333
Krajopisje,
Ozir na Pičan v Istri.
Na visokem skalnatem hriba, na cesti, ki iz Reke v mesto Pazin pelja, stoji staro mesto (grad) Pičan, imenitno zavolj mnogih posebnost.
Lep pogled imaš, ako se tvoje oko iz Pična okoli ozre. Pred teboj, viditi je Mizo, stoji Učka gora (Monte mag-giore), ena nar visokejih istriških, ki je domačim dober prerok vremena, m imenitna zato, ker se od tod cela Istra, Benečija, Cres, Veglia, velik del Notrajnskega in pa sinje jadransko morje vidi. Iz Pična pa vidiš fare in podfare, ki ena drugi roko podavajo, n. pr., Gologorico, Kerbune, Berdo, Cepič z znamenitim cepiškim j eze-rom, Kozljak, Keršan, Šumberg (sv. Nedeljo, La-bin, Plomin), tri fare poreškega škofa; proti severni strani pa Gracište. — Znano je, da po teh krajih terta močno pa sladko vinsko kapljico daruje, in da so Krajnci marljivim istrijanskim vinorejcem poprejšne leta mnogo dvajsetic pu-šali. Ozrimo se sedaj na mesto Pičan. — Bilo je in bode menitno ostalo zato, ker je tu stolica bila mnogih škofov, ti je tudi sv. Nicefora mučenca škofa desna roka v veliki cerkvi v oltarji, ki se zove oltar „svetih moči" z drugimi sv. svetinjami shranjena. Še zmiraj lahko vidiš leseni tron nekdanjih škofov pri velikem oltarji. Ima mesto okoli 56 hiš, ki so zidane na visokih pečinah tako, da le skozi velike vrata se more priti v mesto. Sedanji čas je v Pičnu tehantija; tu bivajo gosp. dekan s tremi duhovnimi, kterih eden je tudi učitelj ljudske šole. Pred mestom je lepa cerkvica, posvečena sv. Roku. Na sv. Roka dan je tu velik sejm (Kirchtag); ta dan prihaja sem ljudstva od bližnjih in daljnih krajev tako veliko kakor na dan sv. Nicefora, pa-trona te fare. Pred cerkvico sv. Roka pod ladonijami je vzvišen prostorčič, kjer se zjutrej meso prodaja, zvečer pa se mestjani sprehajajo. Kaj pa so la d oni je? — To so drevesa silno visoke in debele, pa brez sadu, le senca je dobrota, ki jo ladonije delajo. Kar je meni znano, je v Mo-šenicah največja in najdebelejša ladonija; pa tudi v Pičnu so štiri ladonije kaj lepe; v deblo izrezane številke kažejo, daje naj starejša leta 1774 posajena bila, je tedaj letos 82 let stara, pa prav lepo drevo; — druge so pa manjše in mlajše.
Pičan je še posebno imeniten zavolj sladkega vina; nekdaj, ko je terta še bogata bila, so v Pičnu delali samo-maščino (liquor), ki je neizrečeno sladka kapljica; letos se sopet sliši, da je grojzdje za to, in res je, da je terta bolje rodila; sladko vince bo, in najberžej ne drago.
V mestu je tudi županija; med obertniki so čevljarji, dva zidarska mojstra, dva krojača, dva kovača; en tesar, en glavnikar, dva oštirja, dve tobakarii, en sedlar, en dežev-
nikar in trije kramarji; ostali so ali posestniki ali poljodelci. Na sredi mesta so pred nekimi 50 leti začeli prav lep zvonik iz rezanega kamna zidati, malo od cerkve proč; zra-stel je že tri sežnje visok , pa potem so se sperli, in zastalo je lepo delo, ker ga dosihmal ni bilo, ki bi mu kviško pomagal; — upamo, da bojo naši verstniki zložno doveršili, kar je nezloga naših prednikov ustavila in da bojo še kadaj v tem zvoniku mili glasovi oznanovali slavo Bogu v visočini in mir ljudem na zemlji.                        Janez Korban.
334
Odgovorni vrednik: Dr. Janez BIeiweiS. — Natiskar in založnik: Jotef Blazuik.