it 55.
V Gorici, v četrtek dne 7. maja 1908.
Ubija trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in iiobeto ob 4. uri popoldne ter «tanp po poŠt projt-mmm alt v Goric! na dom polil jana;
v» loto     ........15 K
Toča] XXXVIII.
. 10
Posamično številko stanejo 10 vin.
„S0fiA" ima naslednje izrodne. priloge: Ob novem ktu „&atipot po Sorlikera \n 6radtsear.skem" i» ^Eatlpot po Ijabjjanr in kraajilth mnm", dal^-tivr-krat v letu „Voinl reč trleintc,  parnikov in postati tm".
Naročnino sprejema uprav niStvo v Oosposki ulici« 4tev. 7 I. n*lsJr. v »OonSIi Tiskarni« A. UabrJeok Na naroČila brot doposlane naroSntae se ne ottramo
Oglasi ia poslanice se računijo p<> l\ uuiPi'«h 6/_ Uakano  1-krat   lrt v, 2-krat U v,  :t-ktat   12  v vsaka tista.  Večkrat  p* zgodbi. Ve<}ji.> črke po protoni.   -•— Reklame ia Mpibi v urtidnij&kein dolu 3U v vrsta. Za obliko h: vnebino Oftiasov odklanjamo vsako cdjjovornoat.
»Vb« *¦ narod, svobodo in napredek!«   Dr. /f. Lavrič.
Uredništvo
«o nahaja v Gospodi uUol St. 7 v Gorioi v I. nad ti Z nrodnikom jo mogo5-> govoriti vsak dan od 8. do 12, dopolndne tor od fl. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. Upravnistvo ae nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroCnlno in oglasu je plaCatt loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo.
Naro5nina, reklamacije in drage ra5i, katore no •padaj* v dolokrog uredništva, naj se poSiljaio 1» oprarailtm
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5acvsak petek in stana vso loto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»So&c in »Primorec« se prodajata v Gorici 7 naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Solmavz v Šolski nI., Jeltorsitz v Nunski ul., Tor. Leban na tekališeu Jos Verdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSfini ulici, L Matiussi v nlioi Formica, I. Hovafiski v Korenski ulici št. 22; v Trata v tobakarni Lavrenčid na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Tariafoa il. 89.
»Gor. Tiakaroa« A. GaprSčck (odgov. J. Pab5i8) tiska in zal.
I
Klerikalno sleparsfvo
z deželnim volilnim redom.
Klerikalnega slep&rstva z deželnim volilnim redom kar noče biti konec. Kakor dolge štrene se vlečajo članki o deželnem volilnem redu po „Gorici". Obrnjeni so proti „ Edinosti" in proti naprednim našim poslancem rainolega deželnega zbora. V teh člankih se ponavljajo laži za lažmi, sitne Jere okoli »Gorice" cepijo dlako pa m zvijajo in farbajo, da se jim mora že vsakdo smejati.
V „ Gorici* od torka je seveda zopet <hng& klobasa. Iz te klobase vzamemo le par stavkov.
„Uoricaa piSe: .Jlvaležoi smo pa ven dar BEdinosti", da nam je dala priliko, razviti pred javnostjo krasno sliko, katere junaki so bi*Si trije liberalni poslanci. Dva tedna so imeli čas pripravljali se na vol. reformo. Kot manjšini nasproti nniim poslancem jim je bila dolžnost, obrnili se do teh oziroma ua&ih deželnih odbornikov po informacije, kaj naj se ukrene od slov. strani, obravnavati med ,*boj doiični odgovor, sporočiti svoje sklepe našemu klubu i L d." Tako pravi do-slovno „GoricaB, potem pa dostavlja, da je bila pri naših poslancih popolna nebrižnost, zanemarjenost, desorientacija,
Sleparji ti klerikalci!
Dva tedna so imeli časa pripravljati se na volilno reformo! Kes je, da v seji 1. marca lani je bil sprejet Bombigev predlog, da naj se izdela in predloži nov načrt deželnega volilnega reda. Dne 14. marca jo bil načrt pa že sprejet v deželnem zboru.
Kako naj se pripravljajo naši poslanci na volilno reformo, če pa nič ne vedo, kaj se namerava, ker so slovenski klerikalci ia Lahi držali vse tiho med seboj "t Slovenski napredni poslanci »o pač pričakovali, da se predloži načrt, kateri se temeljito obdela in potem se pač presodi, kaj se ima zgoditi ž njim. Klerikalci iu Lahi pa so se med seboj pogovorili par dnij pred sejo 14. marca, v deželnem odboru so sprejeli hitro soglasno nov načrt, potem pa nagloma v deželni ?bor ž t»jim. L*iki poslanci so vedeli,   kaj obsega
?ov volilni red,  slovenski poslanci pa ne, iz-vzeraši Gregorčiča in Berbuča.
Konstatujemo, da je dr Gregorčič i'.s pred sejo 14. marca poklical y sejo svoje poslance ter jim razlagal, kaj pravzaprav obsega novi volilni red. Takrat šele jim je na kratko povedal, da se napravi nova splošna kurija, dosedanje razmerje v deželnem zboru pa ostane. Za vsebino volilnega reda so vedeli le Lahi in Gregorčič 1 Berbučem, da bi bili drugi pregledali načrt, ko so ga dobili dan pred sejo, ue verjamemo. Napredni poslanci načrta niso dobili
Načrt je bil izdelan v jedni noči. Deželni svetnik dr, Pettarin je dobil nalogo, napraviti ga kolikor mogoče hitro po navodilih od laške strani. To se je zgodilo. Zvečer se je vsedel dr. Pettarin, drugo jutro ga je predložil v deželnem odboru. Totem so ga pregie-gali Lahi in Gregorčič. Nas ..ljubljenec na-rodaa se jo potegoval posebno za to, da naj volijo Slovenci v vseh treh političnih okrajih skupno v splošni kuriji, ker je mislil za gotovo, da lako morajo zmagati klerikalci sijajno, in pa oropanjetržanov za mandat mu je bilo pri srcu. Vse njegove željice so se mu izpolnil e. Kdo pa bo .sedaj verjel, da bi hotel dr. Gregorčič z »liberalci** kon-ferirati o volilnem redu, ko lahko naprej ve, da bi se uprli njegovim srčnim željam ? Zato je vse le sleparija in grdo hinavstvo, kar piSe nGorica", kako bi se bili morali naši poslanei obrniti do vi*'ke večine. HinavSčina je še Večjo, ker je znano, da je odklonil dr. Gregorčič že spočetka deželnega zbora vsako skupno delo. Saj je poprasal dr. Treo, ko je zalotil dr. Gregorčiča pri razlaganju volilnega reda, kako je pravzaprav s to rečjo, ali reklo se je, da pride tako ali tako v odsek. Farbali so celo tako daleč, da se tam pokoplje načrt - na tihem so bili pa zmenjeni z Lahi, da se sprejme v zbornici.
Zato pa ni bilo na strani posl. Štreklja in dr. Treota nikake uebrižnosti in zanemarjenosti, ker sta bila pripravljena na pošten boj za poSlen volilni rei — nit: sanjati pa se jima ni meglo, da je padel dr. Gregorčič tako ftizko, da ga je bilo dobiti za tako krivičen volilni red.
Resnica ostane ta, da so delali Labi in slov. klerikalci glede deželnega volilnega reda zahrbtno, skrito in tajno, iu da je grdo sle-parjenje, zavijanje in laž, ko sedaj valijo svojo krivdo na druge ter se delajo lepe in čiste. Zamorec pa ostane črn, če se ga še tako pere, in tudi klerikalci ostanejo črni glede volilnega reda, pa če bodo pisali zvltarske Članke magari Se pol leta po „Goricia.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družbi sv. Cirila in Metoda pošiljajte tudi sicer nerabni stari denar, ki leži po blagajnicah, skrinjah in kotih, dela pa napotje. Družba ga uporabi v koristi slovenske.
DOPISI
Iz cerkljanskega okraja.
Iz Cfrlni. — Zdaj pa radi verjamemo, da tehant Knavs ne piše vseh dopisov iz Cerkna. Tehant Knavs pač ni tako neumen, da bi pošiljal v javnost dopisa kakor čitamo v zadnjem „Primorskem Listu": „Navzoče je bilo tudi šolsko vodstvoz drugim ufci-teljstvom".
Ne čudimo se borniranosti dopisnika, ker vemo, da ta se dela sila „kunštnega% pa biti ue more, a tem bolj se čudimo urednikom okoli „Prim. Lista", kateri ns vedo, da je Šol. vodstvo urad in povsem abstrakten pojem. Da, da « gospod hranilnični uradnik, vam še marsikaj manjka, prgdno vas promovira tehant Knavs doktorjem vseznauosti in stal-uim dopisnikom v „ Prismojene st". Gospod Gabrijel, pa nikar ne mislite, da ste se bla-rairali! 1
Iz goriške okolice.
Iz ŠeiDpasa. — Dopisnika „Prim. lista" z dne 10. pr. m., ki me blati na podel in grd način, češ, da sem rekel, da ne potrebujem duhovnika ter da bodemo svoje otroke kar na njivah pokopavali — pozivam, naj mi na-
znani samo eno osebo, kateri bi bil jaz to rekel. Drugače ga imenujem podlega lažnika s krščanskim pečatom na čelu.
Anton Štrukelj, št. 155.
fe goriške okolice. — Dve mladi ženski sta se zaleteli v neki farovž. Komur manjkata, naj pride po nji, ker nekdo ne more toliko gospodariti v farovžu, kakor je obljubil javno. Ali mi smo se lani vpisali vsi, da smo zadovoljni z jedno. Tako naj bo tudi v farovžu, Če ne moremo r »praviti dva šotora, enega za Elijo, enega za Mojzesa. Če ne bo veljal oni rek: Meglto due di 20 anni come una di 40.
Iz goriške Okolice. — Latteria di St. FIo-riano namesto mlekarna v Št. Ferjanu — s takim napisom smo videli v Šempeterski ulici voziček, ko smo šli v mesto. Slovensko mleko prodajajo večinoma Slovencem v tem delu mesta. Konj j"e tekel po slovensko počasi, mož je kadil slovensko pipo, krave mukajo po slovensko, ker jedo tudi slovensko krmo v Brdih, napis pa tako spakast. Števerjanci, bodite narodni, ne pa nerodni!
Iz Kozine. — Naš nune Ivane je eden najhujših med politiki črne barve. Prejšnje čase je pravil, da pri nas ni liberalcev, da le v mestu se dobi kakšen, sedaj pa nas kar po vrsti zmerja z liberalci. Zabavlja zoper napredne časopise, pred oltarjem napoveduje bojkot »liberalnim" krčmarjem in trgovcem. Tako je bil goreč, da je pozabil „glorioa peti. Ali pa je morda celo noče peti, ker je Bog zapustil klerikalno stranko. Mislili smo, da se po spovedi na Veliki četrtek poboljša, pa je še vedno hujši. Drugo nedeljo pa je pridigal o miru. Kdor dela nemir, greši, naj se ga izobči iz občine. Kdo pa dela pri nas nemir? On. Torej le ven ž njim!
Naš Ivane gre v Lurd, zato nam je odtegnil „šmarnicett. Ali se nič ne boji za svoje ovčice? V Lurd gre. Pa naj se poboljša tam ter pride jaokorjen nazaj — če ne ga pa ni treba več. — Nas zmerja ia psuje in nagaja nam, nekemu bogatemu svojemu pristašu je pa pomagal z ubožnim spričevalom. Že ve, kaj mislimo. Pa se še vidimo!
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev".
Francoski spisal: =   ALEXANDRE DUMAS.   =====
(Dalje.)
Ko se je vrnil koadjutor domov, jo zvedel, dajo prišel po njegovem odhodu k njemu neki mladenič, ki ga Saka; vpraSal je po njegovem imenu ter vstre-petal vesolja, ko je fiul ime Louvieresovo.
Hitel je takoj v svoj kabinet; res je bil tu Broua-selov sin, 8e ves razburjen in ves krvav od boja proti kraljevim stražnikom. Edino, kar je storil, predno je prišol h koadjutor ju, je bilo, da je pustil avojo puško pri nekem prijatelju.
Koadjutor je stopil k njemu ter mu podal roko. Mladenič ga je pogledal, kakor bi mu hote! brati v dnu srca.
-~ Dragi gospod Louvieres, izpregovori koadjutor, verujte mi, da resnično obžaljujom nesrečo, ki vas je zadela.
—  Je-li ros, fn govorite le resno ? pravi Louvičres.
—  Iz dna srca, odvrne Gondy.
- Če je tako, gospod,  potem vam rečem, da je mini! Čas govorjenja, in prišel je čas dejanj; čo hočete, bo moj oče v treh dneh prost ječe, in vi boste v Šestih mesecih kardinal, Koadjutor zatropotn.
O, govoriva odkrito, nadaljuje Louvieree, in igrajva na mizi. Človek ne razdeli za trideset tisoč tolarjev miloščine, kakor ste jo razdelili vi v zadnjih Šestih mesecih, iz same krščanske ljubezni, to bi bilo prelepo, častiželjni ste, to je čisto enostavno: duhovit mož ste in čutite svojo vrednost. Jaz sovražim dvor in imam v tem trenutku samo eno željo, željo po osveti. Dajte nam duhovščino in ljudstvo, s katerim razpolagate; jaz pa vam dam meščanstvo in parlament : s pomočjo teh štirih elementov je Pariz v osmih dneh naš; in verujte mi, gospod koadjutor, dvor da iz strahu, česar ne bi hotel dati iz naklonjenosti.
Sedaj upre koadjutor svoj ostri pogled v Lou-vieresa.
—    Toda, veste li, gospod Louvieres, da mi no predlagate s tem nič manj nego državljansko vojno?
—  To pripravljate že dovolj dolgp, da vam mora biti ssdaj pač dobro došla.
-- Nič za to, odvrne koadjutor; lahko razumete, da zahteva stvar premisleka.
—  In koliko ur zahtevate premislek?
—  Dvanajst ur, gospod. AH je to preveč?
—  Sedaj je poldne; o polnoči bom pri vas.
•    Ko bi se do tedaj še ne vrnil, počakajte me.
—  Prav. O polnoči, Monseigneur.
—  O polnoči, dragi gospod Louvieres.
Ko je 6ondy ostal sam, je poslal po vse kurate, s katerimi je bil v zvezi. Čez dve uri je imel okoli sobe trideset duhovnov najobljudenejiih In vsled tega tudi najnemirnejših pariških fani.
Gondy jim je pravil o Žalitvi, ki Jo je ravnokar doživel v  PalaisKoyal-u  ter jim povedel tudi šale,
ki so si jih dovolili Beautin, grof Villeroy in maršal La Meillerase. Kuratt se ga vprašali, kaj je na to storiti.
—  To je čisto enostavno, odvrne koadjutor; vi vladate vest ljudstva; no, torej, prepodite mu oni ničvredni predsodek, da se treba kraljev bati; povejte svojim ovčicam, da je kraljica tiranka, in ponavljajte, kolikor le kdo more in zna, da izhaja vsa nesreča Francije od Mazarma, njenega ljubimca in pohujše-valca; začnite delati že danes, takoj v tem trenutku, in čez tri dni pričakujem, da mi poročate o svojih uspehih. Sicer pa, če mi ima kdo dati kak dober avet, naj ostane, poslušal ga bom z veseljem.
Trije kurati so ostali:  Saint-JMerriški, Saint-Sul-piški in Saint-Eustaški. Drugi so odšli.
—  Vi drugi torej mislite, da me morete podpirati še bolj zdatno nego vaši tovariši ? pravi Gondy.
—  Upamo to, odvrnejo kurati.
—  Torej gospod kurat Saint-Merriški, začnite.
—  Monseigneur, v svoji fari imam človeka, ki bi vam utegnil mnogo koristiti.
—  Kdo je ta človek?
—  Trgovec v ulici Lombards, ki ima zelo velik vpliv na male trgovce svojega okoliša.
—  Kako mu je ime ?
—  Planchet mu pravijo: pred nekako šestimi tedni je sam vzbudil celo vstajo; toda, ko so ga po, tej vstaji iskali, da bi ga obesili, je izginil.
—  In ga li najdete?
—  Upam; mislim namreč, da ga niso prijeli; in ker sem spovednik njegove žene, izvem zanj, če le ona ve, kje je.
Domače vesti.
Pevsko In glasbeno društvo ? Gorici vabi na I. Dijaški koncert za soboto dne 16. maja 1908. v dvorani „Trgovskega doma." Vspored koncerta : 1. a) A. Nedvecl: »Dijaška«, b) P. J. Čojkovsky: »Blažen, kto uliba-jetsja" (pokldnjen moskovskim visokošolcem), možka zbora. % a) Jos. Procbazka: »Sneg pada,.", b) Jos. Procbazka: »Poslednjanoč", Tenor šolo s spremljevanjem glasovirja poje g. Josip Kijavec. 3. a) V. Lisinski: „Prelja% b) Hr. Volarič: »Colničkii" možka zbora. 4. a) Jos; Miehl: „Pevcua, b) Jos. Micki: »Napis na velikem zvonu pri sv. Joštu« (Prešeren) Bas-solo s spremljevanjem glasovirja, poje g. Vekoslav PilipiČ. 5. Ant. Rubinstein: „Jutrott možki zbor s spremljevanjem orkestra. Dirigent g. Jos. Mehi. — Orkester c. kr. pešp. št. 47. — Začetek [ob 8. ari in pol zvečer.
—  Vstopnice se prodajajo v trgovini g. A. Gabrščeka v BTrgovskem doma* in na dan koncerta od 7. ure in pol naprej pri blagajni.
—  Cene sedežev v parterju: L—H. vrste 2 K 50 vin. III.—T. vrste 2 K VI.—IX. vrste 1 K 50 vin., na galeriji I. vrsta 2 K, II. vrsta 1 K 50 vin., stojišča 1 K. Dijaki, vojaki-nečastniki in člani slovenskih pevskih drušfev 50 vin.
K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Premeščen JO od okrajne sounije v Krminu k državnemu pravdništvu v Gorici sodni av-skultant gosp. dr. Alojzij Gradnik.
Družbi Sf. Giilla in Metodi je poslal Anton Petrovčič iz Mirna pri Gorici 5 K. Hvala iskrena. Goriški Slovenci, posnemajte ta čin in pospešujte po močeh našo družbo sv. Cirila in Metoda!
Shod »Narodne delavske organizacije i Rltiem-
|8rg,l«. _ j)n6 10. t. m. ob 3. uri pop. bo v gostilni J)Oovernau št. 175. shod BNarodne delavske organizacije".
Želeti je obilne udeležbe !
Župnik Šlrancar i RHiembergu daje v šoli
otrokom pisati v knjižice take - le naloge : „Pri nas s ti dve stranki; ena je za Boga, ena' za hudiča. Liberalci so pro*i Bogu, kdor voli ž njimi, stori smrten greh itd."
Ali ni več nikogar, ki bi stopil temu učeniku na prste. Ali ne ve šol. vodja nič o tem?!
Telovadno društvo »Sokol" f Gorici sklicuje na četrtek 14. t. m. v hotel »Pri zlatem jelenu" izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev delegatov za zvezni občni zbor. 2. Dopolnitev odbora. 3. Določitev izletov. 4. Slučajnosti. — Pričetek ob 8. uri zvečer. Ako bi ob tej uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se % ure kasneje drugi ob vsaM udeležbi. — Odbor.
Trgoisko-obrfna zbornica proti slovenskim pismo-
nošam f Gorici. — V zadnji seji zbornice niso imeli nujnejšega posla, oo tega, da so sklenili protest, v katerem pravijo, da je preveč slovenskih pismonoš v Gorici. Ne preveč, ampak p r e m al o jih je. Slov. pismonoše so vsi izborni
v svoji službi ter znajo potrebne jezike — I laški pa ne. Poštno ravnateljstvo v Trstu se ne sme ozirati na take proteste goriške zbornice, ker jih narekuje le narodno sovraštvo. Tudi bi nalotelo na velik odpor v prebivalstvu, ako bi poslušalo laške prenapeteže okoli zbornice.
Deželni odbor se je utaknil v kolensko vprašanje s protestom, da se ga je lotilo mi-nisterstvo, češ, da spada pravzaprav v delokrog deželnega zbora. Protest ima od laške strani svoje posebno politično ozadje. Kaj pa slovenska odbornika ?
V0|IŠW Mbor v SorlCl. — V torek se je predstavilo 36 mladeniče v. Potrdili so 2. Izmed 70 tujcev so jih vzeli k vojakom 23.
Hotel Y »Cintrilu" zaprt* — Bestavrater Honsch je odšel. Hotel je zaprt. Odprt je bil od klerikalcev hotel v konkurenčne namene, pa ne proti laškim hotelom. Klerikalci so obljubljali Honschu zlata nebesa v „Centralu*B, prišlo pa je do tega, da seje zakopal v dolgove ter odšel. Druga žrtev »Centrala". Prva je bil trgovec Bohinski, druga je Honsch. Kdo pojdo še v to nesrečno hišo? •— Klerikalci so prirejali v »Centrala" svoja predavanja, svoje shode itd., same reči, ki niso dale restavra-terju nobenega dobička, ker ni bilo občinstvo za to, pač pa so mu bile v škodo ter mu odganjale še tiste ljudi, ki bi drugače morda zahajali k njemu. Klerikalci so Honsclia grdo izkoriščali, da je mož slednjič pobral šila in kopita pa Sel. — — Hotelska obrt je jako težka. To se čuti v Gorici tako, da morajo vedeti tudi klerikalci. Ali kaj je bilo njim mar yse to, drugi nameni so igrali glavno ulogo. Konec je: druga žrtev.
• IZ Šempaske Občine prihajajo nam pritožbe, da naročniki naprednih časopisov ne dobijo teh pravočasno v roke. Pritožbe se tičejo ob-hodnika, o katerem pravijo, da bere prej doma, predno raznaša okoli. Če nebo obhod-nik držal reda, se pritožimo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu.
Učiteljsko društvo za goriški okraj zboruje v
četrtek, dne 14. maja 1908. ob 9. uri dopoldne v Gorici v kavarni „Centralu. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Skiop-tikon in njegova uporaba", poroča, g. Fran Finšger, c. kr. šolski nadzornik. 3. Kazgovor o bodočem zborovanju „Zavezeu v Gorici. 4. Slučajnosti in nasveti, — K polnoštevilni udeležbi vabi                             odbor.
I laško zastavico v roki je pozdravil C. Prinzig, laški visošolec, na Travniku zvečer okoli 9. ure nabornike, ki so se peljali v kočijah ter prepevali. Bil je v družbi 4 ali 5 mladeniČev. Ko so pripeli mirno naborniki, je zaklical „Viva" z laško zastavico v rokah. Na „Viva" ni hotel nikdo nič zaklicati, pač pa je prišel redar, ki je povabil laškega visoko-šolca na redarstvo. Tam se je laški fant Še postavljal, držal zastavico hrabro v rokah ter odgovarjal krepko. Policija mu je zaplenila zastavico, vročekrvnega fanta zadene kazen.
Slovenske delavce na državnem kolodvoru v Gorici preganjajo, kakor navadno pod Wieserjem.
Pred kratkim so zapustili delo zopet trije domačini, ker niso mogli več prenašati surovosti Nemcev, ki žalijo in psujejo Slovence prav po nemžko. Tem „kulturonoscem" bo treba pošteno pristriči peruti, da bodo vedeli, da jedo kruh na slovenskih tleh!
Proti pelljrl. — Po Furlaniji delijo sedaj sirk za seme v namen, da zraste dober sirk, ki ne bo vzročal pelagre, V 2agraju so razdelili sirka 1000 kg med 77 družin, največ pri Sv. Martinu na Krasu.
Izprjd SOdnljB. — 52-letni Franc Rozin iz Fjumičela v Furlaniji je v prepiru udaril It. Toso, da je ta butnil z glavo v okno ter se poškodoval. Potem mu je pretil z nožem, da ga usmrti, kakor je pravil Toso. Hoziu je obsojen na 48 ur zapora radi lahke poškodbe, drugače oproščen. Državni pravdnik je vložil pritožbo ničnosti.
Ponesrečil Je pri delu v tovarni v Ajdovščini 15 letni Pavel Bizjak. Pri stroju je dobil sunek, da je revež padel po tleh ter je nevarno poškodovan na več delih telesa, posebno pa na levi nogi in obrazu. Čistil je stroj. Kar je začel stroj teči ter poškodoval Bizjaka.
Iz kavarne ni hotel iti neki Engelbert C. iz Gorice. Kavarnar ga je opozarjal, da zapre kavarno, da naj torej gre. Pa vse zaman. Ni hotel iti in smejal se je kavarnarju v obraz. Kavarnar je poklical redarja, ali tudi tega ni hotel hitro ubogati, marveč se je oboaial proti njemu prav arogantno. Radi tega je dobil g. Eogelbert 36 ur zapora.
Za 45 K Sladkorja je ukradel tvrdki VV nuti v Gorici neki 24-letni K. Spangher. Policija ga je kmalu zasledila. V zaporu je priznal tatvino. Spangher je bil radi tatvine Že kaznovan. Sladkor je pa prodal za 20 K nekemu vozniku.
K „V8n6rifflu je bil zaftei neki želeaniški uslužbenec v Gorici v nedeljo ponoči. Tam se je lepo zabaval, ko je pa hotel oditi, je zapazil, da mu je zmanjkalo 170 K. Zahteval je denar, pa zadel ob strahovit odpor. Stopil je na policijo, in hitro sta šla dva redarja iskat zgubljeni denar v veselo hKo. likal« sta in iskala, pa našla nista ničesar. Slednjič jo pa eden redarje? bolj natančno pretakal „gospodično" Gizelo, staro 30 let, ter našel pri njej res skrit petdesetak. Drugega denarja niso dobili. Gizelo so utaknili v luknjo.
Javni ples priredijo 17. t. m fantje v Samotoriei v gostilni g. Kadoviča. Vsak ples staue 20 vin.
Padel Je v Židovski ulici na tla, ko so jo zvečer vračal domov iz gostilna, neki 05 letni Alojzij Tomšič ter se nevarno pobil j»o glavi. Prenesli so ga v bolnišnico.
V VellklB Zabijali bo v nedeljo 10. t. in. javni ples, in sicer v prostorih g. Alojzija Kosovela.
Pod IOZ, težko obložen, je prišel voznik A. Lasič iz Vrtojbe. Zlomljeno ima levo nogo. Zdravijo ga usmiljeni bratje v Gorici.
VaŽBO. — Opozarjamo na danalnjl ogla« tvrdke Samuel Heckscher senr. v Hamburg«.
Opozarjamo slavno občinstvo na oglas g. Petra Grudna o otvoritvi nove zaloge koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Dobro doneče Zdravilo. Med domačimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Uniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za tAnker-Pain-Expeilera), katero izdeluje Dr. Ilicbterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1*40 in 2-— za steklenico; steklenica je v elogantni škatljici ter ozua-Čena s sidrom.
Zveza narodnih društev.
Mmn\ ebčii zbor »uriinifi Izelralefaliiia
Ittitia ZI Leteli* »e je vršil v nedeljo, 3. maja L. L na Gradifikuti. G. Josip Kocijančič, veleposestnik na Grtdiskcti, je bil tako Ijubez-njiv, da je v to »vrbo dal na razpolago svoje prostore. Okoli 4. ure popoldne se je tam zbralo nad 30 mož in mladeniČev te Ločnika in Gradilkute. Večji del je bil iz Ločnika, G. dr. Jane jim je razložil pomen izobraževalnih društev in nato raztolmačil pravila. V društvo se je vpisalo 31 članov. Predsednikom je bil izvoljen t vzklikom g. Josip Kocijančič b Gradilkute, odbornikom pa Jože Pintar, Ivan Drufovka, Štefan Velulče k, Franc Sli-ligoj, Jožef Colja, vsi iz Ločnika, in Anton Obljubek iz Gradilkute, ter preglednikoma Jakob Tronkar in Anton Taljanut h Gradilkute. Odbor ai je razdelil opravila sledeče: Jože Pintar podpredsednik, Ivan Drufovka, ttijuik, Jožef Colja blagajnik. Drnitvo bode imelo svoje prostore v bili podpredsednika g. Jožefa Pintarja v Letniku.
Sklenilo se je naročiti sledeče časopise; ,S0Č&% „ Primorec8, „ Delavski List", „F.dt-no»ta, »Gorica", »Primorski Ust*', „Xas glas", „ rViraorttki gospodar", „Na& branik". Nadalje propasti društva g. Kocijančič »Slovenski Narod*, g. Jtttežoik pa „1 žiteljski tovariš",
Frtii*ii|i t Ointifte- — v nedeljo do©
i O* t. ni. se bo vrlllo v Dornbergu predavanje in .iker bo predaval dr. Karol Podgornik : „0 t e m 1 j i i k i h knjigah*. Proator in uro naznanijo plakati
\f Bltajah je bil v nedeljo ustanovni občni /bor »Kmetako-izobraževaluegadru&tva*. Oovoril je v imenu e'/,wm narodnih društev* dr. Dinko Pue.
Slflll)l, ¦»¦:v- l^:K "-* Veselica društva .Nada", koja je bila prenesena na dan 3. majnika, zavrSUa se je v polnem obsegu nad vse  zadovljivo  a vsakogar, ki jo je posedi.
Občinstva se je nabralo okolu 500, v vK-ini osM bližnji sosedje. Zahvaliti m moramo šiftodrežrem in Mirenčaaom, koji so om poMHili v tako obilnem števil«. Goriča-»0* ji* bilo 15.
Po spomin je nastopilo prvo društvo .Nad«* z mo*kim nktn>m. Zaznamovati je pri t«m telo velik napredek. Tako dobro s« ni pela nobena pesem.
—  Prav, gospod kurat, iščite mi tega moža, in če ga najdete, mi ga pripeljite.
—  Ob kateri uri, Monseigneur?
—  Ob Šesti. Je prav tako?
—  Ob šestih bom pri vas, Monseigneur.
—  Pojdite, dragi kurat, in Bog vam pomagaj! Kurat odide.
—  In vi, gospod V vpraša Gondy ter se obrne na Saint-Sulpiškega kurata.
—  Jaz, Monseigneur, odvrne It, poznam človeka, ki je izkazal velikih zaslug nekemu zelo znanemu princu; ta bi bil izvrsten vodja upornikov, in lahko ga spravim v zvezo z vami.
—  Kako se imenuje ta človek?
—  Grof Rochefort.
—  Poznam ga tudi jaz; toda žal, sedaj ni v Parizu. —
—  Pač, Monseigneur; stanuje v ulici Cassette.
—  Od kedaj ?
— Že tri dni.
—  In zakaj me ni prišel obiskat ?
—  Povedali so mu... oprostite mi, Monseigneur...
—  Gotovo, le povejte!
—  Povedali so mu, da se hočete pogajati z dvorom, —r
Gondy se vgrizne v ustnice.
—  Varali so ga; priredite mi ga ob osmi uri, gospod kurat, in Bog vas blagoslovi, kakor vas blagoslavljam jaz l Kurat se prikloni ter odide.
¦ — Torej sedaj je vrsta na vas, gospod, pravi koadjutor ter se obrne še k zadnjemu, ki je- ostal. Ali mi imate tudi vi staviti tako dobre ponudbe, kakor ta dva gospoda, ki sta pravkar odšla ?
—  Boljle, Monseigneur.
—  Vraga! pazite! s tem je dosti rečeno:  eden
mi ponuja trgovca,  drugi  grofa;, vi  mi toroj morda I ponujate kakega princa?
—  Ponujam vam berača, Monseigneur.                j
—  A, al vskiikne Gondy ter se zamisli; imate prav, gospod kurat. Nekdo, ki bi dvignil celo to legijo ubožcev, ki so jih polne pariške ulice, in ki bi jih znal navaditi vpiti tako glasno, da bi jih cula vsa i Francija : da je Mazarin oni, ki jih je spravil na bo- j raško palico.
—  Da, tak je ravno človek, katerega imam v mislih.
—  Bravo! In kdo je ta človek ?
—  Čisto navaden prosjak, kakor sem vam rekel, Monseigneur; miloščine prosi, med tem ko deli blagoslovljeno vodo na stopnicah cerkve Sainl-Eustache, kakih šest let že.
—   In pravite, da ima velik vpliv na svoje vrstnike?
—   Morda veste, Monseigneur, da tvorijo berači nekako organizirano celoto, nekako zvezo onih, ki nimajo ničesar, proti onim, ki imajo zvezo, v kateri ima vsak svoje mesto in ki je pokorna nekemu poveljniku?
—   Da, čul sem že praviti o tem, odvrne koadjutor.
—• No, torej; človek, ki vam ga ponujam, je eden izmed glavnik voditeljev.
—  In kaj veste o tem človeku?
—  Ničesar, Monseigneur, razun tega, da se mi zdi, da ga vsled nečesa peče vest.
—  Iz česa sklepate to?
—  L8. dne vsakega meseca mi da za mašo, ki jo berem za neko dušo, katera je umrla nasilne smrti; ravno včeraj sem bral tako mašo.
—  In kako ga imenujete ?
miKlira,   da   to   ni   njegovo
bi u» našla ob tej uri na nfe-
Maillard ;   toda pravo ime.
In mislite, govem moštu ?
•— Prav gotovo.
—  Torej pojdi?« pogledat valega berača, gospod kurat; če je ros tak, kakor mi pravit©, potem imate prav, potom ste netil zaklad.
In Gondy m je preoblekel v viteza, pokril lirok klobuk z rdečim peresom, opasat dolg meL, ai pritrdil ostroge na čevlje, ogrni! Urok p!a*5 ter odšel za kur atom.
Koadjutor in njefav »premljevalfc sta prehodila vse ulice, ki lotijo «gdlkoft]ako palačo od Satat-Eu> staike cerkve, ter opazovala pazljivo, kako se drži ljudstvo. To je bilo rai' .... jeno, toda videlo se je, da ne ve, kam bi se obrnilo, kakor roj preplašenih bučel, in bilo je jaano, da bo oatalo v§« samo pri godrnjanju, če ne najde to ljudstvo vodnikov.
Ko sta prllla v ulico Prouvafres, iztegne kurat roko proti preddvoru cerkve, rekoč:
—  Glejte ga, tam je, na svojem mestu. Gondy »e otre  v  naznačeno  amer ter zagleda
ubožca, ki je sedel na klopi, naslonjen na zid; poleg sebe je imel posodo ter drial v roki Škropilnico.
—  Ali ima kako posebno pravico do tega prostora 1 vpraša Gond>\
—    Ne, Monaoigneur; zmenil se je s svojim prednikom za ta prostor, kjer se prodaja blagoslovljena voda.
—  Zmenil se je ?
—¦ Da, ti prostori so kupljivi; zdi se mi, da je ta dal sto pištol zanj.
-- Torej je bogat ta čudak ? (Dalje pride.)
Druga točka „ Stotnikov sluga« je vzbudila obilo smeha,
Nato je nastopil možki zbor društva »lpava" z Jenkovo pesmijo „Na moru", kojo je Častno rešil. Zbor se je pomnožil ter ima lep materijal. Le krepko naprej 1
Burka »Profesorjev faktotum" je bila srečno izbrana, a tudi vrlo izvedena. Grozen uahod g. F. je kmalu prisilil kihati še druge. Izvrstno sta rešila svoji ulogi gospka M. kot mlada ženska in gosp. E»,kot,star.ne^pzen;. profesor.
O možkem zboru društva »Št, Andrež" je splošno znano, da proizvaja precizno pev-* ske točke pod spretnim vodstvom gospoda Komela.
Spevoigra 8Skat v sodnijski "dvorani*"*} je bila v spretnih rokah ter je bila fino iz- ! vedenft. Delala bi Čast na vsakem odru.
Krona vsega sporeda so bili „ Veseli Indijanci" Orkester zasvira, zastor se vzdigne in vse oči se vprejo v klasično praznoto, koja je vladala nekaj Časa na praznem odru. Kar ca enkrat se prikažejo pravcati Indijanci s sulicami in ščiti. Grozovit smeh zaori in aplavz zadoni ob tem prizoru. Mnogim zalijejo solze očij od prevelikega smeha, da ne zamorejo videti tega divnega tropičnega plesa peklenščkov iz Brazilije, ia ko zastor pade, ni imel frenetičeu aplavz in BjošB klici ne konca ne kraja; aH preklicani Indijanci se niso hoteli več pokazati.
Splošna sodba je, da višje ni mogoče in da kaj takega zamore le »Kada" vprizoriti. - Gmoten uspeh ys povoljen. — Hvala sodelujočima društvoma 8Št. Andrež" in „ipavaH. -— Za izražene čestitke kakor g. M; za-do-pisuico se zahvaljuje
„zato rojeni" F. P.
Kolesarsko društfo »Gorici" I Gorici priredi v "t nedeljo dne 10. maja 1908. izlet v Nahre-žino čez Miren. Zbirališče kavarna „€en-tral" in gostilna Mo* lar na Senenskern trgu. Odhod točno ob J uri pop. Redivlk«: Albert Boltar. izleta se udeleže iz prijaznosti tale društva: Tržaško kolesarsko društvo »Balkan" iz Trsta, pevsko društvo Bliirijau, pipčarski klub, klub aPobratim*, pevsko društvo „Na-brezina.*. V Nabrežiai bo sestanek vseh društev, potem svobodna zabava. Gg. člani so uljudno napro&eni, da se tega izleta v nsjveejem številu udeleže.
Spominjajte se ,tZ?eze narodnih društev" ter darujte ji knjige, katere ste že prebrali Is katere uporabi ..Zveza" za javne knjižnice po saii deželi.
Tako je tudi z voskom. Dobiček ima le me-dar, za katerega smo oboji delali.
To naj bode odslej drugače. Kobaridski čebelarji naj ustanovijo podružnico in pri tej naznani vsak član, koliko medu je pridelal. Kavno tako naznanijo naše podružnice, koliko pitanca potrebujejo njih člani. (Pitanca rabijo tudi vse kranjoke podružnice). Podružnice bi se dogovorile, po katerej ceni bi med jemali in tako bi poslala podr. v Kobaridu svoj med l^ajr^n^t našim podružnicam, ne da bi šlo 'Blago skozi roTkTflieTarja. ta6o!bi Kobaridci svoj med dražje podali, mi bi ga ceneje kupili. Do sedaj pa nismo vedeli drug za drugega in vsak se je obrnil na medarja. Ali je treba tega?? Torej še .enkrat: združimo se tudi na tem polju ! •                               K;
Razstava v Jaroslatu v Galiciji. - V Jaro-
slavu bo otvorjena meseca avgusta razstava obrtno-kmetijska. Informacije daje tukajšnja trgovska in obrtna zbornica.
Tečaj Z8 ŠltflljB. — Zavod za pospeševanje obrti je preskrbel tretji tečaj za šivilje v Gorici. Tečaj je bil otvorjen v ponedeljek 4, t. m. Obiskuje ga 21 šivilj.
Pozor, »InSkl kupci t — V Brjah v rihem-berški občini je na prodaj nad 300 hI izvrstnega vina, po novejšem sistemu napravljenega. Cena 34 do 3tj K hekto.
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
2lll|ltel]i fiU i BeriCl so sklenili, da bodo imeli odidej ob nedelj tih in praznikih popo-tudne svoje ztioge zaprte. Prizadete stranke naj se torej preskrbijo s pivom pravočasno.
Čtitlarsll SM. — Na Grahovem je bil dne 3. t. m. čebelarski shod. Udeležilo se ga je biku 40 čebelarjev iz baške doline, Cerkljanskega in celo iz Kobarida. Predaval je jako zanimivo g. A. Likozar, nadufcitelj in mestni svetovalec v Ljubljani. Uspeh predavanja je bil to, da je pristopilo več novih članov in da se je ustanovila čebelarska podružnica za tolminski in cerkljanski sodni okraj s sedežem na Grahovem.
V teh dveh okrajih, posebno v baški dolini, je mnogo čebelarjev, ki pa gojtS čebelarstvo le za kupčijo. Ti čebelarji so bili do sedaj neorganizovani in delal je vsak zase. Panje je moral prodati po tisti ceni, kakor je hotel kupec. Od sedaj naprej pa določimo sami ceno svojim panjem. Združevati čebelarje, preskrbovati jim čeb. opravo, ined-pitanec itd. to bodi naloga podružnice. Čebelarstvo je v naši deieii še precej na nizki stopniji, dasi-ravno je mnogo čebelarjev. Temu pa je krivo to, da nismo čebelarji združeni. To velja za one, ki se pečajo s prodajo čebel, kakor tudi za one, ki pridelujejo med in vosek. To smo prodajali do sedaj trgovcem, medarjem in sve-čarjem po smešno nizkih cenah. Naj pojasnim to stvar: mi, ki prodajamo čebele, potrebujemo raedti za njih preživljenje. Tega pa pridelajo naši čebelarji n. pr, v Kobaridu do 100 q. Naravno bi bilo, da bi ga kupili mi direktno pri njih, a temu ni bilo tako. Kobaridci so prodali svoj med medarjem n. pr. 1 kg po 80 -90 v. Od medarjev smo ga pa zopet mi knpovali 1 kg po 1/20 K — 1'30 K.
Politični pregled.
Poslanska Zbornica je imela 5. t. m. sejo. Med vlogami je tudi zahteva za naknadni kredit k proračunu za 1908. Ker vlada nima še večine za nujni predlog glede zvišanja re-krutnega Števila pri deželni hrambi, je sama zavlekla sejo. Vloge so se čitale dobesedno, potem so ministri odgovarjali na razne interpelacije.
Razni nemški knez) so dospeli na Dunaj, kjer so danes čnstitali cesarju Francu Josipu povodom OO-letuice. Na Dunaju je danes tudi nemški cesar. Dunajsko mesto je praznično oblečeno.
Cesir Viljem * Pllljll.   — Včeraj je dospel cesar Viljem na jahti „Hoheuzollernu v Pulj. Cesarsko jahto spremljata vojni Indiji   »Hamburg" in „Sleipner".   Nemško cesarsko dvo- I jico je   pozdravil   poveljnik   vojne mornarice j grof  Montecuccoli  in  izročil cesarju lastno- j ročno pismo   cesarja Frana Josipa.   V   Pulj sta prispela   namestnik   princ   Hohenlohe in I zborni poveljnik FML Potiorek pozdravit cesarja.   Cesarska dvojica se je  odpeljala   na Dunaj   ob  47»   ure  popoludne   s posebnim ] nemškim   dvornim   vlakom,  ki obstoji iz 11 i vozov in enega avstrijskega voza za prtljago.
Koroški Nemci proti slovenskemu jeziku. — Na i
shodu nemškega ,Volksvereina" v Celovcu I sta hujskala Dobernig in dr. Knappitsch zoper j Slovence. Dobernig je zmerjal slovenske sodnike in odvetDike z „windische Frecblinge", zahteval bojkot slovenskih odvetnikov in napovedal interpelacijo, ker justični minister ni pohvalil postopanja koroških sodnikov zoper slovenski jezik; nadalje je protestiral proti sloveniziranju Trsta in Gorice !
Frorafunski OllStk je vsprejel poglavje Bljudska šola". Tekom debate je posl. Conci izrazil željo, naj se ljudskim šolam „Lege nazionaleu v Spljetu in Sibaniku podeli pravica javnosti, ter je zahteval, naj se slovenski oddelek učiteljišča v Kopru premestiv kak slovenski kraj. Nadalje je urgiral ustanovitev italijanskega učiteljišča v Gradišču ob Soči ter je odločno pobijal postavko proračuna, s katero se ima pomnožiti nemško šolstvo nf. Trentinskem.                                  '
Proti enakoprainesti sloienskeia jezika. — Ka-
kor listi poročajo, so bili te dni poslanci Dobernig, Marckhl in Hoftmann - VVellenhof pri pravosodnemu ministru Kleinu, da protestujejo proti enakopravnosti slovenskega j9zika pri sodiščih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem. Kakšen odgovor jim je dal minister na to impertinentno intervencijo, ne vemo. Domnevamo pa, da jim je dr. Klein dal običajen pitijski odgovor, ki se lahko tolmači v teoriji tako ali drugače. V praksi se bo seveda ju; stična uprava trudila ustreči željam in zahtevam nemških poslancev. Pričakovati je, da ae bo prigodilo pri naših sodiščih, zlasti na Koroškem, a tudi na Š ajerskem, se več takih slučajev, kakor se je zgodil dne 1. maja 1.1. v Celovcu.
Poslanec H. Prade je imenovan nemškim ministrom-rojakom.
Razne vesti.
Tat, M je ikradsl 1140 K, a bil zopet okriden Od 2lM. — Kari Milic, 39 let star iz Repen-tabra, stanujoč v ulici Ireneo della Croce št. 4 v Trstu, je bil aretiran, ker je dne 2. avgusta 1907. vkradel v ulici Arcata Valentinu Cotiču čevljarju, znesek 1140 K, katerega je Cotič hranil v žepu svojega jopiča. Isti je bil nekoliko vinjen, ko mu je Milic posegel v žep.
Ko je Midčeva žena, "Jošipina, stara 38 let, doma iz Sežane, kuharica v gostilai ul. Valdirivo št. 40, zapazila toliko denarja v žepu svojega soproga, mu ga je vzela in sicer kar vse, rekoč mu : „ Molči, to bo za me; če ne te ubijem 1" Njemu ki je imel zadosti poguma vkrasti, je pred žuganjem svoje polovice kar zlezlo srce v hlače in prepustil njej ves plen. Ko ga je Cotič vprašal, da Ji on ve, kako mu je zmanjkal denar, se je Milic naredil, kakor da bi ne znal ni. česar. Cotič pa je te dni povohal vso stvar in Av#bil, Milica na policijo. Tat in žena sta bila qba aretirana. Poslednja je zanikala, da bi bila kaj zažugala možu; o denarju pa da-ni vpdela, da je bil pokraden.
Slov. pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" razvije
dne 28. juaija v Ljubljani svojo društveno zastavo. Z razvitjem iste bo spojena tudi velika pevska slavnost, na katero so prijazno vabljena druga pevska društva, da bi se je udeležila ali korporativno ali po deputaciji, in ako možno s sodelovanjem kake pesni. Število udeležnikov, pesem, ki se bo pela itd. naj se naznani najkasneje do 1. junija 1.1. MOVO drnšlvo. — Ustanovilo se je »Društvo konceptnih uradnikov c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva za Trst, Primorsko in Kranjsko" s sedežem v Trstu.
Bivši pomorski arzenal v Trstu na prodaj. —
Finančni minister je predložil zbornici zakonski načt«. glede prodaje bivšega pomorskega arzenala v Trstu.
Vseslovanskl kongres. — „čehosiav. Kor-resp." poroča, da se v kratkem sestanejo v Pragi slovanski državni poslanci na posvetovanje o. nameravanem vseslovanskem kongresu. Posvetovanja se udeleži tudi več členov ruske dume.
Letošnje velike vojaške vaje se bodo vršile
v, zapadni Ogrski. Vojaških vaj, ki prično okolu 18. septembra, so udeleže 4. budim-peštanski, 5. požunski in 13. zagrebški vojni zbor.
»Glasbena matlC8u je napravila izlet v Zagreb in tam z velikanskim uspehom koucerti-rala. — V Zagrebu so priredila hrvatska društva Slovencem navdušen sprejem, naval na večerni koncert pa je bil tolik, da je na stotine občinstva moralo oditi, ker ni bilo dobiti vstopnic niti za drag denar. Vsi hrvaški zagrebški listi slavijo navdušeno dovršeno petje „GIasbene matice".
Komandant Ltoydovega parnika Jlrol" umrl med
potjo. — V torek zjutraj ob 11. uri je pri-plul v Trst Llovdov parnik „Tirol" na po-vratku iz Sorije in Karamanije, z zastavo na pol droga. Na ladiji se je nahajalo truplo parnikovega komandanta, kap. Petra Marassi, ki je umrl okolo 9. ure zjutraj dne 3. t. m. ko se je parnik nabajal na višini grškega otoka Zanta.
Komadi po 50 StOtlak, — Finančno mini-sterstvo na Dunaju namerava izdati komade po 50 stotink. Ta denar je bil obsežen že v
vladnem načrtu leta 1892, a Ogrska je bila proti izdanju takega denarja. Finančno mini-sterstvo je ostalo pa pri svojem načrtu in bo skušalo, da ga uresniči, ko se leta 1910. obnovi   novfina   in   vrednostna   pogodba   z
Na Dnjepru v Rusiji se je prevrnila barka, na kateri je bilo 150 oseb. Itešilo se je le -30 oseb, drugi so potonili; bile so večinoma ženske in otroci.
Pevsko društvo »Zarja« v Bojanu priredi v
nedeljo zabavno veselico s petjem, predstavo in plesom.
Smrt mesto zlate poroke. — v Slemenu pri
Mariboru bi imela obhajati 75-letna ženka Tereza Lavrenčič minulo soboto zlato poroko s svojim možem, pa jo je v petek zadela kap, da je tik pred slavnostnim dnevom umrla.
Z zagrebškega vseučilišča je odšlo 4so dijakov, deloma na Dunaj, deloma v Prago. Na Dunaju so jih pray lepo sprejeli slovanski dijaki. Poklonili so se poslancem „Jugoslovanskega kluba*.
V samostanu benedlktlnk v Trstu so se godile čudne reči. Prednica je bila mlada nuna Salezija Sušan, bivša učiteljica v tržaški okolici, katero je protežiral škof Nagi. Nekatere nune z opatinjo so bile preveč vesele in moških obiskov ni manjkalo. Škandalom se je prišlo na sled. Sedaj pošljejo Naglovo varovanko v kak samostan nemške" regule na sever.
Umazano Špekulacijo so zagrešili pobožni dunajski krščanski socialci. Zavarovali so cesarjevo življenje do konca julija na 7 milijonov K pri neki angleški banki, kjer je zavarovanje pravzaprav le neke vrste stava. Če bi cesar umrl pred tem člasom, bi imeli pred sprevodom, ki bo stal 3 milijone, 4 milijone profita; po sprevodu v slučaju smrti pred koncem julija pa 7 milijonov dobička. Taki pa-triotje so pobožni Dunajčanje.
Peter Cotič
Jte čevljarski mojster
GORICA, Raštelj 32 (? lastni hiši). PODRUŽNICA
v Gosposki ulici štev. t nasproti „Ionta".
Sprejema vsakovrstna naročila po meri
in.poprave. Narc&ila z dežele še razpošiljajo po pošti.
D***   CENE ZMERNE
Varstvena znamka: ..Sldro"
|LS2I iiniment. Capsici comp.1^^
I-              _                     Nadomestek za                     ¦¦^¦¦¦Sl
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripozaano kot najboljše sredstvo proti preblajenjn itd. Za ceno 80 Vin., K 1-40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. PH nakupu tega tako priljubljenega "lo^ačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v Škašljah z našo varstveno znamko „si-drem" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA k „ilatem levo" v ftagi I Blisatethgasse itev. 5 nota. J Dnvrno rupoiiljanj«.
^ab^ala.
Za izkazano iskreno sočutje ob prebritki  smrti našega pre-Ijubljenega, nepozabnega soproga, ozir. očeta, sina in brata, gospoda
Josipa pl Batistič
trgovca
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo k večnemu počitku, izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo preč. duhovščini, telovadnemu društvu Solkanski Sokol, Čitalnici, pevskemu zboru za ginljivo petje, •blagim darovateljem vencev in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika k večnemu počitku. — Bog stotero, povrni.
V SOLKANU, 5. maja 1908.
Žalujoči ostali.
naznanilo.
Naznanjam  slav.  občinstvu,  da  sem   otvoril v
Rabatišču št. 22
zalogo =
koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporočam se slav. občinstvu za obilen  obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem
Peter Gruden.
Bratje Taniienberger, Dunaj IX. Wahri»gsti\ 22.
najuečja specijalna zaloga umetnih predmetou iz kitajskega srebra, alpaka medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko. —=—z= 3edilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouosti. —=z
Sprejemajo se razna^poprauila. y Dopisuje se d slouenščini, italijanščini in nemščini.
Modeli „37"
Cenik se pošlje na zahteuo zastonj in poštnine
prosto. Poštnina in zauojnina se pri pošiljaiuah
ne zaračuna.
čisti le z
GLOBUS
= čistilnim ekstraktom. =====
Največji dobitek! Mark 600.010
Naznanilo
sreče.
Za dobitke garantira država
Vabilo k udeležbi = dobitnih šans ==
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je
9 milijonou 841.476 ITIark dobitkou.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark.
1 premija & 300.000 Mk.
J      »       »200.000   »
1     »       »  60.000   »
1      »           50.000   »
1     »       > 45.000   »
1      »        *  40.000   »
*      »       »  35.000   »
1      »       »  30.000   »
1 dobitek »100.000   »
1       *       »  60.000   »
1       »      »  50.000   »
11
1 dobitek a 40.000 Mk.
»30.000    »
»20.000    .
»15.000    »
»10.000    »
» 5.000    v
» 3.000    »
» 2.000    »
» 1.000    »
181
V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreila znaša v srečnem slučaju 50.000 Hark ter se zviSa v 2.- razreda na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in t 7. na 600.000 M.
SreCkanje je postavno določeno. Cene srečkam I. razreda so sledeče: cela orig. srečka M. 6'— ali K T— pol      „        „    „   3 -  „   „ 3-50 Četrt   „       „    „   1-50   „   ,, 178 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanja uradne listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati.
Izplačevanje in dopošilfanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
NaroČila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
21. maja.
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
. Bankgeachuft v HAMBURGU.
I - letno pismeno jamstvo. flikoli ueč o življenju
Vam ii« nudi prilika kupiti  po tako nizki <:uiii
K 8- mesto K 18 -
krasna, pristna, ti/iiti» Mofti moška anker-roniontoir ura iz Uloria-sivlira. .Močno. lt-po gravirano dvoj-nasto okovje, fino preizkusno kol.^je na 10 kamnov. Z Ifpo verižico in obeskom K 10- . Enaka tira s sekundnikoni K y- : v Meteor-Tula okrovju kron 7-90. Razpošilja po povzetju : Eksportna družba za razpošiljanje ur
(prej Henrik Weiss>
hm\, XIV./3. Secfisliauserstoe 5/14.
Svari   se  pred   kričečo reklamo in   ponarejanjem.
Proda se hiša z vrtom
v središču mesta. Cena ugodna.
Natančneje se izve* v našem upravništvu.
Poprava In komisijska zaloga dvokoles tn Šivalnih stroje? pri
BATJELU
Gorica Uia Duomo 3-4.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
leniki franko.
Anton Potatzky v Gorici.
Na «redl BaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
j  Andrej Fajt
§ pekovski mojster
S       v Eirici Corsi Franc. Rim. št. 2. • '"——  Filijalka v Dorabergn.  ~== „ S     Sprejema naročila vsakovrstnega 8 g peciva, tudi najfinejega, za nove S 9 maše  in  godove,  kolače  za  bir« Z manco, poroke  itd.  Vsa naročila f izvršuje točno in natančno po želji I naročnikov.
i9    Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in  likerje po zmernih cenah. | Za veliko   noč  priporoča   gorlSke 1               pluco, potico Itd.
Najceneje kupevaliče vlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preja le nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojaed in ievljarje.
Svetinjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za yss letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje   oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi,    t     3a—<
Prua goriška tovarna
umetnih ognjev
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske   sueče,
kolesa itd. itd.
poscbriost: papirnati fopiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 x 150 z monogramom. ==
ferd. fflakuc
pooblaščen in priznan pvrotehnik
Gotica, tekaiišče Frana |cs. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Doganau tik sodnijske palače.
Poreška klet, Opčinah 176
¦".........¦•""......llllllllilillllltlliCIltllllllllMUHIIlilllll........................
Podpisani prodaja naravna vina lastnega pridelka iz lastipli vinogradov, nahajnjof-Ui so v okolici Porefia.
CENE:
Teran v Budih Sft*  po 1B b\ liter Vino belo IJtf&lKi:   » 20  „   „ Domači tropinovec .   „ 60 „   „
Za trgovce cene po dogovoru.
Razpošilja se po povzetju. — Vračunjenc sodovc se jemlje nazaj, ako so n      "       '    '
prosti prevoza.
:> nepokvarjeni in
Ivan Stanfch
veleposestnik v Istri.
Stara dvokolesa se emajlirajo po eeni z ognjem.
iščejo se pomožni delavci
za tovarno usnja v Beljaku.
Nastop službe takoj.
flaca 3 krone na dan.
SInvpnri zahtevajt0 v
U1U V GllOl   vsaki gostilni le
najboljšo Slatiao-kislo vodo, ki
se prodaja v  korist družbe sv.
Cirila in  Metoda.
Zabgatelj J. VREČKO Slovenj i gradeč.
i Sveži (friien) špeh debel um \z hrbta
brez kože 80 kr. kg. ipcti druge vrste brez kože 74 kF. kg.
Vsak dan sveže blago pošilja od 5 kg naprej. Razpošilja se po povzetja. Izdelujem tudi zajamčeno pristne
kranjske klobase.
Karol Čeme, mesar v Ljubljani.
Odlikovana pekarija in siadčičaroa
Karol Drasčik
v Gorici na Komu v (lastni faiii)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne ptnee itd. Prodajfl različna fin« vin« in likarjs na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za muogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦»¦** po jako zmernih cenah. ~**i
TrLcW5ko-obrtqa zadruga \/ Gorici
reg-lstrovan* aadruga b neomejenim Jamatvoaa.
Načelstvo In nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« jo z osdrom na premenjona in dno 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti $% obrestovan ju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojsvalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */,L prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po iVt%, večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vaa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debli, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.