strogega zapora, pogojno 1 leto.
□	V omladfnsUem domu preduv* drevi ob pol 20 ravnatelj g. Franc Hrastelj o važnosti mladinskega vprašanja s posebnim ozirom no mestne razmere. Mladina in ljubitelji mladine vabljeni.
□	Strojevodje in kurjači zborujejo. V nedeljo so zborovali mariborski strojevodje in kurjači pri »Bele mza:cu« v Melju. Navzoča sla bila kot delegata iz Zagreba Kos in Chytil, iz Ivubljene pa N, Bevc. Zborovanje je otvoril in vodil I, Žarkovič: glavni govornik je bil delegat Kos, ki je poročal o zvezi strojnikov Jugoslavije in o zvezinem glasilu, ki bo izhajalo odslej tudi v slovenščini in nemščini. V zvezi s tem referatom so se obravnavala še druga važna stanovska vpraSanla.
□	Izbrisane obrtne pravice. V preteklem mesecu so Izgubili obrtno pravico: F. čerlč, kolar, Frankopanova 25; M. Šalkovlč, čevljarska obrt, Stolna 2; T. Šuštar, šivilja, Krekova 8; E. Vicel, trg. s kuhinjsko opremo in galanterijo, Glavni trg 5; F. Košir, trg. z avtomobili in motoclkli, Trg svobode 6i M. Mesnrič, krojač, Maistrova lfi; P. Mill-ner, izdelovanfe ženskih oblek, Slovenska 37; R. Kuster, bfaniarija. Prečna 2; K. Cernko, instalacija vodovodov, Frankopanova 25; A Formazzi, trg. z mešani mblftgom. Betnsvska 31; R. Korent, godec, Delavska 6; P. Auer, dimnikarska obrt. Glavni trg 4; I. Pelikan, ■<Mariborska konzerva«, Miklošičeva 6, J. Mlekar, napeljava vodovodov, Pristaniška 4.
П Se se sprejemajo gledališki abonentje m sicer do četrtka, dne 9. t. m. pri gledališki upravi.
П Iz Ltudske univerze. Prihodnji ponedeljek predava odlični predavatelj arhitekt Jtlenec o francoskih katedralah.
Cerkveni vestnih
Opozarjamo ргеб. gg. duhovnike na nova ofi-ctja sv. Marjete Marije Alacoque (17. oktobra) in bi. Hozane Kotorske (27. aprila), lstolam se dobe tudi mašni formularji. — Jugoslovanska knjigarno.
Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu d. v. od 13.—17. oktobra. Predslojništvo prosi pravo-
Darovt
I.AŠko, Pred nekaj dnevi je darovala ga. Pick
Matilda žen. društvu »Blago srce»' v Lašk cm za revne otroke znesek 500 Din, katorega je prejela v poravnavo v neki sporni zadevi, za kar ji društvo izreka iskreno zahvalo, želeti bi bilo, da bi našla v tej točki čim več posncmalk
Ljubljanski Zoo - v likvidaciji
Ljubljana, 6. okt.
4. oktobra ie iin-elo društvo Zoo v restavraciji »Sion- izredni občni zbor, na katerem je bil sklenjen razpust društva in likvidacijski odbor. Tako je Ljubljana prišla v glavnem po nerazumevanju merodajnih faktorjev do tega, da Zoa v doglednem času v Ljubljani šc ne bo. Važnost tega sklepa je tolika, da ie vredno, če se nekoliko pomudimo pri Zou in razlogih, ki so razvoj društva zavrli. Iz poročil odbornikov na izrednih občnih zborih 30. julija in 4. oktobra t. 1. jc mogoče pregledati delovanje društva cd ustanovitve ('o danes in njegov položaj pred razpustom.
Društvo Zoo ie bilo ustanovljeno pred tremi leti meseca oktobra 1027. Z aktivnim delom je začelo na pomlad 1. 1428 in se udeležilo jesenske ve-lesejtnske razstave istega leta. Pribiti moramo, da je uspeh razstave l.akor ludi srečno prestana strašna zima 1923-20 b zasluga velikodušne naklonjenosti privatnikov in velike požrtvovalnosti odbornikov društva. V poletju 1. 1020 so odborniki brez plačanih moči sami pripravili veliko jesensko razstavo na velejejmu, ki je prinesla društvu čistih 100 tisoč Din. In šele po lej razstavi sc je društvo obrnilo z določenimi zahtevami na mestno občino ljubljansko s prošnjo, da mu prepusti mestni ribnik v Tivoliju in zraven spadajoča poslopja ler mu tako omogoči postopno izvedbo načrtov za graditev Zoa. Načrte si je društvo nabavilo prav za razstavo in so ga stali 15.000 Din. Med njimi je bil eden, ki jc v resnici odgovarjal tlorisnim razmeram na ribniku in vsem ostalim zahtevam modernega geološkega vrta.
Mestna občina ljubljanska pa je z odgovorom toliko časa odlašala, da se mora društvo zahvaliti le konzulu iu velesemjskemu ravnatelju dr. Dularju kakor tudi mili zimi za to, da je srečno prebilo zimo 1929-30. Med tem pa jc tekel denar, ki ga je prinesla razstava, za kritje str6škov pri zasilnem prezimovanju, dočim bi se lahko uporabil, ako bi društvo že imelo definitiven odgovor občine, za preureditev ribnika iu prostorov, kar je nameravalo društvo izvesti kot prvo točko svojih načrtov. Odgovor je poslala občina šele 25 dni pred letošnjim pomladanskim velesejnioni in ta jc bil lak, da da občina mestni ribnik in prostore Zou v izključno uporabo le do letošnje jesenske in lovske razstave, pridrži pa si seveda pravico za vsako spremembo in adaptacijo. Na ta način je bilo onemogočeno izvajanje načrtov društva in denar je lekel za provi-rorno vzdrževanje. Garderoberka je še nadalje ostala na ribniku in tako je primanjkovalo društvu prostora. Vrh tega jc policijsko-zdravstveni odsek občine ljubljanske zahteval, da so izpolnjene vse zahteve higijenc in drugih varstvenih naprav modernih zooloških vrtov. Ta zahteva pa jc bila čudna, ker jc magistrat obenem zahteval, da Zoo ne sme izvršiti nikakih adaptacij. In zato je društvo julija meseca t. 1. poslalo občinskemu svetu mesta Ljubljane spomenico, v kateri ga vprašuje, če smatra svet zcološki vrt v Ljubljani za potreben, ali naj ga ustanovi društvo ali občina, ali je občina pripravljena podpirati društvo, če pristane na prvi dve točki v ugodnem smislu, z rednimi letnimi prispevki in če je pripravljena prepustiti mestni ribnik in zraven spadajoča poslopja društvu v izključno uporabo za nedoločen čas. Občinski svet je namreč dovolil že nekoliko preje uporabo ribnika do 30. junija 1931 in je dal s tem več upanja na ugodno rešitev prošnje. Zadnja seja občinskega sveta pa je odgovorila na spomenico društva Zoo jasno in odločno, da občinski svet ribnika ne odstopi, pač pa bi bil mogoče pripravljen, podpirati akcijo, če bi si društvo izbralo prostor kjer drugje.
Zavlačevanje definitivne rešitve pa je društvu mnogo škodovalo, člani so zgubili zaupanje v ugodno rešitev in tako je padlo število od 1200 na približno 100. In tako je društvo danes na žalost prisiljeno, da hočeš nočeš likvidira, sicer še brez dolgov in z denarjem v blagajni, ker se ne upa srečno preriti skozi zimo. Nima niti zadosti članov, niti primernih prostorov; da bi si pa poiskalo in preuredilo jirostore kje drugje, je pa že pre-kasno.
Nerazumljivo se nam zdi, zakaj občina m dala ribnika društvu Zou na razpolago, da sc tam uredi zoološki vrt. Kot glaven razlog se je nava-
Z Goriškega
V petek so v Postojni zaprli vse slovenske gostilne. Sedaj ni v Postojni nobenega slovenskega lokala več.
Dne 10. septembra so nekateri Ljudje opijanili Antona Cudermana iz Idrije. Ko je bil dovolj trd, so ga takega odpravili domov. Med tem pa se j'e doma v njegovo 6obo vtihotapil nekdo, ki je bil seveda domenjen z gori omenjeno družbo, ter v Cudermanovi sobi na vidno mesto obesil Mussoli-nijevo sliko. Potem pa se je neznanec skril, da bi opazoval početje vinjenega stanovalca, ko se povrne domov. Mož je prišel domov in zagledal viseti sliko, katere jw>prej nikdar ni videl viseti v svoji sobi. Tak, kakršen je bil, jo je prijel in sežgal. Opazovalec Da ie tekel aa ovadit, v ■	i ■	-
v .u« Лб..,
Franc Golob iz Grahovega v Baški dolini na Tolminskem je bil obsojen na 21 mesecev zapora, ker je svoječasno čez mejo prenašal »Slovenca*. Ko je kazen, odmerjeno mu od izjemnega sodišča za varstvo države, presedel, se je te dni vrnil domov. Komaj pa je bil doma, so zopet prišli ponj ter njega in njegovo inater odvedli v zapore.
Pred novomeškim sodiščem
Kovo mesto, 6. oktobra.
Danes ob pol 11 dopoldne se je nadaljevala razprava proti P. radi umora posestnika Janeza Ra-ierja iz Sel pri Ratežu pri Novem mestu. Poklicana Je bila nova priča Žigon z Rakeka. Imenovani je stanoval pred 7 leti pri P. in se k prvemu k razpravi ni odzval. V usodni noči ga je bolel zob, ni mogel spati In se točno spominja, da je prišel od pol 1 do tričetrt na 1 obtoženec domov, mu dal In prižgal cigareto. Nova priča se je v svojem pri-Jcvanju zapletla v protislovja, nakar je državni to-ŽltelJ predlagal, da se pridrži v preiskovalnem zaporu, čemur je pritrdil sodni zbor. Zaslišani sla bili ludi priči Franc P. in sestra Julka P. Obtoženec je bil obsojen na 18 let robije z zgubo častnih državljanskih pravic za vse čase. Všteje se mu preiskovalni zapor. Kazen je tako nizka, ker je bil obtoženec v času zločina še nedoleten.
Obtoženec je izjavil, da je nedolžen in da se bo pritožil.
Ali ste že poravnali naročnino?
jalo dejstvo, da je kompleks, ki bi bil na ta način na razpolago zoološkemu vrtu, premajhen. To pa nikakor ne drži, kajti prostora bi bilo dovolj za primerno in prostorno namestitev vse naše domače favne. Da bi pa Zoo ustanavljalo kak nej>opolen eksotični živalski vrt, pa ni prišlo nikdar nobenemu niti na misel. Za to eo menažerije, ki itak potujejo okrog. Občinski svet je svetoval, naj si Zoo izbere prostor ali na ljubljanskem Gradu ali pa I v bližini Čada pod Rožnikom. Če vpoštevamo, da ! ribnik v Tivoliju že eksistira, bi torej odpadli v I Tivoliju vsi stroški za izkop ribnika. Vrh tega stoje ! že j>oslopja, ki bi za silo getovo lahko odgovarjala ! potrebam društva, če bi z njimi lahko svobodno razpolagalo. Graditev novega poslopja ob ribniku in ureditev terena bi pa stala okrog 1,200.000 Din, kar bi društvo gotovo tudi izvedlo v teku pet do šest let brez dolgov. Če bi se društvo preselilo, bi pa nastali novi stroški, tako za izkop ribnika ka-, kor za provizorne stavbe vsaj za eno leto, da o zoološkem vrtu na Gradu sploh ne govorimo. Občinski svet je sicer mnenja, da je vedno pomagal <Jru-! štvu. kolikor je bilo to mogoče, vendar par drastičnih primerov govori drugače. Tako je moralo ! plačati društvo 2 kubična metra mivke magistratu, j dasi ijih je la dostavil iz svojih peščenih jam s svojimi vozmi in vozniki. Za pospravljanje garderobe I in trhlih čolnov s svojimi delavci je pa računal : gospedarski urad nad 300 Din.
Uverjoni smo, da občinski svet po svojih močeh vedno skuša deseči le najboljše za občino. Vendar ni nezmotljiv, kar bi dokazovali že kopa-: lišči nn Ljubljanici in v Mednem. Zadrge je bilo, dasi novo zgrajeno, zaprlo letos žf- 15. avgusta in bo predstavljalo gotovo za vedno mrtev investiran kapital. Prav tak nesrečen sklep pa je ta, 1 da Zoo ribnika v Tivoliju ne dobi. Zoo je vendar navezan na dohodke od vstopnine, la pa je gotovo ! v tesni zvezi z oddaljenostjo od središča mesta, 1 zlasti če še upoštevamo, da tvori precejšen del obiskovalcev mladina s starši.
Advokat dr. I. C. Oblak je obljubil ves stavbni les zastonj iz svojih gozdov, kakor hitro prične : društvo z graditvijo novega poslopja. Industrijalec ; Rado Hribar je prevzel na svoje stroške ureditev : zverinjaka na prostem, kar bi stalo lepo vsoto. I Vrh tega je še drezal pri občini za ugodno rešitev. Ves les, ki ga je društvo do sedaj rabilo, je dal brezplačno industrijalec Heinriehar, mnogo mreže in železnih potrebščin zastonj železna trgovina Zilič, lovci in prijatelji društva pa so zastonj dajali društvu svoje ,ujete živali na razpolago. Tem in vsem drugim velikim dobrotnikom, ustanovni-kom, podpornim in rednim članom naj bo na tem mestu izrečena zahvala za dobrohotno naklonjenost. Poleg nerazumevanja magistrata je prišla še neumestna gonja v časopisju in iz tega izvirajoča nasprotovanja, ki so se pokazala celo v tem, da je nekdo razrezal žično ograjo pri ribniku, lako da sta ušla srnjak in trna, ki sta se do tedaj prosto pasla v ograjenem prostoru. Srna je še danes v gozdovih pod Rožnikom, srnjak pa je moral nazaj v kletko.
Na izrednem občnem zboru je bil izvoljen likvidacijski odbor, sestoječ iz profesorja dr. Alfreda Šerka, dr. Mil. Šerku, industrijalca Rado Hribarja in Leopolda Eggra. Določene so mu bile smernice dela. da izroči ves živi in mrtvi inventar po statutih določenemu nasledniku, to je ljubljanski uiji-verzi, če pn ta vsega ne sprejme, pa razdeli vse med domače, že obstoječe zoološke vrtove v Jugoslaviji ali izven nje.
Preden se končno poslovimo od našega Zoa, moramo dati vse priznanje njegovemu ustanovitelju prof. dr. Alfredu Šerku, ki je z vsemi močmi delal 'na realizaciji svoje edinstvene zamisli, skrbel za propagando in znal poiskati denarne vire poleg fizičnega dela, ki ga je vršil ob razstavah, prav tako gospodarju društva Leopoldu Fcrgru, ki je vsa leta kuhal meso za živali v lastni kuhinji in dajal brezplačno hrano krmilcu vse leto ter vedno delal in pomagal, kjerkoli je mogel, prav tako upokojenemu poštnemu ravnatelju Vrtovcu, ki je vodil blagajno in hranil živali ter snažil kletke, kakor tudi dr. Milanu Šerku, dr. Bevku, dr. Podnebšku, prof. Remcu in še mnogim drugim prijateljem oziroma odbornikom Zoa.
niinici blizu Din 6.000. Ivan je pni Mestna hranilnici dne 29. septembra dvignil za svoj žep Din 5.000, v celjski pa opranil ničesar, ker jc vloga vezana na odpovedni rok ter je knjižico raje vrniiil v omenjeni predal. Tatvino je go- 1 spod'inja opazila šele. 3. t., ko Ivana že nikjer več ni bilo. Sedaj ga iščejo.	i
& Notoričnemu pijancu, ki mu je »o od- ! loku okr. načelstva v Celju z dne 2. maja t. 1. prepovedano zahajati v gostilne, je v nedeljo j 5. trn. dajala neka gos-Mničarka pijačo. Policija J je za to zvedela in gostil niča rkn bo brez dvoma , močno kaznovana. Kakor smo že večkrat na- I glasili, so za take prestopke občutne kazni.
Kočevie
»Slovenec« — nedeljska številka se dobi ob nedeljah že ob 9. zjutraj v trafiki gosp. Lovšina. Da smo v tem oziru napredovali, k temu je pripomogel novo otvorjeni avtopromet Kočevje-Ljub-I ljana. Prej smo morali čakati do 11.30, ker naš vlak pride precej pozno, a poleg tega ljudje iz okolice ne čakajo tako dolgo, čeprav bi popoldne radi kaj brali. Morda bi se tudi druge dni splačalo gosp. Lovšinu, da bi naročil nekaj številk »Slovenca« z avtomobilom, posebno zdaj, ko stane posamezna številka le 1 Din, a nedeljska 2 Din.
Pomota. Pred dobrim tednom je poročal »Slovenec«, da je gosp. UrŠič Franc, profesor na drž. rcal. giinn. v Kočevju, odpuščen iz službe. Gosp. prof. Uršič se je takoj nato odpeljal v Ljubljano, poteni pa v Beograd, da poizve pri pristojnih oblastih za vzrok. Ugotovilo se je, da je bila v tej zadevi pomota.
Ekskurzije delajo naši dijaki po okolici pod vodstvom profesorjev v učne namene. Prejšnji te-I den so pregledali »Šahen« in »Friedrichstenu.
Po dolinrah slanca pada. Po neprestanem deževju se jc vreme naenkrat zjasnilo in potegnil je j močan sever. Nastala je prava kočevska zima. V , soboto zjutraj smo imeli tri pod ničlo. Ko so ljudje I vstali zjutraj, so videli pred seboj vso jx>krajino z belim pokrito. Kar je še ostalo na polju, je pobrala slana.
Koroška Beta
Stavbno gibanje je bilo letos pri nas zelo živahno. Borovlje — del Javornika bo kmalu močna delavska kolonija z nekaterimi prav lepimi hišicami.
Po dolgem času in mučni selitvi so naši Rov-tarji vendar začeli s šolo v privatni hiši, zakaj šolsko poslopje — šele pred 6 leti zgrajeno — bi že skoraj gobe uničile. V kratkem bodo začeli popravljati.
Nekateri fantalini si v posebno čast štejejo, | da v poznih nočnih urah nesramno preklinjajo po vasi. Pošteni fantje jim gotovo ne bodo dali zato lovorovega venca, zakaj takim bi se spodobilo kaj drugega dati. Varujmo svoje poštenje!
Kamnik
Cehe
& O neverjetni brezbrižnosti celjskega in izvenceljskega občinstva je potekel prošlo nedeljo cerkveni koncert pevskega zbora Glasbene Matice iz Maribora, ki jc v Marijini cerkvi izvajal v eli&anstno Greta ni novo Demen-stvennajo lituirgijo. Niti 300 ljudi ni koncerta po'setii'lo. In vendair so nami mariborski pevci nudili toliko glasbenega užitka, kakor ga v Celju že dolgo nismo bili deležni. Poleg tega. jc zbor |K>kazal toli.kere pevske vrline, da je treba njemu in njegovemu pevovodji prof. Vasiliju Miiirku odkrito čestitati. O Grcčanov i li-turgiji jc bila beseda povedana že ob priliki izvajanja v Mariboru. V Celju jc bil učinek silen in občinstvo sc je razšlo vidno prevzeto velikih impresij, ki jih jc ta pobožna ruska glasba napravila. — Obžalujemo, da jc celjska koncertna posredovalnica to pot glede organiziranja koncerta odpovedala. Sicer jc bil eden n jemali najagiluejših članov bolan, vendar je neodipustljiv greh ostalih članov, <la okolica ni bita o koncertu prav ii/ač obveščena in da sc je tik jircd dnevom koncerta omahovalo glede izbire cerkve, v kateri naj bi se koncert vršil.
S3 V celjski bolnišnici sta umrla: dne 2. oktobru t. 1. 45 letni Peter Možgon, delavec iz Št. Jurija ob j. ž.; dne 5. oktobra pa 68 letna Josupina Pogačer, soproga sodnega nadoficijalu iz Celja, Cankarjeva ulica. N. p. v m.!
0 Žensko pleteno jopico jc nekdo našel v Matija Guibčcvi uliic,i. Lastnica jo dobi pri g. Francu Zurcu, M. Gubčeva ulica 6/1.
s?t V mestnih nvtogaražah so že dalje časa opazovali, da izgiimja iz raznih suknjičev denar. Ko so zadnje dni nekaterii zopet pogrešili svoj denar, je bila stvar naznanjeno jx>-Heiji. Preiskava je dognala, da jc nepridiprav denar najprej skril, da bi ga |xrtcm, ko bi se pozornost polegla, lahko mirno užival. Na |x>d-lagi raznih okolnosti jc bila ena oseba tudi žc radi sunila teli tatvin aretirana. Vendar do-tičilik dosledno taji krivdo.
& Svojo denarnico z nekaj denarja lin z raznimi, računi je dne 4. t. m. ob pol 8 zjutraj "zgubila v mestu Antoniija Žolnir iz Ostrožnegu. Najditelj lia.j bi dcnarnico oddal ali lastnici aln (jolciji.
& Nepoštenega stanovalca jc :nmela Alojzija M. v osebi Ivana iz Maribora. Pred časom
i'e izmaknil gosjjodinji dve hranilni knjižici, i jih jc liimela spravljeni! v omari nem predalu. Na eno jc bilo v Celjski |>o«ojilnict naloženih Din 6.973, na drugo j>a v celjski Mestni hra-
Naše gospodinje za uvedbo tržnega nadzorstva. Po vseh večjih in manjših mestih in celo trgih imajo v tržnih dneh nastavljene nadzornike, ki jiazijo na dobro kakovost in ceno na trg prinesenega blaga. Tako je bilo n. pr. v Kamniku, v torek par jajc za 50 in celo 75 par dražji kakor v Ljubljani. Znani so tudi drugi podobni primeri. Kamniške gospodinje sc s tem obračajo na niero-dajne faktorje, naj se za tržne dneve nastavi nadzornik. Upamo, da bo upravičena prošnja našla povoljen odziv.
Izabela. V Kamniku in v okolici tja do Stranj še prav dobro uspeva izabela. Posestniki jo radi sadijo in v okolici jo imajo skoro pri vsaki hiši. Najlepšo trto pa imajo brez dvoma pri »Cajnarjut | v Mekinjah, še v višini 1 m od tal je debela kakih ! 10 c-m in se vzpenja po 12 m visokem in prav toliko širokem zidu in ga skoro celega pokrije. Lani : je trla občutno pozebla, toda zato ima letos tem i več sadu. Grczd pri grozdu, eden lepši in slajši , od drugega se ti smeje z visokega zidu in mnršikdo zavida >Cajnarjevec za tako bogat in žlahten pridelek.
Vrhnika
Požar. V noči cd srede na četrtek ie nastal i požar v sušilnici lesa v Kotnikovi tovarni par-ketov v Verdu. Požar so opazili delavci in ga prav kmalu pogasili. Tovarniške si ene na Vrhniki so na ta požar opozorile gasilce in druge, tako da so se na kraju požara kmalu javili gasilci iz Verda in Vrhnike, ki pa nbo stopili v akcijo, ker i je bil ogenj že preje pogašen. — V tej sušilnici je že večkrat gorelo.
Knjižnica Prosvetnega društva je odprta. Vabimo vse branjažel ne, da pridejo v kn ifnico in j si izposodijo proti malenkostni odškodnini lep? knjige.	|
Radio
Programi f?CEđ«o-L?ubI?anai
Torek, 7. oktobra: 12.00 Dnevne vesti, plo-; šče. — 13.00 Cas, plošče, borza. — 18.00 Koncert j radio orkestra: cello solo. Havvai jazz. — 19.00 Prof. ! Fr. Pengov: Izraba naravnih sil za delo. — 1930 i Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. — 20.00 Ga Barlo-lova: Žena v literaturi. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Časovna napoved in poročila, plošče.
Sreda, 8. oktobra: 1200 Dnevne vesti, plošče. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Koncert radio orkestra. Flavta solo. — 19.00 Dr. Nikolaj Preobražensky: Ruščina. — 19.30 Prof. Dolenc: Krekovi spisi. — 20.00 Prenos iz Prage: Filharmo-nični koncert. — 22.00 Časovna napoved in poročila.
DrugI programi i
Sreda, 8. oktobra.
Belgrad: 10.30 Plošče. 12.45 Harmonika. 17.05 Mladinska ura (komedija). 17.30 Koncert radio kvarteta. 19.30 Stabilizacija dinarja. 20.00 Koncert češke filharmonije (prenos iz Prage). 22.15 Koncert zabavne glasbe. — Budapest: 21.10 Koncert orkestra in vijolina ter klavir; nato okncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 18.00 Azija in Evropa. 19.80 Koroški večer: Vokalni in instrumentalni .večer. 20.30 Koroška. 20.45 Koroške pesmi. 21.10 Koroška igra. 22.30 Plošče. — Milan: 19.30 Koncert za-bavne glasbe. 20.40 Variettna glasba. — Praga: 20.00 Koncert češke filharmonije. — Langenberg: 20.00 Večerni koncert zabvne glasbe. 21.00 West-falski večer. — Rim: 20.50 Simfonični koncert -rr i Berlin: 19.00 Zborvni koncert. 19.30 Delavska ura. : 20.00 Plesni večer. — Tuuluuse: 18.55 Popevčice. i 19.45 Havajska kitara. 2000 Simfonični koncert. 20.80 Koncert operetne glasbe. — M. Ostrava: 13.30 Koncert orkesftra. 16.80 Koncert zabavne glasbe. 18.20 Beethoven: Sonata op. 47. 19.80 Koncert. — Leipzig: 1680 Koncert simfoničnega orkestra. 20.00 Ariadna na Naksu«, opera (Strauss).
Nedeljski spori
Žalostne razmere, ki nikakor niso v čast in korist našemu nogometu, so dosegle svoj vrhunec pri prvenstveni tekmi Hermesa z Ilirijo. Moštvo Hermesa je zapustilo igrišče na poziv enega igralca. Vzrok je bil na videz majhen, sodnik je izključil igralca, ki je napravil kar zaporedoma tri laule, pri tretjem je izrekel psovko, ki je bila namenjena sodniku. Radi tega je sodnik g-. Wagner izključil igralca. Popolnoma pravilna odločitev je povzročila odstop celega moštva. In to moštva, ki igra v domačem tekmovanju važno vlogo. Gotovo žalosten dogodek, ki je le posledica neupravičenih napadov na naše sodnike. Zmoti se lahko vsakdo, vendar se ne sme nikomur očitati neobjektivnost. in ravno ti napadi v zadnjem času so tudi vzrok, da je Her-mes zapustil igrišče. Ni več daleč čas, ko ne bo hotel noben sodnik voditi tekem v Ljubljani. Posledice bodo nosili manjši klubi.
Po odstopu Hermesa je nastal enourni odmor predno sta nastopila Primorje in Svoboda. Pričakovalo se jc, da bo Svoboda skušala doseči boljši rezultat kot prošlo nedeljo. Bila pa je proti taktično veliko močnejšemu nasprotniku brez moči. Vsaka lepo izpeljana akcija je našla konec v mreži. Pri tem je pa Primorje igralo brez posebnega elana.
Tudi drugod je bila prvenstvena borba zelo živahna. V Trbovljah je famošnji Amater gladko odpravil svojega rivala z 2:0. V Celju je pa prvak Celja SK Celje podlegel novo ustanovljenemu Olimpu s 4:3. V Mariboru je pa prvak ISSK Maribor šele v zadniih minutah dosegel zmago nad Železničarji s 4:2.
Najzanimevjše je pa letos tekmovanje za državno prvenstvo. Kar štirje klubi imajo enako število točk. Za prva mesta odločuje boljša diferenca golov. Nedeljske tekme so končale s samimi senzacijami. BSK je dosegel proti Concordiji, ki je nastopila zopet kompletna, srečen rezultat 2:2, v Splitu pa Hajduk proti Jugoslaviji enak rezultat. V Sarajevu je pa prišla končno tamkajšna Slavija vsled zmage nad Slavijo iz Osijeka s 3:2 do prvih dveh točk. Peto kolo tekem državnega prvenstva so sodili z izjemo v Belgradu sami domači sodniki. Ne eden ni zadovoljil. Vsi so sodili slabo, napravili precej napak, ki pa niso imele vpliva na izid tekem, še najbolj je presenetil inozemski sodnik Gero. Ravno v teh tekmah lahko vidimo, koliko pomaga sodniku avtoriteta.
Potovanje lahko atletske reprezentance v Atene
(Od našega posebnega poročevalca.)
Faleron, 3. oktobra.
Predno smo mogli odpotovati iz Zagreba, smo doživeli neprijetno razočaranje. Ko smo bili na kolodvoru zbrani za odhod v Atene, je prejela iahkoatlefska zveza brzojav, da država obljubljene pomoči ni dala, kakor tudi ne brezplačne vožnje do grške meje. Kljub temu smo bili pa trdno odločeni, da odpotujemo na balkansko olimpijado in (o le za preštiž naše lahke atletike. S svojimi sredstvi smo potovali do Belgrada. Upali smo, da bomo dosegli v Belgradu vseeno podporo. Vse naše prošnje pa so bile zaman. Najeli smo posojilo in z njim kupili karte do grške meje. Na grškem konzulatu so nam pa obljubili, da bodo Grki vse stroške povrnili, lo, da nismo dobili obljubljene državne podpore, je močno zmanjšalo našo samozavest in šele obljuba grškega konzula nam je vlila novega poguma. Tudi na potovanju iz Belgrada do grške ineje smo imeli dosli neprilik. Nihče ni pokazal pravega razumevanja za naš nastop v inozemstvu. Zelo ugodno smo se pa vozili od grške meje do Aten. V vsakem oziru so nam šle grške oblasti zelo na roko. V petek zvečer ob 7 smo prispeli v Atene. Na kolodvoru so nas sprejeli nadvse ljubeznivo in odpeljali z avtomoibli v Faleron. Faleron je oddaljen okoli 10 km od Aten in drži Pireja. Sobe so nam nakazali v krasnem luksuznem hotelu »Aktaion«, ki leži lik ob morju. Ko smo prišli v Faleron, je že vihrala raz hotela jugoslovanska zastava poleg grške, romunske, bolgarske in turške. Vsi ti narodi se udeležujejo balkanske olimpijade, ki se vrši letos drugič. Z najboljšimi nadanii na uspeh smo odšli zmučeni od dolge in neprijetne vožnje k počitku. Bojim se pa, da je na naše tekmovalce močno vplivalo dejstvo, da nismo dobili državne podpore. Zvezni tehnični referent je določil naslednje moštvo, ki bo tekmovalo v posameznih jianogah: Tončič (H.): skakanje v višino in krogla, Pavlovič (C.): troskok, Ferkovič: skakanje s palico in kladivo, famnicki: 100 m in v štafeti 4X100, Helebrandt: 100 m in štafeta 4X100, Rittig: fek na 400, 800 in v šlafeti 4Х1С0, Prauns-perger: 400 m z zaprekami, Buratovič: 110 m z zaprekami, 4X100 štafeta in skakanje v daljavo, Kallay I.: skok v daljavo, skok s palico, štafeta 4X100, Kallay II.: skakanje v višino, 110 m z zaprekami in kopje, Ferenščak: tek na 400 m in štafeta 4X400, Schreiber: 200 m in štafeta 4X400, dr. Narančič: metanje krogle, diska, Manojlovič: metanje diska in kladiva, Predanič: fek 1500 m in 5000 m. Tučar: tek 1500 m, Belas: fek 10 km in 42 km, Madjarevič: tek rezerva, Skok: 200 m, Zor-ga: 800 m, Podpečan: 5000 m, Šporn: 10 km in 42 km (zadnji štirje so Slovenci), Miokovič: troskok, Banščak: 400 m z zaprekami.
Atene, 4. okt. Danes ob 3 popoldne so bile svečano otvorjene druge balkanske lahkoatlet:ke tekme. Tekmovanje je otvoril predsednik grške vlade Venizelos. Otvoritev se je vršila po običajnem olimpijadnem načinu: Rezultati prvih tekem so:
10.000 m: 1. Tekiaria Grčija 34 minut, 2. Ma-meak, Romunija, šele 5. Šporn, Jugoslavija.
Skok v višino: 1. Papanikolaos, Grčija 180 eni, 2. Mamtilos, Grčija, 3. Kalay, 5. Tončič, oba Jugoslavija.
Tek 100 m: 1. Lemiru, Grčija 11 sekund, 2. Semiš, Turčija, 3. Baubaka, Grčija, 4. Mehmed Ali, Turčija, 5. Helebrand, Jugoslavija.
Tek 1500 m: 1. Bolgarija 4 min. 18 sek., 2. Grčija, 3. Romunija. Naši se niso plasirali.
Tek 400 m z zaprekami: 1. Mendikos, Grčija 56 in 6 des. sek., 2. Miropolis, Grčija, 3. Virgil, Romunija, 4. Bonščak, Jugoslavija.
štafete: 1. Jugoslavija 3 min. 34 sek., 2. Grčija, 3. Turčija, 4. Romunija, 5. Bolgarija.
Končni rezultat: 1. Grčija 44 točk, 2. Romunija 16 točk, 3. Jugoslavija 13 fočk, 4. Turška 9 točk, 5. Bolgarija 8 točk.
ASK Primorje (centralni odbor). Seja plenu-ma se vrši danes, dne 7. okt. ob 20.30 v zadnji sobi restavracije »Slon«. Prosijo se gg. odobrnikt, da se iste sigurno udeleže. — Tajnik I.
Pridobivajte novih naroinikov!
Sadjevec in vino
Sadna letina v slovenjgraškem okraju
je precej dobr* ter je ckr. kmet. referent ugotovi!, da se bo letos pridelalo v Slovenjgraškem okraju približno 42.000 q jabolk, 200 q hrušk in 500 q sliv. Obilen pridelek labolk pa je letos osrečil le slo-ventjgraški sodni akra.j in jc v šoštanjskem okraju prav malo sadja. — Ker je cena jabolk prav primerna — 3—5 Din za en kgl — bi bilo iz gospodarskega razloga prav priporočljivo, če bi ljudje po stari navadi ne sprešali vsega sadja, ampak bi ga raje prodali. Za domačo pijačo pa naj bi se kupilo vino, čeprav je to dražje. Sadjevec včasih ni nobena dobrota in je le zdravja škodljiv, posebno mladini. — Svarilen tos-tvaren zgled nam daje najboljše Labudska dolina, katere vpliv se deloma pozna na naši strani. Pri tem bi se moralo gledati pred vsem na gospodarski moment. Sadie je pridelek, ki se prav lahko proda v tujino. Radi tega bi bilo tudi umestno, da bi se vse sadje, kolikor ga je za prodajo sposobnega, proda odnosno izvozi iz dežele, da bi prišlo v deželo čim več denarja iz tujine na eni strani, na drugi strani pa bi zopet z nakupom vina mesto uporabe sadjcvca odpomoglo domačim vinogradnikom, ker bi le-ti prodali več vina domačim ljudem ter bi naš denar tudi ostal v deželi Računati moramo tudi s tem, da sadlevec, če na drobno preračunamo, ni nič cenejši kakor vino. Za en liter sadjevca se v splošnem porabi 2 kg sadja. En kg jabolk pa recimo da stane 3 Din.
Torej že slane pridelovalca en liter 6 Din. Kje pa je še njegovo delo? — V resnici se pa sadjevec prodaja od 4—-6 Din liter kvečjemu, — Pridelovalec bo imel pri predelovanju sadja v moit zgubo. Prod ujmo torej kolikor mogoče sadja v tujino, doma pa si kupimo rajši vino, ki ga je težko spraviti na tuji trg.
Razstava jabolk v Vurbergu
Naša razsta.va jabolk je prav dobro izpadla. Jabolka, vložena v lesno volno, so bila razstavljena v 43 zabojih in na 54 krožnikih. Videli smo navadne in najfinejše vrste kot so belle-fleure, zimski kalvil, Londonski pepjnek itd. Razstava lepega sadja je bila jako okusno okrašena z zelenjem in cveticami, Prj otvoritvi dne 28, septembra je sadjarski stroko<vn'jak g. Zupane imel jako po-dučpiv govor o ravnanju in negovanju sadnega drevja. Počastil nas je tudi okr. načelnik g. dr, Vav-potič iz Ptuja, ki je ob tej priliki cbiskal tudi ruski sanatorij. Razstavo so poleg domačinov obiskali tudi nekateri Ptujčani, sadni trgovci, šolarji, Srbi in Rusi iz sanaiorija, ki so zelo občudovali naše lepo sadje. Celo razstavo je kupil trgovec g. Janko Kostanjšek, ki je v četrtek z'utraj odpeljal vse zaboje v Maribor, na kolodvor. Največ zaslug za lepo uspelo razstavo ima ravna'clj Herbcrsteino-vega veleposestva g. Viklor Kegl.
Otvoritev operne sezone v Ljubljani
„Knez Igoru
Razglasitev konkurza o imovini Levak Oskarja, Irgovca v Mariboru, Gosposka ulica 15. Konkurzni sodnik dr. Kovča Franc. Upravnik mase šoštarič iv. Prvi zbor upnikov pri sodišču, soba št. 84, dne 9. t. m. ob 11. Oglasitvenl rok do 31. t. m. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne (i. novembra t. lta ob 10 soba št. 84. — Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III. Nadalje o imovini Neškudla Jaroslava, neprotokoli ranega' trgovca iu obrtnika s parameiiti in cerkvenimi izdelki v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 25, ozir. njegovi zapuščini. Konkurzni sodnik Merala Ferdinand. Upravnik mase dr. Tuma Henrik. Prvi zbor upnikov pri dež. sodišču, soba št. 140, dne 10. t. m. ob 10. Oglasitveui rok do 30. t. m. ob 10. — Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111.
Zbora upnikov-. Jamnikar* Ivan, trgovec na Ruti št. 7 na dan 11. oktobra t. 1. ob 9 pri sodišču soba št. 79. — Okrajno sodišče v Mariboru, odd. UL
Potrjena poravnava med dolžnico tvrdko Jos. Martinz, veletrgovina galanterijskega blaga v Mariboru. Po tej poravnavi se upniki, ki jim gre prnvi-vica ilo prvenstvenega poplačila, poplačajo popolnoma, ostalim upnikom pa izplača dolžnim 40% kvoto njihovih terjatev v 12 zaporednih mesečnih obro- i kih od sprejetja poravnave naprej.
Odprava konkurza. »Poppaea«:, zavod za proizvodnjo kozmetičnih preparatov F H mm & Čo. je odpravljen, ker so pritrdili vsi upniki.
Konci poravnalnega postopanja. Poravnalno , postopanje dolžnika Požuna Franca, trgovca v Tr- ; bovljah-Loke, je končano.
Dobave. Prometno-komercijelni oddelek ljubljanskega žel ravn. sprejema do 10. t. m ponudbe glede dobave železnih vezičkov in samokolnic; do 13. t. m. glede dobave tiskovin. — Ravn. drž. rudnika Kakanj sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 2200 kg žebljev. — Ravn. drž. rudnika Breza sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 500 kilogramov bencina, t oficirskega sedla, 2500 kg olja za osovrne in 30.000kg ovsa. — Ravn. drž. rudnika Kreka jprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 10 plo&č iz kotlovne pločevine, 500 kg bonibaia za čiščenje, 2500 kg tračnih žebljev, 10 sodov masti za jamske vozičke, 200 omotov krovne lepenke, 2100 kg vijakov z maticami in 4200 kg železne pločevine. — Ravn. drž. rudnika Sea'ski Rudnik sprejema do 20. t. m, ponudbe glede dobave 1000 metrov jeklenih vrvi ter glede dobave kabla. — Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1 kompletne priprave za čiščenje kotlov ter glede dobave 3000 komadov kresilnih kamenčkov.
Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne
17.	t, m. pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobave železa, pločevine, jekla, vijakov, žičnih trakov, podložnih riačic, zakovic itd.; dne 20. t. m. pa glede dobave gramoza. — Dne 18. t. m. prj Upravi drž. m-on., ckon. oddelek v Belgradu glede dobave papirja za zavijanje; dne 20. t. m. pa glede dobave raznih maziv, bencina, petroleja, nafte itd.; pri ravn, drž. žel. v Sarajevu glede dobave krovne lepenke, asfalta in katrana; pri ravn. drž, rud. podjetij v Sarajevu pa glede dobave koksa.
Predaja raznih odpadkov od oblek, usnja, odej, pločevine Ud. sc bo vršila na licitaci:e dne
18.	t. m. pri Upravi III. oddelka Zavoda za izdelavo vejne obleke v Zagrebu, Ilica br. 207.
Borza
Dne C. oktobra 1930.
DENAR
Današnji devizni tečaji so ostali v glavnem ne-fcpremenjeni. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Amsterdam, Berlin, Pariz in Trst. Devize Praga, Dunaj in Curih pa je dala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2273—2279 )2276), Berlin 1342.25—1345.25 (1343.75), Bruselj 787.52 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 796.E0 b!., London 274.35 bi., Newyork 56.25—56.45 (56 35), Pariz 220.50—222.50 (221.50), Trst 294.50—296.50 (295.50), Praga 167.17—167.97 (167,57).
. --jreb. Amsterdam 2274—2280, Berlin 1342.50 da 1345.50, Bruselj 787.52/bl„ Budmpeštu 987 do 990, Curih 1094.40—1097.','0, Dunaj 795,75—798.75, London 273.53—274.33, Newycrk 56.26—56.46, Pariz 220.40—222 40, Trst 294.572—296.572. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.35 milj, đinarev.
BdgrmL Berlin 1342.50-1345 50. Bruselj 786.02 —788.02, Budimpešta 987—990, Curih 1084.40— 1097.40, Dunaj 795 -798, London 278.95-274.75, Ne\vyork 50.25—50.45, Praga 107.17—167 »7, Milan 294.35—290.35.
Curih. Belgtad 9.12875, Amsterdam 207.725,-Atene 6.*75, Berlin 122.60, Bruselj 71.875, Budimpešta 90.20, Bukarest 3.0625, Carigrad 2,445, Dunaj 72.66 London 250325, Madrid 53.40, Ncwyork 51.510, Pariz 20.215, Praga 152825, Sofija 3.7325, T-.st 26 93 Varšava 57.75, Kopcnliagen 137.925, Stockholm 138.45, Or!o 137.90, HeUingfors 12.975,
VRF.DNOSTNI PAPIR))
Tendenca za državne papirje je bila danes prijaznejša, posebno za vojno škodo, ki se je učvrstil-!. Nadalje so bili čvrsti ludi dolarski papirji, znaten je bil promet v 7% Blerovem posojilu na zagrebški borzi. Na belgrajski borzi pa beleži posebno znaten promet 7% pos Drž. hip. banke in je znašal celili 50.000 dolarjev, poleg tega je bil znaten promet v 77; inv. posojilu. Bančni pnpirji ne beležijo liikakih izprememb, promet je bil v delni-cah Poljo-, Union-, Jugo, in Zemnljske banke, ua-
dalje v IVaStcdioni. Med industrijskimi delnicami so bili zaključki v delnicah osješke šečerane iu sarajevske pivovarne. Posebno znaten je bil promet v delnicah Trboveljske, katere tečaj je 11a Dunaju zadnje dni, stalijo padal. Se v začetku preteklega tedna je .'Trboveljska notirala na Dunaju 47.50, v soboto pa' je [iadla na 40, danes pa se .je učvrstila na 46.10. V Zagrebu je bila v začetku borznega sestanka zakljufevaea po 876, 11a koncu na po 368.50 po prehodili oslabitvi na 368.
Ljubljana. &% Bler. pos. 94 bi., 7% Bler. pos. 84 bi.,i Celjska pos. 160 deri., Ljublj. kred. 122 den., Prašttdiona 925 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 524 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 den, Ruše 280—300,
Zagreb, Drž. pap: 7% invest. nos. 87 —88.50, agrari 56 bi., vojna škoda ar. 433—434 (433.50), kasa 432.50—432.75 (438, 432.75, 433), 10. 434 bi., 11. 434 den., 12. 433— 433.50, 8% Bler. pos. 94 bi.. 7% Bler. pos. 83.025—84 (83.50, 83.75, 84), 7% pos. Drž hip. banke .81.75—82.25, 6% begi. obv. 76 bi. Bančne delnice: Katolička 36—40, Poljo 56—56.50 (56), Kreditna 96 den.. Union 191—193 (191), jugo 77.50 —78.50 (78), Lj. kred. 122 den.. Medjunarodna 66 den.. Narodna 82.50 bi., Obrtna 36 den., Praštedio-11a 022—924 (922), Srbska 188 den., Zemeljska 130 —132 (180). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Slaveks «0 don., Pivnra Sar. 187—190 (190), Drava 210—230, aečernna Osjek 305—310 (805), Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 190 den., Union 120 den., Vevče 124 den.. Isis 50 bi., Hagusea 397 den., Oceania 200 —215, Jadran, plov. 550—600, Trboveljska 368— 369 (376, 375, 370. 369, 368.50, 368), Cement Split 405 den.
Belgrad. Narodna banka 8187 bi., 7% inv. pos. 89.50 (860), agrari 55—56. vojna škoda 449—455 (2000), 11. 455 (600), 12. 458 (€00), 7% Bler. pos. 86.50—87, 7% pos. Drž. hip. banke 82.50 (brez kup, 50.000 dolarjev), 6% begi. obv. 76.50 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. .89.30, \Vicner Bankverein 17.65, Credifanstalt 47.20, Escoiripteges." 150.10. Zivno 91.20, Union 23.50. Slave* 7.10, jiun-dus 151. Alpine 22,25, Trboveljska 46.10, Levkam 4, Rima Murany 80.25.
Žitni trg
Po hosi preteklega tedna je ta leden zopet nastopil preokret in tendenca je oslabela, Budimpešta javlja danes slabo tendenco in tudi pri nas je tendenca mirna. Cene pa so ostale zaenkrat neizpre-inenjene. Baranjsko blago je bilo v pšenici zaključeno danes po 150, gornjebačko pa po 160. Umetno sušena bačka koruza je bila zaključevana po 100, stara pa po 112.50—115. Oves je notiral 140. Manjši mlini so nekoliko zvišali cene svoji moki iu sicer za 10 Din pri 100 kg. Tako slane danes pri njih moka 280—285. večji mlini pa zahtevajo 300—310.
V L;ubljani so notacije neizpremeniene.
Zaključeno je bilo: 1 vagon pšenice, 1 vagon koruze iu 1 vagon moke. Tendenca neizprenie-njena.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno- Tendenca ne-izpremenjena. Promet: pšenica 12, oves 1, ječmen
I,	koruza 77, moka 5, fižol, 1, otrobi 4 vag.
Budimpešta Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica okt. 15.65—15.98, zaklj. 16.65—15.66. marec 16.65—16.92, zaklj. 16.65—16.66, maj 17.05—17.23, zaklj. 17.05—17.06, rž okt. 8.98, marec 9.80—9.94. zaklj. 9.80—9.81, koruza inaj 12.65—12.95, zaklj. ) 2.80 -12.82, tranzit maj 11.55—11.72, zaklj. 11.55—
II.60.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vag. oglja, in 1 vag. mešanih drv. Tendenca mlačna.
Povpraševanje je za trame v 2 partijah: 10 do 13, 16 do 18 cm, 1.50, 3.50, 7.50, 10 m; 18—21, 16 do 18. 13—16 cm, 1, 2.20, 4 80, 9, 9.25, 11.50 111, nadalje za trame 4 — 10 m. 8—8 <Jo 19—24, za več vagonov smrekovih desk 19, 24 min, med 25—20 cm. zn 10 tisgč. kom. bukovih »paceonov< 4.50—5 111, 38 cm, 75 cm. Ponujajo pa se hrastovi plohi (30 m3), 60, •70. 80, «0, 100, 110, .120 mm, 50 in1' neobrobljenili 60, 70, 80, 90, 100, 110. 120 cm 2.5 111.
Živina
Dunajski goveji sejen). (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 2402 goved iz Jugoslavije 72. Na kontumuč-liem trgu pa je bilo 14 poljskih goved. Cene so bile za vole najboljše 2.10—2.15, I. 1.70—1.85, U. 1.50— 1.65, lil. 1.80—1.40, za krave najboljše 1.50, I. 1.25—1.40. II. 1.10—1.20, za bike 1.15—1.45, zu klavno živino 0.60 —0.90 Tendenca: Hlevski voli so bili za 5 grošev dražji, ostale cene pa so sc dobro držale.
Hmelj
Niirnberg, 6. okt. as. Danes je bilo pripeljanih na trg 250 bal hmelja, prodanih pa je bilo 100 bal. Cena se je dosegla za prvovrstni gorski hmelj 65 mark in zn srednji hallertauski 60—75 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje in cene nespremenjeno.
Iz službenih objav
Dne 30. oktobra 1030 ob 9 bo pri sodišču v «)bi št. 1 dražb« nepremičnin: zemljiška knjiga Cerknica, vi. št. 769 in 421. Cenilnu vrednost: 27.300 Din; najmanjši pomidek 18.100.99 Din. — Okrajno sodišče v Cerknici.
Dne 21. novembra 1980 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pesnica, vi. št. 66. Cenilna vrednost 304.304.70 Din: vrednost priliki i ne 2308 Din (ki je že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek 166.01« dinarjev. — Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV,
V soboto dne 4. t. 111. se je olvorilu redna operna sezona v Ljubljani s preinijero Borodinova opere sKnez I gore.
Opera spada med najtehtnejše reprčzentante ruskega impresionističnega mituralizma kakor njen pendant »Boris Godunov« Musorgskega, s katerim ima »Knez Igor« mnogo skupnih točk. Skoda, dn te krasne opere nismo že prej culi pri nas. Njena odlika je v bujni invenclji, 1111 polju harmonske eksotičnosti in pestrosti, značilno zanjo pa je vpletanje ljudskih ruskih motivov in pa neka šlrokost linije, ki je ruskemu narodu v krvi. Drama sama na sebi nimu kaj prida literarne vrednosti. V prvem aktu je dana redim dispozicija, v drugem in tretjem se dejanje in proti dejanje redoma razpleta, konec pa ne prinese nikakega dramatskega razvozljaja. Pa nič zato. Borodinu je šlo zato, da se izpoje v nizu občutij, katere je izredno umno razvrstil v kontraste po naturalističnem priucipu svobodne kompozicije, ki odklanja vvaguerijanske sheme. Smisel te'glasbe, ki kljub vsej svoji bujni harmoniki nikakor ne zataji osnovne, trdne linearno hrbtenice, tiči v njenem icolorizmu, ki vzbuja močna občutja in v njeni naravnost rusko pestri in širni fantastiki. Tu je Borodin mojster, ki ga Ireba postaviti koj zraven genialnega Musorgskega.
Treba ie reči, da je bilo to silno delo za naše razmere 7, veliko skrbjo pripravljeno in da smo . takega otvorjenja sezone lahko odkrito veseli. Ni se še izlepa naša 0|>era tako jiotrudila za originalno inscenacije (g. Uljaniščov), ki so stilno združevalo ruski srednji vek v folklorju z moderno stilizacijo. Tudi balet je bil topot nekaj originalnega in na-študirnnega (g. Golovin), polovski plesi so kar iz-nenadili, prav tako originalni kostumi (g. Uljaniš-čev). G. Štritof je za opere podobnega žanra že pri : Treh oranžah pokazal, da se zna popolnoma vži-
veti vanje in jih po notranji vsebini čisto izčrpati. Glasbeni, orkestralni del je bil na višku z eno besedo, kar pa pri takem delu r.ikakor ni majhna reč, zakaj interpretacija te opere zahteva naravnost genialnosti. Glavne vloge so peli ga. Thierry, ki je kreirala soprogo Igorjevo, zelo čustvenn, dra-matska vloga, ga. štagljar-Kogejeva. Igorja je dal g. Primožič prav dobro, njegovega sina g. Marcec, ženinega bratu g. Janko, hana g. ltupelj. Pijančka sta dala gg. Zupan in Kovač. Ta dya sta svojo nalogo razumela v smeri drastične karikature, kar je nekako padlo iz okvirja mirnega naturalizma celotnega dela. Morda bi se igralski nmlo omilila, G. Zupan bo lelos zopel naš in smo z njim dobili jirav dobrega bas-buffa. Uvedel se je tudi g. Sancin (Ovlur) z majhno vlogo. Ko bo dobil priliko, da se pokaže v večji partiji, bomo lažje sodili o njem. Zbori so bili dobro nastudirani, posebno ženski, režija g. Primožiča je bila zelo gibka in dramatična, posebno maee so bile zelo živahne.
G. štritof je zopel enkrat dobil priliko, da se pokaže v vlogi, ki mu je notranje pristojala in reči je treba, du bi je pri nas nihče ne bi bil tako izborilo rešil!
V nedeljo dne 5. t 111. je b'ila prva operetna premiera, namreč Joh. Sraussa »Vesela v o j na<. Stvarca je lahkotno galantne snovi z mnogimi ljubezenskimi zapletljaji iu o.dpletljaji, ljubi valček in )>olko itd. G. Gostič je prav lepo pel glavno partijo, ga. Poličeva je zgledala topot menda manj disponi-rana, lušliio je pela tudi ga liibičeva, dva gospoda pa, ki sta igrala vojaški vlogi, naj bi se odvadila svojega večnega obligntnega banalnega karikiranja. Saj se opereta tudi lahko dostojno daje, brez vseh takih cenenih efektov, katerim se stneje samo vrhunec tam zadaj nn volovski slaji. Saj smo vendar na kulturnem odru, čeprav smo v opereti.	V.
99
Aleksandra" v mariborskem gledališču
(Vglasbii Albert Sziriiiui, napisal Fran Mui-tos).
Otvoritvena glasbena predstava v letošnji! sezoni »Aleksandra« je modemu opereta, ki se mestom« povsem približuje* ojveri. Vsebin is k o je ograjena v smislu tipično operetne shematične zasnove: v prvem dejanju zametek /uvoljaju iu komplikacije (zgolj lomielnn jnjroku med Alcksadro in kupetamiin kristovoni), v drugem dejanju zuoistniltev situacije (ljubezen!), v tretjem razvuzljaj <111 ruzprct — seveda v ugodnem smislu. Vsebinsko torej staru lojna. TcziWo pu je seveda v glasbi i 11 izvedbi. V zunanje režijskem smislu sc osredoioča tudi v predmetni opereti vsa režiserjeva briga na seculčno plat 1)11 kostumsko razkošje; iz.virjjostnc stilne zu-misli je treba pri temi bore malo ali celo -• nič. Za okusno in bogato scenično priredbo je gledališka uprava precej žrtvovalo in ji gre iz toga razloga prvenstvena zasluga /j gotovo odlično uepetje. Otvoritvena glasbena predstava v soboto zvečer daje slutiti, d<i gredo v«a pnw zadevanja upruvc /n telil, <l.i ravno uu .tej ploskvi izkaže občinstvu prednost teatra pred prodorom tonfilmske poplive. ki je z letošnjo ■sezono j) I j uiyk.nl la tudi ob sicer precej puste i čeri mariborskega kulturnega živ ljenja. V 110-iitru-nje reži jvkeim o/i ni pu se je v ozadju dala t'oUtipati skrbna in vešča režiserjeva roku re-'/liscrju l>. i rbuhovifei.-
Predstava je potekla v znamenju jjruvega : premi jc-r-kega razpoloženja in zanosa, ki siihi ga opazili pri v-"h nastopajočih: obenem jc bila ob po-anic/uih likih izlj-uščljiva z živahno ambicijo pričeta prizadevnost celotnega ansamblu. P. Udovičcv u se je z inteligenco in tem. peramentom zaživela v vlogo velike knjeginje Aleksandre: za lepe uspehe uu odru jo uspo» ' -sablja prcdvcsiu suvereno obvladovanje glasu in jjii vnašanje živahne dramatičnosti v frazo. Prijetno je (presenetila nova subreta hlza lin r-bičevu. Clb pričetku bilo nekaj treme; nič čudnega. V soboto j<* prvikrat nastopila na odru. Pa sc je ob njeni Inlik-oini igriš po/ivljeni z gruči jo in eleganco, ter izdatni pevski kul-
Pismo iz Belgrada
Jesenska književna sezona (»očasi prehaja v aktivnost. Sicer je obljubljenih mnogo novosti, vendar še zelo občutno opažamo |jočitniško razpoloženje. Ob tej priliki omenim, da nastopa v zadnjem času pri belgrajsluh knjižnih založnikih nazunaj morda nerazumljiva, vendar notranje opravičena in logično neizprosna knjigotrška kriza. G. Cvijanovič 11a primer, ki je bil dolgo vrsto poprevratnih let eden najdelavnejših mecenov in založnikov na slovanskem jugu. je postal polagoma skoraj neaktiven in v nastopni sezoni obljublja lirav malo novega. Podobno stagnacijo v izdajanju novih knjig sem opazil tudi pri neliaterih drugih. Glavni vzrok temu nezdravemu pojavu bi bil po mojem: izreden porast mladih knjigarniškib podjetij, ki v precejšnji meri odgovarjajo posameznim slovenskim >DružbanK in ki zelo dobro uspevajo, ker imajo po vsej državi mnogo aktivnih razširjevalcev in pomagačev. Za moje mnenje glasno govore uspehi .✓Narodne prosveten, >Nolita<\ »Narodne knjižnice« . itd. In Če bo šlo gibanje v tem tempu naprej, bo Belgrad po nekaj letih oslal brez profesionalnih knjigarnarjev-založnikov.
Snoči je izšel »H. Kuj. Glasnik« zn oktober. Prinaša na uvodnem mestu intimne spomine (Nekoliko uspomena iz na.jrani.jeg djetinatva) Naste Roje. Druge lejioslovne jiroze ni. Pesem je dal R. Mladenovič. Zato je pa znanstveni del obsežnejši. Aleksander Vidukovie- piše o angleškem kritiku Williamu Hazlittu (povodom stoletnice smrti). V tej številki je zaključen tehtni dr. M. DJurlčev članek; Tragedija Eshilova i njena etika. Drugi po-i zornosti vreden članek v tej številki je; Misli o esletici običnog govora, ki ga je prispeval Prvoš Slankamennc. Kot nadaljevanje sicer že zaključene študije o svatovskih navadah je Tih. R. Djordjević v tej številki objavil članek o mirazu (doti). Med drobnejšimi prispevki Milan V. Bogdanovič negativno ocenjuje Nušičev »Predgovor .
Danes v naši državi najbolj znana ustanova je gotovo Matica Srpska- Toliko se je že pisalo in razpravljalo o njej, ko o nobeni drugi. Pred nekaj dnevi se je v Novem Sadu vršil njen občni zbor. Prišlo je ilo ponovnih nesporazumov med večino z g. Vrhovcem na čelu in ojiozicijo, ki jo vodijo mlajši in ki je tudi zelo močna. Pri volitvah jo ponovno zmagala starejša smer. Za predsednika je zopet izvoljen g. Rad. Vrhovne.
Omenjani še, da je M. S. pred kratkim izdala »Raci i imenik Katico Srpske«, ki naj bi bil nekak službeni list njen. Prinaša pregled dogodkov lanskega, za Matico tako viharnega leta, ponatis |ki-ročil jiosaineznih odborov z občnega zboru, pregled inuterijalnega stanja ustanove itd. Zelo zanimiv je oddelek, kjer se razpravlja o Matlčbiem književnem delu. Karakterističen pojav v dauaš-
turt razodel odrski talent. Djura T r b 11 h o v i f, ki je Aleksandro« tudi zrežiral, je nastopil kot kajk-lan KriVtov; |mvseiu iui dlani je, du nt mogel nuditi tistega, kar jc občinstvo |>riča-k.vvnlo spričo njegove lanskoletne kreacije v Cirkuški princesi« ob priliki gostovanj« beograjske operete. V ozadju so pač velike roW-scr»vkc brige. Nagl'i'šunio ponovno, kar smo storili že ob priliki lansko I e-taie uiprizou'itve Klu-buiulovega Kroga s kredo*: režiser nuj se odtegne vlogam, ki predstavljajo največji napor. Pri o|xreli se razen lega pridružujejo še m> ravno podcenljive plesno točke. Peti, jigrutii., j>le-sati, govoriti in to več nego vsi ostali. ги/л\и iega jia še izvedba režije s skrbnostjo in vest-uostjo kakor jc to pokazal Trbuliovič v predmetnem slučaju — vse to more iti uu račun <h'omijivos(ii v pedia uu eiieni ali drugem polju, liisto ratli odtcg'iiilve ni moglo seveda priti v pošte v i»1 • 1 »Alek-suiidri . ker jc bilo jKitre.bno. du sc Trbuhovič predstavi mariborski gle-dalikški publiki v takšni vlogi kakor je ku|W»ki.n Knilstov. V podobo Fe-rdiininil!! XXII., kralja Montauije, jc I v c I j a <lahuil toliko pniistne svojebiitnosti in iipikc, niti zn poanto ali trenutek izmaličeno v pretirannst, <la se je nesluteno odkril na novem polju in ('a so šinilo lin |>ovršje velike oblčikovulne spovobnoeti. Sedaj vcuno: I velja ni samo odličen pevec. amjKik tudi sijajen igralce. )•' 11 ri j a ji o v poročnik Ivanov je v dovršeni maski, ponušanjii ter slehernem utrijMi krasen primer ki voloc'negu ;iii brezobzirnega rcvolu-cijonarja. Ravnoiako sta imenitno opravili« »voj posel tudi P. Kovič (grol Suvarov) iin Sk 1 l> i u š e k kot princ Karel Marija. Glasbeni del pa je slonel na ramah neumornega dirigenta Lojzeta llerzoga, ki jc z njeimi Instivhn tem-jH-raiiieiitoui in vzorno poglobit vijo vseskozi vizdrževul ravnotežje in kontakt med <l-obro izvcžbanini zboroin ter sigurnim iu discipliniranim orkestrom. Občinstva je bilo v purterju 111 galeriji več iie'go pri oboli <lr.ivmsklli pre-tnijerah, <ločian so lože precej zevale.
njem revijalnem življenju je konstatacija, da je »Letopis M. S. že od l. 1927. defieiten.
V letošnjem »Vencu se nadaljuje *rb*ki prevod Finžgarjevcga zgodovinskega romana »Pod svobodnim solnccin«. Pristavljam, da bo delo izšlo v ponatisu kot knjiga.
Začetkom oktobra bo otvorjena letošnja jesenska umetniška razstava v umetniškem paviljonu.
T. P.
»Vigred« št. 10. Deseta številka priljubljenega in med našim ženstvom hvalabogu zelo razširjenega lista »Vigred« — pa bi bilo prav, da bi se še bolj razširil! — je zopet j)estrn in bogata. Oh jubileju sv. Avguština prinaša Utrinke iz njegovih del, potem pa priobčuje P. L.: Avguštinov slevo-spev materi Moniki. Med jiesniki se je oglasil zoi>et stari znanec. Franjo Neubauer z ljubko in originalno pesmijo: Kraljici sv. rožnega venra. Mali biseri so aforislicni utrinki Pavle M.: Krivda, Samota. Prizanesljivost. Kakor vedno zanimivi so dopisi Vigrednic pod zaglavjem »Moj poklic«. Nadaljujejo se izvrstni prispevki Pera llorna: Priprava žene na življenjsko pot, dr. Fr. Debevea: Kako si čuvamo zdravje in povest iz naših dni: Kadar dom kliče ... (A, L.). — Čitateljicam »Vi-gredi tako ljubi »Pomenki z gospo Sclmo«, potem zaglavja Rožni doni in Okno v svet so kar do vrlin polna dragocenih novosti in odkritij. — »Vigred« izhaja vsak mesec. Naročnina znaša 25 Din, z mesečno prilogo 50 Din, Upravništvo je v Ljudskem domu v Ljubljani.
Ljubljansko gledališče
Drama
Začetek ob 20 zvečer Torcli, 7. okt.: zaprto.
Sreda, 8. okt.: MLADOLETJE. Premijern. Red B. Celrtek, 9. okt.: SEN KRESNE NOCI. - Red E.
Opern
Začetek ob 20 zvečer
Torek, 6. okt.: LOHENGRIN. — Gostuje g. Marij
Šimenc. — Red E. Sreda, 8 x>kt.: VESELA VOJNA, operela. Red D. Četrtek, 9. okt. KNEZ IGOR. - RED C.
Mariborsko gledališče
i prek, 7. okt. ob 20: SEN KRESNE NOCI. Ato. B,
Nova žrtev GPU
Dne 8. septembra je v ječi v Smolensku umrl katoliški duhovnik Krizogon Przemocki, svoječasni dekan v Sloutsku in Smolensku in bivši profesor v katoliškem semenišču v Pe-terburgu. Pred tremi leti so tega duhovnika na ukaz GPU nedaleč od Smolenska aretirali, ker je izdal nekemu katoličanu izpričevalo o lepem vedenju. GPU je dekretirala, da je lo velik greh, ker župniki pod sovjetskim režimom nimajo nobene pravice presojati vedenje svojih župljanov. Za ta »zločin« so vrgli duhovnika v ječo. Jetničar in zdravnik sta bila mnenja, da je ječa v Smolensku za 671etnega duhovnika pač pretežka, GPU pa je sodila drugače. Zadnja leta življenja tega duhovnika so bila pravi smrtni boj. Končno je pred mesecem dni smrt napravila konec njegovemu trpljenju.
Vatikansko teieicnsho omrežje
Novu avstrijska vlada. Ud love na desno sloje: Schmilz, minister '/.a socialno politiko, Vaugoin, min. predsednik in minister za vojno, dr. Seipol, zunanji minister. Zadaj stoje od leve na desno: prof. Czormak, minister za nauk, dr. Juch, finančni minister, lleindl, minister za trgovino, knez Starhem-berg, notranji minister, Thaler, poljedelski minister.
Zavarovanje češkoslovaških časnikarjev
Takoj po nastanku Češkoslovaške republike so češkoslovaški časnikarji začeli misliti na boljše zavarovanje za slučaj invalidnosti, starosti in smrti, kakor pa ga jim je nudilo navadno zavarovanje zasebnih nameščencev. Zahtevali so to posebno z ozirom na važnost in napornost časnikarskega poklica. Zahtevo časnikarjev so od vseh strani priznali za opravičeno, o čemer nam pričajo številne izjave, katere so ob raznih prilikah dali razni politični faktorji, poslanci in ministri. Tako je bil kmalu pripravljen teren iu v marcu leta 1925 je tedanji češkoslovaški minister za socialno politiko dr. \Vinter začel s tozadevno akcijo. Priredili so anketo, katere so so pod njegovim predsedstvom udeležili zastopniki časnikarjev, izdajateljev, kakor tudi znani strokovnjaki za zavarovanje na čelu s profesorjem Schoebaumom.
Z raziskovanjem statistik so ugotovili, da imajo časnikarji kot stan pravico na posebno zavarovanje, ki sc razlikuje od zavarovanja ostalih uradnikov. Obenem so predlagali, naj i se na posebnem zavarovanju časnikarjev dela I v okviru novoližacije pokojninskega zavarovanja zasebnih uradnikov, kar .je v istem času pripravljala posebna komisija v ministrstvu socijalne politiko. Med člane te komisijo so bili sprejeti tudi zastopniki sindikata češkoslovaških časnikarjev in nemške časnikarske organizacija v Češkoslovaški. Ministr. komisija je predložila svoj predlog vladi 10. marca 11)28 in v njem sta bila dva paragrafa posvečena lndi časnikarskemu zavarovanju. Proti koncu istega leta je ta predlog sprejel tudi parlament in s 1. januarjem leta 1020 je stopil v veljavo kot zakon.
K zavarovanju so obvezani vsi aktivni časnikarji, ki so zavai ,ani za starost. .je za slučaj invalidstva itd. Pomoč v starosti doseže časnikar po 35 letih zavarovanja ali najkasneje v 60. letu življenja. Z ozirom na normalno zavarovanje zasebnih nameščencev je tu meja za pet let nižja. Časnikar lahko doseže najvišjo pokojnino v znesku 42.000 Kč letno, dočim more zasebni nameščenec po 40 letih službe ali v 65. letu življenja doseči največ 31.500 Kč letne pokojnine.
Jasno je, da to višje časnikarsko zavarovanje zahteva tudi večje takse, ker je časni-
karsko zavarovanje zgrajeno na principu samostojnosti. Najvišja taksa, katere polovico phča delodajalec, polovico pa nameščenec sam, znaša pri navadnem zav jvanju zasebnih nameščencev 260 Kč mesečno, dočim znaša pri časnikarskem zavarovanju 530 Kč, /. drugimi besedami nekaj več kakor 15% mesečne plače, kar je že precej.
Ob priliki pretresanja časnikarskega zavarovanja je največje težkoče izzvalo vprašanje, kako hi se takoj pomagalo starim časnikarjem iu njihovim družinam, to je onim časnikarjem. ki niso ničesar plačevali za zavarovanje. Ministrska komisija je predlagala, da naj država votira vsoto 30 milijonov Kč letno in iz to vse. mj bi dobili stari časnikarji 100% pokojnino po novem zakonu. Končno so se pogodili za vsoto 20 milij. Kč letno. Tako t)o tudi starini časnikarjem pomagano, kar je tudi prav, ker so ravno oni zgradili sedanjo češkoslovaško republiko.
Kuratorij časnikarskega zavarovanja, v katerem so zastopniki vlade, Splošnega pokojninskega zavoda, dalje zastopniki časnikarjev in izdajateljev, odločuje tudi, koliko lot službovanja se zaračuna posameznim časnikarjem. Na seji tega kurntorija je bilo sklenjeno, cla se vsakemu časnikarju, ki gre sedaj v pokoj, šteje polovica časnikarske službe, pri čemer pa se mu leta, ki jih je prebil v navadnem zavarovanju, prevedejo v časnikarsko zavarovanje. Kazen tega je bilo tudi odločeno, da se prejemki upokojencev iz prejšnjega časa povišajo za 50%.
Ta odlok kuratorija je odobrila tudi vlada in tako je pokojninski zavod te dni začel z izplačevanjem rent itd. Do konca tega leta bodo imeli vsi časnikarji, ki so zavarovani, v rokah izkaz, koliko imajo pravico zahtevali.
Češkoslovaška vlada je s sprejetjem posebnega časnikarskega zavarovanja, katerega bodo deležni seveda vsi časnikarji, brez ozira na narodnost ali politično pripadnost, pokazala razumevanje za potrebe časnikarskega poklica. Zakon je bil sprejet soglasno od vseh strank. Češkoslovaški časnikarji pa so tako prišli do najmodernejšega zavarovanja, ki jim /. ozirom na njihovo naporno službo tudi po vsej pravici pripada.
Novo telefonsko omrežje vatikanskega mesta, katero je sv. očetu podarila tvrdka Standard Electric v Ne\vyorku, bo kmalu dovršeno. Te dni bodo preizkusili novo napeljavo. Telefonska centrala se nahaja v spod- j Vozuv bruha. Nekaj dni sem Vezuv zopet močno njih prostorih palače Pija X. pri Belvcderu. bruha. Med silnimi detonacijami meče iz sebe V začetku novembra bodo novo telefonsko omrežje blagoslovili in izročili prometu.
Zaklad na morskem dnu
Pred kakimi osmimi leti sla se zaradi gosle megle na jugovzhodni obali Anglije zaletela par-nika Egypt in l.a Seine . >Egypl< se je pokvpil v globino skupno s svojimi zakladi, ki jih cenijo na 20 milijonov. Na krovu je imel 5 Ion zlata in ckcli 45 Ion srebra. Ves la zaklad je določen za Angleško banko. Ker je bila tedaj megla izredno gesta, kakor je to navadno ob angleški obali, se kljub številnim poskusom ni posrečilo najti mesta, kjer so je potopil Egypl . Po osemletnem sistematičnem delu se je sedaj končno vendarle posrečilo italijanski potapljaški ladji Artiglio« skupno s kapi lanom potopljenega parnika l.a Seine* najti dotično mesto. V globini 132 metrov sla potapljača Gianni in Bargellini našla ladjo. Leži na trebuhu in se je razmeroma malo zarila v morsko dno. j Trup in krov ladje sta pokrita z debelimi plastmi raznih morskih rastlin. Dol lesenih zgradb na krovu je porušen. Bilo pa jc s početka zelo težko ugo-
veliko limožuie lave, vendar nevarnosti za bližnje kraje doslej še ni.
toviti, če je res lo pravi parnik. Spoznali so to po žerjavih, s katerimi je bil opremljen krov ladje.
Poročevalec »Timesac, ki se je nahajal na krovu potapljaške ladje, poroča o neverjetno dramatični napetosti na krovu ladje, med tem, ko so potapljači preiskovali Irup ladje. Silno naporno je delo potapljačev. Okrog njega je zelena luč, ki pa mu bclj malo sveti. Silen pritisk vodnih plasli zelo otežkoča vsako gibanje v taki globočini. Ce potapljač ne sloji na trdnih tleh, se venomer guga sem in tja. Ko je Bargellini našel na krovu potopljene ladje žerjave, po čemer so spoznali, da so na pravi sledi, je šel Gianni pod vodstvom kapitana s>La Seinct v glofoočino, in sicer po natančnem načrtu ladje, ki so si ga preskrbeli. Vsakih deset minut je prišel iz vode ven in pogledal na karto. Kljub gosti megli se jim je vendar posrečilo najti zaklad in ga zavarovati.
ошашз
Obletnica smrti nemškega zunanjega ministra Stresemaiina. Ob prvi obletnici smrti Stresemanna, 3. oktobra, so nn njegovem grobu odkrili krasen spomenik. Ob tej priliki je sedanji nemški zunanji minister dr. Curtius položil krasen venec na Stresemannov grob in se s toplimi besedami spominjal
velikih zaslug svojega prednika,

—i »NVO

iSJ-^SS „ goS
.C-O .o
«z£<z5 •5 8w_.£?5
■S-gSeao
3 « J E C£
слш S -Št " .30! SO
•	^o ■ 1-2 SN-S S*
■ »• m
JŠ o o 12
•	_ a
® ' m

,d o

i (N "
■ ГЧ U
N03
* .5
C 61
n.SS " iri
1 a ~ •a |Q
i
{jul° 6<Л a
»O » Z.'i
-a.e g * «f i
Hans Dominik:
Moč treh
Roman iz leta 1955.
To je bilo vse, kar je mogel poročati profesor Curtis.
Dr. Glosin je potegnil uro iz žepa.
;; Moram, žal, dalje! Zdravstvujte, gospod profesor.« Stopil je na hodnik, kamor ga je spremil policijski načelnik.
»Uporabite vse mere, ki se vam zde potrebne. Najkasneje v treh urah pričakujem naznanila, kako je bilo mogoče, da je bila navzoča pri usmrčenju lažna priča. Sporočite mi telefonično! Valovno dolžino vla-dinih letal! Grem v Washington.<c
Telefonski zvonec je poklical predsednika v sobo. Nehote je stopil dr. Glosin z njim v pisarno.
»Morda dobra vest?«
Predsednik je prijel slušalo. Začudenje in vznemirjenost se je izražala na njegovem obrazu. Tudi dr. Glosin je pristopil bliže. »Kaj je?«
»Vojaško letalo izginilo. R. F. c. 1 odpeljano z letališča.«
»Dalje, dalje!«
Doktor je udaril po tleh.
»Kdo je bil?«
Silil je v predsednika, kakor bi mu hotel iztrgati slušalo iz roke. Mac Morland se je bil zopet umiril. Kratko in jedrnato so donela njegova povelja v govorilni lij.
»Ali je obveščen vojni državni tajnik? .., Dobro! Torej bodo odtam vodili zasledovanje. Kako izgledajo
storilci? ... Ali se kaj domneva? ... Kako? Kaj? ... Angleški vohuni? Je to prazno govoričenje, ali pa imajo dokaze? ... Kaj pravite? Splošno mnenje ... Govorice! Gospoda Chopper in Watkins bosta takoj prišla in bosta vodila poizvedbe. Njihovim odredbam se imate pokoravati!«
Predsednik je stekel k pisalni mizi, napisal nekaj vrstic na papir in ga izročil svojemu tajniku. Potem se je obrnil k svojim posetnikom.
»Jutro, bogato na dogodkih! V manj kot pol uri dva dogodka, kakršna se mi še nista pripetila v moji dolgi službi... Mnenje, da so Angleži v ozadju, se mi ne zdi popolnoma neosnovano. R. F. c. 1 je najnovejša vrsta brzih letal. Šele pred malo tedni se je posrečilo s posebno izboljšavo povečati brzino na tisoč kilometrov v eni uri. R. F. c. pomeni zboljšano vrsto, c. 1 je prvi komad te vrste. Slišal sem, da so ga šele pred tremi dnevi uvrstili v službo. Za nadaljnje komade so potrebni še dnevi, da jih izgotovijo za poskusno vožnjo. Misel, da si je prilastila prvi komad angleška vlada, je seveda zelo verjetna ... Recimo...«
»Kaj mislite, gospod predsednik?«
Na Glosinem glasu se je izražalo vznemirjenje.
»Recimo, da ...« Mac Morland je počasi tipal..., da bi bila res zveza med ugrabljenjem križarke in begom onega Logga Sara. Kaj mislite, gosp»d profesor?«
»Ima me, da bi smatral zadnje za pravilno. Docela izključeno je odpeljati z navadnimi sredstvi zračno ladjo kot R. F. c. 1 s strogo zastraženega letališča.«
»Kaj je vaše mnenje, gospod doktor?«
»Jaz... jaz še premalo pojmujem ves položaj, Idjub temu, gospod predsednik, bo prav, ako se ob-
širno razgovorite z vojnim uradom in svoje odredbe za oba slučaja ukrenete sporazumno in z najožjim sodelovanjem tega. Zbogom, gospodje.«
*
Mac Morland in profesor Curtvs sta ostala sama v dvorani policijskega ravnateljstva.
»Živahen dan danes!«
Mac Morland je izgovarjal besede z nekakim olajšanjem. Pripetljaj z letalom mora obrniti pažnjo vlade na drugo točko.
Profesor Curtis se je prijel z obema rokama za glavo. »Drugi dogodek je skoro še bolj skrivnosten kot prvi. Pomislite!... Najnovejša in najhitrejša vojaška križarka. Na letališču za trojnimi žičnimi ograjami z visoko napetostjo. Najstrožji pregled propust-nic. Pet sto mož naše garde kot mestna straža. Nikakor ne morem pojmiti, kako se je moglo to zgoditi.«
Policijski načelnik se je že bavil v svojih mislih zopet s slučajem, ki je spadal v njegov poklic.
»Zakaj je bil ta Logg Sar obsojen na smrt? Mi pri policiji že zopet ničesar ne vemo. Gotovo sodba Tajnega sveta.«
Profesor je prikimal.
»V izročilni listini za Sing-Sing je stalo: ,Obsojen na smrt zaradi-veleizdaje, ki jo je zagrešil z zločinskim naklepom proti zatvornicam v panamskem prekopu." Podpisan je bil, kakor ste pravilno sklepali, Tajni svet.«
»Nočem ničesar reči proti tej napravi. V usodnih časih se je dobro obnesla, ko je pretil pogin državni ladji. Toda ... ljudje ostajajo ljudje, in včasi sc mi zdi... rekel bi... to se pravi, rajši ne bom ...«
Profesor Curtis se je zasmejal.
Al I ze veste ?
Za izredno niz k o mesečno naročnino
Vam nudi m o
muinosl nabave dragoceni; in bogate knjižnice najboljših svetovnih in domačih pisateljev v sledečih izbranih in moderno opremljenih zbirkah:
LEPOSLOVNA KNJIŽNICA (4-6 knjig na leto, skupno ca. 1900 struni); mesečna naročnina: 15 Din v platno, 12.60 Din karton.
LJUDSKA KNJIŽNICA (ti knjig na leto. »kvpno ca. 1600 tirani) 12 Din v platno.
ZBIllKA DOMAČIH PISATELJEV (i knjige na le/o, skupno ca. 1100 strani) 10 Din o platno.
ZBIRKA MLADINSKIH SPISOV (t knjige na leto, skupno ca. !)00 strani) 8 Din vezano.
ZBIRKA POLJUDNO ZNANSTVENIH IN GOSPODARSKIH SPISOV (3 knjige na leto, skupno ca. 800 strani) 10 Din o platno.
DOM IN SVET 8 Din.
Damo Vam na prosto, da se naročile mi eno ali na več zbirk. Prijavite se z dopisnico. —- Zahtevajte brezplačen prospekt!
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Aufotaksi
Novo mesto- Kondlta
M.Hočevar
Teleion št.
18
Iraniske klobase
priznano najboljše kakovosii nudi v vsaki množini priznana tvrdka Marij* l.'rba« nasl., Ljubljana', Komenskega ulica 20, tel. 28-65.
Vljudno sporočam svojim cenjenim naročnikom,
da sem preselil svoje poslovne prostore s Pol janske eeste štev. 60 na
Povšeiovo c. 4p Kodeijevo
Zahvaljujoč sc za izkazano mi naklonjenost, se za nadaljnja naročila vljudno priporočam. — Spoštovanjem M. ZUPANČIČ, splošno modno krojaštvo
Dvokolesa
motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Proda ia na obroke.	Ceniki franko.
„TRlBUM A" F. B L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Knrlovška cesta štov. 4.
SALDA-KONTE STRACE ■ JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNa
JUGOSLOVANSKE TISKARNE ГКЕЈ
SC. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
I
s primerno naobrazbo in poznanjem zakonov se sprejme. Ponudbe s prepisanimi šolskimi spričevali in natančno navedbo dosedanjega službovanja na gremij trgovcev v Celju.
Ako želite kupiti
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z. z o. z. v Ljubljani
Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije).
ношшвзја&швинвв
Širife »Slovenca«!
■■нвшавхшаавамш
POZOr!
Aufomobflisfi!
Poior!
špecijalna delavnica za tapeclranje in „duco" ličanje automobilov
MARTIN MALI - Domžale
Točna izvršitev!
Solidne cene!
Za jugoslovanski patent št, 4523 od !, oktobra 1926 na:
Postopek za industrijsko izkoriščanje manjvrednih rastlin snovi
(Procćdć d'utilisation industrielle des vćgelaux infčrieurs) — in dopunskl patent štev. 4637 od 1. decembra 1926 na:
Postopek za industrijsko izkoriščanje manjvrednih rastlin, snovi
(Procedć d'utilisation industrielle des vćgetaux infćrieurs) — se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenjene ponudbe na: ING. MILAN SUKLJE, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 2.

Vsem, ki ste ga poznali, javljamo tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče, svak, tast, stric, gospod
JOSIP ZVRC
posestnik, gostilničar, predsednik Gostilničarske zadruge, odlikovan z redom sv. Save V, reda, bivši dolgoletni župari, načelnik cest. odbora itd.,'
v ponedeljek, dne 6. oktobra 1930 po dolgi, mučni bolezni v 70. letu starosti udan umrl.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 8. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti na šmihclsko pokopališče.
Sv. maša zodtišnica se bo darovala v sredo, 15. oktobra 1930 v šmihelski cerkvi.
Kandija-Novo mesto, dne 6. oktobra 1930.
Žalujoče družine:
Zurc. dr. šerko, dr. Rezek. dr. Jelene in Vrisk,


Zahvala
Ob veliki nesreč!, ki nas jc zadela s preano smrtjo naše dobre mame, gospe

roj, K obte?
sc nam bili v tolažbo zelo številni izrazi sočustvovanja. Toplo sc zahvaljujemo vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili svoje sožalje in vsem, ki so prišli od blizu in daleč in skupaj z nami spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, gasilskim društvom Litija, Šmartno, Zagorje, Hotič, Jablanska dolina in Zavrsnik ter litijskemu pevskemu društvu »Lipa«, ki je počastilo spomin ranjke z lepimi žalostinkami. Konč"o -<■ tudi zahvaljujemo darovalcem krasnih vencev in šopkov,
Vse pa prosimo, da ohranijo pokojnico v blagem spominu.
Litija - Celje, dne 6. oktobra 1930.
Rodbina Slane - Dr. Huhad.
ИШ-Ј
Nudimo Vam ugodno priliko za nakup
Mešano naravno drobno perje . . kg 18'— Pisano kokošje .,	uovo „ 25"—
Rumeno „	„ ., „ „ 35'—
Sktibljcno naravno mešano „ „ „ 40'— f:islo belo kokošje drobno perje „ „ 58'— Skubljeno gosie perje, puh itd.
Perje se pošilja v vrečicah po 'j, 1 In 2 kg
Naročnikom izven Zagrebu pošljemo na zahtevo brezplačen vzorec od vsake vrste.
Zahtevajte, čo ga še nimate, naš novi zimski katalog. V njem najdete nn 108 velikih straneh bogato izbiro Vam potrebnih predmetov za se in za gospodinjstvo.
Trgovska in odpošiljateljska tvrdka
RA3TNER A OHLER
ZAOREB, Ilira 4.
v našem
radi preselitve v Kočevje svoji: posestvo v Novih selih pri Kočevju z vsem mrtvim inventarjem, stanovanjsko hišo, v kateri se izvršuje t>ostlIničrr*ka obrt. gospodarskimi poslopji, vse v zelo dobrem stanju. Hiša in poslopja so orimerna za trgovino katerekoli vrste. Posestvo leži ob dvojni vsakodnevni avtobusni in posebej še poštni zvezi. Zemljišče je dobro obdelano, vsa po?lopja in inventar so v dobrem stanju. Naslov. Josip Kajtcž, vinsko trgovina Kočevje.
Prvovrstne
miiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
in
TESARJE
uuiuiuiiiimtumuiiuiimuiimniniuiiiimmiiiiiiiiiiiii sprejme takoj
SI09&. podžge J. Slavec
Sradiicrao vodstvu Dled
POZOR' Svoje veliko posestvo »Banovo brdo« nad »Mihajloveem« setn parceliral na kose od 300 do 1000 m-' in več, kolikor se želi, po zelo ugodni ceni, ki se suče od 85 do 100 Din za m* na večletno odplačilo. Banovo brdo je prišlo v rajon Beograda, ima vodovod, električno razsvetljavo in je eno najbolj zdravih zemljišč. Z Sanovega brda je krasen razgled na Savo, Donavo, Beograd, Zemun in vso daljnjo okolico. Po izjavi strokovnjakov ima brdo vse pogoje, da postane v najkrajšem času najlepši del Beograda. V kratkem dobi tudi tramvajsko zvezo. Vsa polrebna pojasnila daje Ljub. Stanojcvič, Beograd. Dositejeva ulica 5 — vsakdan od 1 do 3 popoldne.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrslica S50 l>»n ali vsaka beseda SO par.
NajmnnjSi oqla»	3	Oglasi nml devet vrstlo se računajo više.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamko no odgovarjamo.
Mizarski mojster,
samostojen, želi dobiti za-poslenja kot delovodja ali kaj sličnega, zmožen vseh v miz. stroko spadajočm del. Ponudbe na upravo »Slovenca/ pod »Kisar št 11.325. _
Mesto sluge
ali kaj sličnega išče vojaščine prost lant. Gre kamorkoli. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenca« pod »Zanesljiv in trezen« 11.415.
Šofer,
trezen in zanesljiv, z nekaj prakse, v prostem času bi spravljal tudi druga dela, išče službe. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Kamorkoli« 11.414.
Absolventinja
trgov, šole, zmožna tudi srbohrvaščine in nemščine ter strojepisja in stenografije, išče službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.415.
Kovaški pomočnik
s podkovsko šolo želim službo takoj. Martin Mer-tel. Sv. Benedikt v Slov. goricah.
Trgovski pomočnik
začetnik, želi službo v trgovini mešanega blaga v Mariboru ali bližini zaradi nemškega jezika in večje izobrazbe v stroki. - Ponudbe pod »Pošten« na upravo »Slov.« v Mariboru.
Prodajalka
začetnica, pridna in poltena, vajena šivanja in gospodinjstva, želi službo v večji trgovini na deželi ali malem mestu. Nastop takoj. Naslov v upravi Slov.« št. 11.512.
Gospodična
irefna vseh pisarniških del išče mesta. - Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.505.
Za hišnico
bi šla rada starejša vdova. - Naslov v upravi »Slovenca^ pod št. 11501.
20 letni mladenič
želi premeniti mesto tekala ali sluge Jc dobro vajen voziti kolo in je tudi vajen denarja. - Ponudbe pod št. 1010 na upravo »Slovenca .
Krojaškega vajenca
z dobrim šolskim spričevalom se sprejme, tudi na hrano in stanovanje, Maribor, Prečna ulica 2.
Iščem služkinjo,
ki zna navadno meščansko kuho in bi ostala dalj časa v službi. Sprejel bi tudi vdovo, ki bi se hotela priključiti rodbini za stalno. Stanujem v majhnem mestu na Štajerskem. Nastoo takoj ali pozneje. Ponudbe pod Primorski uradnik št. 11.411. na upravo Slovenca«.
Glavne in potujoče zastopnike
iščemo za vse banovine in mesta za prodajo nekaterih dobroidočih predmetov. Plača in provizija zasigurana. Privre-da« Rigc od Fcre br. 14, Beograd.
Zastopniki
za zelo lahko prodajoči predmet v krajih Jesenice, Kamnik. Kočevje, Kranj, Laško, Litja, Ljubljana, Novo mesto, Trbovlje, Tržič, Zagorje ob Savi in Zidani most se iščejo. Pri malem delu veliko zaslužka. Tudi za upokojence pripravno. — Nujne dopise na upravo »Slov.« pod "Boljša bodočnost 1931 '< št. 11.51!.
Gosli poučuje
biv; učitelj konservato-riia. Študentovska ulica
9/1.
Šoferska šola
prva oblast, konc., Ča-mernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236. Pouk in praktične vožnje.
I	Violino
staro mojstersko delo — kupim. Ponudbe na naslov, ki se poizve v upravi lista pod št. 11.431.
! Ivan Kacin, Gorica,
Piazza Tommaseo št. 29,
tovarna orgel,
harmonijev in glasovirjev
kjer dobite že harmonije za 2100 Din, prvovrsten pianino za 12,000 Din. -Orgle Valcker-Sistem po 7500 od registra. — Zahtevajte cenik!
NafOolf pošteno
Vas postreže z zimskimi oblačili
Maček
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12
Posestvo J Več umivalnikov
Pozor, mizarji!
Radi družin, razmer se odda v najem velika mizarska delavnica, opremljena s stroji in vsem orodjem, na prometnem kraju v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Kavcija 10.000« št.
11.324.
Akademik
izkušen inštruktor, prosi kake inštrukcije, da bi si mogel nabaviti najpotrebnejše knjige. Nizka cena! - Ponudbe poslati na upravo Slovenca pod Siguren uspeh«.
Dva dijaka
ali dijakinji sc sprejmeta na stanovanje in hrano v Mariboru — Tomšičev drevored, Srnčeva ulica, vila Pavla.
Suhe gobe
zadnje rasti kupujem po najvišjih tržnih ccnah. — Ponudite povzorčeno na tvrdko Peter Šetina, Radeče, Zidani most.
Suhe gobe
zadnje rasti plača najboljše »Proda« L. O. L. Prečna ulica 6.
Sobo iščem
na Rimski cesti ali v bližini iste - Ponudbe pod Primorec* na upravo.
Stanovanje
oba, kuhinja elektr. in pritikline, oddam takoj, -Naslov v upravi »Slovenca« ped št. 11.362.
Vsakovrstno
fcsis^e
po naivišiib cenah ČERNE, juvelir, Ljubliaua, VVollova ulica št 3.
Prazna soba
lepa. solnčna. 1. nadstr., sc odda. Pleleršnikova 24 (ogled od 2—3 pop.). |
Sune gobe
zadnje rasti - kupujem po najvišjih tržnih cenah. - Ponudite povzorčeno z navedbo cene tvrdki Peter Šetina, telefon t, Radeče - Zidani most,
Fižol, krompir, orehe
in jabolka kupi Nabav-lialna zadruga uslužbencev drž. žel., Ljubljana 7.
z vsemi pridelki, na lepi legi, ob veliki cesti, se takoj proda po nizki ceni. Vprašanja: Gornja Pol-skava št. 40.
Dve hiši
, -i in eno stanovanje z vrtom, vodovodom in elektriko, prodam blizu tramvajske postaje v Ljubljani. V prvi štiri stanovanja in v drugi dve stanovanji. Posredovalci izključeni. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod »11.388«,
Dobroidoča gostilna
mesarija in trgovina, avtobus postaja, blizu Celja in toplic Dobrna, z lepim posestvom ali brez njega, marof itd., ugodno naprodaj. Za gostilno ni treba osebne pravice. — Ponudbe jc poslati v Žalec štev. 45.
Posestvo
gostilna, lesna trgovina,
pri Cerknici — naprodaj. Hiša skoraj nova, obširna gospodarska poslopja, dvorišče, skladišče za les, leži na prometnem kraju. Zemljiških parcel 30, več gozdnih. Proda se vsa stanovanjska in gostilniška oprava, živina, pridelki, zaloge in pritikline. - Pojasnila daje odvetnik dr. Kraševec,
Cerknica,
povze
Ekspc
in porcelanastih garnitur proda Hotel Štrukelj.
' Bosanske slive
prima, suhe, v zabojčkih po 5 kg 49 Din, po 10 kg 96 Din, suhe hruške, jabolka zabojček 10 Din ceneje, razpošilja franko vsakemu naročniku po ovzetju ali predplačilu ort G. Drechsler — Tuzla, Bosna.
Garnitura,
kompletna, skoraj nova, j za sprejemnico, pripravna ' za zdravnike itd., ugodno na prodaj. - Istotam tudi kompletna zložljiva cmaj-lirana postelja. Poizve se vsak dan do 1. ure pop., i Gorupova ul. 18, pritličje.
Die Arztin im Hause
kompletno (dve knjigi), v najboljšem stanju - prodam za 240 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 11.503.
Pekariio
enanadstrop. hišo in posestvo, brez konkurence, v trgu, proda za 135,000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
ШШШ
"ИИИИтЖИВШ
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L. Brozovič, Zagreb, (lica 82. Kemič. čistilnica peria.
Mirni stranki oddam
v bližini nove cerkve v Spodnji Šiški, Podjunska ulica 21 Ljubljana VII, za daljšo dobo dve veliki parketirani sobi, v eni jc že štedilnik. Cena ugodna.
Stanovanje
v novi hiši iz dveh sob. kuhinje in shrambe, na Ižanski cesti, oddam s 1. decembrom zelo poceni tistemu, kateri mi posodi 10.000 Din za do-vršitev stavbe. - Naslov j v upravi Slovcnca« pod 1 štev. 11.506.
Prazno sobo
z elektriko takoj oddam. - Poizve sc v Koscskcga ul. 30, Kolezija, popoldne od 1 dalje.

iz litijskega in škofjeloškega okraja in štajerske provenijence, sedanje •	rasli,
vagonske pošiljke in na drobno — kupuje
V. M. Roiuinann,!
Ljubljana, Sv. Petra nasip 27
Moško suknjo
v dobrem stanju prodam za 200 Din. - Naslov v upravi lista pod št. 11504.
Motorno kolo
Indian s prikolico, v dobrem sianju. prodam za 13.000 Din. Dolenc, Maribor, Aleksandrova 35.
8lII.a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95.
Talarje in birete
za velečastito duhovščino, ter vsa v krojaško stroko spadajoča dela za gospe !e, izvršuje fino in po nizkih cenah Franc Himmelreich, kroj. mojster v Ljubljani — Pred škofijo 9, II. nadstr.
Debelo
!и$Ипа$ш4гође
kupile nojcencjc pri trrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Resliera cesta 24.
Maniziram
avtogume vsake velikosti točno in ceno. - Dolcnc, Maribor, Aleksandrova 35 (dvorišče).
Krasna soba
v novi hiši ^Vzajemne zavarovalnice«, II. nadstropje, naspr. kolodvora, opremljena,. električ. luč, parket, se odda solidnemu boljšemu gospodu, - Informacije v pisarni dr. Kreka v isti hiši.
Mesarskega vajenca
z dežele, dobrih staršev, se sprejme. Naslov v podružnici »Slov,«, Maribor.
Hotelskega slugo
že verzlranega, zmožnega nemščine ln kavcije, za stalno mesto, išče Hotel štrukelj.
Dekle
z dežele se sprejme za hišna dela. - Naslov pove uprava lista štev. 11.499.
Izurjenega mizarja
ri strojih iščem za ta-
Oj8nii nastop. Jurij P°l-
tak, strojno mizarstvo v Kranju.
£
Lep kratek klavir i
dunajske firme in krasna zbirka rogov, nekaj ino-1 ::emskih, na prodaj. Ogled v skladišču Ranzinger.
Klavirji!
Preden kupite klavir, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih klavirjev. Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, z garancijo, brez vsakega pri-bitka ali vračunanja kakršnihkoli obresti. Najcenejša izposojevalnica! WAR-BINEK, Ljubljana, Rimska cesta 2.	<
Hiša v Ljubljani,
enodružinska ali parcela se kupi. — Pondubc na poštni predal 338.
Vilo"
popolnoma novo, enonad-stropno ч 6 sobami, kopalnico in vsem drugim komfortom in pritiklina-mi, kakor z velikim sadnim in grednim vrtom na krasni in solnčni legi, blizu Leonišča v Ljubljani, oddam v najem, event. tudi prodam. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr. Ггео Luci, odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
Lepo hišo
s sadovnjakom in njivo ugodno prodam. Več sc poizve v trgovini Toma-žcvič, Št. Vid n. Ljublj.
Gradič
23 oralov rentabil. posestva pri Mariboru proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.
Gostilno in žago
polaojsrmcnik proda Po srcdovalnica Maribor — Sodna ulica 30.
« Slamo,
pšenično, prešano v balah in rženo v snopih, proda- ' jam po dnevnih cenah v vagonskih pošiljatvah. Josip Pehal, Staro Petrovo selo, Savska banovina.
Semensko pšenico in rž
ima zopet na zalogi FRAN POGAČNIK, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 36.
Bukova drva
Trboveljski premog
Angi. koks pri tt. „KURIVO"
Dunajska cesta 33
(na Balkanu) Telefon šl. J4-34
Čitajte in širite »Slovcnca«!
Zahvala
Specijalna delavnica
za popravila in uglaševa-, nje klavirjev in vseh dru-i gih instrumentov JOSIP BAJDE, Gosposvetska 12 : (v bližini Novega sveta), se priporoča.
Kurivo
j drva, različni premog, vse ! v suhem stanju, nabavite po solidnih cenah pri tvrdki Anton Brecelj, Ma-, ribor, Koroška cesta 49.
Škornje
za dame in gospode, kakor tudi vso drugo obutev nabavite najbolj u-godno pri Kos, Tržaška cesta, Stan in dom.
Vsem, ki so s tako izredno mnogo-brojno udeležbo pripomogli, da jc imel naš iskrcnoljubljeni in nepozabni mož, oče, stari oče, brat in stric, gospod
IVAN ŠTRUKELJ
tako veličasten pogreb, naša iskrena zahvala! — Posebno se zahvaljujemo gg. dr. Justinu, dr. Volavšku, dr. Misu, kateri so z vso vnemo in ljubeznivostjo skrbeli, da nam ohranijo najdražje bitje pri življenju, dalje gasil, društvu, pogrebnemu zavodu, ter vsem, ki so z venci in rožami okrasili njegov grob. —•
Vserti skupaj še enkrat: Bog plačajl Št. Vid, dne 6. oktobra 1930.
Žalujoči ostali.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša ljubljena mati, hčerka, teta in svakinja, gospa
Marija Dim c roj. Berdajs
trafikantinja
dne 6. t, m, po kratki, mukcpolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, 8. okt. 1930 ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 6, oklobra 1930.
Žalujoči ostali.
Globoke žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes oh 6 popoldne po zelo kratki in mučni bolezni umrl naš edini sin in brat
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 7. oktobra ob 4 iz mrtvaške veže splošne bolnišnice k Sv, Križu. Molite za njega, ki ste ga poznali!
Sv. maša zadušnica sc bo brala v sredo, 8. t. m. ob 10 v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Ljubljana, dne 5. oktobra 1930,
Minka in Oskar Schiller,
starši.
Emi, Marijr., Nadica,
sestre.
Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat.


ŽUPANSTVO OBČINE ŠMIHEL - STOPICE naznanja, da je gospod
Josip Zurc
bivši dolgoletni župan
danes ob 2 umrl. Pogreb se bo vršil v sredo 8. t. m. ob 4 popoldne na pokopališče v Šmihel.
Novo mesto, dne 6 oktobra 1930.
ZVEZA GOSTILNIČARSKIH ZADRUG V LJUBLJANI
naznanja vsem tovarišem in zadružnim načelstvom pretužno vest, da je danes, dne 6. oklobra 1930 umrl naš odlični sodrug, marljivi delavec za interese goslilničarskc obrti, gospod
Josip Zurc
načelnik goslilničarskc zadruge v Novem mestu.
Pogreb bo v sredo, dne 8. oktobra ob 4 popoldne iz Kandije na šmihelsko pokopališče.
Bodi ohranjen blagemu tovarišu trajen spomini
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karel t'eć.
izdajatelj; Ivan Kako »e o.
Urednik. Franc Kremžar,