PoHnina plačana v gotovini 1938 LETO XVI TTTT TT-A VOimT angela vode = vredne hCere juajxj /^vvjuol svojega naroda • milica ostrovška: lujzika mora na jüg ■ mara tavčarjeva: spev razbolenega • katarina špur: zaman te Čakam • rudolf krEsal: meksikajnar peter- dela jelke wilfanove • -a: žena v poštno-tele-grafsko-telefonski službi ■ marja boršnik: dr. lah je umrl • r. k.: majhen dogodek • anketa-inka šuštersiceva: emancipacija in žena • kritike in poročila • obzornik • priloge: nas dom, modna priloga, krojna pola Varuj in neguj svoje zobe, dvakrat na dan s: Chlorodont zobno pasto Za dopust v avgustu iščem sobo in hrano v prijazniem (manjšem) kraju na Gorenfsltem, v katerem je tudi kopališče. Naslov pri upravi Ž. S. €en|. naročnicam na znanje! številka za avgust radi počitnic odpade kakor vsako leto, zato sta izšli majska in današnja številka v povečanem obsegu. — Prihodnja številka bo izšla v septembru. Uprava. Darovi za tiskovni sklad. V počastitev spomina blagopokojne ge. Antonije Slavikove daruje njena rojakinja, ga. M. D. v Mariboru din 50"—. Dalje darujejo: ga. Jela Bauman din 16'—; po din 15"— gg.: Judita Ceme, Marta Čeme in Zinka Borko; din I'— ga. Marija Slejko; po din 6 —: Kaja Lebinger, Mica Zirer, Jožica Zunič, Olga Kocmut, Marija Baraga, Ivanka Goričnik, Danica Gruden, Anica dr. Šerkova, Marija Miloš; din 4'— Ivanka Šparemblek; po din 3 — gg.: .Fanči Ga-beršček, Franja Novak, Marija Grein; po din 2-— gg.j Terezija Bombač, Marija Omahen, Fani Krefl; po Lit 6'— gg.: Frančiška Semec, Avgusta Komavec. ženski Svet izhaja \'sak mesec v Ljubljani. Letna naročnina za list z gospodinjsko prilogo «Nal fIrMn« innflnr. iiTilrtim tor ..nln » ^nM^imi J^ll AA'_____11 __J.'_ _ četrt- same , , ^ - -- ,_______ inozemstvo din SS —. Račun poStne hranilnice t Ljubljani itev. 14004. Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ulici ilev, 12/11. Telefon štev. 32-80. Izdaja Konzorcij Ženski Svet v Ljubljani. Za konzorcij in uredništvo odgovorna Milka Martelanc. Tiska tiskarna Veit in drug, družba z o. z., Vir, pošta Domžale. (Predstavnik Peter Veit, Vir.) Slika IIB naslovni strani: Elda Pi.ščiinec; Srni. IM SWEl LJUBLJANA. LETO XVI. • J U LI J-AVGUST 1938 Vredne hčere svojega naroda Angela Vode «Vsi smo na eni ladji.» T. G. Masaryk. Danes je prišel trenutek, ko morajo zlasti pripadniki malih narodov razumeti te besede v vsej njihovi tehtnosti in usmeriti po njih vse svoje delo in ravnanje. Majhen narod ima danes med drugimi n.irodi podobno mesto, kakor družabno zapostavljena skupina ali zatiran poedinec v socialnem občestvu. In kakor se bori sku-pina ali poedinec za boljši položaj v državni ali drugi, manjši socialni edinici, tako se mora boriti mali narod, zlasti će je ogrožen njegov obstanek, za enakopravno mesto med drugimi narodi. Zato se morajo v malem narodu strniti vsi poedinci in vse družabne plasti v borbi za dosego tega smotra. V koliko poedinemu narodu ta borba uspe, to je odvisno od zrelosti in požrtvovalnosti državljanov in lahko trdimo, da še bolj od zrelosti in politične modrosti oseb, katerim je narod po resnično svobodni volji oseb zaupal svojo usodo. S tako zrelostjo in s takimi, voditelji se more danes ponašati mali slovanski narod, ki stoji zadnje čase v središču zanimanja vsega sveta — češkoslovaški narod. V ta narod in njegove voditelje, ki so izšli iz Masarykove šole, upirajo oči z občudovanjem VSI, Id so še ohranili smisel za poštenost, pravičnost in viteško junaštvo. Češkoslovaški narod se je nedavno znašel v položaju, v kakršnem bi izgubili ravnovesje celo izkušeni državniki narodov, ki jim je vodilna vloga že prešla v meso in kri. Toda Cehi so pogledali nevarnosti v obraz s hladnokrvnim pogumom in izšli iz nje zmagoviti in samozavestni. O tem narodu moremo reči, da so njegovi poedinci in njegovi voditelji na svojem mestu, da so vredni medsebojnega zaupanja in da tudi o tej obojestranski odgovornosti velja njihovo geslo: zvestoba za zvestobo. A če so v kateri državi ženske po svoji državljanski zrelosti enakovredne, tedaj so to Cehoslovakmje. Enakovi-edne na vodihiih mestih, enakovredne kot poedine clanice svojega narodnega občestva. Prav nič manj kot možje skrbe te žene za dvig notranje blaginje, prav tako pa tudi za zunanji ugled države. _ Komur je bila dana priložnost, bliže spoznavati delo čeških žen, je moral obradovati njihovo vzajemnost in enotnost v nastopanju ter smotrno načelnost v borbi in delu za ženske težnje. Spominjam se kongresa Mednarodne ženske zveze v Dubrovniku, kjer so se Čehinje izrazito ločile po svoji vsestranski sposobnosti od zastopnic drugih narodov. Notranje delo čeških žen se odlikuje zlasti po načinu, osnovanom na vzorni organizaciji, ki onemogoča brezplodno tratenje sil, ter po vsebini, ki je smotrno usmerjena na vse panoge narodovega življenja in koristi sodržavljanov, zlasti žen 1 rav tako pa skrbe organizirane češke žene z občudovanja vredno spretnostjo in požrtvovalnostjo za zunanji ugled svoje države. Ne samo Čehom, marveč tudi Čehinjam se pozna Masai-ykova šola: njihovo pojmovanje življenja naroda in poedinca ni komplicirano in izumetničeno, marveč preprosto m stvarno, vedno prepojeno s čutom odgovornosti do poedinca ter do na- .153 ' rodne in đržavne-škiipnosti. V njihövili ^jbjavah,, člankih, pređavaiij-ih-in :goyorjh ne zasledimo šentimentalnih,- visoko đonečih fraz in tudi ne po sili-iskane učenosti, marveč Vedno le času ih okolnostim primemo razmišljanje o jedru in najprimernejši; rešitvi dane naloge. Satnd en primer: danes, ko se zlasti ponekod izgublja toliko fraz -6 materins.tTU, Češ, da je edina naloga mäiere, darovati čim yef otrok na,«oltar domovine», ne da bi. pri tem smela vprašati o njihovi bodočnosti in usodi, si upajo-češke žene pokazati materam nove haloge, ki jim nalagajo novp odgovornost; «Danes : morajp tudi žene razumeti, fla ne pripraVljajb bodočiiošti' čloVeštVu"iii svojcma Tlä- ' rodu samo s svojimi otroki, mirveč" tudi s temy kakö pr^^^ svet. in življenje z«, ofro/če.»: (F!: Plaminkovaj. Tp so besede žen, ki iamosiö/no ^"remotrijo, kaj.] .hova državljanska dolžnost. Tako govore žene, ,ki hočejo .zavestno, sodelovati pri obli-kovaju držaVe, ki zavestno pripravljajo lepšo usodo bodočim rodovom..- Delo in. orgaiiizacija češkoslovaških, žen se najlepše .kaže v glasilu njihove zveze -«'Zenskd rada". .Vpogled imain sarno v tri. zvezlte letošnjega leta, pa se mi je vendar odgm.ilo, neskončn.g.bogato..:snovanje teh .žen.. Ker se mi zdi, .da nudi njihovo delo, v \ vsakem pogledu zlasti nam Slovenkam dragocen zgled, naj-navedem nekatere panoge njihovega delovanja, ki nim titeghejo biti.-v, vzpodbudo. ; - • ... ■ . Obseg, dela Češkoslovaške ženske zveze, ki jo imenujejo Ženskd ndrodni radi, näin najbolje JDokaže . dejstvo, da zaposTu-je' organizacijska pisarna devet" delovnih ' moči. Poleg teh plačanih moči pa dela v -pisarni še cela vrsta funkojdnark prosto.-vvljno, t&cü] brezplačno. Toda delo tako narašča, da-nameravajö-namestiti še nove plačane delavke, a nitjnoi.vabijo tudi .žene,', ki so pripravljene, prostovoljno delati . ..zlasti'v odsekih. ' .. ' . ',' --, '-' .; Najzanimivejše in najobsežnejše, a v tem trenutku vsekakor tudi najkoristnejše, .delo -vrši odsek za. stike s tujino, katerega vodi Ana Gabrielova,.\\ jo tuđi Slovenke poznamo izza razstave likovnih umetnic držav Male ženske zveze v-Ljubljani. Delo. -tega odseka, priča o ču-tu odgovomos.ti češke žerie za.; ugled njene domo.vine,-saj. vrši z dobro organiziranimi mednarodnimi; stiki zanj najboljšo propagando, članice odseka morajo skrbct-ij da-je vsakdo, Id pride iz tujine na češko ter se obrne na orgahi,-V.ačijo po kakršno koli pomoč, dobro sprejet ter "da nžira resnično goštOljCtbje.češkega . naroda, zlasti pa čeških žeri. Seveda šo posebne pozotriosti deležne predvsem .članice ženskih organizacij iz drugih- držav, M pridejo na Češko, Če hoče kdo kalte inldrma-cije, prejme najzaneslji-i;ejši odgovor iz; pisarne odseka .ŽNR za-stike s tujitro. "Pred-' vsem pa ima.ta odsek nalögo, biti v. stalni zvezi ž-mednarodnimi-žeriskimi. organi: zacijami, .katerih članica je Ženska zveza,. to je. Mednarodno, žensko žvezOj z Mednarodno zvezo za volilno pravico in državljansko delo žen (feministično alianso), z Malo žensko , ahtanto. Zvezo poklicno zaposlenih žefi ter še z nekatcrimi ;đrugiini, .; manj razširjenimi ženskirni prgimizacijaini. Da so stiki ž vsemi temi oi-gahizacij^i ; živi in čini bolj plođoviti,-j.e za vsako določen posejien odbor," ki mori skrbeti, da:med: . ■.sebojuo delo ne zastaja. Kako točno posluje ta odsek, pričajo poročila, mednarodnih ženskih organizacij, .v.katerih se.Čehoslovakinje. odlikujejo po. s-voji vestnosti. Ker. šo -problemi, ki jih r.ešuje. ženska zveza posarnezne/države skupno . ž. niednarodnijni žen- . sk-imi organizacijami najra'/.lične.jše \T:ste ter posegajo v vse žensko delo.,-mora biti-članstvo odseka za stike s tujino točno informirano o delu vseli ostalih odsekov; Zato pa sodeluje .v tem qdseku mnogo žen, zlasti Strpkpvnjakinj ha tem ali onem polju.iii .onih,, ki znajo ituje jezike, iatO: si;ečaino;med delavkami;tega odseka,ženske-.osebnosti, z obsežno izobrazbo, ki-zavzemajo važna mesta v javiieiri življenju države.. ! \ Zelo razgiban odsek za tisk,- čigar središče je že omenjeno glasilo-NŽR, - ki- ima- naiiien-,-^ seznanjati javnost rz -vsemi načelnimi ženskimi vprašanji ter -z - aktu- : aliiimi problemi, ki zadevajo ;v prvi vrsti življenje žen ali pa .tudi všegk naroda. Odsek'za tisk je uredil zbornik «Masaryk "in žene» ter si nadel fialbgo, izdajati monografije znainenitih in zaslužiiili žen dosedaj, sp. izdale nekaj del te vrste XU' . ' . , . med- njimi-zbornikr- F. -Elamin-kove, .življenjepis. prTC^ žeške .zaraTOice.,.dr„A„Ba.yer.-... OA-e ter študijo o KafoJini Svetli. Odset zaS'led^ije ves. javni tisk,;predvsem v kolikor ■ 'se tiče ženskih .problemov ter ..skuša vplivali, nanj.', ■■ O vprašanju politimilrbegiincQv, g đržaVljansM pri žen, poročenili s tujci, o plačevanju alimentov družinam, ki'sa jih mgžje zapustili tor odšli v tujino, ■o porao'ci potrebnim" tujcem itd. se bavi-diZs«/!-za .nltgract/o: .(Izseljeništvo in vse-IjeništVO.)" . . . . . ; . ■ .pošebriost vdelučelkošlovaških žen je odbor, ki se iftienuje .«Notranja' svoboda žen.» Xa odbor dela roko v roki z odborom za žensko y^)lilno pravico, ki. je še vedno zelo aktiven, dasi so Čehinje,' kar'še tace politične'in vobSe državljanske enakdprav: no§ti,že davno izenačene z možmi, .toda' Čehinje se. zavedajo, da je treba, žene Jo-. litičiio šc nadalje vzgajati, da jini je treba;.huđiti pravo državljansko, zavest, da se bodo v važnih trenutkih ziiašle brez oldeVanja.. to nalogo vrši «piolitičhi .seminar ženske zveze».ki; se' ga je. udeleževalo letos, skozi vso jesen.'ill. iimo m^ a/ tuđi;moz. .Pra, seminarja, je obravnaval niz predavanj .z'naslovoni «Žene u raznih vladniH sistemih,». tein okviru.sö .poznävalke problema. obraVnavale:položaj.žen -kot.državljank,v fašističilih in .socialističnih vladavinah..ter v demokracijah. V drii-gern cikhx so;.žene proučile živijcnje in filozofijo Masaryka s posebnim ožirbm" na ■ draavo .ter "njegov vpliv'nä položaj zenö na. G.eSkoSlövaäkem'.Prirediteljice predavanj, so pa ^obenem skrbele, da š6 bili obiskovalci tečaja vedno prävilno informirani o politični situaciji v drugih državah, zato so priredile tudi niz •aktualnih predavanj o so^bnr. politični situaciji na. Španskem,, v.Italiji, na .Kitajskem, 'Japonskern', v:Srcdo-,;ženiiju,Tfđ',; ::','"'_.:" . w' '..,;'..,:..'' ',"";. '■ Občudovanja "vTedrio'vztrajnost in točnost -vzbuja .tudi "delo p6. ostalih, odsekih," . n..pr.'za iensko delo in police,Ud kaže, da posveča ženska zveza zaminanje vsem panogam ženskega" dela bodisi .v ifidustriji, kakor tudi v drugih "poklicih, kjer skuša .-vpli-yati: na zboljšanje prejemkov "ter . socialne zaščite.- Tudi-"brezposelne žene so đe= : .; ležne. skrbi ženške organizacije, ki prireja posebne ;.akcije, da-.pridobi sredstva, za obdarovanje.."., - :..; .'." .' ' . . . Kiijižnica Ženske zveze, zbir a. knjige, v katerih je prikazano žensko delo doma: in po svetu tei- s'e, v njih obravnavajo ženska in socialni-vjrašanja. . To je. le bežen pogled v delo nekaterih panog organizacije, čeških žen.-Celotna slika tega dela bi bila preobsežna, pa tudi ni potrebna, ker se v mnogih odsekih' .'približuje naše delo njihovemu; Toda v enem pogledu je med Cehin^ami in näüii' velika razlika: to. je v uspehihV ti pa niso- ođvis.ni od nas, pa iiaj bo naše prizadevanje : še tako veliko in ;po.žrtvovalno.. Dočlin imajo. Čehinje V oblasti sredstvji za dosego uspehov," snio Me v teih pogledu "brez moči. To sredstvo vclilna pruvica./lai je odprla češkim ženam vrata v:p.arlanaent; y občino;ih. v. vse druge edinice; kjer se odloča o. nsodi državljanov; torej tudi žen. Ge n. pr. ;češke zenö v syojih organizacij.ah sprejmejo predlog o socialni ustanovi, o.spremembi tak« uredbe ali podobno, tedaj morejo njihove zastopnice v parlamentu izvpjevati uresničenje tega predloga. Nain to ni -mogoče;. Naše resolucije, vse zrasle iz nujnih potreb ljudstva, ;rpmajo v koš, ker pač. niinamo ;nikogar, ki hi mogel izsiliti njihovo'oštvaritev.. ;'.. Drugi pslon češ'icoslovaških. žen pa so njihOvi možje. Saj je znano, kaj je pomenil Masarvfe za. dvig..čeških.žen, kako je .cenil njihovo delo in. kako.re.sng je. upošteval njihovo sodelo"vanje . v političnem .življenju. Isto oporo jim nudi sedanji vredni na-skdnik-Mäsärj'koVj predsednik Beneš, prav tako: pa tudi njegovi sodelavci. V takih ;ok^^lnostih, ko-so Uspehi- zajameaii,. jermsog4> laže- delati iakor pa v-riaših razmerah, ko zadene, skoraj vse resno delo ila odpor ali v najboljšem primeru na pomilovalen posmeh. Me' imamo pač tBiikO' maiij'usjjehov v "primeri s češkinii .ženariii,' kolikor imajo naši možje, manj vivid.evhosti kot. Čehi. . ..; . , , . 155: Razvoj in napredek češkoslovaške države nam nudi najlepši zgled, da politična enakopravnost žen ne škoduje in ne napravlja zmede v narodnem občestvu, kakor pri nas nekateri mislijo in trdijo, marveč celo pripomore k boljši socialni ureditvi. Prepričana sem, da bi bile tudi naše žene zmožne vsaj tolika politične modrosti, kot jo kažejo naši možje. Lujzika mora na jug Milica S. Ostrovška Ziblje se, ziblje, zdaj na desno nagiblje, zdaj na levo nagiblje. Že dva dni. Brez konca. Lujziki je zibanje hitečega vlaka, ki jo je celo opajalo, ko je pred davnimi leti šla prvič v svet, čedalje neznosnejše. Izmučeni, prazni želodec se bolno krči, tako ozek se zdi in tako visoko sili, da bi ga mogla izpljuniti. Sključeno sedi Lujzika v kotu pri oknu, drugje bi se sesedla, in želi samo eno, zaspati in se ne zbuditi več. Še toliko moči nima, da bi legla, zdaj ko so izstopili sopotniki; saj je njen kot že topel, a dotik mrzle klopi bi jo zoprno stresel. Zrak diši še vedno po čebuli, po prepotenih volnenih oblekah in ovčji dlaki. Slabo ji je. Telo je medlo, kakor pijano, duh pa se sproščeno zaganja s poslednjimi močmi v njeno zlo in sovraži žolčno: Prokleti, ki so jo rodili, prokleti, ki so jo z doma pregnali, prokleti, ki so ob prevratu zakrivili, da je propadel njen prihranjeni denar in najbolj prokleta sestra, ki se je Lujzika k njej vrnila iz tujine in je ni marala na domu, kakor bi ji bila v nadlego, njej, ki ima otroke, da sama ne ve s kom. Kaj ni delala Lujzika vse življenje? Da bi ne mogla delati sestri nesramnici na zanemarjenem domu? V nobenem domačem mestu, kjer po njenem govore, ni bilo službe za drobno Lujziko. Preveč svežih in močnih se ponuja dan na dan. Tako sedaj sedi v vlaku, ki pelje daleč na jug. Vso pot je raslo njeno sovraštvo, pa ni bilo zavestno; vso pot so se menjavali sopotniki, so govorih, kadili in jedli. Šele zdaj, sredi vlažne jesenske noči je ostala sama. Ostreje jo zazebe, kakor iz duše zazebe, kakor iz slutnje smrti. ^ Nel Ne! Lujzika se upre in vstane. Pred šipo se postavi in v noči išče obzorja haj ne more trajati večno ta strašna noč. In cilj ne more biti več daleč. Ozka proga svetlobe rase v nebo. ^ ^ noč krik, sunek v vrata, loput in znova beg v ginečo V šipi vidi Lujzika, da sta vstopila dva kmeta. Začudeno se ozirata v postavico pred oknom: v siv svilen šal ima zavito glavo, kratek, opekastordeč plašč po stari modi ]1 sega do kolen, iz njega gleda dvoje ravnih, otroško drobnih nog, obutih v čevlje s srednjo peto. Lujzika ne ve, da sla jo imela za desetletno dekletce in se smejeta lastni zmoti Vstopi sprevodnik-in jo opozori na bhžajočo se postajo. V Lujziki zapolje nov val toplote Eden kmetov ji pomaga sneti kovčeg s police, saj je ne bi niti dosegla, majhna kakor je, kaj šole da bi spustila težko košaro na klop. Cisti zrak jo prevzame: trdnih korakov stopa po temotni, samotni postaji in do arta, ki JO popelje v oddaljeno mesto. Kljub vožnji, ki jo je utrudila do smrti, je zdaj pripravljena na vse, samo ne na smrt. * Lujzika sedi na postelji (hm! prožna res ni). V kuhinji je tiho. Po kosilu sta gospod m gospa takoj odšla. Lujzika je pravkar uredila svoje stvari. Sedi in ogleduje svoje delo: nekaj zebljev je bila zabila, deščico položila nanje, zdaj je to njena polica. .156 Pusto, belo prepleskano steno je okrasila s ceneno sliko — pokrajino s čolnom na ribniku, vse v rožnati sončni svetlobi. Na vegasti obešalnik je skrbno obesila nedeljsko obleko in jo pokrila s starim predpasnikom (da ti ljudje tukaj ne poznajo omare!). Kovčeg z ostalo šaro in lastni umivalnik je potisnila pod postelj. Komaj nekaj ur je tukaj, pa je že vse bolj domače, kar se je nekoliko uredila. Ne bo prehudo. Gospa je mlada, se bo že dalo živeti. Sicer pa čudno mesto to in čudne razmere! Nič niso všeč Lujziki nizke hiše, še posebno pa ločene kuhinje ne. Saj bo na poti do sob zmrzovala ali pa bo ob dežju morala razpenjati dežnik. Ob zadnji pomislici polglasno zagodrnja. Leže malo in miže vidi nasproti kot, kjer stoji zarjavel železen umivalnik. Prava gospoda to! Kar tu se umivata; jesta v kuhinji in za nepogrnjeno mizo! Lujzika se škodoželjno nasmehne: lepo jima je pokazala. Nalašč je po kosilu počasi odpirala kovčeg in jemala iz njega umivalnik, ogledalo in — krtačko za zobe, češ tako se pri nas živi, čeprav sem samo uboga dekla I Njen nasmeh splalme v globoki gubi od topega nosa do robov velikih ustnic in Lujzika zadremlje. Danes že Lujzika kuha in se muza za negibnim obrazom. Dobro je! Gospa nič ne zna kuhati. Naročati hoče njej, izkušeni ženi, pa se ji glas zatika v grlu. Bo že Lujzika po svoje! Od nje se hoče učiti gospa. Ne boš! Da bo vedno brkljala po kuhinji? Kmalu se Lujzika opogumi, zaničljivo našobi ustnice in zagospoduje brezobzirno kar sama. Tako je prav. Lahko si po volji pripravi marsikatero jed, kdo bo vedel? Če pa Lujziko še iz Pešte sem pogosto boli želodec. Mleka pa imajo malo, a njej je potrebno. Meša ga z vodo. Morda bo gospa opazila, toda kaj, ali more najti v teh krajih izkušeno kuharico? Nič ne bo dejala! Tudi pospravljati se bo -dalo vedno površneje. Saj ni Lujzika kriva, da ima tako majhno roke in ne more pogrniti postelje, ne da bi stopila nanjo in gladila košček za koščkom. Gospa molči. Torej je čas, da pride Lujzika z besedo na dan: napako da ima, rada da kadi, je povedala gospe. Kaj bo rekel mož, je preplašena pogledala vanjo gospa. Lujzika pa se debelo zasmeje: «Ali mu je treba vse vedeti? Saj ne bom kadila pred njim!» Lujzika kadi z gospejinim dovoljenjem smrdljive, cenene cigarete in zraven pije priljubljeno črno kavo — brez gospejinega dovoljenja. Res, da se živeti. Če bi le vode ne bilo. Kar po dvojno mora hoditi, po pitno in za pranje in umivanje. In obe sta šele za vogalom v sosednji ulici. Če bi le vode ne bilo, vzdihuje vsak dan. Toda kaj, povsod mora biti nekaj. Mar ni pričakovala vse huje? Mesto res ni, da bi človek govoril o njem! Toda ljudje niso napak. Ustavljajo jo, poslušajo jo in se čudijo njenim besedam; kako so jo gospodje naučili kaditi, ko je bila še natakarica v Pešti, in piti tudi. Zdaj pa vina ne mara več, se zmrduje, preslab želodec da ima, dodaja tiše. Pravi tudi, kako navdušeno so ji ploskali ljudje v cirkusu, ko je bila še mlada. Najrajši pa govori o svojem možu, ki da jo je imel zelo rad. O, bogata je tudi nekoč bila. Čevlje je imela, da se je vsa Pešta obračala za njo, če pa so se tako lepo prilegali njenim drobnim nožicam. Peta pa visoka, tenka! In tudi psiček je bil posebne vrste, čisto majhen z -dolgo dlako, v naročju ga je nosila in imenitne gospe so ji kar vidno zavidale. Tudi zasmejati se zna debelo in povedati kako robato, če se ji trenutek zdi pravi. No, pa jo zadržuje branjevec, pek in mesar in vsi drugi. Da, živeti se res da, še bolje kakor v njeni daljni domači vasi, tam na slovensko-madžarski meji. Sestri za deklo! Ta zavest ji daje moč, da nista vedri pretežki; sicer ju itak nikoli ne polni do vrha. Toda decembra dežuje. In nekega dne zamrznejo okrogle glavice turškega tlaka. Drsi ob vsalccni koraku. Lujzika kolne, po slovensko, po madžarsko. Na glas. Za .157 oglom tako močno-zabrijeyiäa M pritlikavo Lujziko odneslo, če bi se;še tplj ne stisnila k tlorn. RoJaja obeli vedor sta ledeiik.. Mraz bode v otroške pesti, ä irökävice, , svoje.poslednje rokavice niora štediti za praznik, ko se imenitno napravlja, da pokaže, branjevcu, peku in mesarju in/vsem, kdp da .je Lujzika. Ta trejilitejL pa, tU v; vetru, in mrazu se zopet vseli vanjo občutek nezaslišane kriviqey ki se ji gpdi že vse življenje iü ki; rase iz dneva v dan;.. . .. . ' . ■ . .. Odslej vedno bolj. težita vedri njena drobna ramena. Revmatizem se oglaša. Sklepi bolijo. Vse- ostalo gre neopa:zno mimo nje,', le. voda je zdaj veliko vprašanje, iijenega obstoja, če bo zdržala? . S preplišenirrii oemi je spremljala od strani Vsak gib' gpšpoda ali gospe, ki brez-" ' skrbno, v polnein- curku iz_liyata/Sra^ .. . .. ... .. . _/Imel je priti otrok. Gospejinb trpljenje, njeni presunljivi kriki:.zgrnejo L\g-.. zikino brezčutno sebičnost; . . .. . .Otrok: nekaj toplega, ljubega, vdanega! . - . Toda-že drugo jutro kolne drpbiio, rdeče bitje, ki rabi vode, neprestano toliko .vode aa kopelj, za plenice, za perilo: ,.....: . Lujzika.je že vsa,-topa y svojem enoličiiem trpljenju, ko ;ji nekega dne izkušeiii. pogled obstane na novi postavi; ob kamniti..«češmi>>, kj.ef se polnita vedri, stoji še rickdo in čaka. Presodila, ga je,: .za denar , nosi .V.:.teli..vedrili vodo,, služi. Dvignila je--glavo naravnost k visoki'postavi-in se nasmehnila, kakor je.znala nekoč: . . .«Vodo.nosiš?» .. .'. ■ . .. Premaknile so se ustnice v'.zaigorelem obrazu z zbeganimi, črnimi očmi: i: poslednjih letih postala nekaka literarna moda, je to delö' docela Svojevrstno, ne-morda po svoji' umetniäki višini, pač pa po svoji vsebini, ki prikažuje' življenje in delo ene najveejih znansti'enič, kar "jih pozna ' - . • ■..... Bolj; kot znanstveno delo .Marije Curi^ žanirhiva njena' celotna ženska ..osobnost.— osebnost in-telcktualke, ki je, znala'zdriižiti poklicno delä z delom doma v.' . . ,dru-žini in v združitvi, obeh .v visoki meri izživeti to-s'vojo osebnost kot človS,'kot žena,' Marija Sfclodovska se je rodila v VarSavl kot hčerka profesorja; njdna mati pa je bila predstojnica odličnega ženskega-instituta. V. njihovem, domu je vladalo visoko .intelektualno, k neprestanemu delu usmerjeno ozračje, ki je že v zgodnji mladosti obliltOT . . vala- in,usmerjalo, življenje. Marije Skiodovske. Isto ozračje je vladalo" tudi v.;.takratnih varždvskih srednješolskih zavodih,, ki jih je pošečaia .Marija in. na katerih je kijučala z . odliko srednjo žolo. Že".v srednješolskih, letih.-se je v njej'.razvil, tiidi izredHo.lijočan re-; volucionaren duh' ki Jo je kakoi> večino takratne poljske inteligoncb vzpodbujal k odporu proti ruskemu čarističnemu pritisku, ki, mu je bil ižpostavljes del Poljske in z" njim tudi Varšava. Marija Sklodoi'Skä je bila vseskozi revolucionarka, toda nikoli-se ni udeleže-.' vala. terorističnih akcij, dasi je imela med teroristi več prijateljev in.jim včasih posojala-svoj potni list. Bila je namreč prepričana," da.samo delo iii duhovna izgraditev slednjega "Jlovekaj;hioreta prinesti läpäo bodočnost Poljski in člo-vcStvii. Temu-svojemu" p-JepriT . čanju je c-ist.ilj -<'vr.iri-ÄH'.icnii. -".■ " .■ ."" ......: " " . t - "- srednji žoli .j-e_bila Marij.a "prisiljena nastdpitl.težavno pot ipstruktprjft . —, očetova profesorska plača ni zadostovala za prehranjevanje družine. Poučevala je matematiko, fiziko in zlasti jezike.. Poleg materinega poljskega in .tlačiteljevega ruskega je zelo dobro-obvladala.tudi nemški, francoski.in angleški jezik. Tako je vse popoldneve tekals pd instrukcije do instiTikcije", - se .vines, udeleževala tečajev a učiteljic-e-ter' čiinprejšno- uvedbo zakolia-o; služkinjah,-. Dietne kuharice. Ze tri leta delnje'v Pragi «Višja šola za praktično dietetiko» — edina-šola te vrste-v fieškoslovašH- in menda v srednji Evropi sploh..Predpogoj za spre- .183 jem y äolo so tri leta strokovne izobrazhe in vsaj pol leta prakse v kakšnem veäjeiu obratu. Sola traja tri semestre. Dopoldne je praktični pouk — kuhanje. Popoldne pa predavajo vseučiližki profesorji, docenti in asistenti o anatomiji, fiziologiji, ginekologiji o otroški m ženski medicini, kemiji, itd., o nauku o živalih, teoriji normalnega in dietnega kuhanja. Razen tega se nčenke uSijo tudi knjigovodstva, računstva, gospodinjstva, kajti znati morajo samo.rtojno voditi manjši obrat. Sola kuha za propedevtično kliniko prof. Prusik-a. Pri izpitu morajo učenke sestaviti v skladu z zdraviliškimi predpisi jedilnike za bolnike, ki morajo biti tudi okusni in v skladu z denarnimi sredstvi. Tudi praktično kuhanje je del izpita. Razen tega morajo položiti gojenke že ustmeni in pismeni iz^pit IZ cele vrste drugih predmetov. Ko dobe diplome, jim je odprt ves svet. Že mnoP-e absolventke so šle v inozemstvo, kajti slab želodec je mednaroden pojav, ta šola za etno kuhanje pa je redkost. Žena za mir. Na zborovanju odbora Liberalne stranke v Angliji je predlagala Lady Gladstone,'na, se uzakoni prepoved izvoza petroleja (nafte) vsem napadalcem. Japonska bi n. pr. ne mogla bombardirati odprtih kitajskih mest, sploh bi ne mogla napadati Kitajske, ako bi ne dobivala petroleja iz drugih držav, saj ga sama skoraj nič nima Predlog je bil sprejet. Druge resolucije na zborovanju so pozivale vlado, naj energično protestira proti bombardiranju odprtih mest in stori, kar more, da se te grozote v bodoče preprečijo Prav tako je zborovanje obsodilo vladino popolno apatijo proti bombardiranju angleških ladij v španskih vodah. i- J f Svetovno zborovanje kmečkih žen. Tudi kmečke žene imajo že svojo svetovno organizacijo «Združene kmečke žene sveta». Pred kratkim so se v Londonu sestale predstavnice mnogih organizacij kmečkih žen iz raznih dežel, da pripravijo 4 med-narotoo konferenco, ki se bo vršila prihodnje leto junija meseca v Londonu. Konference se vrse redno vsako tretje leto. Na konferenco je doslej prijavljenih 30 dežel. Ameriške potovalne agencije so dobile že 20.000 vprašanj glede konference. Kako žive žene v velikih državah? «Präger Tagblatt» je v neki svoji nedeljski številki ponesel nekaj številk o življenju žen v nekaterih velildh državah. Čeprav nam za°nfm™e ™ " '' Čehinje Nemke Francoz. Angležinje Američanke Japonke 41% 557„ 67% 527, 617, lodUS lod200 lodSO lodSO lod8 377, 227„ 1 od 900 1 od 1000 1 od 250 1 od 220 1 od 80 lodlOO lod40 lod85 lodSO lod7 1 krat v Ikrafv 1 krat v 1 krat v 1 krat v 7 tednih 6 tednih Štednih 12 tednih 2 tednih 1 krat v 1 krat v 27, tednih Štednih 4tednih Štednih 1 tednu Poroči se Loči se V poklicu so Avto ima Telefon ima V gledalšče gre V kino gre Poroči se leino na 100 prebiv. 62»/„ 1 od 1300 357o 1 od 10.000 1 od 100 1 krat v 4 tednih 1 krat v 4 tednih 1,6 1,827 1,347, 1J37, 37, 1,67, Slovarček tujk: avtohton - praprebivalee; interier - notranjost, interierska W t ^ - - gli- -delani predmeti, Ion aistvo; numerus clausus ^ zaključeno število, odredba, da se sme v kak zavod al poklic vpisati le zaključeno število ljudi; paleolit, mezolit, neolit - dobo, iz katere nimamo pisanih wov za zgodovino človeštva, imenujemo predzgodovinsko dobo; to dobo delimo po snovi, iz katere je bilo glavno orodje ljudi v kameno, bronasto iil železno dobo; kameno dobo zopet delimo v starokameno dobo ali paleolit, srednjekameno ali mezoht m novokameno ah neolit; proporcija - sorazmerje; teza - trditev, stavek. .184 ? Ali ste že poravnali svojo letošnjo naročnino? Ako tega še niste storili, se poslužite čimprej položnice, ki je bila priložena junijski številki! Prosimo, ne odlašajte, ker z odlašanjem največ škodujete listu! Vsem naročnicam „Teorije o dnevih plodnosti in neplodnosti" ter na vsa vprašanja, kaj je z „Ženskim koledarčkom", sporočamo, da se je izdaja radi tehničnih ovir zakasnila ter bo vsled tega izšel sredi julija. — S svojo poljudno razlago Knaus-Oginove teorije in več tabelami, ki bodo razlago poenostavile, bo koledarček brošuro zelo izpopolnil. Tiskal se bo v omejenem številu, zato opozarjamo vse zainteresirane, da si ga brez oklevanja naroče, saj stane samo din 5"— pri izdajateljici Rezi Korpar, Ljubljana, Celovška cesta štev. 56 Cenj. gg. naročnicam - učiteljicam želimo prav prijetne počitnice! Prosimo Vas, da tudi v počitnicah ne pozabite na „Ženski Svet". Vzemite eno številko s seboj, pokažite in priporočajte ga svojim novim znankam. Za vsako na novo pridobljeno naročnico dobi Vaše društvo »Dom učiteljic« 15 rilu, pa se ne da oprati T" — ,Slabp milo umazanije ne izpere nikdar, Id si zapomnil Doj si dopovedati in peri vedno le z res dobrim terpen-tinovim milom Zlatorog, ki s svojo obilno gosto bele peno odpravi vsako še tako trdovratno umazanija" j^K TERPENTINOVO MIIO ^"ZUäcrc^ Mlade matere, ki pripravljate perilo za svojega novorojenčka, naročite si pri nas polo s 25 modeli in kroji za vse perilo, ki ga potrebuje novorojenček -ft z naročilom pošljite din 5"—, lahko tudi v znamkah Kaj prinesete svojim dragim s potovanja, s počitnic 7 Me pozabite, da so za ženo najlepši dar ročna dela; kjerkoli boste, ne pojdite mimo žen. ki Vam jih bodo ponujale. Pomislite, da ne žive v izobilju tiste, ki izdelujejo toliko krasote, in odkupite jim vsaj malenkost. Drobna knjižica w^ i i.vi «i ^ veliko vsebine DekllSkO pePlIO modeli in kroji za de- klice od 12—18 let. Posebno bogate priloge z risbami za vezenine, ki so uporabne tudi za okras otroških obleke in predpasnikov. Cena Din 6.—. Denar je poslati z naročilom vred