IZ VSEBINE UVODNIK Logaška obcina s pomocjo evropskih sredstev k varovanju okolja.............................................................str. 4 Obcinski svet se je odrekel predkupni pravici.......................str. 5 Dvajset certifikatov za prve posredovalce v Logatcu..............str. 6 Nova generacija operativnih gasilcev................................. str. 7 Aleksandra Urbas – nova ravnateljica OŠ Rovte...................str. 8 Turizem – priložnost za Logatec in Notranjsko......................str. 9 Logaški kmetje in politika o prihodnosti SKP.......................str. 10 Gospodarski in financni minister obiskala Logatec.............. str. 15 Prostorska stiska logaškega zdravstvenega doma pred epilogom................................................................str. 16 Ujeli smo ritem z zborom, ki zmore tudi prek sebe...............str.17 Sneguljcica še vedno živa – muzikal navdušil mlade........... str. 18 Pasijon po logaško..........................................................str. 19 Muzej starih predmetov pri Nejcu.....................................str. 21 Logaško gospodarstvo v dobri kondiciji, a skrbi pomanjkanje kadrov ........................................... str. 24 Poucna delavnica v programu za mlade ...........................str. 26 Zacetki košarke v Logatcu - moški – 8. del ........................ str. 27 Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 0350-9281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, mag. Dejan Šraml, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi Graficno oblikovanje in tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 18. 5. 2022 Naklada: 4.850 izvodov Naslovnica: Koncert ob 35-letnici KUD Adoramus Foto: Primož Godina Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane,spoštovani, za življenje poleg zdrave pitne vode, cistega okolja s kvalitetnim zrakom potrebujemo tudi dobrine, ki jih ustvarjamo v gospodarstvu. Uspešno gospodarstvo zagotavlja kvalitetno šolstvo, kulturo, šport, zdravstvo, prehrano in vse storitve za dostojno življenje. Zelo vesel sem, da nam v naši obcini uspeva zagotavljati delovna mesta, zdrav razvoj družbe in tudi veselje do življenja. Res je, da imamo zelo ugodno geostrateško lego med glavnim mestom Ljubljano ter lukama Koper in Trst. Pomembne so avtocesta, železnica, magistralka. Smo odprta obcina na vseh nivojih, to nam priznavajo razne nevladne institucije, ministrstva in tudi podjetniki. Ob nedavnem obisku naše vlade v zahodni Osrednjeslovenski regiji smo se pogovarjali o vseh temah našega življenja, izmenjali želje in tudi podpisali kar nekaj pogodb za investicije. Da pride do sofinanciranja naših projektov in podpisa pogodb, je potrebnega zelo veliko predhodnega dela naših uslužbencev in angažiranje vodece logaške politike. Moram pohvaliti svoje sodelavke, sodelavce. Pricakoval sem vecjo podporo poslancev v DZ, ki so bili izvoljeni v naši obcini, hvaležen pa sem poslanki ge. Ivi Dimic, ki mi je bila v veliko pomoc. Uspeh našega gospodarstva je poleg naštetega tudi zelo visoka motivacija v razvoju, napredku naših podjetnikov v obrtnih conah. Zelo podjetniško, obrtniško so napredni tudi drugi deli obcine. V veliko pomoc je OOZ Logatec. Na podrocju zdravstva smo naredili velik premik, v kratkem bomo imeli na razpolago približno 2.300 m2 sodobnih površin z zagotovitvijo novodobnih ambulant. Posledicno lažje delo, zadovoljstvo zaposlenih v ZD in oskrba naših obcanov, ki že sedaj kotira zelo visoko. Na podrocju samooskrbe je veliko nacrtovanega v smislu združevanja, povezovanja in trženja. Imamo dobro svetovalno kmetijsko službo, svetovanje in pomoc preko LAS. Le skupaj z ustreznim ministrstvom moramo doseci pravo ekonomijo v zadovoljstvo kmetov in nas kupcev. Glede na grozote in posledice v Ukrajini se moramo vsi zavzeti za lastno oskrbo, ce imamo le možnosti za tako imenovane ohišnice. Motivi so razlicni, stik z zemljo, biodinamika, sprošcanje, ustvarjanje, sezonsko prehranjevanje itd. Zelo pomemben vidik je zdrav in nižji strošek obroka. V petdesetih, šestdesetih letih prejšnjega stoletja je skoraj vsaka hiša imela nekaj kokoši, zajce. Veliko nas je hodilo v »žernado«, tako smo bili v pomoc kmetom in si prislužili mleko, kislo zelje, repo, krompir itd. Spoštujmo zemljo, kmete, naravo, delajmo in le tako lahko omilimo pretece težave. Župan Berto Menard IZ OBCINSKE HIŠE LOGAŠKA OBCINA S POMOCJO EVROPSKIH SREDSTEV K VAROVANJU OKOLJA Župan Berto Menard in direktor podjetja Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje d.o.o. Vincenc Jamnik sta v aprilu podpisala pogodbo za izvedbo gradbenih del na projektu Odvajanje in cišcenje odpadne vode v porecju Ljubljanice - Obcina Logatec. V okviru projekta, ki se bo zakljucil v prvih mesecih prihodnjega leta, bo Obcina Logatec dogradila javni kanalizacijski sistem in s tem naredila še en pomemben korak k varovanju okolja. “Zeleni prehod in predvsem zašcita našega najvecjega bogastva, to je ciste vode, je že dolgo med prioritetami Obcine Logatec,” je ob tem izpostavil župan Berto Menard, “in z današnjim podpisom pogodbe smo naredili še en velik korak v smeri nicelnega izpusta škodljivih snovi v vodo. Še posebej pa smo ponosni, ker smo za naš projekt pridobili državna in evropska sredstva.” ''Veselim se ponovnega sodelovanja z Obcino Logatec, s katero smo izpeljali že kar nekaj pomembnih projektov,'' je ob tem iz­postavil direktor podjetja Hidrotehnik d.o.o. Vincenc Jamnik. ''Hi­drotehnik bo projekt izvedel v zacrtanih rokih, saj smo podobne dograditve kanalizacijskih sistemov, sofinanciranih s strani države in Evropske unije, že izvajali tudi drugod po državi.'' V Logatcu blizu 100-odstotne prikljucenosti na javni kanalizacijski sistem Projekt v skupni vrednosti 839 tisoc evrov je sofinanciran tudi iz evropskih kohezijskih sredstev v višini 350 tisoc evrov, doda­tnih 62 tisoc evrov pa prispeva državni proracun. Projekt gradnje kanalizacije se izvaja v okviru Operativnega programa za izva­janje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Obcina Logatec bo v okviru tega projekta dogradila javni kanalizacijski sistem na obmocjih Jamnica - Dolenji Logatec in Gorenji Loga­tec. Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje d.o.o. bo na podlagi podpisa pogodbe zgradil 2,19 kilometra novega kanalizacijskega omrežja in štiri crpališca. Projekt bo omogocil, da se na javno ka­nalizacijo prikljuci 81 objektov, v katerih živijo 303 prebivalci, s cimer bo prikljucenost na javni kanalizacijski sistem v logaški obcini kar 98,64-odstotna. Poleg novega kanalizacijskega omrežja ter crpališc bo v sklopu gradnje izvedena tudi nova meteorna kanalizacija Jamnica - Dole-nji Logatec, kar bo omogocilo odvajanje voda s cestišca, streh sta­novanjskih objektov ter dvorišc. Meteorna kanalizacija bo opre­mljena z revizijskimi jaški in cestnimi požiralniki, prikljucena pa bo na že zgrajeno kanalizacijo mešanega sistema in novo poni­kovalnico. Poleg tega bo v dveh odsekih zgrajen nov vodovod za obmocje Jamnice - Dolenji Logatec ter tudi nov vodovod Gorenji Logatec od obstojecega prikljucka blizu Tržaške ceste do Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec, ki bo nadomestil sedanji pri­kljucek na salonitni vodovod. Obcina Logatec IZ OBCINSKE HIŠE OBCINSKI SVET SE JE ODREKEL PREDKUPNI PRAVICI Z adnjega dne v marcu so se obcinski svetniki sešli na izredni seji. Le-te se sklicujejo pac zaradi izrednosti: vsebinske, casovne, zaradi nujnosti, neodložljivosti ipd. To pot je bila predlagana edina tocka dnevnega reda, in si­cer: Predlog sklepa o spremembi letnega nacrta pridobivanja stvarnega premoženja Obcine za leto 2022 Nepremicninski posrednik, ki zastopa lastnici zemljišc na Šteklo­vem/Ketejevem vrtu, je Obcini Logatec posredoval vlogo za opre­delitev do možnosti uveljavljanja predkupne pravice za zadevno zemljišce. Seveda, predkupna pravica se lahko uveljavi, ce Ob­cina sprejme pogoje prodajalk, in sicer nakup zemljišc v izmeri 1.374 m2 za skupno 420.000 evrov. Ker ima Obcina Logatec v sprejetem proracunu in Nacrtu pridobivanja stvarnega premože­nja za nakup predmetnih zemljišc predvideno le 220.000 evrov, je sprejem spremembe Nacrta na nacin, kot je bil predlagan za izred-no sejo, predpogoj za morebitnouveljavljanje predkupne pravice. Po uvodnih županovih pojasnilih, s katerimi je menil, da bi bilo zadevno zemljišce za obcino potrebno, vendar ne za vsako ceno, je stekla med svetniki dokaj živahna razprava, ki pa je zadeva-la bolj ali manj le izmenjavo antagonisticnih mnenj. Z ene strani se je poudarjala strateška vrednost zemljišca, za katerega bi naj Obcina ne glede na ceno uveljavljala predkupno pravico, z druge strani pa se je slišalo vecinsko mnenje, ki je nasprotovalo uvelja­vljanju predkupne pravice, saj je cena presegala vse razumne pre­tenzije. Namrec, cena nepremicninskega posrednika je presegala 300 evrov za kvadratni meter. Nakar je obcinski svet na glasovanju vecinsko zavrnil sklep o spremembi Nacrta pridobivanja stvarnega premoženja ter obenem posredno odlocil, da Obcina ne uveljavi predkupne pravice, saj nima sredstev za zadevni nakup zemljišca. Marcel Štefancic so objavljene na spletni strani Obcine Logatec – www.logatec.si – Logaške novicein hkrati dostopne preko QR kode: Naslovi – vsebine uradnih objav: 1. Odlok o spremembi Odloka o proracunu Obcine Logatec za leto 2022 – Rebalans (str. 2). Zainteresirane osebe lahko uradni del Logaških novic v fizicni obliki prevzamejo v glavni pisarni Obcine Logatec (1. nadstropje Upravnega centra Logatec) po predhodnem dogovoru: tel.: 01 7590 614 ali e-pošta: obcina.logatec@logatec.si. AKTUALNO DVAJSET CERTIFIKATOV ZA PRVE POSREDOVALCE V LOGATCU N a prvi dan aprila je župan Berto Menard v prostorih Zdravstve­nega doma Logatec slovesno po­delil 20 certifikatov za prve posredovalce v obcini. Tako smo te srcne in požrtvo­valne ljudi tersam projekt spoznali tudi obcani in dispecerski center, iz katerega bodo prvi posredovalci proženi. Skupaj 30 zdravnikov in reševalcev 24 ur dnevno in vse dni v letu skrbi za nenadno obolele in poškodovane na širšem obmo-cju Logatca in okoliških vasi. Vambulanto v pritlicju zdravstvenega doma se zateka kar 15 tisoc prebivalcev iz Logatca, Mar-tinj Hriba, Laz, Grcarevca, Kalc, Hote­dršice, Novega Sveta, Vrha Svetih Treh Kraljev, posredujejo pa tudi v domovih mel in projekt prvih posredovalcev tudi ravno spoštovanje, sodelovanje in znanje starejših obcanov v obcini in na delu av-financno podprl. tiso, kar najbolj potrebujemo. Prepricana toceste Ljubljana-Koper med Vrhniko in sem, da nam bo v Logatcu na podrocju Logatcem na eni ter Logatcem in Uncem 20 laikov razlicnih poklicev in starosti, nujne medicinske pomoci skupaj uspelo,« na drugi strani. Poleg urgentnih intervencij ki so v svojem prostem casu priprav-je med drugim dejala Andrea Turk Šver­z modro lucjo opravljajo tudi malo manj ljeni sprejeti klic dispecerja in znajo ko, vodja nujne medicinske pomoci ZD nujne, nenujne in sanitetne prevoze. Njiho-uporabiti napravo AED ter oživljati do Logatec. »Vesela bom, ce skupaj rešimo ve vrednote kljub mnogim spremembam v prihoda reševalcev, je iz županovih rok eno samo življenje, saj je vsako življenje družbi in novostim v stroki ostajajo vse-prejelo certifikate v znamenje potrditve neprecenljivo.« skozi enake: spoštovanje, sodelovanje in njihovega znanja in hvaležnosti za delo Besedilo in foto: znanje. Župan Menard jih je slišal, razu-in pripravljenost. »Vdanašnjem casu so Blanka Markovic Kocen AKTUALNO ANTON CUK PREJEMNIK ENEGA NAJVIŠJIH PRIZNANJ V GASILSTVU – KIPEC GASILCA V soboto, 23. aprila 2022, je v Kulturnem in upravnem sre­dišcu Sveti Jurij ob Šcavnici potekala 4. seja Plenuma Gasilske zveze Slovenije. Po plenarnem delu zasedanja je sledil slavnostni del, na katerem so bila podeljena najvišja pri­znanja, ki jih je moc dobiti za dosežke na podrocju gasilstva. Eden od desetih nagrajencev je tudi naš clan in castni poveljnik društva Anton Zvone Cuk ki je prejel odlikovanje Kipec gasilca, za kar mu najiskreneje cestitamo. Anton Cuk – Zvone, kakor ga klicemo, se je rodil 20. 11. 1950 in izhaja iz gasilske družine. V gasilske vrste je stopil leta 1969 in kot clan PGD Gorenji Logatec z aktivnim in zavzetim izobraže­vanjem na gasilskem podrocju dosegel cin višji gasilski castnik II. stopnje. Bil je aktivni gasilski predavatelj ter sodnik gasilsko športnih disciplin. Njegovo dosedanje delo v gasilstvu je bogato na vseh podrocjih, posebno pa na operativno-vodstvenih funkci­jah v domacem društvu in na nivoju gasilske zveze Logatec. 21 let je bil poveljnik našega društva, devet let pa poveljnik GZ Logatec. Prejšnje mandatno obdobje je bil predsednik GZ Logatec, v tem mandatu pa opravlja funkcijo predsednika komisije za veterane. Besedilo in foto: GZ Logatec NOVA GENERACIJA OPERATIVNIH GASILCEV V GZ LOGATEC V soboto, 9.4.2022, smo v GZ Lo-nih predavanj in 92 ur prakticnih vaj, kar socloveku. Na koncu pa morajo svoje zna­gatec zakljucili usposabljanje za pomeni, da se mora tecajnik prakticno za nje v teoriji in praksi dokazati na zakljuc­operativnega gasilca, ki je prva pol leta marsicemu odpovedati, da lahko nem izpitu pred delegatom krovne organi­stopnicka v verigi mnogih usposabljanj. tako usposabljanje uspešno zakljuci. Od zacije, ki je spet sestavljen iz teoreticnega Gasilska zveza Logatec je bogatejša za januarja pa do aprila so fantje in dekleta in prakticnega dela. Seveda je potem treba 20 novih operativnih gasilcev, zagnanih skoraj vse vikende žrtvovali za to, da bodo usposobljenega clana tudi ustrezno zašciti-in motiviranih deklet in fantov. Usposa-lahko, podkrepljeni z ustreznim predzna-ti, kar prinaša društvom dolocene financne bljanje traja 149 ur, od tega 57 ur teoretic-njem, prostovoljno in brezplacno pomagali obveznosti, ki pa jih s skupno mocjo z ve­ seljem rešujemo, ker bo velika težava pri­hodnosti kader in ne oprema. Na tem mestu se zahvaljujemo tov. Marku Tomazinu, ki je organizator usposabljanj v GZ Logatec že zadnjih nekaj let in vsake­ga uspešno pripelje do konca. Zahvala tudi vsem predavateljem in inštruktorjem, ki svoje znanje nesebicno delijo med mlajše clane. Nenazadnje pa velika zahvala in pohva-la vsem clanom, ki imajo srce in pogum stopiti na to pot, se odrekajo svojim pros-tocasnim aktivnostim in se usposabljajo v korist celotne naše obcine in tudi širše. GZ Logatec AKTUALNO DVIG OLIMPIJSKE ZASTAVE V GASILSKI ZVEZI LOGATEC V petek, 8. aprila 2022, smo po vseh 120 gasilskih zvezah po Sloveniji ob 18.00 socasno dvignili zastavo gasilskih olimpijskih iger, ki se bodo tokrat odvijale v Sloveniji, natancneje v Celju. Knežje mesto bo namrec od 17. do 24. julija letos gostilo okrog 3000 gasilcev iz 25 držav, ki se bodo pomerili v razlicnih gasilskih disciplinah. Dvig zastav se je zgodil sto dni pred samim dogodkom in na drogovih bodo plapolale do samega zakljucka olimpijade. VGZ Logatec je bil v ta namen izbran prostor pred PGD Gorenji Logatec, ker smo ocenili, da je tod najvecji pretok ljudi in bo ta promocija najbolj opažena. Zbralo se nas je 54 gasilcev iz vseh sedmih društev GZ Logatec, ki smo v delovnih uniformah pocas­tili dvig zastave tako s strani mladine kot tudi clanic, clanov in ve­teranov. Postroju je poveljeval poveljnik GZ Logatec tov. Marko Vehar, nagovor pa je prebrala predsednica GZ Logatec tov. Mojca Cempre. Dogodek se je prenašal tudi v živo preko »live stream« na FB strani PGD Gorenji Logatec, kjer je še vedno na voljo za ogled. Osrednja slovesnost se je odvijala v samem Celju, na Krekovem trgu, kjer so navzoce nagovorili tudi Janko Cerkvenik, predsednik Gasilske zveze Slovenije, Bojan Šrot, župan MO Celje, in mag. Matej Tonin, minister za obrambo. Ob tej priložnosti vas vse lepo povabimo v Celje, kjer si boste od 17. do 24. julija lahko ogledali gasilsko tekmovanje tudi v kakšni disciplini, ki ni prisotna v slovenskem prostoru. Besedilo: Blaž Gantar, GZ Logatec ALEKSANDRA URBAS - NOVA RAVNATELJICA OŠ ROVTE: ZNANJE IN ODNOSI- MOJA VIZIJA V februarju se je ravnateljski staž iztekel Mitji Turku, dotedanjemu ravnatelju OŠ Rovte. Njegova nasledni-ca je Aleksandra Urbas, uciteljica razrednega pouka, ki je do letošnjega leta poucevala na omenjeni šoli. Sesti na stol tako zelo priljubljenega ravnatelja zagotovo ni bilo lahko. Ker smo si ljudje razlicni, je pricakovano, da bo tudi vode­nje šole morda nekoliko drugacno, kar je v bistvu tudi dobro. Vsak clovek prinese neke nove strategije, morda nekoliko spremeni do-locen sistem, glavno pa je, da ostane cloveški in zna prisluhniti svojim sodelavcem, ucencem in njihovim staršem. In mislim, da smo v novi ravnateljici ponovno našli osebo, ki bo s svojimi so-delavci znala splesti niti spoštovanja in pozitivne naravnanosti v kolektivu, predvsem pa lepih odnosov in ustvarjalne energije. Da se je odlocila za vodenje take šole, je bilo odlocilno to, da je bila že pred približno dvajsetimi leti navdušena nad prelepim krajem in okolico, v zbornici je in še vlada prijetna klima ter mož­nost osebnega stika z ucenci, kjer je res vsak otrok z imenom in priimkom in ne le številka v dnevniku. Kot ravnateljica zdaj spoz­nava delo ucitelja z drugega zornega kota in ga zna ceniti še bolj. Na šoli, kjer je poucevala vrsto let, je biti ravnatelj po eni strani krepak izziv, po drugi pa prednost, saj smo vizijo šole kovali vsi skupaj. Njena prednostna želja je seveda, da naj bi ucenci prido­bili kvalitetno znanje, kar pa lahko dosežejo le z dovolj visoko zastavljenimi cilji in kriteriji. Želi si, da ostanejo odnosi med so-delavci še vedno pozitivni, zbornica pa naj bi bila kraj, kjer se lahko sprošceno zadiha, izmenja ideje, želje, pogovor pa naj bi bil vedno naravnan k uspešni rešitvi morebitnega problema. Že takoj na zacetku je ravnateljica morala ugrizniti v kislo jabolko, saj je na eni strani epidemija nekoliko popustila, se je pa na drugi odprlo perece vprašanje beguncev iz Ukrajine. Nikoli še ni bilo na šoli beguncev, zato je bilo potrebno veliko volje in prilagaja­nja, da se stvari odvijajo v pravo smer. Ne pozabi dodati, da je ponosna na ucitelje, ki so sprejeli ta izziv in se trudijo, da ti otroci radi prihajajo in se prilagajajo naši šoli. Ob koncu pa Aleksandra doda tudi zgledno zaceto sodelovanje z obcino in na to upa tudi naprej, kajti caka nas prenova šole in vrsta drugih sprotnih zadev, kjer je sodelovanje izjemnega pomena. Ravnatelj Mitja je ustvaril zelo visoko raven, nova ravnateljica pa pravi, da bo na tako trdnih temeljih lažje gradila svoje delo v prid vseh uciteljev in delavcev, najbolj pa seveda v prid ucencev. Naj se ji želje izpolnijo in na poti cim manj ovir. Metka BogatajFoto: Alenka Šemrov AKTUALNO TURIZEM – PRILOŽNOST ZA LOGATEC IN NOTRANJSKO N a okrogli mizi o turizmu sredi aprila v dvorani Kul­turnega doma Tabor Logatec so sodelovali: Loga-tcana Matevž Podjed in Bogdan Lipovšek, Mateja Gladek, profesorica razrednega pouka z Medvedjega Brda, in Damjana Škrlj, samostojna podjetnica iz Begunj pri Cerknici. Pogovor je vodila mag. Armida Bavec, sodelavka obcine Lo-ška dolina, tudi kandidatka za poslanko. Prvi je dobil besedo Matevž Podjed, direktor Notranjskega regij­skega parka, katerega osnovni nalogi sta ohranjanje narave (Na-tura 2000) in privabljanje obiskovalcev. Na kratko gre za to, kako jim prikazati znacilnosti tega dela Notranjske. Ptice opazuje tudi ljubiteljski ornitolog Bogdan Lipovšek, sveto­valec na podrocju hotelirstva. Porodila se mu je ideja o »birdwa­tcharskem« turizmu, kamor bi lahko povabili turiste iz držav za­hodne Evrope, ki ptice še posebej radi opazujejo. O Logatcu meni, da naj ponuja lokacije, ki jih obišceš v enem dnevu, saj se zatika se pri preslabi prenocit­ veni in tudi kulinaricni ponudbi. »Medvedkovo ucno pot« na Medvedjem Brdu je oživelo Kulturno-ume­tniško društvo Medvedje Brdo, katerega clanica je tudi Mateja Gladek, in je primerna za družine, za­nimiva pa tudi za ostale obiskovalce, saj se kon-cuje na turisticni kme­tiji. Ne ponujajo samo razgleda in domace hra­ne, tudi oglede naravnih in zgodovinskih zname­nitosti. Zadnja je bila na vrsti Damjana Škrlj. Predsta­vila je projekt Menišija, ki obiskovalce na obmocje planote Menišije vabi z dobro kulina-ricno in nastanitveno ponudbo in neokrnjeno naravo, v kateri lah­ko srecate tudi medveda, volka in risa. Organizirajo razne izlete, pohode, dobro je obiskano tudi tekmovanje koscev.Besedo so dobilitudi obiskovalci. Župan Berto Menard je sprego­voril o projektih LAS, Zeleni kras in Pot miru. Kmalu bo urejen tunel pod Naklim, park Jacka, ki ima svetovno posebnost – ponor sredi mesta. Podal je idejo o ustanovitvi Turisticne zveze, ki bi povezovala vse, ki se v obcini ukvarjajo s turizmom. Janez Slabe nas je spomnil, da so planinci že pred 40 leti uredili Logaško planinsko pot, pred petimi leti pa Razgledišce pod Srnja­kom. Na poti do tja se srecamo z deli rimske obrambne linije in objekti rapalske meje. Še beseda o Razgledišcu nad Lazami. Tja nas vabijo smerokazi, a so v bližini, kjer naj bi bilo, le razpadajoce bale trave, ker dogovo­ri z lastnikom zemljišca še potekajo. »Vec kolesarskih, kulinaricnih, cebelarskih in drugih povezoval­nih poti, ki bi bi jih ponujali v skupnem Notranjskem paketu, vec imamo možnosti, da pridemo do evropskih in drugih sredstev. Pa tudi vec podobnih srecanj v prihodnje si želim,« je zakljucila Ar-mida Bavec. Besedilo in foto: Brane Pevec AKTUALNO LOGAŠKI KMETJE IN POLITIKA O PRIHODNOSTI SKP P o enoletnem premoru so se na rednem letnem srecanju, ki je potekalo v gostilni pri Turku v Hotedršici konec marca, zbrali clani Odbora izpostave (OI) Kmetijsko goz­darske zbornice Slovenije (KGZS) Lo-gatec. Tema letošnjega srecanja je bila skupna kmetijska politika (SKP) po 1. 1. 2023. Ceprav je bil strateški nacrt SKPže sprejet, se je zaradi ruskega na­pada na Ukrajino odprla kopica vpra­šanj, ki naslavljajo vprašanje prehran­ske varnosti oziroma samooskrbe. Srecanja so se ob logaških kmetih ude­ležili še logaški župan Berto Menard in drugi predstavniki obcine ter upravne enote; predstavniki kmetijskih zadrug s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjancicem na celu. Prisoten je bil tudi zdaj že bivši minister za kme­tijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dr. Jože Podgoršek, poslanka državnega zbora Iva Dimic, KGZS pa je zastopal njen predsednik Roman Žveglic s sode­lavci na zbornicnem uradu ter ljubljan­skem kmetijsko-gozdarskem zavodu. Uvodoma je predsednik OI KGZS Loga­tec Anton Kokelj ponazoril, da je bila epidemija covid -19 napad na ljudi, voj­na v Ukrajini pa je napad na hrano. kljub temu je izrazil bojazen, da se kmetijska politika ne bo bistveno spremenila v prid vecji pridelavi hrane. Je pa domaci župan Menard za iztocnico ponudil misel, da je v preteklosti nabava hrane vecinoma potekala neposredno pri kmetu. Princip ostaja, a ga je treba posodobiti. Položaj kmetijstva na Logaškem je predstavil Roman Rupnik, vodja logaške izposta­ve kmetijske svetovalne službe: »V pro-gramskem obdobju 2014-2020 so bile za razvojna sredstva v obcini Logatec odda­ne skupaj 103 vloge, od tega je bilo 69 odobrenih, 12 zavrženih, v obravnavi pa jih je še 22. Kmetij, ki so oddale zbirno vlogo, to je vloga za neposredna placila, je bilo lani 360, te obdelujejo slabih 3.000 hektarjev kmetijskih zemljišc. Zaskrblju­joc je podatek, da skoraj ena tretjina teh ne redi vec živali,« pove Rupnik. Predsednik KGZS Roman Žveglic je na kratko povzel aktivnosti zbornice, pred­vsem je izpostavil dosežke glede pokoj­ninskih in socialnih pravic kmetov ter ze­mljiške politike. Med drugim je dosežek, da najnižja kmecka pokojnina znaša po novem 409,70 €. Predvidene spremembe SKP, ki bodo sto-pile v veljavo prihodnje leto, je predstavil Branko Ravnik s kmetijskega ministr­stva. Med glavnimi izzivi bo mehanizemkandidiranja na razpise. Želijo, da se vlo­ge za naložbe ne bi vec prilagajale temu, da bi uspele na razpisu, ampak da bi se razpis prilagodil potrebam naložb. (Vse­kakor velik izziv!) Vecji poudarek bo dan povezavi pridelava-predelava-prodaja.Še bolj bo politika spodbujala naravi pri­jaznejše kmetovanje, kot je recimo cilj na ravni Evropske unije, da bi bilo ekološke­ga kmetijstva do leta 2027 25 odstotkov. Glede preureditve hlevov v prosto rejo za izboljšanje dobrega pocutja živali, kar je tudi eden od izzivov za naravi prijaznej­še kmetovanje, pa je Kokelj izpostavil, da bo možna samo ob res izdatnem so-financiranju. Ocenjuje, da med 80 in 90 odstotkov, saj so kmetije, ki bodo morale to izvesti, majhne in ekonomsko prešibke za tako velike naložbe. Seveda se na srecanju niso mogli izogni-ti škodam po divjadi. Marjan Kranjc s Kalc je orisal tegobe kmetov zaradi škod, ki jih povzrocajo zveri, divji prašici, jele­njad in srnjad. Ob tem, da se populacije povecujejo, se administrativno omejujejo izvedbo odstrela s krajšanjem lovnih dob. »Zaustavitev odstrela medveda po manj kot treh tednih je v posmeh kmetom in jih spravlja na obmocju pojavljanja medve­da v nemogoc položaj. Tudi odškodnine po škodi so prenizke, cenik je treba nujno prenoviti,« je povedal Kranjc. Marjan Papež Na letošnjem srecanju kmetov je bila izpostavljeno novo obdobje SKP, stanje v logaškem kmetijstvu in (žal) zimzelena in vse bolj pereca tema škode po divjadi in zvereh. AKTUALNO VARUJMO NARAVO IN SEBE! S mo sredi intenzivne rasti sadnega drevja, zelenjadnic in okrasnih rastlin. Pri tem nanje prežijo ško­dljivci in bolezni, pri rasti pa jim konku­rirajo pleveli, zato si pri negi pomagamo s sredstvi za varstvo rastlin. Sredstva za varstvo rastlin (sredstva), ki jim dostikrat recemo tudi fitofarmacevtska sredstva (FFS) ali pesticidi, so pripravki za varovanje rastlin pred škodljivci, bolez­nimi in za zatiranje plevelov. Da je ustre­znejši izraz sredstvo za varstvo rastlin kot fitofarmacevtsko sredstvo, pove dejstvo, da za zatiranje plevelov in škodljivcev lahko uporabljamo tudi sredstva, ki niso farmacevtskega izvora. Npr. ce s kisom poškropite plevel med tlakovci, ste v bi-stvu uporabili kontaktno sredstvo za za­tiranje plevelov. Sicer pa nepravilna upo­raba sredstev lahko predstavlja nevarnost za okolje, zato jih uporabimo šele, ko smo izcrpali vse druge možnosti (pobiranje škodljivcev, odstranjevanje obolelih delov rastlin itn). Osnovno nacelo je, da sredstva uporablja-mo za tisti namen, za katerega je uporaba dovoljena. Pozorni moramo biti na odme­rek, cas, število tretiranj in karenco - cas, ki mora preteci od zadnje uporabe sredstva do spravila pridelka. Vse navedene podat­ke najdemo na etiketi oziroma v navodilu za uporabo. Dandanes so za ljubiteljsko rabo na voljo sredstva v majhnih pakira­njih, ob nakupu pa prodajalca le vprašajte glede odmerka. Ker gre vecinoma za (zelo) majhne kolicine, je preracunavanje vcasih kar zapleteno. Prodajalec vam bo svetoval, koliko gramov, mililitrov ali kapljic dati na liter ali 10 litrov vode. Glede na to, da je uporabnik pri delu s sredstvom najbolj izpostavljen morebitnim škodljivim ucinkom, je izrednega pome­na dosledna in pravilna uporaba zašcitne opreme. Škropilno brozgo pripravljamo tam, kjer morebitno razlitje ne more doseci vodnih tokov. Za ravnanje s sredstvi uporabljamo brez­hibno delujoce naprave za nanašanje, zato pred uporabo samo z vodo preverite, kako deluje šoba. Slabo delujoco šobo je treba bodisi ocistiti bodisi zamenjati. Pri pripra-vi sredstva temeljito izpraznimo in ope-rimo embalažo, da ostanki ne bremenijo okolja. Paziti moramo, da škropilne brozge ne zanaša izven obmocja škropljenja. Ni-koli sne smemo škropiti v vetrovnem vre-menu. Pozornost na to pripomore k dobro­sosedskim odnosom, vdihavanje škropiva pa škodi tudi vam. Varovanje opraševalcev Posebno mesto pri uporabi sredstev ima skrb za medonosne cebele in druge opra­ševalce. Pri uporabi sredstev moramo biti pozorni na znak, ki nas opozarja, da je sredstvo nevarno cebelam. Sredstva, ki so cebelam nevarna, so na etiketi oznacena kot »Nevarno za cebele« in opremljena s posebnim graficnim znakom. Marjan Papež Izbor najboljšega idejnega predloga krožnega križišca v Logatcu Na predlog g. Milana Rupnika, tretjeuvršcenega na razpisu za izbor idejnega predloga krožišca pred Obrtno cono Logatec, prispevek o nagrajenem predlogu g. Primoža Go-dine, objavljen v aprilski številki Logaških novic, dopolnjujemo z nekaterimi podatki. Komisija v sestavi mag. Katja Žagar, predsednica, mag. Jure Plecnik in Sebastjan Cvetrežnik, clana, je 18. 1. 2022 opravila odpiranje vlog in tockovanje po posameznih merilih za ocenjevanje idejnih predlogov krasitve krožnega križišca v naselju Logatec in izmed desetih prispelih izbrala tri najboljše predloge. Prvonagrajeni je bil predlog Primoža Godine, drugi Zale Bokal in tretji Milana Rupnika. Blanka Markovic Kocen AKTUALNO ZAKAJ JE MODRO BITI ZMEREN »ANTIKOSILEC«?! L ani tak cas je bil objavljen zapis, ki je pozival proti zgodnji košnji zelenic okrog hiš, v naseljih, ob poteh, javnih zgradbah itn. Povod je bila pozeba, ki je unicila cvetje sadnega drevja, zato so bile travniške cvetlice spomladi prakticno edina paša za cebe­le in tudi druge opraševalce. Glede zgodnje košnje sedaj ni vec kaj dosti razpravljati, glede pogostosti pa je vedno primeren cas za premislek. Menim, da ima prepogosta košnja veliko negativ­nih ucinkov na okolje in predlagam, da dvakrat premislite, preden greste res kosit zelenico. Ducat razlogov za premislek: 1 onesnaževanje s hrupom – slabo za ušesa, okolje in medsosedske odnose 2 onesnaževanje z izpušnimi plini – sla­bo za pljuca in okolje 3 tveganje za onesnaženje tal z oljem in gorivom – slabo za okolje 4 stroški goriva/elektrike – slabo za vaš žep 5 nevarnost poškodb ljudi, avtomobilov, fasade, itn - nevarno za zdravje in sla­bo za vaš žep 6 vecja nevarnost, da se pokosi kaj po­sajenega – slabo za odnose z ženo ali tašco 7 košnja ubija v travi živece koristne žu­želke – slabo za okolje 8 pogosta košnja zahteva zalivanje – slabo za okolje in vaš žep 9 zelene trav'ce ni brez gnojenja – slabo za okolje in vaš žep 10 za zelene zelenice je treba puliti dru­ge zeli ali uporabiti herbicid - slabo za okolje, vašo hrbtenico in vaš žep 11 pogostejše kvarjenje – dobro za servi­serja, slabo za vaš žep 12 vecja obraba kosilnice – dobro za pro-dajalca, slabo za vaš žep Seveda pušcanje višje trave povzroca tudi nekaj zagat. Visoko travo je težjekositi. Tu je nekaj namigov, kako si pomagati. Dvig­nete lahko višino košnje, lahko se kosi delno širino ali malo pocasneje, ali pa kot pravi znana popevka »Mal' naprej pa mal' nazaj«. Kakorkoli, vecji del zelenice, po katerem ne hodite, lahko pustite, da cveti in bo tako vir hrane za cebele in življenjski prostor za mnoge koristne žuželke. Seveda pa prej ko slej pride na vrsto košnja. To opravite takrat, ko koristnih žuželk ni vec na cvetju: v hladnem vremenu ali cim kasneje zvecer. Ce se le da, ne pocnite tega sredi soncnega dopoldneva. Kaj pa javne površine? Košnja višje trave na javnih površinah ne more biti problem, saj imajo podjetja, ki jih vzdržujejo, pro-fesionalne kosilnice, ki to opravilo tudi ob višji travi brez težav zmorejo. Je pa prav, da je pas zelenice ob plocnikih pokošen, saj jutranja rosa, ko zmoci hlace ali »naj­lonke«, izgubi vso romantiko. Vsem nam je jasno, da je treba varovati okolje. Z zapisom želimo spodbuditi, da vsak od nas nekaj naredi zanj. Naj za konec parafraziram znano misel: »Ne sprašujte, kaj lahko okolje stori za vas - vprašajte se, kaj lahko vi storite za okolje«. Marjan Papež AKTUALNO »POBEGLI OREH« K dor je v življenju posadil vsaj eno drevo, ve, kako je bolece, ce moraš taisto drevo posekati. Vcasih ni izbi-re, vcasih pa obstaja še druga možnost. »Clovek lahko pobegne, drevo ne more,« pravi Tadej Udovc, ki je zaposlen pri podjetju Omega Air. Vpodjetju, ki se sicerukvarja z izde­lavo kompresorjev in opremo za filtracijo zraka, je zaposlen kot sadjar in cebelar. »V sklopu podjetja deluje tudi t. i. kmetijski oddelek, kjer se ukvarjamo s cebelarstvom, predelavo grozdnih pešk v olje, po­skusno smo naredili jabolcni sok, na parceli nad industrijsko cono pa urejamo prostor za rejo avtohtonih pasem domacih živali: šta­jerske kokoši in krškopoljskih prašicev,« pove Udovc. Glede presaditve oreha pa: »Na kraju, kjer stanujem, to je na Stari cesti, je ob robu zazidljive parcele rasel oreh, ki bi ga zaradi pred­videne gradnje v kratkem posekali. Porodila se je ideja, da bi ga rešili in ga presadili drugam. Ker se naše podjetje zaveda pomena narave, skušamo ravnati družbeno odgovorno in ideja o presaditvi je dobila tudi podporo vodstva. Sredi marca sem drevo obrezal, potem pa smo ga izkopali in pre­peljali na novo lokacijo nad industrijsko cono. Pri izkopu in po­novni vsaditvi je sodeloval Emir Tufek z ekipo. Zemljišce, ki je bilo zarašceno, smo uredili in ga nameravamo revitalizirati, po­saditi gozdno drevje, predvsem medovite drevesne vrste, kot so brek, divja cešnja in javor. Posajeni oreh pa bo pozdravil obisko­valca ob prihodu. Mogoce pa bo stal na celu drevoreda dreves, ki bodo nudila cloveku senco in cebelam med,« zakljuci Udovc. Besedilo in foto: Marjan Papež Podjetje Omega Air, ustanovljeno leta 1988 v Ljubljani, ima v Logatcu servis in proizvodnjo kompresorjev od leta 2015 in daje kruh 130 zaposlenim. Glavno podrocje delovanja je filtracija in cišcenje zraka in plinov. Njihovi izdelki »dihajo« v razlicnih industrijah, kot so elektronski, predelavi hrane in pijac, kemicni, petrokemicni, v proizvodnji plastike, farmaci­ji, medicini in avtomobilski industriji. VEC KOT SAMO SVETOVNI DAN CEBEL R esda so bile v zadnjih tednih v ospredju politicne teme, prav tako nas okupira ruska agresija na Ukra­jino, pa vendar spomnimo, da bo prihod­nji teden, 20. maja, svetovni dan cebel. Skrb za cebele in divje opraševalce, skrb za naravo. Vse je povezano in pomembno. Sleherni izmed nas je poklican, da se od­govorno obnaša do okolja. Pogosto ni iz­bire, dostikrat pa je. Peš po opravkih. In oci na peclje. Pa ne za gledanje v ekrancek. Za opazovanje zanimivosti ob poti, ogled urejene ali neurejene narave. Oboje lahko pritegne. Pogled na živopisano naravo, ki v jeseni postreže s pestrimi pridelki. Za marsikaterega bi bili prikrajšani brez ce­bel. In pridnih rok. Bodisi vrtickarja bodisi kmeta. Spoštujmo oba! Marjan Papež AKTUALNO AVOCADO CENTER BO 20. MAJA UPIHNIL PRVO SVECKO P red letom dni se je ravno dobro koncal prvi »lockdown« in vsi smo se spraševali, kako bodo nadaljnji ukrepi vplivali na program Dnevi odprtih vrat. Stekel je gladko, delavnice in predavanja so bila polna, množica ljudi nas je obiskala in spoznala. Že jeseni smo se v Avocadu vnovic srecali z vrsto ukrepov zaradi širjenja pandemije. Odlocili smo se, da ostajamo odprti in ob spo­štovanju ukrepov nadaljevali s programi. V preteklem letu smo tako izpeljali vec kot sto dogodkov z raz-licnimi izvajalci in na urniku imamo pravljicnih devet rednih te­denskih vadb za dojencke, malcke, otroke in odrasle. Izjemno ponosni smo, da smo v preteklem letu gostili tudi nekaj svetovno znanihimen. Plesno delavnico koreografa Gorana Bog-danovskega smo zaradi izjemnega zanimanja gostili kar petkrat, plesali smo tudi Kristino de Ventus. Mojca Stojkovic nas je no-vembra navduševala z metodami Free Style ucenja, s katerimi se ucenci lažje naucijo ucno snov skozi gib in ples. Spomladi nas je obiskala Darja Vrana in s predavanjem o divji hrani navdušila prav vse. S predsednico združenja slovenskih dul Špelo Peternel smo pripravili projekcijo filma in pogovor o njem. To je le pešcica predavanj in izobraževanj, ki so se zvrstila pri nas. VAvocadu lahko mlade mamice dvakrat tedensko s pomocjo pri­stopa, ki se imenuje pedokinetika, spodbujajo razvoj svojega do­jencka. Ana Verdinek uci, kateri prijemi, dotiki in smeri gibanja so tisti, ki jih otrok organsko potrebuje za zdrav razvoj. Dvema mednarodno certificiranima uciteljicama joge, Saši Perparin Ka­tji Premrl, ki jogo vodita to leto, se bo v prihodnji sezoni pridru­žila še Maja Mohorovic, uciteljica Yin joge in meditacije. Vadeci bodo lahko spoznavali razlicne stile joge in ohranjali svoje telo prožno. Milan Doganoc je cudovit ucitelj Qigonga, ki je ena od rednih praks Avocado centra. Z Anjo OriAn dvakrat na mesec plešemo, otroci,stari od 6-11 let, pa se tedensko srecujejo na Igri-vi jogi. Namen Avocado centra je ljudem predstaviti tehnike in orod­ja, s katerimi se v svojem telesu pocutijo dobro, sprostijo in znebijo vsakodnevnega stresa ter napetosti. Ob naši prvi oble­tnici pripravljamo zanimiv dvodnevni program, v katerem bo poskrbljeno za vse starostne skupine obiskovalcev s predavanji, vadbami in delavnicami. Preverite ga (https://www.avocado­center.si) in praznujte z nami v soboto 21. in nedeljo 22. maja! Saša Perpar Foto: arhiv Avocado centra V SREDIŠCU GOSPODARSKI IN FINANCNI MINISTER OBISKALA LOGATEC V lada Republike Slovenije se je 31. marca in 1. aprila mudila na delovnem obisku v Osrednjeslovenski stati­sticni regiji, v njenem južnem delu, in tako med dru­gim obiskala tudi obcino Logatec, ki v gospodarskem pogledu pozitivno izstopa. Osrednjeslovensko regijo sestavlja 25 obcin s skupnim številom 555.000 prebivalcev. Regija je z 68,2-odstotno delovno aktiv­nostjo, 26.849 samozaposlenimi ter 2.270,70 evra povprecne me-secne bruto place na zaposlenega med najrazvitejšimi pri nas. Z gospodarstvom v dobri kondicijipa izstopa Logatec, kar dokazuje s 3,9-odstotno najnižjo registrirano brezposelnostjo v regiji ter eno najvecjih rasti osebnega letnega dohodka obcanov (dohodni­na) med vsemi osrednjeslovenskimi obcinami. Logaško gospodarstvo sta z obiskom pocastila tudi tedanja pod-predsednik vlade in gospodarski minister Zdravko Pocivalšekter minister za finance mag. Andrej Šircelj. Prvi je obiskal podjetje Okna in vrata Nagode v Industrijsko-obrtni coni Zapolje, drugi pa podjetje Oblak group ob Napoleonovem drevoredu. Les je surovina prihodnosti Namen cetrtkovega obiska podjetja Okna in vrata Nagode je bila promocija pomena lesarske panoge, zato je bil ob ministru pri­soten generalni direktor direktorata za lesarstvo Danilo Anton Ranc. Navzoci pa so bili župan Obcine Logatec Berto Menard, logaški lesarji in obrtniki pod vodstvom predsednika logaške obrtne zbornice Bogdana Oblaka, sprejela pa sta jih gostitelja, ustanovitelj in direktor podjetja Janez Nagode s soprogo Janjo Nagode v svoji prenovljenih in tehnološko sodobnih proizvodno--poslovnih prostorih, ki so jih pred dvema letoma odprli v IOC Zapolje. Minister je izpostavil izzive in trende lesarstva kot pri­ložnosti za razvoj lesne industrije, kar, kot opaža, logaški lesarji znajo izkoristiti. Napovedal je še dodatne financne spodbude in vlogo internacionalizacije, v tem energetsko zahtevnem casu pa vidi les kot pomemben obnovljivi vir energije ter del krožnega gospodarstva. Po njegovih besedah je les strateška surovina in zato lesnopredelovalno industrijo vlada uvršca med pomembne in perspektivne gospodarske panoge. Ranc iz direktorata za lesarstvo je še dodal, da smo imeli sredi prejšnjega stoletja 38 odstotkov Slovenije porašcene z gozdovi, zdaj je gozdnatih obmocij kar 58 odstotkov, kar nas uvršca že na tretje mesto po pogozdenosti. To moramo znati izrabiti. V pricakovanju izhodne strategije za pomoc najbolj prizadetim panogam Minister Šircelj je v petek obiskal Oblak group, družinsko pod-jetje s 120-letno tradicijo v izdelavi betonskih izdelkov. Ge-neralni direktor Bogdan Oblak, ki je tudi predsednik odbora za gospodarstvo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je v funkciji slednjega ministra seznanil z aktualnimi zadevami na podrocju davcne zakonodaje za malo gospodarstvo, pomenom blažitve energetske krize ter pohvalil interventne ukrepe za blaži­tev posledic pandemije covid-19 ter zadnje aktualne spremembe zakona o dohodnini, ki je prinesel davcne razbremenitve tako za podjetja kot državljane. Obrtniki in podjetniki od vlade pricaku­ V SREDIŠCU jejo, da bo pripravila izhodno strategijo za dodatno pomoc pano­gam, ki so bile najbolj prizadete in si še vedno niso opomogle, bo­disi prek znižanja davcne stopnje za dolocene izdelke in storitve, sploh gostinstvo, bodisi oprostitve vracanja državnih pomoci, ce niso izpolnila vseh strogih kriterijev. V nadaljevanju pa si je mi­nister ogledal betonarno, kjer razvoj usmerjajo tudi v zeleno po­litiko. Ta je prijaznejša okolju, slednje pa želijo doseci predvsem s cim vecjo prepustnostjo tlakovcev, ki jih izdelujejo. V lastnem laboratoriju sprotno spremljajo kakovost vseh vgrajenih materia­lov, betona in izdelkov. Podjetje je tudi nosilec zlatega znaka SQ – Slovenska kakovost. Regijski obisk, ki se je zacel 31. marca zjutraj na delovnem posve­tu v Grosuplju, se je zakljucil naslednji dan zvecer na javni tribuni o razvoju Osrednjeslovenske regije na Vrhniki, katere so se ude­ležili kljucni deležniki in predstavniki vecjih podjetij, organizacij, društev in javne ter državne uprave. Besedilo in foto: Dejan Šraml PROSTORSKA STISKA LOGAŠKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA PRED EPILOGOM V okviru vladnega obiska regije se je v logaškem zdra­vstvenem domu mudil minister za zdravje Janez Poklukar, ki se je podrobneje seznanil s prostorsko stisko v tej zdravstveni ustanovi in zaposlenim ter vodstvu sporocil izjemno spodbudne novice. »Vesela sem današnjega obiska ministra Poklukarja, saj bo naša prostorska stiska ocitno dobila epilog. Z ministrovo pomocjo in sofinanciranjem države bomo docakali prizidek!« je na srecanju z novinarji po pogovorih z ministrom dejala v. d. direktorice Urška Tomic. Minister se je vsem zaposlenim, ki v zadnjih tednih delajo pod posebno preizkušnjo, zahvalil. »Preprical sem se, da vodstvo in zaposleni odlicno skrbite in zagotavljate vse, kar je potrebno za zdravstveno oskrbo beguncev v nastanitvenem centru«. Minister je povedal, da so se pogovarjali tudi o potrebah na podrocju ustne­ga zdravja, kjer bi potrebovali dodatne okrepitve, zato bi bilo treba vkljuciti tudi zdravniško zbornico. Tisoc kvadratov novih površin za zdravstveno de­javnost v Logatcu Zdravstveni dom Logatec trenutno dela kar na šestih lokacijah, zato so ministru predstavili projekt s prizidkom v velikosti 800 m2, kamor bodo na novo umešcene štiri ambulante družinske me­dicine, patronažna služba, referencne ambulante, štiri zobozdra­vstvene ambulante, premešcen bo otroški dispanzer in dodatni prostori za lekarno Na tej lokaciji se bo zgradil tudi center za duševno zdravje odraslih v velikosti 250 m2, tako da skupaj bo preko 1000 m2 novih površin za zdravstveno dejavnost v Logatcu v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov. »Ministrstvo za zdravje bo v sklopu razpisa pomoci primarnemu nivoju, da zgradi ustrezno infrastrukturo in vsem Slovenkam in Slovencem zagotovi ustre­zne zdravstvene storitve, pri projektu prispevalo 862 000 evrov. V naslednjih dneh bodo tudi vsi drugi zdravstveni domovi, ki so uspešno kandidirali, pridobili sklepe o dodelitvi teh sredstev,« je dejal minister Poklukar. Boljša storitev in boljša koordinacija dela »Z malo srece bomo v drugi polovici tega leta zaceli z gradnjo in s šestih lokacij šli na 'samo' štiri,« je dejala strokovni vodja Zdravstvenega doma Logatec, Lucija Jagodic Klipšteter in pouda­rila, da za obcane in kolektiv to pomeni boljšo storitev in boljšo koordinacijo dela. Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen KULTURA UJELI SMO RITEM Z ZBOROM, KI ZMORE TUDI PREK SEBE S vojo 35-letnico bogato uspešnega prepevanja je KUD Adoramus pocastil s koncertom velikih uspešnic, ki so na prvo majsko soboto v Športni dvorani izzvenele z razgre­timi ritmi popa, rocka, filmske glasbe in slovenskih zimzelenih popevk. Na široko zastavljeni koncertni repertoar, ki so ga glasbeno pricara­li castitljivi jubilant Adoramus ter otroški in mladinski Adoramus, je voditeljsko »odpredaval, odigral in odpel« igralec Jure Ivanu­šic. Namrec, med posameznimi glasbenimi sklopi je poslušalstvu sijajno in s svojsko humorno dinamiko nizal glasbene domislice, ki so presenetljivo podžigale silovitost napovedanih harmonicnih in zlasti ritmicnih objemov. Pevsko vsebino pa je s poudarjeno ritmiko podpirala instrumentalna spremljava Peršlovih bobnov, Mlinarjeve kitare, Krajcevega basa in Ogrinovih klaviatur ter poplesavajoca scenska razsvetljava Slavka Albrehta. Z Otroškim zborom, ki ga je vodila prešerno radoživa Ema Ver­dinek, so zasijale natancno izpete enozvocne iskrice v Movrino-vi skladbi Ce imate usta ter v skladbi Nade Žgur Ustvarjeni za slavljenje – obe skladbi v Celarcevi priredbi. Pravcati žar pojocih in poplesavajocih nun iz Hufferjeve priredbe motivov iz carobnega muzikala Nune pojo je med silovitimi ritmi izpel Mladinski zbor z izbornim duetom Klare Brand in Lare Hladnik. Svežino najstniškega zbora je z vso srcnostjo vodila Lucija Treven, ki je s podobno slogovno mocjo oddirigirala še Morganovo skladbo Vsem ljudem je na ustih amen. Oba mlajša, a obetavna zbora je uokviril »starejši« vzornik, ki je svoji 35-letnici posvetil pricujoci koncert. Pred polnim avditori­jem se je s koncertnim izzivom preizkušalo 34 pevk in pevcev, ce prištejemo še castivrednega zborovodjo Marjana Grdadolnika, jih je bilo na sceni 35, torej za vsako leto natanko po eden od na­stopajocih v zboru Adoramus. Spopad z zahtevnim sporedom je bil primeren pevskim mocem, ki jih premore jubilant za program-sko uveljavitev CLOVEKA, ki zmore spoštovanje, prijateljstvo, odpušcanje, ljubezen na poti do miru, do radosti in odrešujocega hrepenenja. Vprvem delu so Lennonovi Imagine v Huffovi prired-bi s solistom Andražem Mihelcicem sledili presenetljivo razvne-ti ritmi v skladbah Rice-Johna Can You feel the Love tonight tudi v Huffovi priredbi s solistom Tobijem Cukjatijem, Lebo-Johna Circle of Life v Cohnovi priredbi s soli presenetljive Lucije Tre­ven in Andraža Cukjatija, Paich-Porcarovo Africa v Emersono-vi priredbi ter iz tradicije Zulu Sesithi Bonga v Detterbeckovi pri­redbi z vokalno solistko Špelo Skvarca in Gašperjem Peršlomna bongosih. V drugem delu se je zbor posvetil najprej trem sloven-skim zimzelenim popevkam: Novakovi priredbi Sam po parku, po katerem se je sprehodil solist Kruno Križ, ter dvema Sepetovima skladbama Poletna noc in Zemlja pleše v Jerebovi priredbi. Nakar se je zbor preizkusil tudi v rocku: z Andersson-Ulvaesovo Super Trouper in Marshevo priredbo A Tribute to Queen. Med iskreno zahvalo pevcev dirigentu Marjanu za vse dano pev­cem in poslušalcem skoz dolgih dolgih 35 let in vdano zahvalo Marjana pevcemin vsem, ki so zbor podpirali in mu zvesto sledili, so se zboru pridružili še pevci, ki so kadarkoli peli pri Adoramusu. In za sklep koncerta so skupaj izvedli še Rothenbergovo Z roko v roki za mir s solistoma Mirando in Petrom Grdadolnikom ter vselej vznemirljivo Rodrigevo Oh happy Day v Grosslerovi priredbi in z vselej ocarljivim solistom Urbanom Lenarcicem– aplavza pa zlepa ne konec! KULTURA Castivrednemu jubilantu je s pozdravnim nagovorom cestital tudi župan Berto Menard, ki je s kleno besedo naglasil pomembnost odlicnega poslanstva Adoramusa, ki s svojimi koncertnimi in tek­movalnimi odzivi naznanja moc miru in ljubezni. Skratka, na jubilejnem koncertu je bilo velicastno, mestoma bra-vurozno, špektakularno pa od zacetka do konca. Kot bi hotel zbor preseci samega sebe! Vsemu pa so veljali hvaležni in vse bolj hru­meci aplavzi! (Prava sreca, da je Športna dvorana brez ometanih stropov, zakaj od huronskih ploskanj, bi se gotovo kaj neprijetne­ga sesulo na od vsega navdušenja prevzeto poslušalstvo!) In za popotnico? »Biti in ostati srcni v glasbi in z glasbo, ki zdru­ žuje!« kot pravi neutrudljivo ustvarjalni dirigent Marjan Grdadol­ nik. Adoramusu in njegovemu umetniškemu vodji ob spoštljivem ju­ bileju iskren poklon z najbolj žlahtnimi cestitkami tudi v mojem imenu in v imenu uredništva Logaških novic. Marcel Štefancic Foto: Primož Godina SNEGULJCICA ŠE VEDNO ŽIVA - MUZIKAL NAVDUŠIL MLADE P rav vsak pozna pravljico našega otroštva, to je Snegulj-cico in njenih sedem palckov. V prenekateri izvedbi in obliki smo jo lahko že videli ali prebrali in prav vsaka je posebna. Tako je posebna tudi Sneguljcica v obliki pop rock muzikala. Temu lepemu dogodku smo bili v aprilu prica tudi v logaški dvorani Narodnega doma. Predstava je bila namenjena predvsem odraslim ali nekoliko sta­rejši mladini, ceprav je primerna tudi za otroke. Zamisel za tako izvedbo se je porodila avtorjemaAlenki Gotar in Anžetu Šuštarju, ki sta oblikovalascenarij. Gre za sodobno izvedbo pravljice, saj se princ pripelje na belem motorju, Sneguljcica je oblecena v dana­šnja oblacila, dialogi, glasba, scena so primerni sodobnemu casu. V muzikalu Sneguljcica nastopajo ljubitelji petja, vsi so ucenci petja pri profesorici Alenki Gotar. Nekateri so njeni ucenci v Glas­beni šoli Logatec, drugi se ucijo petja v Trzinu. izvedba takega dela, ki ima že mnogo razlicic, je zahtevna, saj je težje zadovoljiti razlicna pricakovanja publike, ker je pravljica poznana vsem in ima vsak svojo vizijo. Po besedah Sneguljcice – Estere Stojko pa so na odru zares uživali, in to je najpomembnejše. Zelo pohvalno je tudi, da so se ustvarjalci v izjemno kratkem casu pripravili na odrsko uprizoritev. imeli so le nekaj vaj (okrog pet), hitro so se naucili besedilo, ples, pesmi in že so bili pripravljeni na predstavo. Ceprav v tej zasedbi nastopajo prvic, so se izjemno dobro pevsko in igralsko ujeli. Muzikal z istim naslovom je že bil izveden, a v drugi zasedbi. Ker je med clani vladala res dobra in ustvarjalna pozitivna energija, si želijo še nastopati in sodelovati in lahko smo prepricani, da jih na odru nismo videli zadnjic. Od­zivi po predstavi so bili zelo spodbudni in pohvalni, publika jih je podprla z bucnim aplavzom, ucencem so bile všec pesmi in zani­mivo dogajanje na odru. Tudi nastopajoci in tvorci predstave so s slednjo zelo zadovoljni. Zahvala gre predvsem mentorici Alenki Gotar, ki je vanje verjela in jih odlicno pripravila. Tisti, ki smo imeli priložnost predstavo videti, smo lahko doživeli skoraj urico za oko in uho prijetne dogodivšcine. Estera je s svojim zvonkim glasom in pretanjenim posluhom za pevsko in igralsko izvedbo navdušila, tako tudi princ Nejc Rac, iz cigar grla je zadonel fan­tasticen glas, glas sodobnega princa. Nagajivo simpaticni palcki, imenitno zaigrana zlobna maceha v izvedbi Cirile Zdovc in tako zelo prikupno zmedeno ogledalo – Anže Šuštar, to je tisto, kar tvori uspešno celoto. Cestitke pa seveda Alenki Gotar, ki je s svojo premišljeno dirigentsko roko naredila predstavo, ki jo je vredno videti. Lepo za oko, prijetno za uho. V pravljice kaže verjeti, saj Sneguljcica zatorej res ni umrla. Metka Bogataj Foto: arhiv Estere Stojko KULTURA KO Z ORKESTROM SENZIBILNO PREIGRAVAJO KONCERT – SOLISTI P omlad se je prek zapoznelih snežnih zaplat sramežljivo vtihotapljala tudi na logaško stran, ko so vecerpo dnevu šaljivcev vražji solisti z logaškim pihalnim orkestrom in razvnetim dirigentom Vidom Pupisom dodobra prevzeli avdi­torij – še vedno v športni dvorani. Na sceni, ki jo je z obarvanim sijem zaobjel Slavko Albreht, je dirigent, aranžer in skladatelj Vid Pupis z orkestrom in solisti ne­predvidljivo razvnel živost glasbenega vecera. Pozdravna in sploh povezovalna beseda je to pot stekla Martini Kolenc Novakovi, ki je s kleno zgovornostjo nizala glasbena sporocila orkestra in so-listov, ki so se po covidnih nevšecnostih povsem sprošceno lotili tudi najzahtevnejših glasbenih izzivov. Koncert s solisti, kakor je bil poimenovan glasbeni vecer, je uvo­doma nacel orkester z Williamsovo Olimpijsko fanfaro – v pri­redbi van der Veldea – s skladbo silne upornosti volje in duha, nato s Schwartzovim Nostradamusom, ki z glasbeno napetostjo napoveduje iskanja in napovedi skrivnostnih humanisticnih pre­rokb. Nadaljnji koncertni spored je sledil izkljucno solisticnim spo­padom, ki so – ob zvokih orkestra – drug za drugim razvnemali dobre glasbe željno poslušalstvo. Med solisti se je prvi predstavil s tubo profesor Rok Vilhar; izzvenel je Gregsonov 1. stavekKon­certa za tubo skozi preplete izjemno zahtevnih prestižnih pasaž s tistimi drobnimi šestnajstinkami, ki jim uho komajda sledi. Le cému vsemu sledi in kaj vse zmore to najnižje trobilo?! Potem pa sta saksofonista prestižnih odlicij Meta Neža Stražišcar s so-pran saksofonom in Matevž Špacapan s tenor saksofonom iska-la poglobljeno glasbeno izraznost s Crepainovim Saksofonom v mestu. Kako plemenit zvok zmore krilnica-krilni rog, je na kon­certu izprical Žiga Cuk s Schwartzovo Solo Bossa. Žal pa je bole-zen prestregla namero klarinetistki Ivani Rus, da bi tistega vecera interpretirala Shawov Koncert za klarinet. Sklepni del koncerta je spet zaobjel orkester, ki je z zublji nove volje – ocitno po tako ali drugace prestanem covidu – navdušil avditorij z Bernsteinovo Slava! v Grundmanovi priredbi. In ob vsem, kajpada, brez dodatka ni šlo, pravzaprav brez dveh. Za kar najbolj radostno razpoloženje sta vzneseno živahno odzve­neli skladbi Braneta Prešerna v Privškovi priredbi Pozdrav pri­jateljem in Polka s pozavno. Potlej je koncertno bogastvo pre­kipevajocih taktov ogrevajoce spremljalo zadovoljno in glasbeno vzradošceno obcinstvo v hladno aprilsko noc. Z novo mocjo umetniških sporocil … Marcel Štefancic Foto Valter Leban Galerija Hiša sonca Logatec KOSTJA ŠMUC - CLOVEK NEŠTETIH TALENTOV, TUDI LIKOVNEGA 12. aprila zvecer so v prostorih Javnega sklada RS za kul­turne dejavnosti, Obmocna izpostava Logatec, odprlirazstavo portretov avtorja Kostje Šmuca iz Logatca.Vodja izpostave Tanja-Pina Škufca je v predstavitvi povedala, da ga je profesor v osnovni šoli zelo dobro naucil slikati. Nic cudnega, saj ga je ucil Logatcan, akademski slikar Milan Batista. Ta talent je bil opažen tudi na diplomah, plakatih, majicah, ki so jih prejemali športniki in so bili njegovo delo. Bil je namrec 30 let profesor špor­tne vzgoje na OŠ 8 talcev Logatec, med drugim je leta 2015 prejel plaketo za življenjsko delo na podrocju športa. Po upokojitvi se je posvetil risanju portretov s tušem in svincnikom. Z ritmicnimi prehodi med svetlobo in senco dobro ustvari vzdušje, volumen in materialnost površine ter poudari karakterne znacilnosti portretirancev. Na razstavi vidimo portrete vnukov, pevskih prijateljev, športnikov in drugih ter tudi nekaj avtoportretov. KULTURA PASIJON PO LOGAŠKO P o ideji kaplana Rafala in v režiji cloveštva. Vrežiji Lidije Sušnik iz skupine jot, Julija kot Veronika, Matej kot apostol Lidije Sušnik iz Ribnice so letošnji Ribniškega pasijona, ob glasbenem izbo-Peter in Jakob kot apostol Tomaž. Vezno birmanci župnije sv. Nikolaja na ru Marjana Grdadolnika, v kostumografiji besedilo pa je interpretiral Bojan Doljak. 5. postno nedeljo prvic uprizorili Loga-in sceni Helene Ilc, ob razsvetljavi Slav-Zbrani gledalci so z bucnimi aplavzi hva­ški pasijon v nabito polni dvorani Naro-ka Albrehta in ob organizaciji Kati Dolec ležno in odobravajoce pospremili uspešno dnega doma. ter Mete Hozjan so se zvrstile podobe v uprizoritev Logaškega pasijona. Še poseb­ dvorani zadnje vecerje, na vrtu Getzema-no pozornost mladim gledališcnikom je ni, prek Judeževe izdaje Jezusa, uklenitve, namenil župan Berto Menard, ki je pohva­zasmehovanja, bicanja, Pilatovega ciniz-lil prizadevanje vseh, ki so ustvarili Loga-ma prek križevega pota, smrti na križu, po-ški pasijon in tako upodobili pot Odreše­kopa, vstajenja do pricevalcev Jezusovega nika, ki je skozi svoje življenje in trpljenje vstajenja in njegovega vnebohoda vse do kazal prek vse vrste križev odrešenjsko pot sklepne koreografsko impresivne Aleluje. iz teme v svetlobo. Zahtevno uprizoritveno vsebino so številni Cisto ob koncu pa se je idejni vodja upri­nastopajoci – posamicno in v zbornih sku-zoritve Logaškega pasijona Rafal zahvalil pinah – predstavili z veliko prizadevnos-vsem nastopajocim in sodelujocim za obi-ti in obcutja za pretresljivost trpljenja in lo volje in truda pri kar zahtevni uprizoritvi odrešilne radosti. Še posebej živo so svoja odrešujoce Jezusove daritve. dejanja gledališko predstavili Matic in Do-men kot Jezus, Hana kot Marija – Jezusova Marcel Štefancic mati, Maks kot Pilat, Izak kot Juda Iškar-Foto: Tomo Strle Po evangeljskem sporocilu sta kaplan Ra­fal Kedzierski in Lidija Sušnik pripravila zanimiv scenarij, po katerem je obilna sku­pina letošnjih birmancev ustvarila drama-ticno in dinamicno ter sugestibilno odrsko upodobitev trpljenja, smrti in vstajenja na­zareškega Jezusa, judovskega kralja, kot je pisalo na križu križanega, sicer Odrešenika Popravek V aprilski številki Logaških novic je bilo v clanku Pesmi piše mnogo mladih in lepih ljudi avtorja Braneta Pevca na strani 19 zapisanih nekaj netocnosti, zato objavljamo popravek s pravimi dejstvi. Letos mineva 70 let od rojstva pesnika Andreja Žigona. Knjižnica Logatec je leto 2022 razglasila za Žigonovo leto in v sodelovanju z razlicnimi organizacijami in društvi oblikovala program dogodkov, ki osvetljujejo Žigonovo pesniško in fotografsko delo. Na svetovni dan poezije, 21. marca, je Literarno društvo Zeleni oblaki v sodelovanju s knjižnico pripravilo literarni dogodek, na kate-rem so izvajalci skušali odgovoriti na vprašanji: Kaj vemo o Andreju Žigonu kot o pesniku? Je pesnik sploh bil? Uvodni prispevek o Andrejevem pesniškem delu in vlogi društva pri negovanju spomina na izjemnega pesnika je prispevala Branka Novak, Anja Sedej Korenc, ki je svoje diplomsko delo namenila Žigonovemu pesniškemu delu, pa je podala strokovni pogled na pe­sniško zbirko Krt v sedlu, izšla je leta 1986 pri založbi Lipa. Da bi Andreja cim bolj slišali, da bi obcutili vso moc njegove poezije, smo vecer zastavili kot slušno izkušnjo, kot nekakšen radijski literarni vecer, kot prepletanje živega branja njegovih pesmi iz zbirke Krt v sedlu in audio posnetkov Andrejevih interpretacij pesmi. Poezijo so v celoto spletle strune citer, na katere sta igrali Urša Rožmanc in Brigita Nagode, Andrejeve pesmi so brali clani LD Zeleni oblaki: Vanda Lavric, Ana Balantic, Bojana Levinger in Marcel Štefancic.Bil je zanimiv vecer, ker je bil z nami - s svojim glasom in pesmimi, Andrej Žigon. Branka Novak KULTURA NEDELJSKO SRECANJE V ŽEJNI DOLINI N a grunt pokojnega Viktorja Žejskega in njegove žene Neže so prebivalci Žejne do-line povabili clana Literarnega društva Zeleni oblaki Francko Cuk iz Hotedršice in Jožeta Omerzuja iz Kalc. Zadnjo marcevsko nedeljo popoldne se je v najvecji sobi, v »hiši«, kjer je pod »bogkovim kotom« kraljevala televizija, stene pa so bile polne lovskih trofej, ob mizah in prijetno topli kmecki peci, zbralo staro in mlado.Jože je spregovoril o ljudeh, ki so vplivali na življenje v Žejni dolini, o tem, kako so kme­tovali, gradili ceste, seveda tudi stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Popeljal nas je v case »kontrabanta«, tihotapstva med obema vojnama, to se je nadaljevalo tudi po drugi svetovni vojni, le da je dobilo novo ime »švercanje« dobrin med Italijo in Jugoslavijo. Cas je našel tudi za pesem Sreca v nesreci, ki govori o požaru in hitri pomoci domacinov pri obnovitvi požganega senika. Francka je predstavila nekaj svojih pesmi. Med njimi tudi to, ki mi jo je prijazno odstopila za objavo. Domovina med njive, travnike, gozdove te zelene, Tu so hiše, reke, sonce, burja, dež, od morja pa do belih skalnih gora, in ptica, ki prepleta želje na drevo. zajame v svoj objem jih tvoja mocna dlan, Tu rodna gruda z valovi zrele je pšenice, ko se z nagajivim vetrom iskrivo poigrava. po beli potki domov nekdo hiti lahno. Tam je dom, oce, mati, bratje, sestre Vse to si ti draga naša, lepa domovina tam objame radost ga, srce prepeva, naj se vedno sliši pesem, vrisk doni. duša pa objeta s prijatelji v lepe sanje Za vedno ostani zdrava in mogocna, zapoje pesem, ki se v svetost odeva. Rodna zemlja, naj stotero rož ti zacveti. MUZEJ STARIH PREDMETOV PRI NEJCU V cloveški naravi je, da predmeta, ki ga ne potrebujemo tni na voljo le v prekmurski »rezidenci«. vec, ne zavržemo; ga obnovimo ali spravimo, rekoc: saj Na dvorišcu so tudi vozovi: pokrit za grozdje in druge pridelke, pa morda bo še kdaj prav prišlo! Ko se teh veliko nabere, neke vrste zapravljivcek, »gumiradl«, ki ima posebej »žlajfo« (upo­lahko odpremo muzej. V naši obcini imamo muzej Na Gricu v rabna je za vožnjo po ravnem). Neobicajna je tudi ena od ciz, ki Blekovi vasi (Ivanka Urbas), v Zaplani (Malavašic), Pr Kovac ima še posebno vprežno gred. Tragac pa je podoben samokolnici, le v Hotedršici, Nejc Rus pa mi je predstavil svojega na Martinj da ima vecjo nosilnost. Brana seveda pri opravilih na polju ni smela Hribu. manjkati, kaj šele plug. Posebnost je mlin za kameno sol, verjetno edini v Sloveniji, ki ga je daroval Mitja de Gleria. Že na dvorišcu nas pricaka manjši, z lesom obdan prostor, kjer je na Markacije in drugi znaki nam nakažejo, da je Nejc planinec z dušo stenah, policah in pod stropom orodje, ki so ga uporabljali na kme-in srcem. Ko iz dvorišca vstopimo v prvo sobo, je to še bolj ocitno. tijah. Ker so v družini imeli mesarijo, je ostalo marsikaj tudi iz tistih Razno orodje, ki ga uporabljajo markacisti, zemljevidi, nacrti in slike dni. Tudi cenik: cene iz leta 1938 so podobne današnjim, le da so v s Pohodov po Logatcu ( 29. maja Planinsko društvo Logatec organi­dinarjh. Mimogrede: majhna podkvica na oboku nas spomni, da vca-zira že dvanajstega – vabljeni!), maketa Razgledišca … Med starimi sih niso podkovali samo konjev, ampak tudi naše cevlje, še posebej fotografijami naj omenim poštni voz pred društveno trgovino in Na-mocne so bile za gojzarje. poleonov drevored – lepo se vidi betonsko cestišce, ki ga je žal prekril Za tiste, ki malce slabše vidimo, je na voljo meter velik racunalnik – asfalt. Na policah so stari radiji, telefoni, prenosniki vseh vrst … abak, ki so ga iznašli Babilonci pred štirimi tisocletji in pol – njegov Vsak predmet ima svojo zgodbo, te pa nam posreduje Nejc Rus, zato je sicer kakšno leto mlajši. Za hišo nam Nejc pove, da ima v Prek-si je treba za ogled vzeti dovolj casa. Nejc si ga vzame, našel ga bo murju tudi vinograd, od tam je pripeljal brizgalno proti škodljivcem, tudi za vas. Poklicite ga in se dogovorite. Dobrodošli boste. brento, prešo za grozdje, flaškone. Pokazal nam je tudi napravo za žvepljanje vinskega soda Nekaj vina tudi usteklenici, žal je lanskole-Besedilo in foto: Brane Pevec IZ LOGAŠKE KNJIŽNICE PRVI LOGAŠKI FOTOGRAF ANTON VILAR (1884-1953) V SPLETNEM BIOGRAFSKEM LEKSIKONU OSP K njižnica Logatec je za internetni biografski leksikon Obrazi slovenskih pokrajin prispevala geslo: Anton Vilar https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/ oseba/vilar-anton/ Poleg življenjepisa so tam našteta tudi njegova glasbena dela, tri osebne fotografije ter internetne povezave na clanke in pu­blikacije o njem, njegova dela, bibliografijo v COBISS, njegove fotografije – še posebej 629 njegovih fotografij (po vsej verje­tnosti ni avtor fotografij italijanske soldateske ter njihovih objektov*) na spletni strani NUK: dLib.si (https://www.nuk. uni-lj.si/izpostavljamo/dlib) Spletnemu geslu je dodana tudi povezava na porocno knjigo žu­pnije Sv. Jakob ob Savi, kjer sta uradni zabeležbi porok njegovega oceta Antona (II.) ter njegovega deda Antona (I.) - sina Mathaeusa (Matevža) Willarja. Iz opisa: Verjetno prvi (poklicni) logaški fotograf Anton Vilar (III.) je bil rojen v Šentjakobu (Sv. Jakobu) ob Savi (zdaj severno predmestje Ljubljane) organistu in cerkovniku Antonu (II.) ter Ma-riji (r. Sonc). Orglarsko šolo Cecilijinega društva v Ljubljani (1877­1944) je med leti 1897-1900 obiskoval pri prof. Antonu Foersterju (avtor opere Gorenjski slavcek, ki je bil tam (prvi) ravnatelj kar 32 let) in jo koncal l. 1901. 1903. je bil organist v Vacah (do požara, 14. avgusta 1903). Takrat se je preselil v Dolnji Logatec in istega leta v cerkvi sv. Nikolaja zamenjal organista in zborovodjo Matijo Križaja. Bil je izvrsten organist, skladatelj in zborovodja z absolu­ tnim posluhom. Poleg tega je bil tudi loga­ ški obcinski tajnik, cerkovnik in ugleden esperantist. Približno osem let je vodil tudi tamburaški zbor »Sloga«. Ob 30-letnici Bralnega društva in Požarne straže v D.Logatcu so leta 1908 pod Šteklovim ko­zolcem (za spominsko kapelico padlim v 1. sv. vojni) uprizorili Finžgarjevo dramo Naša kri z nastopom tamburaškega zbora »Sloga« in mešanega cerkvenega pevske­ga zbora pod vodstvom Antona Vilarja. Z glasbo, zlasti zborovodstvom in vodenjem posameznih inštrumentalnih skupin se je Vilar ubadal še do 1913. leta. Velja za zacetnika (profesionalne) fotografije na Logaškem. Fotografsko obrt je imel od l. 1907. 1922. se je z družino preselil v Vipavo, kjer je bil tudi organist in poklicni fotograf. Družil se je s tamkajšnjimi veljaki. Leta 1923 se je zaradi fašisticnega pritiska na Slovence v takratni italijanski Vi-pavi vrnil v Logatec. Od 1933. pa do smrti se je posvecal izkljuc­no fotografiji. Že takrat se je s fotografijo ukvarjal tudi njegov sin (sicer multiinštrumentalist) Anton (IV.) – Tajci (1910-1988), ki je kasneje po ocetu prevzel atelje in obrt. Vilar je mojstrsko retuširal fotografije, kar so še posebej cenile ženske. Njegov fotografski opus je izjemen, obsega tudi fotografije na steklu. Obstajajo fotografi­je*, ki jih je za casa okupacije naše domovine posnela italijanska vojska in menda razvila v Vilarjevem ateljeju. Problem pa je, ker je mnogo fotografij razpršenih pri razlicnih lastnikih, pa tudi, ker se za nekatere fotografije niti ne ve, ali jih je posnel Anton Vilar(III.) ali njegov sin Tajci, ki je fotografiral tudi že pred 2. sv. vojno. Gvido Komar Foto: arhiv Knjižnice Logatec NAPOVEDNIK DOGODKOVV KNJIŽNICI LOGATEC MAJ IN JUNIJ 2022 MAJ KK ROVTE: Cetrtek, 12. 5. 2022, ob 18.00: Darja Vrana: Divji nabiralniško-zelišcarski sprehod Organizacija in info: Knjižnica Logatec (01) 7541 722, http://www.knjiznicalogatec.si Cetrtek, 19. 5. 2022, ob 19.30: Nikolajevi veceri: prof. dr. Jože Balažic: Vrednost cloveškega življenja Narodni dom Logatec, Velika dvorana Organizacija in info: Nikolajeva srecanja in Knjižnica Logatec (01) 7541 722, http://www.knjiznicalogatec.si Cetrtek, 26. 5. 2022, ob 17.00: Otroška predstava ob zakljucku Predšolske bralne znacke: Teater Cizamo, Kapi-tan Glista in Enonogi Jack Plošcad pred Knjižnico Logatec (v primeru slabega vremena: Narodni dom Loga­ tec, Velika dvorana) Organizacija in info: Knjižnica Logatec (01) 7541 722, http://www.knjiznicalogatec.si JUNIJ Cetrtek, 2. 6. 2022, ob 19.00: Anna Paynich, predstavitev knjige Usodna energija Narodni dom Logatec, Prešernova dvorana Organizacija in info: Knjižnica Logatec (01) 7541 722, http://www.knjiznicalogatec.si Sreda, 8. 6. 2022, ob 19.30: Žigonovo leto 2022Predstava Regratov venec, KD Novi oder+ otvoritev likovne razstave UTŽO Logatec, mentorica Darja Rupnik Na prostem / Narodni dom Logatec, Velika dvorana Organizacija in info: Knjižnica Logatec (01) 7541 722, http://www.knjiznicalogatec.si Torek, 14. 6. 2022, ob 19.00: Zakljucek Žarkolova, bralne znacke za odrasle;Pogovor z dr. Katjo Mihurko Poniž o knjigi Od lastnega glasu do lastne sobe Pogovor bo vodila Nina Gostiša. Plošcad pred Knjižnico Logatec / v primeru slabega vremena: Narodni dom Loga­ tec, Prešernova dvorana Organizacija in info: Knjižnica Logatec (01) 7541 722, http://www.knjiznicalogatec.si OSEBNOSTI ARHITEKT JOŽE PLECNIK NA LOGAŠKEM (23) Popravek in pojasnilo k Plecnikovemu rodu v Hotedršici S tavek »Zacetnik rodu v Hotedršici je Jurij Plecnik na do-maciji »pr' Jurck« (st. h. št. 23, danes 59)«, objavljen v Logaških novicah št. 3 (marec 2022) na str. 26 (Arhitekt Jože Plecnik na Logaškem del 21),ne drži. Zaradi »šuma« v ko­munikaciji je prišlo do napacnega tolmacenja in zato se opravi-cujem Plecnikovemu rodu ter bralcem. Na napako me je opozo­rila dr. Marija Ipavec, Plecnikovega rodu, iz Hotedršice. Poslala mi je citat iz pisma Ivana (Janeza) Plecnika (1890-1980), ki ga je v pozni starosti poslal iz ZDA(kjer je živel od l. 1949): »Rod Plecnikov izvira iz Plecnikove hiše, danes pri Šemrlu, ker je Plecnik prodal posestvo z vsem pritiklinami vred Šemrlu iz Dednega vrha*. Bil je cel grunt blizu 20 glav živine. Poslopje je Šemrov prenovil razen kozolca, najbrž je hiša s hlevom 1866, ko je vas gorela, pogorela in je zato prodal, kdaj je umrl, ne vem. Njegova žena je umrla, ko sem bil jaz 3 leta star, bila je velika in mocna vsled starosti nekoliko upognjena, sem jo videl, ko sem hodil s Kramarjevo materjo na njivo v Zajamo. Imela je "Kot" stanovanje do smrti v hiši, naredil ga je iz ovcjaka na koncu hiše Šemrov. Bila je zelo stara, ko je umrla. Z njo je živela njena hcer, Plecnikova Johana, ki pa je porocila Matekovcovega cevljarja in sta šla v Ameriko. V Hotedršici se je razvijalo po pripovedova­nju tako, pri Plecniku se je reklo samo pri kmetu Plecniku, vsi drugi so imeli samo imena Marko, Jurij, nobeden pa ni vedel, kako je bilo ime njemu, ki je šel v Ljubljano (arhitektov oce An­drej, op. p.).« Janko Rupnik mi je razložil: »Na osnovi urbarskih podatkov in maticnih knjig teh podrocij mi je uspelo nekako po­vezati Plecnikov rod iz Podpeska – fara Rovte do Hotedršice. V tej raziskavi manjka vec vpisov porok, tako da sem rod povezo-val s pomocjo vpisov krstov, kar je dalo tudi podatke o starših in s tem kraj, kjer je družina živela. Manjkajo tudi vpisi smrti, tako da ta rodovna povezava Plecnikov ni povsem dokazljiva, vendar drugacne povezave Plecnikov s Hotedršico ni bilo mogoce najti. Raziskava je presenetljivo pokazala, da so Plecniki prvotno v Hotedršici živeli na st. h. št. 40 (danes Hotedršica 42 – kjer stanuje dr. Ipavceva, op. p.), hišno ime Plecnik, danes hišno ime Šemrl.« Skratka, na domaciji v Podpesku je ostal gospodar Jakobov sin Matevž Plecnik (r. 1684), Matevžev brat Juriją (r. 12. 4. 1686) pa se je preselil v Zaplano blizu »Možinata«. Tam se mu je l. 1717 rodil sin Matevž˛. Potem se je družina preselila v Ceširk (obmocje doma LD Rovte) in kasneje v Rovtarske Žibrše, kjer se je l. 1730 rodil Gregorł (arhitektov prapraded). Ocitno je ta rod šel v Hotedršico, saj je dokument Terezijanskega katastra za Logaško gospostvo l. 1756 kaže, da je bil na mestu dana­šnje h. št. 42 vpisan gospodar Matevž˛ Plecnik. Ocitno sta na st. h. št. 40 živeli družini bratov Matevža˛ (gospodar) in Gregorjał (gostac). Na tem naslovu umre 21. 12. 1754 tudi oce Juriją. Pred njimi je bil tam lastnik Matija Grum (urbar Logaškega gospostva 1718). Gregorł Plecnik je l. 1777 (vpis) kupil Kožarjevo bajto - »pr' Jurck« (st. h. št. 23, danes Hotedršica 59). Od tam gre Plec­nikova veja po Gregorjevemu sinu Juriju (r. 1772), Jurijev brat dvojcek Marko (arhitektov praded), pa nadaljuje svoj rod (ded Janez, r. 1803, Hotedršica 41, oce Andrej, r. 1835, Hotedršica 41, arhitekt Jože Plecnik, r. 1872, Gradišce 41, Ljubljana). *Ta podatek o prodaji ne drži popolnoma. S poroko (1. feb. 1768) Matevževe hcerke Marije z Matijo Tomažinom se tam priimek Plecnik konca. Posestvo je l. 1882 kupil Janez Šemrov. (se nadaljuje) Gvido Komar POSLOVNE STRANI LOGAŠKO GOSPODARSTVO V DOBRI KONDICIJI, A SKRBI POMANJKANJE KADROV M ed obcinami z najvecjo gospo­darsko dinamiko v Osrednjes­lovenski regiji je tudi logaška, ki je ena najhitreje rastocih obcin. V zadnjih 20 letih se je število prebival­cev podvojilo, Logatec je tako s 14.600 prebivalci po številu le-teh na 37. mestu. Ima odlicno geostrateško lego in dve in-dustrijski coni, kjer domuje okoli 200 podjetij, kar je skoraj petina vseh pod-jetij, registriranih na Logaškem. Zaradi izrazite geostrateške lege, glavne prometne povezave, dobro razvite Osre­dnjeslovenske regije ter kar dveh indu­strijskih con in prilagodljivosti za podjetja se Logatec izkazuje kot odlicna lokacija, kamor se selijo tudi iz Ljubljane, nazadnje z logisticnim centrom podjetje Omega Air, pred dobrim desetletjem tudi Intereuropa, pred leti pa se je za vecjo naložbo odlocil tudi švicarski Lonstroff. Proizvodnjo bo v industrijsko-obrtni coni Zapolje kmalu odprlo tudi brezoviško družinsko podjetje MI elektronika, ki je pohvalilo gostoljubje s strani obcine ter upravne enote in se tako pri nas odlocilo za kar osemmilijonsko in-vesticijo s 500 novimi delovnimi mesti. Logaški razvojni forum o potencialih naše obcine O razvojnih potencialih Logatca so podje­tniki govorili na logaškem razvojnem foru-mu, ki ga je pripravila Poslovna akademija Finance pod vodstvom Petra Frankla. Osrednja tema forumov je poslovna pri­hodnost regije, strokovnjaki in lokalno us-pešni podjetniki pa odkrivajo, kje se skri­vajo priložnosti za razvoj regije, kakšne so ovire ter kakšno vlogo igrajo pri tem lokal­ni akterji in država. Srecanja pripomorejo k povezovanju ljudi v regiji s politicnimi in gospodarskimi osebnostmi, ki delujejo drugje, predvsem v središcu države. Ca-snik Finance na forum vabi podjetnike in drugo zainteresirano javnost, da delijo svoje izkušnje, pripombe in komentarje. Predstavniki gospodarstva in državne ter lokalne politike so govorili o obljubljeni gradnji cestne povezave iz Kalc na avto­cesto, ki bo tudi pomembna pridobitev za Žiri in Idrijo, povezovalni cesti med obrtno cono Logatec in industrijsko-obrtno cono Zapolje, potrebni gradnji tretjega avtoce­stnega pasu med Ljubljano in Vrhniko in iskali odgovor na vprašanje, kako bo ra­zvoju sledila družbena infrastruktura – sta­novanja, vrtci, šole, zdravstveni dom. Na Logaškem razvojnem forumu je ob­cinske projekte in razvojno vizijo predsta­vil Boris Hodnik iz Obcine Logatec. V kakšni kondiciji je lokalno gospodarstvo in kaj so razvojni izzivi, pa je pojasnil Bog-dan Oblak, predsednik Obrtno-podjetni­ške zbornice Logatec in direktor podjetja Oblak Group. Povezovalna cesta za še hitrejši razvoj gospodarstva Boris Hodnik je v uvodu poudaril, da bodo s povezovalno cesto med obema industrij­skima conama ustvarili še boljše možnosti za razvoj gospodarstva. Gradbeno dovolje­nje za prvo fazo že imajo, zato bi gradnjo lahko zaceli še v prvi polovici leta. Tako združena obrtna cona bo z vec kot sto hek­tarji najvecja v Sloveniji. Promet bo tako iz cone Zapolje namesto proti Vrhniki ali skozi Logatec tekel prek povezovalne ceste naravnost na avtocesto. Tudi Dars si želi, da ta povezava cim prej zaživi, saj ob nesreci na avtocesti promet trenutno tece skozi Logatec. Bogdan Oblak je predstavil logaško go-spodarstvo in z njim povezane statisticne podatke ter poslovne kazalce. Delovna ak­tivnost je 71-odstotna (državno povprecje je 65 odstotkov), medtem ko je brezpo­selnost le 3,9-odstotna (povprecje v drža-vi je 6,9 odstotka. Logaška podjetja letno realizirajo pol milijarde evrov prihodkov, ustvarjajo nadpovprecno dodano vrednost ter omogocajo delovno mesto v domacem kraju 3.000 ljudem. Želje podjetnikov so ustrezne razmereza delo, razvoj in ustvar­janje višje dodane vrednosti. Od Logatca do Ljubljane bi že zdavnaj lahko imeli tretji pas, a se o gradnji cest še vedno le pogovarjamo. Še vedno se predolgo caka tudi na gradbena dovoljenja. Najmlajših vec kot najstarejših Logatec je zanimiv za mlade družine in je tudi med redkimi obcinami, kjer je števi-lo najmlajših vecje od števila najstarejših – na sto oseb, starih do 14 let, prebiva v obcini 89 oseb, starih 65 let ali vec. Hit-ro rastoce okolje pa ima tudi hitro rastoce težave. Iskreno povedano, lovimo rep, je priznal predstavnik obcine Boris Hodnik, ko je pojasnjeval, da je pomanjkanje pros-tora tako v vrtcih kot šolah, kar rešujejo z gradnjo prizidkov. To je znacilnost obljub­ljanskih obcin. Težava pa je tudi, da država za to nima sistemskih rešitev, je opozoril Hodnik. Tudi stanovanj je premalo. Neko­liko se bo ta težava le omilila, saj se bo v okviru stanovanjske soseske ob Cesti talcev kmalu zacela gradnja treh vecstano­vanjskih objektov s skupno 77 stanovanji. Spoznali smo tudi primere dobrih podje­tniških praks, kot sta podjetje Hide-X in družinsko podjetje Opikar, in izvedeli, kaj POSLOVNE STRANI ponuja ekipa Troie ter kako Kolektor po­spešuje svoj razvoj in krepi konkurencnost prek Kolektor Ventures. Direktor podjetja OPIKAR Luka Pun­taric, pri katerih je po njihovih steklenih kirurških dvoranah in cistih prostorih vse vec povpraševanja predvsem iz ZAE in Severne Afrike, se veseli povezovalne ceste med conama, hkrati pa ga skrbi dra­sticno pomanjkanje kadrov, ki jih kot vi-soko razvojno podjetje nujno potrebujejo. Primanjkuje jim strojnih inženirjev, tudi ce jim zagotavljajo dobre place in uvajanje v delo. Opaža tudi, da se podjetniki v obrtni coni premalo poznajo med seboj ter posle-dicno premalo povezujejo. Cetrta razvojna os Vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji za infrastrukturo Tomaž Willen-part je predstavil nacrte za cetrtorazvojno os – prikljucek Kalce na avtocesto, ki si­cer napredujejo zelo pocasi, gre namrec za zahteven in vecji birokratski projekt, kjer je treba upoštevati še dolgorocen vpliv na okolje. Direkcija je že zacela pripravo projektnih nalog oziroma prvo fazo ume-šcanja v prostor. Sledili bosta razgrnitev in javna obravnava. Ce bo gradnja obvoznice izvedljiva, bodo vladi predlagali zacetek postopka umešcanja v prostor. Hodnik je ob zakljucku še dodal, da se za­vedajo stanovanjske problematike. Neko­liko bodo to težavo omilili s stanovanjsko sosesko ob Cesti talcev, kjer se bo kma­lu zacela gradnja treh vecstanovanjskih objektov s skupno 77 stanovanji. Dejan Šraml Foto: Uroš Gutnik MLADI POUCNA DELAVNICA V PROGRAMU ZA MLADE P retekli mesec smo v Programu za mlade Logatec – brLOGu sodelovali v vseslovenski prostovoljni akciji Dan za spremembe, ki je nastala pod okriljem Slovenske filantropije. Cilj akcije je spodbujanje ljudi k aktivnem odzi­vanju na potrebe skupnosti in izboljšanju življenja v svojem okolju in širši družbi. V ta namen smo v brLOGu – Progra-mu za mlade za logaške otroke in mladostnike v sodelovanju z Obcino Logatec in Zavodom Zrno, izvedli delavnico s kartami RINGRING12. Gre za didakticno družabno igro, ki je namenjena spoznavanju oseb z ovirami. Skozi igro preigravamo stereotipe, poglobimo ra­zumevanje in izboljšamo odnos do njihovih potreb ter njihovega življenjskega sveta. Delavnico smo izvedli v naših prostorih na Notranjski cesti 1 v Logatcu. Obisk je presegel naša pricakovanja, zabeležili smo 30 otrok in mladostnikov, starih med 10 in 16 let, ki so sodelovali pri izvedbi in bili z delavnico zelo zadovoljni. Naucili smo se veliko novega in pridobili novo družabno igro, ki jo bomo tudi v prihod­nje rade volje igrali. Didakticno družabno igro RINGRING12 lahko preizkusite tudi vi, na voljo je v brLOGu – Programu za mlade Logatec. Preizku-site jo lahko v casu našega delavnika, in sicer od ponedeljka do petka, med 13. in 17. uro. Za vec informacij o izvedbi našega programa si lahko ogledate našo Facebook ali Instagram stran (FB: Brlog - Program za mlade, IG: brlog_logatec), kjer redno objavljamo obvestila o naših aktiv­nostih in utrinke z njih. Liza Palhartinger – Perc, brLOG – Program za mlade Logatec ŠPORT ZACETKI KOŠARKE V LOGATCU – MOŠKI – 8. DEL Pripovedoval: Janez Nagode - Krištofov V sezoni 2010/2011 se clanska ekipa iz 3. SKL(4. rang) uvr­sti v 2. SKL (3. rang – ZAHOD), saj so ravno tisto leto preimenovali 1. B ligo v 2. ligo. V sezoni 2011/2012 clanska ekipa igra v 3. SKL (3.rang) - ZA­HOD. Uvrstila se je na 6. mesto. Igrali so: Domen Brglez, Klemen Brglez, Žiga Šemrov, Ivo Vrhovec, Žan Vidic, Miha Šumer, Uroš Trdan, Luka Kogoj Novak, Klemen Tisaj, David Milic, Gregor Hrovat, Matevž Mikuš, Julijan Grgic, Željko Smiljanic. Trener Tadej de Gleria (vir : Tadej de Gleria) V tej sezoni je za ekipo igral tudi izposojeni igralec in mladinec KK Helios Domžale - Gregor Hrovat. VLogatcu je igral za clan­sko ekipo in bil eden kljucnih igralcev. Kasneje je postal kapetan KK Union Olimpije in reprezentant Slovenije, ki je med drugim skupaj z ekipo osvojil 4. mesto na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. (Vir: Miran Lukman) Ekipa ostane v ligi še v sezoni 2012/2013. Novi trener clanske ekipe je postal Luka Basin. Žal je bil Luka le zacasni trener (vodil je le dve tekmi). Na njegovo mesto je prišel Tomaž Bernot, sezono pa zakljucil domaci trener mladinskih selekcij Nejc Kobal. Clan-ska ekipa izpade iz 3. SKL. Vsezoni 2013/2014 je clanska ekipa ponovno tekmovala v 4. SKL (4. rang ) ZAHOD. Trener je bil Bojan Vaupotic. Uvrstili so se na tretje mesto. Nato je clanska ekipa KK Logatec do sezone 2019/2020 zamrla, vnovic pa zacne nastopati v 4. SKL. Pred tem je dve leti nastopala v komercialnem košarkarskem tekmovanju K40, kjer je osvojila 1. mesto. V sezoni 2020/2021 so bili že z mislijo na ponovno vrnitev v 3. SKL, vendar se sezona zaradi covidnih razmer ni odigrala. Vnovo sezono 2021/2022 so stopili polni optimizma. Že v poletnih mesecih so iz krovne organizacije dobili povabilo za nastopanje v 3. SKL, kar so zgrabili z obema rokama in se zaceli pripravljati na sezono. S prihodom sponzorjev OPIKAR in EVMAso spremenili tudi ime kluba v KK OPIKAR EVMA LOGATEC. Dolgorocna želja sponzorjev in vodstva KK Opikar Evma Logatec je, da bi clanska izbrana vrsta naredila preboj v 2. SKL. (Vir: Uroš Trdan ) Prihodnjic : Zacetki ženske košarke v Logatcu I. del VAŠA POŠTA ZAHVALE KRIŽANKA Foto: Primož Godina FOTO: PRIMOŽ GODINA TEMNO RJAVA HIŠNA ŽUŽELKA ENOTA Z VEC DEKA­NIJAMI ZGOLJ, SAMO VEŽA V JAVNEM POSLOPJU NAOMI CAMPBELL NEKD. TEKACICA SMETA­NINA OLGA FRANCA MANJŠA DLAKA RIM (IZVIRNO) POMA­RANCA POMOŽNI GRADBENI DELAVEC KRATKA, ŠALJIVA ZGODBICA VECJE LETA­LIŠCE ERVIN OGNER SKUPNOST BAKTERIJ V CRE­VESJU UROŠ HRIBAR IT. SKLAD. (ANTONIO) ŽENA GEORGA CLOONEYA ŠVIC. REŽISER (ALAIN) PEVKA PAVONE ITALSKI, RIMSKI NOVCIC NEM. FILO­ZOF (IM­MANUEL) GOZDNA ZVER IME RUS­JANOVIH LETAL GRADBENI STROJ ZA IZKO­PAVANJE ZEMLJE NAVADE (STAR.) ZADNJA IN PRVA CRKA NEKD. AVSTRIJ. NOVEC KENAN EVREN NEMŠKA IGRALKA (NAS­TASSJA) NEKD. SMUCAR SKAAR­DAL IZDELO­VALEC KISA (STAR.) ZBIRANJE MNENJ NA ULICI RIM. HIŠ­NI BOG SLADKO­VODNA RIBA AMER. FILMSKA NAGRADA SIN LAJA IN JOKASTE AMERIŠKI IGRALEC (CLAUDE) ANG. PLOŠ­CINSKA MERA KRAJ VTEKANJA CUSTVENA ZVRST ROCKA NATRIJEV KARBO­NAT SLADKO­VODNA RIBA, KARAS GRAFIK JUSTIN MOCVIR. RASTLINA SL. MATE­MATIK (JOŽE) GLAVNI VEZNIK PRVI DAN V TEDNU ROBERT ALTMAN VAS V OBCINI VELIKE LAŠCE PEVKA BRATUŽ­KACJAN SLAB­ŠALNI NAZIV ZA ŽENO AVTOR: KDOR MEŠA CRKE PREK­LOPNI ŽEPNI NOŽEK, PIPEC >27. 6. -31. 8. 2022 >10 tednov v juniju, juliju in avgustu >Dekleta in fantje 5-12 let >Logatec / Grajski park ELVIS JACKSON KOALA VOICE UNINVITED SMOKING CACTUS DJ VUKI Zagotovi si svojo karto na vseh prodajnih mestih LOGATEC