207. šievilka. Ljubljana, petek 10. septembra. XIII. lefo, 1880. Iihftju VB»k krlaj po celej deželi prebivali, katerib jezika se ćelo najvišja gospoda nijso sramovali. Mi vemo, da so se na Gospej Svetskem polji ćelo ko-roAki vojvodi, kakor nam piše tuđi sam koro ško nemški zgodovinar Ankershofen, samo v slovenskem jeziku vstolovali in slovenske prisege prisegali. Torej se tuđi nam nij treba nai5egfv govora sramovati. — Glede slovenščine našega inspektorja omebim samo, da je sloven-ščino zatajil uže kot učenec na gimnaziji, da je uže tedaj bil ud neke nemške družbe, mej tem ko je njegov brat po krvi spadal k družbi slovenskej. Kakor je šola nemaka, so nemške tuđi naSe gospodske. Pri krojnej sodniji v R o -žaku, kamor spadamo, nij se še nikoli ničesar slovenski pisalo, vendar sodnik govori slovenski. Čisto đrugače stojimo pri davkarskej gospodski, tam ne zna nobe-den slovenski, in mnogokrat se zgodi, da morajo okolo tolmače loviti, da gospodje zvedo, kaj ta ali druga revna ženkica ali mo- Centralno-azijska železnica. (Spisal prof. Ivan Steklasa.) (Konoc *) Po ravnej Kara-Kumskpj cesti je iz Moskve do Taškenda (na Orenburg in Kara-Tugaj) okolo 3115 vrst, in sicer za 500 vrst krajše odmerjenem potu na Ekaterinburg ter na 200 vrst bližjej cesti črez Orenburg, Teke in Turgnj. Tedaj nastune vpra^anje, koliko vrst je treba čisto nove železnice ? Sizransko-Oren-burška je zdaj dogotovljena, ter je ne treba gemkaj pribrajati. Ravno tako je tuđi z linijo od Nižnega do Kkatcrinhurga; Ie ta železnica aicer še nij sezidana, ali ona je važna sama *) Gluj St, 202 jgSlov. Narod**. za se ne glede na srednje-azijsko trgovino, ter stoji zato na prvom redu pri zidanji železnih čest. Koliko je tedaj treba novih železnic za Ekateriuburgom in Orenburgom ? V slučflji, da se izvede osnova izsledo-VAna od mernikov za železnico srednje-azijsko in sicer za tako, ki bi vezala trgovinska mesta srednje Azije in Sibirije z Evropo, treba je sezidati neobbodno 2<>0O vrst novih železnic, in ko bi se opustila proga OreLburžko-Teken-ska, samo 19G0 vrst. Ra\.ia železnica iz Oren-burga v Taakend skozi Kara-Kum iznosi pa okoli 1700 vrst. Ker je pa dokazano, da je pesek v Karr-Kuntskej peščari nedvigljiv in da ima povsodi dosta vode, zatorej se more lebko tukaj črez te kraje železnica sezidati s čisto novim smerom. Lo H proga se da izvesti tako, da bode popolnoma enrka ravnej liniji mej Orenburgom in Taškendom, ter samo na nekaterih krajih malo upognena. Ona ima sledeče prednosti pred vsemi d.iugimi predloženimi progami: 1. Železnica se bode prožila v prvej tre-tjini njenega teka ravno po razvodju reke Uralfl, Ileka, Orje in Irgisa; le te prednosti druge proge nemajo; potem pa teče skozi popolnoma gladko ravnino, kar zidanje mofno olabkuje. Ujedno pa se ogne na tem potu mnogim skopocenim gradnjam, ki bi bile potrebne, ko bi se železnica speljala ob levem bregu reke Amura od Orenburga na Orsk (po osnovi Črez Turgaj) ali pa črez sleme Mugodšara (po osnovi črez Kazalmsk). Se ve da se trr'i, da se bode v peščari pri zidanji mnogo tehniških potežkoč pokazalo, ter da bodo delauie moči preskope; na to se more odgovoriti, da bode pruga skozi peščaro -mnogo krajša, nego po drugoj osnovi, ter tuđi mnogo cenejša. Od celd pruge spada na Kara-Ivum 40 vrst, na Dšing-ske-Kum 35, skupaj tedaj 75 vrst. Ako se £ak boce. Haoribile dictu, pa res je. Sploh bi bilo svetovati, da bi se tu bolj prijazno, uljudno in poduči Ino postopalo z ljuti mi lci taka težka bremena nosijo, kakor davkoplačevalci. Pri na-fiem okrajnem poglavarstvu, h knteremu spa-dajo dve Cisto slovenski krajni sod-niji, dve več kot na pol slovenske io le ena nemška mala krajna sodnija, tukaj ne najdeš Dobenega, ki bi vsaj za silo slovenski znal, k vecjemu je kak diurnist! Tuđi takaj je urađen jozik izključljivo le nemSki! Vendar jedno veselo novico za nas Slovence. Dosedanji okrajui poglavar v Belaku je žel (ali prav za prav morat iti) v pokoj. Sretno pot! Kak velik prijatelj Slovencev je bil, vidi se iz tega, da je bil zmirom sovražnik zaved-nih Slovencev na pr. duhovnikov pri razde-litvi Streinayerjevih grošev, in narodnih učiteljev in druzih slovenskih možakov, katerim je nasprotoval, kjer koli je kaj mogel. V Št. Jakobu je kmetijska posojilnica, ki lepo napreduje in cvete, pa ima ta glavni greh, da po svojih pravilih slovensko uraduje. Tej posojilnici je grozil pod ka^nijo 20 gl. za prvo, če mu ne pošilja let ne račune tuđi v nemškej prestavi. Sedaj pak smo vsi zelo radovedni ali bodo nam poslali tuđi pod Taa tfejevim minister-stvom trdega Nemea za dež. predsjednika. Mi upamo vendar od grofa Taaffeja, da nam posije pravičnega moža, ki bo Slovence razumel. Do-volj smo trpeli!! Politični razgled. NotrtmJ«* rt«**«*!«*. V Ljubljani 9. septembra. Minister za nauk in bogočastje je izdal -naredbo, v katerej ukazuje Solskim oblastvam naj se za veronauk tam, kjer se več raz-redov skupaj podučuje v njem, odloči več ur na teden, nego samo dve, kakor je bilo do zdaj. U$e zavoljo te drobtine se ustavoverne novine jeze! Znano je, da bodo še ta mesec nove vo-litve treh poslancev za državni zbor v velifcem posestvu g-oriijeavstrifskem* Te volitve 80 zelo važne, ker če liberalni ustavoverci ne zmagajo, je razloček v državnem zboru precej za šest glasov vedji (udtavoverci bi imeli tri glase menj, naša vladna stranka tri več). Kakor se v nN. fr. Pr." od srede iz Linču pi»ie, nij gotovo, katera stranka bode zmagala, temuS da vaga zdaj omahuje. Mapjarska vlada nij dovolila ve5 iiein-ikoga gledaliSča v Pešti, a zdaj je prepo-vedala nemJko gledalište v Sibinji. Vsled tega so ustavoverne nemške novine tuđi vso divje na Magjare kot preganjalce Nemštva. Ruske novine odbijajo same radoželjno sumnjičenje nemških listov, da je potovanje našega cesarja v Galicijo zaćetek neke sovraž-nosti ali ćelo vojne proti Rusiji; temuč pra-vijo, da ima to potovanje notranjo avstrijsko veljavo zlasti ker Poljaki cesarjn izražnjo le svojo zahvalnost za podeljene narodne pravice. Iz Carigrada se javlja v „Pol. Corr/, da je porta svojim poslanikom pri tujih vladah ukazala, naj opominjajo, kakove nasledke bi vojna demonstracija z ladijami mogla imeti, zarad česar njij se taka demonstracija ne dela. Francoski „Tempsu meni da Avstrija in NemČija silita tuđi Kum miljo naj pristopi njijunej zvezi, katera je protivna Rusiji, Fran coskej in Italiji. Zarad tega, da je obiskovanje Havmerlovo pri Bismarku v Friedrichsruhe zelo važen političen Čin. .iiigcieški parlament je 7. sept. svoje seje odloži). Prestolni govor ob tej priliki naznačuje vnanje razmere Anglije z vsenmi vele-silami kot prav dobre in prijateljske, obžaluje, da je Turčija zavlekla rešitev črnogorskega vpraSanja. Prestolni govor izreka upanje, da se bode složnost evropske ga koncerta v orijentalnih vprašanjih obrani Ih. General Eoberts poroća o svojej zmagi v ,&Igra ništa hm iz Kandtihura, da so Angleži izgubili 31. avg. in I. sept. 248 mož, ter da so vzeli Evub-Khanu 32 kanonov, to je n«j brž vse, kar jili je imel. Eyub, da je v Ilerut zbežal. Dopisi. Iz Planine 8. sept. [Izv. dop.] Včeraj smo imeli tuđi mi Planinci čast, našega visoko rod nega gospoda deželnega predsednika Winklerja pozdraviti. Grmenje možnarjev in ponosno vihranje velikanskiu zastav raz cer-kvenega stolpa, šolskega poslopja in uže od nekdaj odlične narodne Korenove hiše nam je oznanjevalo prihod visocega gosta, kateri se je okolo pol Šeste ure na večer z obilnim spremstvom iz Logatca pripeijal. Poleg farne cerkve je stopil raz voza, kjer se mu je planinska inteligenca predstavila, ter ga spodobno pozdravila. Ogledal si je potem cerkev in solo, katero baš sedaj popravljajo, ter se je po kratkem odpočitku odpeljal skozi Unec na Rakek in potem z brzovlakom v Ljubljeno. Pri odhodu se mu je g. Zalokar v imenu vseh Planincev s krepki mi besedami zahvalil za častni pohod našega trga, ter mu z zbranim občinstvom vred trikraten gromovit „Živio" zaklical. Končno naj bode še omenjeno, da je tega jako priljudnega visocega gosta tuđi naša občina imenovala svojim častnim tr žanom, katerega nam Bog obrani še mnogaja leta v korist in slavo naše mile slovenske domovine. Tuđi pri nas se je pokazalo, da tega c. kr. predsednika ćeli narod spoStuje, kakor le nobenega ne dozdaj, zato pa nijso one znane laži peščice „Deutsch-Krainerjev" nifi vredne. ■z IiOŽk«* doline 6. sept. [Izv. dop.] Od vseh stranij ste dobivali zadnji čas porobila, kako navduSeno in lepo se je praznnval rojstveni dan naSega cesarja. Tuđi pri nas nifsmo zaostali in če sem zaostal jaz a dopisom, je kriv le gorefi np, da bodem ob jo-dnem poročal tndi o drucrem povoljnem vspeha, ki ga je pričakovala naSa čitalnica. Cesarjeva slavnost se je torej obhajala krasno, kolikor tukajšnje moči pripuščajo in kolikor nij „Dež-bog" zaprečil. Kakor nazna-njeno, razsvetlila sta se na predvečer dne* 17. avgusta mesto Lož in Stari trg do zadnje hiše; ud je čitalnični pa so se napotili z godHo na NadleŠki hrib, kjer je plamtel velik krep. Predsednik čitalničin g. Vilar razjasnit je mno-gobrojnemu ljudstvu v krepkem govoru pomen-ljivost prihodnjega dne in napil je mej grme-čimi živio-kliei in pokanji mofcnarjev Njegovemu Veličanstvu. Pozno v noč razšli smo se Še Io od prave narodne veselice. V nedeijo večer tekla je zabava tuđi prav dobro, ko bi le strašna nevihta ne bila branila ćelo bliznjinl fioseriom priti do čitalntčnih prostorov. Tako povoljno se pa nij oponesla druga nakana čitalnična: napraviti svečanost v spo-min tisoc'etnice obstanka slovanske liturgije. Vložila je tad i prošnjo pri si. škofijskem ordinarijata, n«j bi dopustilo čitati ta dan na bližnjej Kriznej gori bv. ma*o v starosloveh-skem jeziku, ker latinske maše, ki so se drtt-god čitale, se pač ne strinjajo s pomenom te 8lavnosti. Vse je bilo pripravljeno, ljudstvo od Cerkniškega jezera in iz Hrvatske strani bi gotovo mnogobrojno prtđto slušat častitljire stare molitve a — si. Skofijski ordinarijat je prijazno prošnjo zavrnil, ker: „nij znano, da bi se bil ta spomin v ljubtjanskej Ikofiji kje praznoval s cerkveno slovesnostjo." Kaj smo hoteli ? Pustiti smo morali svoj namen. Iz Rlbnfee na Stajerskem Pohorjf. [Izv. dop.] Gotovo nij sramotilno za nas Slovence, da poudarjamo čestokrat svojo udanost do svitle cesarske rodovine. Mi, kt smo pre-nesli uže toliko nezgod, zakrivljenih po bivših neukretnostnih vladah, ki so stale na krmilu, mi imamo le jedino zaupanje Se v našega vla-darja, petdesetletnika cesarja, čegar beeede-: „jednaka bremena, jednake pravice," zaptaal si je gotovo vsak Sloveneo globoko v svoje srce, v tolazbo za marsikatere britke ure. odbijejo vse doline v iznosu od 35 vrst, potem ostane samo 40 vrst prave peščare. 2. Ko po zimi metavice nastopijo, ne more se na razvodju sneg vzdržati, nego ga burja vsega odnese. Zato bode po zimi za železnico po razvodju sezidano mnogo bolje, nego ko bi se 'speljala po dolinah, katere sneg Cisto zamete. In koliko je treba ljudi in de-naija, da se proga od snega očisti. V Kara-Kumi se tega nij treba bati. In če se bode strogo pazilo, da se rastlinstvo na obeh stra-neh žele/iničnega nasipa vzdrži in goji, potem se ne treba bati tuđi pred peskom. Tuđi snežnica, ki spomladi z razvodja hitro odteče ter se v Kara-Kumi v pesku zgubi, ne more narediti železnici nobene škode. Ražen tega pa se nij tr.eba bati tuđi podzemnih budournikov, če se železnica izpelja po visini, v ravnini, posebno pa po pesku. 3. IJecki slani jerin, katerega sta I luni- boldt in Murchison imenovala za najbogateji dar prirode na celej zemlji (99% klornatrija), ostane po osnovi Orenburg-Turgaj 62 vrst na strani od železnice. Po novej osnovi pa bi bil oddaljen od železnice samo 30 vrst. 4. Kirgizka stepa je mej tvrt'njavico Ka-rabusakom in reko Sir-Darjo neprikladna za vsako gospodarstvo. Po nobenej osnovi se jcj ne more hogoiti, vendar pa se je po novej osnovi železnica manje dotiče, nego po starej črez Turgaj. 5. Železnica po osnovi črez Turgaj os^.v-Ija nizino reke Sir-Darje na strani; ta n;zina je pa za vsako vrsto gospodarstva pripravna, pa ko bi se tuđi plovitbu po Sir - Darji vsled izsušenja Kara-Usjeka zmanjšala, ali eelo po polnoma obustaviti morala. Neki učenjaci, in mej njimi tuđi N. A. Sjeversov, so tega mneuja. da se da Sir-Darja leliko na več rokavov raz-deliti ter tako vse porečje nainakati, ker te zna iz povesti, da so bili Arapi v 12. veku ta predel v cvetočo or^o spremenili. Ne glede na ta predlog, nego samo iz obzira na brodarstvo po rekoh Sir-Darji, Aralu in Amuru, ima proga, ki Sir pri Karatagaju dosega, pred drugimi to prednost, da se dotiče navedenih rek na mestih, ki so brodtva ter tako centralno azijatsko želei.nic3 veže z njenimi na-ravnitni vodnimi cestami; kajti pruga črez Turgaj doseže Sir 5e le nad Dšainandarjo, na mestu, kjer še nij brodovja. Koncerna pa ima predložena proga tuđi to prednost, da je mnogo krnjša, nego vse druge do zdnj osnovane: morda za 10O vrst krajša, nego ona črez Kozalinsk, in za 200 vrst krajša, nego ona črez Turgaj. In če se računa pri zidaiiji za eno vrsto 80.000 rubljev v zlatu, te.laj se more prištediti v primeri z ono progo črez Kazaliusk 5 milijonov, a z ono črez Turgaj 10 milijonOiV rubljev v zlatu. Z radostjo smo torej tuđi mi praznovali petđesetletnico Njih Veličanstva dne 17. in 1#. avgusta, o katerej ste uže iz vefi nnest poro-iali. Kakor na praznik pripravljalo se je na filovesnost; ko je razprostrla na predvečer crna noč svoje krila, pričeli so goreti na gorah kre-eovi; pok možnarjev pa je dramil nofno tišino. Kmalu ko je bila vas od godcev in mno-4ice ljudstva v krasnej razsvitljavi obhojena, napotijo se slnvljenci na bližnji hrib občine Arližke, kjer je veličastno gorel velik kres, ter so grmeli možnarji in potem po sviranji cesarske himne začele so svigati v zrak umetne rakete. Vrstila se je nnpltnica za napitnico, katere so veljale presvitlemu našemu vladarju na „mnogaja ljeta!" Da si se je razsrdil „Jupiter pluvius" in z dežjem po li val nas, ljudstvo ostajalo je še na griču, ter se veselilo nenavadnega pmz-nika, vedno pripravljeno klicali prisrčni „živio" svojemu vladarju, da režiji vemu oĆetu Francu Jožefu. Polne staklenice rumenrga vinca se prikažejo, darovane po radodarnej roki tukaj-Šnjega župana občine Arlice-Janžjivrh in z njimi vred Se dvojno veselje v sice. Vabljenci so odSli sicer raz griča v hi.šo g. predstojnika, ljudstvo pa je ostalo Se na hribu, popevaje navdušeno svoje narodne. Še le po polunoči 6o se povrnili domov, mej tem, ko se je ostala družba v hili žaba vala do jutra. Drugo jutro bila je ob devetej uri shnesna bv. masa in enosrčno so se dvigale molitve: Bog pozivi in obrani nam očeta in vladarja Franca Jožefa še dolge in dolgo! — Omenim naj tuđi, da se je vse svečanosti le z inalimi izjemami udeležil tuđi na počitku tii bivajoči c. kr. nnmestnije svetovalec »n okrajni giavar g. Haas, ki se je pa sedaj zopet v svoj delo-krog povrnil. Gospod ostal je vsem v blagem gpominu! — Konec slavnosti pa smem imenovati Sol fiko izkušnjo iz krščanskega nauka, pri katerej so otroci dobro odgovarjali. Če tuđi je ibila te še le dne 2G. avg., so vendar vsi otroci sprejeli ta dan v darilo Tomšićeve knjižice „Avg. meseca 18. dan" sleherni po en iz-tis, katerih sta dva tii bivajočn domoljuba 150 iztisov naročito, ter tuđi vso slavnost izvrstno vodila. Blagima dobrotnikoma mladine, ki sta napravila otrokom dokaj nedolžneg* veselja pa bodi s tem očitna zahvala izrečena! Domaće stvari. — (Še drug naroden kandidatna OoriSkem.) Tržaška „Edin." prinaša to le odprto pismo: wNa mnogo vprašanj, ki mi do-hajajo glede kandidature za državno poslanstvo iz merodajnih krogov na Tolminskem, na Krasu, v Ipavskej dolini in v Goriškej okolici, odkar je „Soča" priobčila porocilo o volilnem shodu, dne 24. avgusta t. 1. v Goriškej Čitalnici, in vzlasti na vprašanje, ali bi jaz poslanstvo pre-vzel, ako bi me izvolili, čestitam si to-le odgovoriti: Ites je, da poprej nijsem mislil kandidirati, in da tuđi sedaj se ne ponujnm za poslanca, kakor se nijsem nigdar ponujal, jaz le želim, da bi se izročil velevažni ta posel sposobnejšemu možu, nego sem jaz. Ako bi se pa pri vsem tem večina volilcev za-me odlomila ter me poklicala na častno to mesto, ka-zajoč mi s tem svoje zaup&nje, štel si bodem v veliko čast, sprejeti s hvaležnim srcem izročeno mi poslanstvo, in zagotavljam, da bode potem moja najprva in jedinu skrb, opravljati prevzete dolžnosti v vsakem obziru vestno in pošteno , kakor je spodobno pra-vemu rodoljubu. Z odličnim spoštovanjem Vaš* uda ni dr. Abram." Kot dnevni novinarji moramo ta čin zabeležiti. Bolj bi nas bilo veselilo, ko bi se bila di. Tonkli in dr. Abram (kakor znano oba uže većletna slovenska dež. poslanca, oba narodna) dogovorila in bi b:l kan-didiral le jeden. Mi se zd.ij ne vtikaino v vo-litev; volilci naj se sami odlojijo za tega uli za oncga, naša sta oba. — (Na svečanosti Stanka Vraza) v Cerovci je bilo v sredo skupljeno mnogo hrvatske in s'ovenske inteligencije in mnogo slovenskoga naroda. V govorili naglasovulo se je edinstvo Jugo^lovnnov. Udeležilo se je nad 10.000 Jjudij. Po govorili Itaiča in Kukuljevića. neizmerno navduAenje. Cesarju je narod gromovit „živio" zaklical. BiJ je izvrsten red. Doflo je D8 telegramov. Več, kadar nam na-ročeno porocilo dojde. — (Phylloxera na štajerskem I>i-zeljskem.) Vodja Slapske vtnstvone Sole g. Ribani Dolenec piše v privatnem jiLsinu od štajersko-hrvatske meje: Javljam vani, da sem predvčeranjem in včeraj z gospod Kura!tom velik del inficiranih vinogradov hrvatskih in štajerskih obhodil. Žalostna majka! Obseg ne-srečeje veliknnski, plodnost mrčesa, izvenredno mnmic — Nvmpfen — Šteti se mora na vsakej trti na stotine in tuđi na tisoče. Bizeljski vinogradi, kakor tuđi vsi okolo Kapele notri do blizo Dumreichovega posestva so proč. Jutri ima zagrebška kmetijska družba, spojena z vsemi Člani sabora, filok^erno sodnico, pri katerej imam tuđi jaz navzočen biti. Jutri po-poludne, ali noj dalje ftojutrjinjern riopoludne grein v Ćatež, da vse tamošnje vinograde prav drobno preiSčem. Iz Čateža grem nnprej v Krško. Iločem se na drobno prepričati, da li filoksere na Kranjskom Se nij, kajti, ako se ona v neke dolenjske kraje utepe, je be-račija ljudstva grozno gotova. V Črnomelj, Metliko itd. grem torej Sele [>otem, ko si vinograde na zgorenjej hrvatsko-štajerskej meji do dobrega ogledam. — (Iz Brežic) se nam piče 8. sept.: Jutri popoludne ob 4. imajo tukaj posestniki vinogradov našega okiaju shod, na katerem bodo sklepali, kaj jim je skupno storiti nuvzoći grozečej filoksernej nesreći. — (Od Slovenske Bistrice) na Žta-jerskem se nam pi$e 8. sept.: Strah pred filoksero je tuđi pri nas obšel vse vinogradnike. Vendar pri nas na Pohorji nijsmo še nikjer te strašne uši našli, dasi smo vse dvomljivo pre-iskavali. Daj Bog, da se nam ne za nese od kod! — Vina letos ne bode mnogo, pa utegne prav dobro biti, ker je uže zdaj grozdje mehko in sladko. Treba je nam le suhih in toplih dnij. Sadja je prav obilno, zlasti jabolk in hrušk. — (Tuđi iz Ljutomerajse v rTgsp." poroča, da je trtaa uš phylloxera uže tuđi tam. Neki tamošnji veliki posestnik jo je za nesel z isterskimi trtami. Pretskavanje rode pokazalo, da li se je trtna uš tuđi v tem okraji uže dalje razširila, ali je omejena le na oni jedni vinograd. — (Iz Ormoža) se piš"e v dunajsko p Deutsche Ztg." od srede, da so „narodno-klerikalni šćuvaji v Ljubljani čutili potrebo, tuđi na spodnjein Šf<;i"erskein komedijo jugo-slovunskega pobratimstva narediti", zato tla so osnovali Vnizovo svečanost itd. — (Umri) je vtorek tu kajanje finunfne direkcije računski asistent g. Vinko Jerič po d iljšcm hirenji v najlep.'ej mladostnej dobi. Pokojnik je bil mcj inlajto slovensko inteli-genco dobro znati ter je bil, dasi c. kr. urad-nik, vselej vseskozi naroden in je svoje poli- tične nazore, kolikor je bilo treba, tuđi brez bojazni o vsakej priliki potrjeval z dejanjem. L. 1878 je bil v Bosni, kjer je kot rezervni lajtenant v 12. artilerijskom polku marsikaj neugodnoga imel v raznih bitkah [»rctrpeti. — (Nas rojak g. Kajko PeruSek), izpitani profesorski kandidat za lutinSčinO in grseino, kateri je minolo leto suplentoval v nemškcj Opavi (Troppau), je imenovan profe-sorjem c kr. realne gimuazije v Sarajevu. Tako še vedno silijo neugodne razmere po na-Sih srednjih solah domnte vrle moči iskati si služeb izven domovine, dočim tujci, nepozna-joči in ne lio teci poznavati našega naroda potreb, ošabno mej nanii Slovenci po konci nosijo glave! — (Druga spo mlad.) 12 Planine se nam piše 8. septembra, da na vrtu g. Korena miijlma hmšiea, komaj 1 x'.i metra velika, uže Likili 8 dnij v drugić cvete, a je imela pred mesecern daij u'/.e nekatero prav okusne zrele Iiru5ke. — (Obesil se.) Pi?e se nam z Notranj-skcga dne 7. septembra: „V Št. Petru obesil se je v ncdeljo zjutraj tamošnji žclezniški nadzo-rovatelj Makso I'rajnič, rodom LjubljanČan. Kaj je inteligentnega in vcselega, živahnega ter Segavega krejtkega moža v najboljšej dobi dovedlo '! pod zobe. Ravno došla c. kr. žandarmerija v Borovnico se jako trudi pri ti ta-tovoni na sled. — (Tatovje.) Iz Šmarja pri Celji se poroča, da so po noči na 5. sept. lopovi oro-pali kapelico bh'zu romarake cerkve sv. Roka, a prej ulomili v vinsko klet g. Anderlulia. — (Itibji lov z din a ini tom.) Više se nam h Tuhinjske do'ine: Z dinamitom sta pri nas pred kratkim ribe streljala dva fanta Ant. in Franc P. Ker ju je lastnik ribatva sodniji v Kamnik ovadil, bila sta oba obsojena, prvi na 12, drugi na 10 daij zapoia. — (Zadnjega „Slovenca") so narodni gostje v Ijubljanskej čitalnici vtorek očitno požgali pred očtni njegovega glav-nega urednika. S tem so uže oni odgovorili na surovosti in laži rečenega lista, tprej nam liij treba odgovarjati, tem menj, ker na neka-tere vrste polemike nij rnogoč drug boljži odgovor, nego zaničevanje in molk. Razne vesti. * (Učitelj ponarejalec banko v-cev.) V Lioerci na nemskom č'eškem je bil C- aept. učitelj Micbler, 18 let star, na 4 leta uječe obsojen kiir je dosetj;oidiniirt>ko in sto-goldinnrske bankovce ponarejal. * (Posnemanja vredno.) Iz Pm&c se telegratira v „D. /.", da Čehi svoje ljudi pozivajo, nič kupovati pri taeih kupcih in kramarjih, kateri so k nemSkemu „schul-vereiuuu pristopili. Svoji k svojim. * (Smrt valed pasje stek 1 ine.) Iz Limburga porofajo nemške Porenske novine, da je tani 1. sej>t. umri sodnijski svetovalec Linz v Katzeneliibognu. l'griznil ga je bil že meseca junija majhen pes, kuterega je hotel on kaznovati. Ivakor se v tacih slučnjih več-krat godi, od kraja mož nij dosti gledal na malo grizno rano. A zadnje dneve so se na-enkrat pokazala na njeni znamenja stekline in po groznih bolečinah je umri. Mitnica oprnvnl>iva. G. M. U. v O. Seilaj platano do •'><>. novembra 1.S8O. Umrli no v fJnt>IJ*ftiil: 7. septembra: Ivana Didak, uradnikova vdova,-70 let, na starem trgu St. 9, za starostjo. V vojaškej bolnici: 4. sepfembra: Mihael Cvetnik, Jovec v 19. loT-ski'iii bataljunu, 21 let, za vročinsko boleznijo. Tujcl. £ si'jjtoabm: Pri Klonu t Petrlz \t L;n a — Ilopfner iz Trat»>. — Hiillor iz Dtinaja. — Kotalik, Putoilin U Trata.J—KJ< in iz Zitf>eha. Pri MaHcli Sirk i< Gorice. — Stoinhardter iz Dn' aja. — J«nny iz Trsta. — lva:ser iz Dunaja. — fukorny \r. Prage. — M.-um-r u. Dunaja. Pri avstrJJakeiu cctmi-JI j Kutriik iz Celovca.- — Widovitz iz Gradci. — Potfačmk iz Trž 6a. Bitne zofte in zolovja Czobovja z zračnim pritiskom) prireja po najnovejšeni u metneni načinu, ne đ:i bi jdstranjeval zobne korenine, brez vsake bolečine, k-otle zobe pa z dobro tvarino trajno plombira. Zobne jperacije brez boleein izvršuje z oiuotljenjeni z fazoni u smijanje (4 li)—-i) zobni zdravnik A. PAICHEL poleg Hradeckega. uiostu, I. nudstrupje. Ordinuje od 9.—12. in od 2.-5, ure. Marijinceljske kapljice za zeiodec, nepresežno izvrstno zdrav i lo zoper yse bolezni v želodei ^ff&^Vzp*^ in nepresežen zoper ne- / -!AJbJBk"//*;. \ želođec, smrdečo /■■'■^Iffl^--''"' sapo, napihnenje, ^^i^fcP PanJei ka-tar v želi ^^^^^^9^' Iođci, zgago, da se .; i Mlf\Mf ■ - zlatenico, gnjus in ^A^^uS'^fe^'^ blJuvanJe» da glava tS^^fTi« ftjft,^ ne toli h'l- izvim b<>- E^^^gf^^^vJ obložen je želodoa z rmirtgr^l jedjo 8li pijaco, crve, zoper bolezni na vranić , Jetrah iu zoper zlato žilo. Jedna sktenica sr uavotlilom, kako se rabi, stane .'#•» ki: Prave ima samo: lekar g. Josip Sto- faođu v Ljubljani «a l'rtsiruou-m tr^u; v Nov em mestu lekar g. Đoni. Itizzoll. ^■sF1* Sv^ntSV! Ker se v zadnjem času naš izdek'k posnemlje in ponareja, zato pn> simo, naj se kupuje samo v zguraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo inieti v sklenico vtisnene besode: Eolite Maria-zeller Ma^entropfen — Brady & Dostal — Apo-theker, sklenica uiora biti zapetatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na knterem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti polt^ te podobe utis-rieno soduijsko spravljeno \ar»tv«*no mu-menfe iu zavoj mora biti zapečaten z našim Vttr&tveiiim zu»meijjeui. Izdclki podob-ne^'a ali istt'^a imena, ki nemaju teli znako«-istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam tak i sluiaji tak oj nazna-nijo, da bodo sodnjski kaznovani izdelovalci in prodajaIci. i-o«lnj, % lepitn vrtom, malo hi-iieo, kegljiđčeni in blevi; vso je novo zidano, z opeko krito iu ima prostore za pekarijo, krunio ter 11 si cimo. Posestnieii ima ttidi sodaj te obrtnijo in ker je ta prostor tik cerkve ter okrajne ceste, je tr-fovinii prav zdatna. Cena in pokoji, kateri tn> /a vsa-sega trgovca ter kupcu zelo leliki, so pozvedo pri pusestnici tuni in pri g. Jožft'u I>o«litkoviču v piaarni g. oiuža- JJ \ , luli v k a ine n i đkoin okraj i. l'oscHtvo ima <» * > 7 njiv, 1 eravnik, 1 sadni vrt, liiSo iu gospo- < > * * darska poalopjii. 11 i ► Niifančneje se izvć v hiši St. 12 v kolo- ♦ I JI dvorskih ulicah v Ljubljani. (J-J5-2) *> +♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ Dunajska borza 9. septembri v«T- H i°\8 V bank°vcih . . 72 gld. 70 kr Enotm dri dolg v srebru . . 73 7? Zlata rente.... oo " A? » lobO drz. posojilo .... 132 — " Akcije narodne banke '.'.,, 828 "— " Kreditne akcije . . 289 " __ " SSS1::::::;: •' •' uj •' g : C kr. cekini........? " S " Državne marke . * ' ' ' Ko " J » i IVajsrotovoJsa pomoć Morkoli bolnim v vratu in prsih Ifkarja O. Hleinentov tirolski prsni sirup, jako aromatično okusen, popolnem sbranljiv iVJefek najboljiih tirolskih planinskih zelišč. Gospoilu lckarnarju 41. ]{|«lll«*lllu v IlillillOMllll Kor ivo ob početku zimo bmlo knšljulu, tor tr]iel,i Imelo muho v prsih in nejire-ncliljivo zasićenje, rabilu bvu na mnogo »vi-to ju/, in nmja suiiru^a vaS „tJrolMkl |>rNiil lilriip'*; uio v kratkom čami iva lula. jioptilnem <>zc-li(lor, upok. c. kr. vuiljii dri!, arhiva In pieatolj. Cena Ijztt. sklenlci: 1 ^lđ.. a.-v. -v. Osređnj.i zalo^.i pri jirirtjcuiflji Klurji 0. KLEMENTU v Inomostu. V Ljubljani: lekar Trnkotzy; v Celovei: lekar Birnbacher. NB. Pri kupovunji naj ee pazi na ime prirejevateljevo in njegovo hrum-beno znanunjo: OćJuo zclitiće (edchveisa; z inonoKrumom nu ćr/icj podlozi. (33—18) Čujte, gfejte in strmite! Zbo^ likvidiranja nedavno na nic" prišlo velike ra; ij « ^,_g • VJ „ ti te z» kavu od britanija-arebra, najboljše kva- j^Z-^n-. § 1 masivni zuJcuihIcc zm jmloko od britanija-arobra; "S «* o ® • 1 tefiki zujouiulec zn Julio od britanija-srebra; > S UJ > "S 6 kom. puduožulkov oil biitumja-srobni; a^^'«1 6 „ |»o4lKtuikov, fino cizelirani; =-^ ^^ 2 krasna iiHiuiznu MVcC-uika od britanija-srebra; -g ^^ « I kušek za kruh, masivni, od britanija-arebra. » x f 5 17 kom. Vseh teh 47 rečij jo izdelano iz najmi<>jSega britnnija-srebra, ffcl ki jo na celem svetu jedina kovina, katerli ostane veeno bela in so od prave#a »rebra tuđi po ćJOletnem rabljenji no moro rnzloćiti, s* kar ■• grarantoje. Kazcn toga su 3j dobi: 18 britaniju-srebrnih nožev, villc in 211c po 6 komndov, vseh 18 ko-u;adov hamo gl. li !;■>. 6 takih zllc za kavo........prej," gl. l\ —, zdaj gl. —.' 0 1 zajeiiialee za Juho od brit. srob. „ „ ,'t.—, „ „ 1 — J „ - »»<*-«*« n n n n n ^'<\ n n —.«0 I tttN, % „ .....B- n n 1-S" b |>otluožuik»v » i, » » 4 •'"■>*> 1 'r0 1 Hladkornik B „ „ „ „ 4.-J „ „" J.20 1 par MVfćnikov „ n n „ „ 3..rO, „ „ 1.20 1 » » vt'ČJ' n n o „ a.—' in " y.— 1 zvonćc-k „ „ pr«jegl 4— zilaJK1- L— 1 kozur^ek zu Jajra „ B n „ B—.<>■>, B n —,M 1 Holnjuk lu poprujak „ n „ „ 2fO, „ „ —75 1 karaulidelj za j«>Nili nolje „ „ „ „ 3 f>0 in „ 4.0 1 orotlje za žvt"i>lt.*iiko za na mizo, težko, od briraniiu arubra. prejo gl. 3.—, zdaj gl. -.«J . ' Priprava za kavo in čaj :i gl. 2.—, 2.50, 3.—, 4.— ; kle^če z.i hladkor a kr. 35, 50, 80, gl. 1.— ; a adkormki ;i gl. i?.—, 2.K0, 4.—; aipali.iki za sladkor a kr. 25, 40, 76, 90, gl. 1.— ; karafimlelj za [csih in olj« ;i ^1 -J~, 4.— ; akatljico za sinovo maslo a kr. 75, IK-, gl. 1.70, 2.80, 3.2.>, 4.— ; in se njnogo di uzuga blaga. , V dokaz, da moje naznanilo zavežem se a tem javno, da, ako bla^o ne bi bilo po volji, Jo vzmuoiii brez UKoyora nazaj. Omenjatu tuđi inno^o meni piipoHlanili zahvalnih pišem, katera si bodem dozvoljeval polagomn objavljati. — Kdur hoće tud aj dubiti dobio in solidr.o blago a ne t>labo za h\oj ilonar, naj se obrne samo na judiui kraj za nnroeiivo za vso ces. kr. avjtio oger^ko pioviuci e pod naslovom: Geiieral-Depot der I. engl. Biifaimia-Silljei-Fabriken I HTlen, Rothenthurmstrasse 9, gegeniiber dem erzblsohbfllohen Palais. (302—G) Izdatelj in urednik Makso Armič. Lasti«'na in tisk „Narodne titskurne".