LETO XXXVII.. ŠT. 47 Ptuj, 28. novembra 1984
CENA 17 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
KUD „Zagorac" danes v Ptuju (stran 3)
Kmečke žene obiskale Jasenovac (stran 4)
Okrogla miza o usmer. izobraževanju (stran 5)
Ribiški SOS proti onesnaževalcem voda
(stran 8)
Rezultati opravičujejo odločitev (stran 13)
Vsako telo se vedno znova
spominjamo listih zgodovinskih
dni. ko je potekalo drugo zaseda-
nje Avnoja.. Vsako leto se zgodo-
vinskega pomena in daljnosežno-
sti vsebine Avnojskih sklepov
zavedamo toliko bolj in toliko
globlje, kolikor bolj se poglablja-
mo i' bistvo jugoslovanske skupno-
sti narodov in narodnosti, bratstva
in enotnosti, skovanega pod vod-
stvom ZKJ in tovariša Tita v
najtežjih dneh našega narodno-
osvobodilnega boja. V sklepe
Avnoja je vlito Titovo delo. v
uresničevanju in spoštovanju teh
sklepov bo živelo Titovo delo
naprej, ki pomeni življenje naše
samoupravne socialistične družbe.
To nam mora hiti glavno vodilo
tudi danes, ko se moramo na
vsakem koraku zavedati, da smo
sredi izredno zahtevnih in po-
membnih dogajanj v svetu, ki
pomenijo prelomnico obdobja, v
katerem postaja znanje, sodobna
tehnologija in organizacija dela
najpomembnejši dejavnik tako
gospodarskega kot družbenega
razvoja. Spopadamo se s proble-
mi. ki nam jih je vsilila svetovna
gospodarska kriza. Toda še mno-
go težji je spopad z našo premah
učinkovitostjo pri odpravljanju
temeljnih protislovij našega druž-
benega in gospodarskega razvoja.
Pri uveljavljanju temeljnega socia-
lističnega samoupravnega proiz-
vodnega odnosa moramo v letu. ki
je pred nami. usmerjati glavno
pozornost razvojnim vprašanjem.
Prav zato nas pismo Predsed-
stva SFRJ opozarja na naloge s
tega področja, saj ugotavlja, da
stopamo v leto IQ85 z neugodnimi
težnjami gospodarskih gibanjih
in nas opozarja, da je pri tem treba
več truda, boljše organiziranosti in
večje usklajenosti dela. To ne velja
le za načrtovanje razvojnih nalog
v prihodnjem letu. temveč tudi za
načrtovanje naslednjega srednje-
ročnega obdobja 1986—90 in
dolgoročnega do leta 2000. Prav
zato se morajo odločilnem času.
ki je pred nami. vsi nosilci ustav-
nih pooblastil, vsi nosilci načrtova-
nja še bolj potruditi, še bolje
organizirati in uskladiti delo. da
bodo postali mobilnejši pri uresni-
čevanju glavnih usmeritev progra-
ma dolgoročne stabilizacije.
Razprava o predlogu sklepov
13. seje C K ZKJ je tudi na našem
območju odločno potrdila, da so se
delavci, delovni ljudje in občani
pripravljeni potruditi in odrekati
za uresničitev stabilizacijskega
programa. Ob tem pa so izražali
veliko nezadovoljnost zaradi po-
časnosti njegovega izvajanja, raz-
ličnih pogledov in tolmačenj ob
tem. ponavljajočih .se obljubah in
sklepih, vendar do izboljšanja
noče in noče priti, vsaj ne v
zadostni meri. Zveza komunistov
se je odločno postavila za stabili-
zacijski program, dala svojo idej-
no usmeritev in nakazala naloge
komunistov, nevarno pa bi bilo
zahtevati, da ZK neposredno
posega tudi v operativne rešitve,
saj se je tej vlogi že zdavnaj
odrekla.
Pred vsemi komunisti je danes
prvenstvena naloga, da pri svojem
političnem delu postanejo bolj
mobilizacijski in učinkoviti, saj
bodo le tako lahko pritegnili vse
delovne ljudi in občane in jih v
okviru frontnega delovanja socia-
listične zveze delovnega ljudstva
mobilizirali za cilje dolgoročnega
stabilizacijskega programa.
S tem. ko oblikujemo idejne
usmeritve razvoja svoje občine,
oblikujemo tudi razvoj SR Slove-
nije in vse jugoslovanske skupno-
sti. Prav tu pa je potrebna kar
največja usklajenost, enotnost mi-
sli in akcije. »Zaostajanje naše
države v tehnološkem razvoju in
nadaljnje poglabljanje tehnološke-
ga prepada med našim gospodar-
stvom in gospodarstvom razvitih
držitv bolj neugodno vpliva na
celoten družbenogospodarski po-
ložaj . . .« ugotavlja Predsedstvo
SFRJ v svojem pismu, in nakazuje
naloge, kaj storiti, da se bomo
zavarovali pred preveliko tehnolo-
ško in gospodarsko odvisnostjo.
Uresničevanje lega pomeni tudi
zagotovilo naše varnosti, svobode,
ozemeljske nedotakljivosti, na-
daljnjega razvoja socialističnega
samoupravljanja in samostojne
zunanje politike i' duhu načel
neuvrščenosti.
Vse to je najpomembnejši del
tistega, kar vsebujejo sklepi druge-
ga zasedanja A vnoja. kar pomeni
nadaljevanje Titove poti!
FF-
Mest« Jajce, kraj drugega
zasedanja Avnoja
KOMUNISTI PODRAVJA NA POSVETU V PTUJU
G VLOGI lOEJNGPGLITIČNEGA
USPOSABLJANJA
Medobčinski svet ZKS za Podravje in medobčinsko
študijsko središče politične šole CK ZKS Maribor sta
bila sklicatelja posvetovanja, ki je bilo v ponedeljek,
26. novembra popoldne v prostorih Srednješolskega
centra v Ptuju. Tema posvetovanja je bila vloga
idejnopolitičnega usposabljanja komunistov Po-
dravja pri krepitvi idejne in akcijske enotnosti ZK ter
naloge nosilcev usposabljanja pri zagotavljanju večje
učinkovitosti dela članov ZK.
Na posvetu v Ptuju so sodelovali poleg pred-
sednikov in sekretarjev OK ZKS Podravja še pred-
sedniki komisij za idejno in teoretično delo ZK, za
organiziranost, razvoj, kadrovsko politiko in
usposabljanje v ZK, sekretarji aktivov komunistov
delavcev neposrednih proizvajalcev, direktorji delav-
skih univerz in številni drugi nosilci idejnopolitičnega
usposabljanja iz vseh občin, ki jih povezuje
medobčinski svet ZKS za Podravje.
Vsi udeleženci posvetovanja so prejeli precej zaje-
tne, vendar vsebinsko dobro pripravljene teze za
razpravo s konkretnimi predlogi za izboljšanje vseh
oblik idejnopolitičnega usposabljanja v ZK. Med
drugim je poudarjeno, da morajo osnovne
organizacije ZKS pripraviti kadrovske načrte za la-
stne potrebe in to bo tudi podlaga kadrovanja v obli-
ke idejnopolitičnega usposabljanja.
Ker smo morali redakcijo za to številko Tednika
zaključiti že pred posvetovanjem, bomo več o vsebi-
mi zapisali prihodnjič.
FF
OTVORITEV ŠOLE ZA DAN REPUBLIKE
VELIKA NEDELJA
V krajevni skupnosti Velika
Nedelja bo 29. novembra — za
Dan republike osrednja občinska
proslava s svečano sejo skupščine
občine Ormož, podelitvijo občin-
skih priznanj in kulturnim pro-
gramom. Ob tej priložnosti bodo
odprli tudi dograjeno in obno-
vljeno osnovno šolo. kar je brez
dvoma velik dogodek za sam kraj
in občino. Sicer pa se ta ormoška
krajevna skupnost lahko ponaša
z nekaterimi pomembnejšimi
delovnimi uspeni v zadnjem
obdobju. Mednje gotovo sodi 24-
stanovanjski blok. pa tudi to. da
jim je ostalo le še pet do šest
kilometrov cest za asfaltiranje m
želja po novi trgovini.
Na slovesnost, ki bo pri Veliki
Nedelji, so povabili tudi pred-
stavnike pobratene občine Vrnja-
čka Banja in njene krajevne
skupnosti Gračac. s katerima sta
pobratena Ormož in Velika Ne-~
delja. začela pa se bo dopoldan,
ob desetih.
mš
V POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
DANES ODPRTA TOVARNA
ZAVOR NA PTUJU
Delovna organizacija Tovarna avtomobilov in
motorjev M ari bor bo danes. 28. novembra odprla na
Ptuju dograjene objekte obrata proizvodnje zavor.
Proslava bo ob 11. uri v Tovarni zavor na Ptuju.
Rogozniška 32. in bo povezana s proslavo Dneva
republike.
Po pozdravnem govoru predsednika delavskega
sveta DO TAM Maribor bo slavnostni govor, go-
voril bo Janez Bohorič, podpredsednik izvršnega
sveta skupščine SRS. spregovoril pa bo tudi Franc
Tetičkovič. predsednik SO Ptuj. Za tem bodo po-
delili priznanja in izvedli kulturni program. Izvajali
ga bodo: Tamov nonet. recitatorji SNG iz Maribora
in Ptuja ter folklorna skupina iz Cirkovc.
Več o tovarni zavor na Ptuju preberite na 3. strani.
No\i (»hjekt obrata proizvodnje zavor na Ptuju ob Rogoznii^ki cesti.
Foto: M. Ozmec
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
28. november 1984 —
TEDNIK
v tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem so v tridesetih letih proizvedli okoli 2,8
milijona ton glinice in milijon ton aluminija. Ob pričetku poskusnega obratovanja. 21. novembra 1954 je
bilo zgrajena elektroliza z letno zmogUivostjo 15 tisoč ton aluminija — takrat je bilo zaposlenih 1055
delavcev. Danes pa blizu 2.500-članski delovni kolektiv proizvede v dveh elektrolizah letno prek 45 tisoč
ton aluminija. Žal že nekaj let nazaj ugotavljajo, da so proizvodne naprave dotrajane in zastarele, zato
so vložili vse napore za modernizacijo proizvodnje. V TGA so tako prepričani, da bodo čez 30 let
proslavljali svoj jubilej pod geslom: 3 milijone ton aluminija v šestdesetih letih!
V	Tedniku, ki je izšel 15. oktob-
ra 1954 je tedanji urednik Jože
Vrabl v uvodnem sestavku na prvi.
strani zapisal naslov ,,Kidričevo že
daje aluminij". Pod njim je med
drugim zapisano: V soboto, 9.
oktobra t. 1. je bila v Kidričevem
notranja proslava ob odlitju prve
tone aluminija. Pri peči št. 336 sta
ob enajstih dopoldne zajela prvi
aluminij delavca Alojz Svenšek in
Anton Sterman. Z velikima
zajemalkama na dolgih držajih sta
segla po srebrno svetilkajoči se
tekoči aluminij in ga vlivale v
prenosni kotel. Največji industrij-
ski objekt v državi, tovarna glinice
in aluminija v Kidričevem, za
katero je naše ljudstvo doslej
žrtvovalo okrog 19 milijardi dinar-
jev, je začel dajati prve tone
aluminija ..."
V	nedeljo, 21. novembra 1954 je
bila v Kidričevem slovesnost ob
pričetku rednega poskusnega
obratovanja elektroliz in tovarne,
kar je pomenilo prelomnico v raz-
voju te industrijske panoge v
Jugoslaviji, hkrati pa pomembno
zmago delovnih ljudi, ki so gradili
od osvoboditve naprej.
V POČASTITEV TRI-
DESETLETNICE VEČ PRI-
REDITEV
Svoj 30 — letni jubilej so delavci
TGA počastili z več prireditvami.
Ze v sredo, 14. novembra so v
upravnih prostorih tovarne odprli
pregledno razstavo ,,30 let
fotografije Stojana Kerblerja",
mednarodnega mojstra fotografi-
je, ki je v TGA zaposlen kot
energetik že od leta 1965. V sobo-
to, 17. novembra so v dvorani
restavracije na svečanosti razglasili
rezultate športnih tekmovanj, ki so
potekala med temeljnimi organiza-
cijami v počastitev 30 — letnice
obratovanja. Sledilo je
tradicionalno tovarniško srečanje
delavcev z zabavnim večerom.
V torek, 20. novembra se je na
svečani seji sestal delavski svet
TGA, na katerem je predsednik
konference osnovnih organizacij
sindikata Franc Korošec govoril o
30-letnem razvoju te delovne
organizacije v okviru SOZD
IINIAL. Poudaril je, da so v
omenjenem obdobju storili veliko
tudi na področju delavskega
samoupravljanja, ki v TGA obsta-
ja že od 8. junija 1950. Med dru-
rim je izrazil trdno voljo delovnih
;/!di, da s skupnimi močmi in last-
r:im znanjem prebredejo sedanje
težave zaradi dotrajanosti
proizvodnje v elektrolizah.
Zatem so člani delavskega sveta
soglasno sprejeli sklep o imenova-
nju novega kolektivnega poslovod-
nega organa. Za predsednika kole-
gija so imenovali diplomiranega
ekonomista Danila Topleka,
dosedanjega direktorja finančno
— računovodskega sektorja TGA.
Razen tega so za člane kolegija
imenovali še Raden ka Salemoviča
—- za področje proizvodnje in raz-
voja; Janka Bedrača za področje
ekonomije, ter Viktorja Markoviča
za področje kadrov in samou-
pravljanja. Za direktorja sektorja
za investicije so nato imenovali še
Ivana Kodriča.
Na predlog novega predsednika
kolegija Danila Topleka so v
nadaljevanju seje soglasno sprejeli
sklep o organizaciji dela pri
uresničevanju projekta moderniza-
cije proizvodnje primarnega
aluminija. V ta namen so takoj
imenovali 9-članski projektni svet
in mu naložili tudi konkretne nalo-
ge. Dodati je treba, da je ta svet
sestavljen iz predstavnikov TGA,
slovenjebistriškega Impola ter soz-
da UNIAL.
Vsi sprejeti sklepi na tej seji
pomenijo za kolektiv TGA prav-
gotovo veliko prelomnico. No-
vemu vodstvu TGA so zaupali od-
govorno nalogo — izpeljati
modernizacijo proizvodnje alumi-
nija. in kot so povedali, se vsi od-
govorni dobro zavedo, da bo pot v
svetlejšo prihodnost TGA odprta
le, če se bodo tega zavedali vsi
zaposleni, če se bodo zares oprli na
lastne sile, na svoje znanje in
sposobnosti.
OSREDNJA PROSLAVA V
TOZD VZDRŽEVANJE
Na sam prazničen dan, v sredo
21. novembra so v TGA prispeli
številni gostje iz republike,
pokrajine in občine, ter poslovni
partnerji iz raznih krajev Jugosla-
vije. V skupini so si ogledali
proizvodnjo v elektrolizah in novi
livarni, nato pa se se skupaj z
zaposlenimi v TGA udeležili
opoldanske osrednje slovesnosti,
ki je potekala v prirejeni hali garaž
tozda Vzdrževanje.
Po uvodnem pozdravu predsed-
nika delavskega sveta TGA, Anto-
na Banka, je zbranim govoril
predsednik novega kolegijskega
poslovodnega organa. Danilo
Toplek. Poudaril je, da se je treba
zavedati da gre v TGA za 30 let
uspešnega dela na področju, ki ni
imelo praktično nobene tradicije.
Ob tem so se nenehno spoprijemali
z raznimi problemi, ki so pomenili
izpopolnjevanje tehnologije, skrb
za uspešno gospodarjenje in kot
najvažnejše, skrb za delavca.
Vsi problemi niso mogli zausta-
viti rasti uspešnega poslovanja.
Leta nihanj v proizvodnji, pov-
zročenih z večjimi in majšimi
redukcijami električne energije, so
nadoknadili s trdim delom in
nenehnim preseganjem planov
zastavljene letne proizvodnje.
Ko je govoril o sedanjem stanju
v TGA je poudaril: stara junaštva
niso dovolj za nove zmage", in to
se vsebolj kaže tudi v tem delov-
nem kolektivu. Fizični obseg
proizvodnje je leta nespremenjen,
potrebe slovenske predelovalne
industrije maksimalno zadovolju-
jejo, vse izvozne obveznosti v ok-
viru SOZD Unial redno iz-
polnjujejo, živijo skoraj izključno
na osnovi lastnih sredstev in ob
tem dosegajo ugodne poslovne
rezultate.
Ob tem pa mnogi poz.abljajo, je
p)oudaril Toplek, da vse te uspehe
dosegajo na tehnologiji, za katero
je značilno: velika poraba energije
na enoto proizvoda, velika poraba
surovin, močno onesnaževanje
okolja in intenzivno ogrožanje
zdravja zaposlenih. Vedno večji
napori in samoodpovedovanja
zaposlenih ne bodo mogli v
nedogled kompenzirati vseh
omenjenih pomanjkljivosti.
Situacija je po njegovem mnenju
vse prej kot rožnata, toda ne
brezizhodna. Rešitev je izključno v
modernizaciji proizvodnje alumi-
nija. Pri tem je izrazil trdno
pripravljenost kolektiva TGA in
vseh delavcev sozda UNIAL, da
bo zastavljeno nalogo realiziral.
Po krajšem kulturnem progra-
mu, ki so ga izvajali člani tovarni-
ške godbe na pihala in moškega
pevskega zbora, je imel slavnostni
govor predsednik zbora združene-
ga dela skupščine SR Slovenije,
Martin Mlinar. Ta je poudaril, da
je tovarna v Kidričevem zrasla iz
socialistične skupnosti za
socialistično skupnost, saj so
delavci v njej mnogo prispevali k
razvoju te skupnosti, še posebej
kraja Kidričevo in občine Ptuj.
Izrazil je prepričanje, da bodo s
svojim delom ravnali v TGA tako
tudi v bodoče.
V imenu delovnih ljudi in skup-
ščine občine Ptuj so delavcem
TGA ob jubileju čestitali še Franc
Tetičkovič, predsednik SO Ptuj,
ter predstavniki poslovnih partner-
jev.
Za posebne zasluge in izredne
uspehe so zatem izročili osmim
delavcem zlate znake TGA. Prejeli
so jih: France Meško, Alojz
Leskovar, Imre Varju, skupina za
phanje elektrolitskih celic v tozd
Vzdrževanje, Jože Turk, Alojz
Sladnjak, Hilda Rojs in Franc Ku-
mer. Razen tega so najzaslužnej-
šim zunanjim sodelavcem in
poslovnim partnerjem izročili še
posebna jubilejna priznanja.
Delavcem TGA so ob prazniku
čestitali tudi pionirji osnovne šole
Kidričevo, slovesnost pa so zaklju-
čili z nastopom folklorne skupine
kulturno umetniškega društva
Študent iz Maribora ter slavnost-
nim kosilom v dvorani obrata
družbene prehrane, v restavraciji
Kidričevo.
Delovnim ljudem, vsem zaposle-
nim v TGA Kidričevo želimo, da
bi dosegli svoj cilj, težko
pričakovano modernizacijo
proizvodnje aluminija. Ne samo v
imenu blizu 350 delovnih invali-
dov, ki so podarili del svojega
življenja razvoju tovarne, v imenu
vseh nas, občanov, v imenu vseh ki
vedo kaj pomeni hapredek!
Martin Ozmec
Novi predsednik KPO TGA Kid-
ričevo, Danilu Toplek
Lldeleženci osrednje slovesnosti ob 30-letnici TGA v hali TOZD Vzdrževanje. V ospredju predstavniki iz
republike, regije in občine.	_____ .
Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti Martin Mlinar, predsednik
zbora združenega dela SRS.
Na slavnostni seji delavskega sveta TGA je zbranim govoril predsednik
tovarniške konference sindikata Franc Korošec.
Med dobitniki zlatega znaka TGA je bila tudi skupina delavcev iz TOZD
Vzdrževanje
V kult urn-rv; programu so nastopili člani tovarniškega moškega zbora pod
\od-.tvoni .lava Pulka ...
... in člani RUD študent iz Maribora.
V imenu delavcev TGA je sprejel šopek s čestitkami pionirjev OŠ Kid-
ričoo predsednik I)S TG A, Anton Banko. Fotografije: .\1. Ozinec
TEDNIK
— 28. november 1984
DELEGATSKA SPOROCiLA - 3
V krajevni skupnosti potrebujemo močno
SZDL in aktivne komuniste
v razpravah o predlogu sklepov 13. seje CK
ZKJ, ki so bile v krajevnih skupnostih so osnov-
ne organizacije ZKS podprle usmeritev, da mora
biti vsak komunist aktivist SZDL. To pa
pomeni, da je naloga slehernega komunista, da
se v krajevni skupnosti z delom in zgledom
uveljavi kot najaktivnejši, najpožrtvovalnejši in
najnaprednejši član SZDL. V naši zavesti mo-
ramo dojeti, da je naša SZDL fronta vseh delov-
nih ljudi ter občanov ne glede na narodnostne,
družbene, verske in druge razlike. Komunisti ni-
mamo nobenih interesov, ki bi bili ločeni od
interesov delavskega razreda in od interesov
krajanov v krajevni skupnosti, v kateri živimo.
Naša glavna in stalna naloga je, da delamo med
ljudmi in skupaj z njimi vodimo boj za razvoj
naše družbe na temeljih socialističnega samo-
upravljanja. Glavna bitka za zadovoljevanje
potreb krajanov in za vsestranski razvoj
krajevne skupnosti se vodi na zborih krajanov,
sestankih SZDL, v delegacijah ter organih
krajevne, vaške, ulične in hišne samouprave ter v
družbenih organizacijah in v društvih. V vseh teh
sredinah pomagajmo pri iskanju najboljših,
najsprejemljivejših in najnaprednejših rešitev.
To je še zlasti pomembno, sedaj, ko tudi v kra-
jevnih skupnostih, po načelih dobrega gospo-
darja, vodimo bitko za doseganje ciljev
dolgoročnega programa gospodarske stabiliza-
cije in zadovoljevanja potreb krajanov v skladu
z referendumskimi programi ter realnimi
materialnimi možnostmi.
V razpravah o predlogu sklepov 13. seje CK
ZKJ smo si za.stavili jasno usmeritev za naše delo
v krajevni skupnosti. Naša stalna naloga,
pravica in dolžnost je, da smo aktivni na zborih
krajanov in v akcijah, ki jih vodi SZDL. Z zav-
zetim političnim delom med ljudmi utrjujmo.
in uveljavljajmo delegatski sistem icr krajevno,
vaško, ulično in hišno samoupravo. Vplivajmo
na vsebinsko bogatitev programskih Usmeritev
družbenih organizacij in društev, da postanejo v
pravem pomenu besede šola za nove socialistične
in humane vrednote ter za bogatitev in vse-
stranski razvoj osebnosti krajana, še posebej pa
osebnosti mladega človeka. Razvijajmo in
utrjujmo demokratične odnose med ljudmi in
varujmo lik komunista z našim požrtvovalnim
delom in tovariškimi odnosi do ljudi. Razvijaj-
mo in.podružbljajmo naš samoupravni koncept
splošne ljudske obrambe in družbene samoza-
ščite. V vsakodnevnem življenju uveijavljajmo
in varujmo izbojevane vrednote narodno
osvobodilnega boja, socialistične revolucije in
povojnega obdobja izgradnje naše socialistične
skupnosti.
Naše delo in skrb usmerimo tudi med mladino
in spodbujajmo njeno vključevanje v vse tokove
krajevne samouprave in delegatskega sistema, da
bodo mladi prevzemali odgovornost ter skupaj z
vsemi krajani enakovredno in enakopravno
pomagali v boju za razvoj krajevne skupnosti ter
naše socialistične samoupravne družbe. Idej-
nopolitično in marksistično se izobražujmo, da
bomo sposobni ustvarjalno uresničevati politiko
zveze komunistov in krepiti vlogo SZDL kot
fronte vseh organiziranih socialističnih sil v kra-
jevni skupnosti.
Aktivno se vključujmo v delo Zbora komuni-
stov krajevne skupnosti in v aktive zveze komu-
nistov, ki jih kot obliko dela uveljavljata
osnovna organizacija in svet zveze komunistov
krajevne skupnosti. Zbor komunistov
sprejmimo kot našo obliko skupnega dela,
dogovarjanja, izmenjave mnenj in izskušenj ter
razprav o vseh vprašanjih, ki so skupnega
pomena ter interesa krajevne skupnosti, občine
in družbe kot celote. Naša stalna naloga je, da v
krajevni skupnosti, v kateri živimo, organizirano
delujemo v vseh aktivnostih, ki jih organizirajo
osnovna organizacija in svet zveze komunistov
krajevne skupnosti, SZDL, krajevna, vaška,
ulična in hišna samouprava.
V razpravah o predlogu sklepov 13. seje CK
ZKJ smo veliko go"!^^ in ugotavljali, sedaj pa
se lotimo spreminjanja razmer. Prepričljivo
delajmo rrfejf,ljudmi. Ustvarjalno in disciplini-
rano uresničiijmo politiko zveze komunistov ter
z delom in zgledom potrjujmo našo pripadnost
zvezi komunistov in delavskemu razredu. S tem
pa bomo najbolj ustvarjalno krepili moč in
učinkovitost SZDL. kateri v krajevni skupnosti
in v vseh okoljih pripadamo. Samo z besedami
ne bomo krepili moči SZDL in samoupravnega
položaja krajanov v krajevni skupnosti ter v
delegatskih skupščinah, ampak predvsem z
našim ustvarjalnim delom, s pristnim stikom z
ljudmi z vključevanjem v akcije, ki jih
organizirata SZDL in krajevna samouprava. To
pa pomeni, da bomo veliko prostega časa posve-
tili delu za lapredek krajevne skupnosti in 'za
srečo ljudi, ki v njej živijo.
Komunisti so v predvojnem, medvojnem in
povojnem obdobju veliko delali med ljudmi,
tudi za ceno svojega življenja, ljudje so jih
spoštovali, jim zaupali in sledili, posnemajmo
jih in delajmo danes tako tudi mi. Ljudje nas ne
cenijo po lastnini partijske knjižice, ampak
predvsem po našem konkretnem delu in odnosu
do ljudi, po naši angažiranosti pri reševanju
konkretnih problemov ljudi in nalog v krajevni
skupnosti. Skratka, bodimo ljudje dejanj in
aktivisti SZDL!
Feliks Bagar
O vseh
točkah
soglasno
Za seje zborov Skupščine občine
Ptuj velja skupna ugotovitev, da je
bila dobra udeležba, zlasti še v
ZZD, da je bila vsebinsko dobra
razprava in da so bili delegati so-
glasni pri vseh točkah dnevnega
reda. K temu je prispevalo tudi
dejstvo, da je bila najbolj vroča
tema ,,poročilo o nadaljnji dina-
miki programa gradnje šolskega
prostora iz referendumskega pro-
grama" preložena na naslednjo se-
jo zaradi tega, ker poročilo ni bilo
usklajeno in predhodno verifici-
rano v ustreznih organih. O njem
bo tekla razprava na decembrski
seji zborov. To je bil predlog pred-
sedsTva SO Ptuj, ki so ga delegati
soglasno sprejeli.
V	družbenopolitičnem zboru, ki
se je sestal 22. novembra popoldne
je bila širša razprava predvsem o
osnutku resolucij. Delegati so v
imenu posameznih občinskih DPO
dali vrsto predlog in pobud.
V	zboru krajevnih skupnosti, ki
se je sestal, 23. novembra dopol-
dne pa so delegati iz posameznih
krajevnih skupnosti imeli pred-
vsem konkretne dopolnitve pro-
gramskih nalog v svojih KS, česar
pa verjetno ne bo moč upoštevati,
saj konkretnosti spadajo v spre-
mljajoče dokumente in ne v re-
solucijo, ki je temeljni dokument
letnega programa.
Konstruktivna razprava in
predlogi so bili dani tudi k drugim
problemskim točkam dnevnega
reda, dočim so bili predlogi
dogovora, odloka in sklepov spre-
jeti brez pripomb.	PP
KUD „Zagorao" Radoboj gostuje
danes v Ptuju na proslavi dneva
republike
Na današnji proslavi v počasti-
tev Dneva republike se nam
bodo v Srednješolskem centru v
Ptuju predstavili tudi člani KUD
»Zagorac« Radoboj iz bratske
občine Krapina.
Radoboj se omenja že v 13.
stoletju in spada med večje
krajevne skupnosti v občini Kra-
pina. Na območju Radoboja sta
bila nekoč rudnika premoga in
žvepla. Življenje ljudi v teh
krajih je bilo zelo težko, zato so si
ga bogatili z glasbo. V tem kraju
se je uveljavilo iz vrst ljudstva
več poklicnih glasbenikov, ki
tudi danes razvijajo ljubiteljsko
kulturno dejavnost. V letu 1978
so ustanovili aktiv žena. ki se je
uveljavil s številnimi kvalitetnimi
kulturnimi nastopi v Tednu kaj-
kavske kulture v Krapini. ob
Dnevu civilne zaščite v Ptuju, na
turistični prireditvi »Branje groz-
dja« v Pregradi, na proslavah ob
praznikih naše revolucije, prire-
ditvah za pripadnike JLA in
drugod.
Doseženi uspehi in pripravlje-
nost ljudi za ljubiteljsko kulturno
dejavnost in podpora družbeno-
političnih organizacij občine
Krapina je omogočila ustanovi-
tev KUD »Zagorac« Radoboj v
letu 1983. ki šteje nad 70 članov.
Zelo uspešno deluje pevski zbor,
mladinski pihalni orkester,
dramska, tamburaška in folklor-
na sekcija. Najzaslužnejši za
strokovno in kvalitetno rast sek-
cij so Marija in Franjo JURI-
NJAK. Paulina TUŠEK in Stje-
pan KVEŠTAK. kot predsednik
društva. V tem letu so v okviru
programa 23. Srečanj bratstva in
prijateljstva nastopali v Lendavi,
na Boču in v Krapini. zelo pa so
ve.seli. da .se bodo danes ob
prazniku Dneva republike po-
novno predstavili delovnim lju-
dem in občanom ptujske občine.
Prav je. da dodamo še to. daje
njihova želja, da navežejo prija-
teljske vezi s člani prosvetnega
društva »Alojz Arnuš« Rogozni-
ca. želja krajanov krajevne skup-
nosti Radoboj pa tudi je, da
navežejo prijateljske vezi s kraja-
ni krajevne skupnosti heroja
Lacka Rogoznica.
Želja članov KUD »Zagorac«
Radoboj je. da z gostovanji
svojih sekcij utrjujejo bratske
vezi med delovnimi ljudmi in
občani bratskih občin SR Hrvat-
ske in SR Slovenije. S svojim
kulturnim programom pa v ime-
nu vseh krajanov krajevne skup-
nosti Radoboj čestitamo vsem
delovnim ljudem ter občanom
ptujske občine k prazniku Dneva
republike.
S. K.
Ženski pevski zbor KUD »Zagorac« Radoboj
USPOSABLJANJE ZA SOCIALISTIČNO
SAMOUPRAVLJANJE
Prejšnjo sredo, 21. novembra se je v Ptuju
sestal koordinacijski odbor za družbenopoli-
tično izobraževanje pri predsedstvu OK SZDL
Ptuj. Sklepali so o ustanovitvi občinske politi-
čne šole socialističnega samoupravljanja v Ptuju
in potrdili osnovni koncept.
Sprejeli so tudi program občinske politične
šole kot vsakoletne stalne oblike izobraževanja
v občini. Ptogram r(aj bi obsegal splošni del za
vse slušatelje in posebni del, ki bi ga izvajala
vsaka družbenopolitična organizacija za svoje
kadre (ZKS, sindikati, SZDL, ZSMS), za kar bi
tudi pripravila ustrezen svoj program.
Poudarjeno je bilo, da naj bi predavatelje iz-
brali predvsem iz vrst poznavalcev stroke, ne pa
nosilcev funkcij. To so utemeljili s tem, da
nosilci funkcij prevečkrat zatečeno stanje
spreminjajo v teorijo, kar pa ni prav, saj mora
teorija biti vedno korak pred prakso. Predlagali
pa so, da naj bi nosilci funkcij sodelovali na
predavanjih strokovnjakov in konfrontirali
stališča prakse s teorijo. Oblikovali so tudi
stališča glede izobraževanja vodij delegacij in
konferenc delegacij.
Takoj po seji je bil v narodnem domu v Ptuju
širši posvet s sekretarji oziroma komunisti, ki v
OO ZKS odgovarjajo za idejno in politično
usposabljanje. Posveta so se udeležili vsi člani
koordinacijskega odbora in se aktivno vklju-
čevali v razpravo.
Sklicatelj tega posveta je bilo predsedstvo OK
ZKS Ptuj. Na njem je Feliks Bagar, izvršni se-
kretar predsedstva OK ZKS, uvodoma sprego-
voril o nalogah na področju idejnop>olitičnega
usposabljanja, zapisanih v programskih usmeri-
tvah občinske organizacije ZKS Ptuj. Srečko
Kolar, predsednik komisije za idejno in teoreti-
čno delo v ZK pri OK ZKS Ptuj pa je po-
drobneje spregovoril o vlogi idejnopolitičnega
usposabljanja s poudarkom, da moramo naj-
prej poznati splošno, če hočemo delovati kon-
kretno.
Po nakazanih uvodnih mislih in nalogah se je
razvila živahna razprava s poudarkom na izo-
braževanju mladih, na individualnem
usposabljanju, večji vlogi glasila Komunist in
usposabljanju delegatov, ki mora obsegati tudi
vodenje. Oton Polič, predsednik koordi-
nacijskega odbora SZDL pa je udeležence po-
sveta podrobneje seznanil z vsebino stališč in
predlogov seje koordinacijskega odbora.
Posvet so sklenili s sprejetjem naloge, da se v
naslednjih dneh sestanejo sekretariati OO ZKS
in na razširjenih sejah določijo kandidate za
posamezne oblike idejnopolitičnega usposablja-
nja. Predloge je treba poslati predsedstvu OK
ZKS do 7. decembra.	FF
Nastanek obrata
za proizvodnjo
kolesnih zavor
na Ptuju
Z načrtovanim razvojem novih kolesnih zavor je nastalo vprašanje,
kje te zavore producirati. Proizvodni prostori v TVT ,,Boris Kidrič" Ma-
ribor, kjer se je ta proizvodnja odvijala (prenos izvršen iz DO TAM
TOZD Mehanske obdelave) niso bili primerni za načrtovano bodočo pro-
izvodnjo nove generacije zavor. Glavno izhodišče pri načrtovanju te pro-
izvodnje je bilo, da mora biti locirana v radiusu največ 30 km oddaljeno-
sti od DO TAM v prometno in infrastrukturno ugodni legi, zaradi
možnosti dnevnih dobav in vključevanja v proces financiranja vozil, ter
ustrezno kadrovsko zaledje. Odločitev je padla na Ptuj, predvsem zaradi
nakazanih pogojev, možnosti nadaljnjega sodelovanja s proizvajalcem za-
vornih agregatov DO AGIS ter ugodnega kadrovskega zaledja, saj ima
Ptuj dobro organiziran srednješolski center.
11. junija 1979 je bila odkupljena proizvodna hala z energetskim po-
strojenjem Tovarne lesenih sodov, z delovno površino 2400 kv. m od Slo-
venijalesa, lesno industrijskega kombinata ,,Savinja" Celje, TOZD Lesna
industrija Ptuj.
Proizvodno halo smo takoj ustrezno adaptirali in sprožili postopek
za prenos proizvodnje iz TVT ,,Boris Kidrič" in sicer, ko so delavci obeh
DO sprejeli referendumski sklep dne 18. junija 1979.
Preselitev je bila izvršena 15. oktobra 1979 in po treh je stekla redna
proizvodnja. Novo ustanovljeni oddelek za proizvodnjo kolesnih zavor je
organizacijsko vključen v TOZD Karosernica, ki je bila nosilec vseh ak-
tivnosti v zvezi s prenosom in organiziranjem proizvodnje. Takoj se je
pristopilo k obnovi strojnega parka, izobraževanja kadrov in formiranju
družbenopolitičnega, samoupravnega in delegatskega sistema.
Do sedaj je bilo v obratu kolesnih zavor proizvedeno, bodisi za po-
trebe matične DO ali drugih kupcev, sledeče število zavor:
leto 1979	5677 zavor
leto 1980	49805 zavor
leto 1981	40204 zavor
leto 1982	43804 zavor
leto 1983	45634 zavor
leto 1984 (10 mes.)	34740 zavor
skupaj:	219864 zavor
Dne 15. oktobra 1984 je obrat kolesnih zavor imel 5. obletnico svoje-
ga obstoja in skozi vso preteklo obdobje uspešno zadovoljeval matično
DO ter trgovsko mrežo s kolesnimi zavorami.
RAZŠIRITEV PROIZVODNJE KOLESNIH ZAVOR
Odločitev za lastni razvoj in lastno proizvodnjo je narekovala, da se
pristopi k izdelavi razvojnega programa raziskav kolesnih zavor za gospo-
darska vozila. To nalogo je. uspešno opravila naša TOZD Raziskave in
razvoj leta 1979, financirala pa jo je Raziskovalna skupnost SRS.
Trdno postavljena programska usmeritev razvoja lastnih kolesnih za-
vor je imela za posledico izdelavo investicijskega programa za razširitev
proizvodnih kapacitet za proizvodnjo kolesnih zavor v Ptuju in sicer
100.000 enot letno. Sredstva za izvedbo investicije so bila načrtovana v vi-
šini cca 500 milijonov din. Po strukturi virov investiranja je:
—	65 % združenih sredstev TOZD in DO TAM
—	23 % bančnih sredstev
—	12 % sredstev dobaviteljev opreme in ostalih virov
Ocenjena investicija je zajeta na osnovi Zakona o temeljih sistema
družbenega sistema planiranja in družbenega plana Jugoslavije ter
Odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje
1981 —1985 in Odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana plana
SR Slovenije za obdobje 1986 do 1995 v temeljih plana za srednjeročno
obdobje 1981 do 1985 TOZD Karosernica in srednjeročnem načrtu
razvoja občine Ptuj za obdobje 1981 do 1985.
S to investicijo je predvideno, da se doseže potreben obseg proiz-
vodnje sodobnih kolesnih zavor in odpravi potreba po uvozu le-teh in
tako omogoči realizacijo proizvodnje gospodarskih cestnih vozil za
naslednje srednjeročno obdobje.
O dosedanjem izvozu kolesnih zavor skoraj ne moremo govoriti, saj
razen zavor, ki so bile v sklopu vozil ali oprem za vozila in za rezervne
dele, neposrednega izvoza sploh ni bilo.
Z osvojitvijo nove sodobne proizvodnje si lahko obetamo ugodne iz-
vozne rezultate in to zaradi udeležbe zavor v sklopu izvoženih vozil ali
prem, kot tudi glede možnosti samih zavor.
Z razširitvijo proizvodnje zavor, ki jo predvideva navedena inve-
sticija, je predvidena izgradnja proizvodnih prostorov v iznosu 3000 kv.
m, postavitev pomožnih prostorov kot so skladišče plinov, vratarnica,
zaklonišče, adaptacijo energetskega objekta in nakup potrebne opreme.
Oprema je v glavnem domačega izvora, razen nekaj namenskih strojev.
Tehnologija je projektirana od TAM-ovih strokovnjakov in zagotavlja
uporabo domačih surovin brez škodljivih vplivov na okolje. Investicijska
izgradnja se je pričela 14. julija 1983 in je praktično že končana. Razen
nekaj strojev, je že skoraj vsa oprema instalirana.
NADALJNJE RAZVOJNE USMERITVE OBRATA
ZA PROIZVODNJO KOLESNIH ZAVOR
Sedanja stopnja organiziranosti na nivoju oddelka v sestavi TOZD
Karosernice bo prerasla v letu 1985 v višjo organizacijsko obliko, t. j.
TOZD. Vse aktivnosti za bodočo organiziranost že tečejo, saj so delavci
Proizvodnje zavor na zboru, 15. oktobra 1984 ugotovili, da obstajajo
pogoji za ustanovitev TOZD in predlagali pobudo za novo organizi-
ranost. Referendumska odločitev o novi organiziranosti bo znana v me-
secu decembru tega leta.
Z razvojem nove generacije zavor je ozko povezan tudi razvoj zavor-
nih valjev, ki jih proizvaja DO Agis, TOZD Kovinska obdelava. Ta
organizacija nima dovolj lastnih sredstev za nujno posodobitev te proiz-
vodnje. Odločitev KPO DO TAM, da se ta proizvodnja prenese v obrat
proizvodnje zavor ima predvsem to predno.st, da se ta proizvodnja tudi v
bodoče izvaja v Ptuju (ne v Crveni Zastavi) posodobi strojna oprema in
angažira strokovni potencial DO TAM na sicer zelo zahtevnem elementu.
Z razbremenitvijo dokaj pestrega proizvodnega programa v DO Agis pa
omogoči smotrnejši dolgoročni razvoj in specializacijo te delovne orga-
nizacije v naši poslovni skupnosti.
Opredeliti je potrebno smernice srednjeročnega razvoja za obdobje
1985—1990 in do leta 2000 (bodoče proizvodne programe, kadre itd.).
4 - SPOMINSKA IZROČILA
28. november 1984 —
TGDMIK
hCmečke žene
Rir^iale Jasenovac,
liiiuzaro in Banja Luko
I! vioik-o tcea, ko sem napisala, kako smo kmečke žene iz Ivanjko-
vi.	s pobratenimi Vipavkami na Gsankarici, poslednjem
PO . I' .iKiiskc-j'a bataljona na Pohorju. Danes Vam hočem opisati, ka-
Ki' ' l wn,iki>vCarke dne 28. 9. obiskale največje moriSče v 2. svetovni
t	koncentracijsko taborišče Jasenovac, Nacionalni park
K.),	1 Ki.u-t >mo se vračale preko Banjaluke . . .
• 'Ki K:;t 1945 sem imela željo obiskati Jasenovac, kjer je koncem
apri' ; I . • pred osvoboditvijo bil ubit tudi moj brat Ciril Zadravec,
toj;. M >; mi je poguma za soočenje s to veliko tragedijo. No, to je-
scTi H Sekcija ženži ori SZDLS organizirala ekskurzijo v te zgodovin-
ske.	kraje, katere sem se udeležila tudi jaz.
H, .. .)i)Oii» ?.c jutro je obetalo lep dan. Ob 5. uri smo v Ivanjkovcih
sed • ^ : velik brezhiben avtobus, v katerem sta se nam predstavila dva
mla . ; I,, nam zaželela dobro počutje in zagotovila varno vožnjo.
Niii. m K-enili, kmalu v Ormožu prečkali Dravo, se poslovili od
Slo\< 1 i>,	na sredi dravskega mosta je meja med Slovenijo in Hrva-
I M M -,e po lepih cestah pripeljali skozi Podravino v Slavonijo
)n i ' v ri N.iio >e bili v Jasenovcu.
Naipicj >nio SI ogledale muzej in prisostvovale predvajanju filma o
gro/ouih tega strašnega taborišča. V dvorani nad filmskim platnom je
nap)s n ^ sp NE ZABORAVI. Kratek stavek, ali dovolj resen, da smo
obmolknile in s strahom pričakovale, kaj se bo odvijalo pred našimi
očmi Film se je začel vrteti in kustodinja muzeja nam je sproti tolmačila
slike, ki so prestavljale grozodejstva, ki so se dogajala v tem groznem
taborišču ob Savi, v katerem je našlo smrt prek 800.000 žrtev.
Samo v Gradini, mali vasici onstran Save je bilo zakopanih 300.000
trupel taboriščnikov. Vsako jutro so se nesrečniki morali postaviti v
vrsto, potem pa so jih odbirali: danes za likvidacijo vsaki deseti, jutri vsa-
ki peli. vsak dan po drugem redu. Nato jih je brod odpeljal prek Save,
kjer so čakali ,,koljaši", ki so jih z železnimi kiji pobijali, nakar so jih
zakopali v masovne grobove po 30.000, 40.000, največji je ,,sprejel"
130.000 trupel. Se sedaj so vidne na ravnih travnikih mnoge gomile in
brat mi je pravil, da so tam travo letno sedemkrat kosili. Nešteti so našli
smrt v krožni peči opekarne, žive so sežigali. Za krvnike so ustaši po
nemškem vzorcu šolali mlade fante, okoli 17 let, ki so potem klali in
obglavljali svoje brate.
Se hujši konec svojega bednega življenja pa so dočakali tisti, ki so bi-
li internirani v logoru III C. Tu so jih tako sestradali, da so preživeli
umrle pojedli. V njigi ,,Grad mrtvih" navaja nekdanji interniranec Milko
Riffer mnoge podrobnosti in pripominja, da v knjigi ni nobenih namišlje-
nih oseb, niti izmišljenih doživljajev in dogajanj.
V tem taborišču sta bila ujeta dva moja brata Ciril in Janko ter
bratranec Ivek. Janko je bil neko jutro določen za likvidacijo. Z bratom
sta se že poslovila za vedno, a usoda je hotela, da so ravno tisti dan zbira-
li jetnike za neki ,,Arbeitslager" v Nemčiji in v ta transport je bil dodeljen
tudi Janko, tako je ušel smrti. Od vseh (nad 800.000) je preživelo samo 50
zapornikov. Točno število umorjenih pa se ne bo moglo nikoli ugotoviti,
ker so v taborišču ustaši vso dokumentacijo sežgali, čim so zaslutili, da se
bližajo osvoboditelji. Po vsem tem, kar sem v Jasenovcu videla in o njem
slišala, sem tako. polna mučnih vtisov, da se mi zdi brezobzirno, da bi še
dalje navajala razna grozodejstva. Saj je že to, kar sem vam povedala —
dovolj strašno.
En kilometer od upravnega poslopja, sredi zelenih travnikov pa kipi v
nebo 25 m visok betonski tulipan, obdan z lepim okrasnim grmičevjem,
spomenik žrtvam Jesenovca. Nikjer nobenega imena, samo moreča tišina
nas davi z bolečino v grlu, ko premišljujemo koliko nas je stala
svoboda . . .
In zdaj naprej proti Kozari. Hitro smo zapustili Slavonijo in se
pripeljali v Bosno. Po dobri uri vožnje smo dospeli v Kozarac in videli
napis: Nacionalni park Kozara. Po lepi asfaltirani cesti smo se dvigali in
se po 12 km ustavili pred hotelom B kateg. ,,Kozara" na 806 m visoki
Mrakovici. Tu nas ie že čakalo skuono kosilo. Presenečene smo bile nad
lepo čisto notranjščino in brezhibno postrežbo. Boljše ne bi našle niti kje
na razkošnem zahodu. Po kosilu smo se napotile do spomenika, do katere-
ga vodijo mnoge, zelo široke stoonice, obdane od dišečih zelenih iglavcev.
Spomenik je izredno mogočen in je bil postavljen 10. 9. 1972 s prosto-
voljnimi prispevki vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Ob spomeniku
se nahaja Memorijahii zid. Tu je ,,v smrti" za večnost postrojenih 9.915
imen in priimkov padlih borcev. Tukaj plamen nikoli ne ugasne. Kot
žrtve fašističnega terorja in v taboriščih groze, ja padlo 35.350
Kozarčanov. Med njimi je bilo 11.000 otrok, od novorojenčkov do 14
leta. Ostale so prazne zibelke, a prepolna morišča ... V zbirna kon-
centracijska taborišča je bilo odgnanih 68.600 Kozarčanov. Med njimi
23.853 otrok. Ali si lahko predstavljamo še kaj strašnejšega od usode teh
otrok?! Tudi tukaj smo si ogledale muzej in dokunientarni film. Videle
smo portret majke Ljube Muharem, ki je podarila Kozari osem svojih
sinov. Ravno tukaj — v kozarski in knežpoljski kulturi so bili zapeti
stihi:
,,Druže Tito, mi ti se kunemo,
da sa tvoga puta ne skrenemo."
Osvojila si jih je vsa Jugoslavija.
Preveč je bilo vsega za ubogo človeško srce. Poslovile smo se, nemo,
vsaka s svojimi mislimi in bolečino. Temen, dišič jelov gozd nas je obda-
jal, iz njega pa so se spuščali nad spomenik in jaso okoli njega črni
krokarji, kot da bi še tokrat duhali smrt in kri.
Zasedle smo avtobus in se odpeljale proti Banjaluki. Ni bilo časa, da
bi si še tukaj ogledale pomembne znamenitosti, vseeno smo imele priliko,
da smo se spotoma ustavile v džamiji in prijazni hodža nam je razkazal
bogato notranjščino tega 500 let starega svetišča in nas seznanil z vsebino
muslimanske vere. Ko ga je ena izmed žensk vprašala, ali imajo Turki še
vedno harem, je odgovoril, da v Jugoslaviji sme imeti vsak mož le eno
ženo in ta je enakopravna. Tudi on ima ženo, ki je medicinska sestra in
neodvisna.
To je bila naša zadnja postojanka. Odpeljale sm6 se proti Zagrebu in
prek Varaždina do Ivanjkovec. Ob 22. uri smo se zadovoljne in za
marsikaj bogatejše razšle. Zahvaljujemo se naši predsednici Marici Trste-
njakovi za njeno požrtvovalnost in organizacijo, ravno tako pa tudi obe-
ma šoferjem za izredno dobro vožnjo.
Za vse udeleženke — Erna Meško.
SPOPAD BORCEV KURIRSKE
POSTAJE TV-8S Z OKUPATORJEM
Postaja TV 8 S je štela 20 kurir-
jev in je že okoli 20 dni taborila v
gozdu blizu sv. Duha v Halozah.
V	tem času se je našla izdajalka
v osebi Osterbergerjeve, ki je imela
gorice v bližini gozda, kjer je
taborila naša postaja, izdala je
Nemcem, da se v bližini njenih go-
ric zadržujejo partizani. Našega
taborišča verjetno ni mogla ne-
posredno izdati, pač pa gozd, v
katerem smo takrat taborili. Ce bi
Nemci vedeli točno za mesto
taborjenja, bi jim ne bilo potrebno
blokirati tako velikega območja
Haloz, ter tudi ne obkoljevati tako
velikega predela. Saj je prišlo v to
akcijo nad 700 dobro oboroženih
Nemcev, ter vse okoliške žandar-
merije. Na odločitev okupatorja,
da se je odločil za tako močno ak-
cijo, je verjetno vplivalo dejstvo,
da je bila tiste čase naša postaja
zelo aktivna v raznih akcijah za
nabavo živil in drugega materiala.
Na Strnišču smo razorožili stražo
in jim zaplenili orožje. Na Ptuju, v
samem mestu, potolkli stražo.
Drugič razorožili stražo v Ptuju
pred garažo, ter vzeli kamion in
ujete stražarje prepeljali na Hajdi-
no in avto sežgali. Obiskali smo
tudi nemške urade za živilske kar-
te. Varne niso bile niti žandarmeri-
je niti vojaške patrole.
Poleg tega, da smo redno vzdr-
ževali kurirske javke, ob večerih
hodili kožuhat kmetom koruzo v
Jurovce in druge vasi, bili smo do-
sti v stiku s prebivalstvom. Vaščani
so bili zelo navdušeni, ko smo za-
peli revolucionarne pesmi (par-
tizanske) pa tudi himno Hej Slova-
ni. Kar niso mogli verjeti, kako je
to v nemškem rajhu mogoče. Vse
to pa ni moglo ostati skrito Nem-
cem in nemčurjem, ki so verjetno
močno precenjevali našo moč, ter
se pripravili na napad, kot da bi
nas bilo več sto. Ker si najbrž niso
mogli predstavljati, da jim takšne
sitnosti dela kakšna mala enota.
Za napad so se odločili 27.
septembra 1944 zjutraj.
V	noči od 26. na 27. september
1944 je bila postaja TV 8 S pozno
v noč v službi na kurirskih poteh
— javkah, nekaj tovarišev pa je
pomagalo kmetu Dragošičkemu
prešati jabolka. Kurirji smo se z
javk v^rnili okoli 2.-3. ure zjutraj
precej utrujeni, tako, da smo hitro
zaspali. Zaradi utrujenosti je stra-
žar po vsej verjetnosti zadremal in
ni slišal nemških avtomobilov, ki
so se približevali po dolinah proti
nam, ali pa ni polagal važnosti
temveč misleč, da vozijo po cesti
naprej. Obkoljevanje so izvajali v
največji tišini. Kasneje smo zvedeli
od domačinov, da so Nemci prišli
v hribe v zelo ranih urah. S kamio-
ni so se pripeljali v dolino Dravin-
je in Podlehnik. Od tam so
nacteljevali v hribe peš.
Pri prodiranju proti nam sO
blokirali vse poti. Prodirali so od
Dravinje v Popovcih, Zg. Pristavi,
v Stojane vasi, ter ob Domanjše-
ku. Iz Podlehnika pa so prodirali
mimo cerkve sv. Trojice, drugi pa
po ribniški grabi. Prodiranje je bi-
lo v smeri hriba, kjer smo mi
taborili. Mi pa tega obkoljevanja
nismo mogli opaziti, ker je tisto
noč bila gosta megla, ki pa je zače-
la izginjati med 8. in 9. uro'.
Ko se je megla dvignila, je stra-
žar opazil, da je v globeli okoli hiš
dosti vojakov. Obvestil je koman-
dirja, ki je takoj dal povelje za
preplah. V hipu smo pospravili
stvari, si razdelili municijo in
ročne granate in zavzeli položaje
ob poti nad našim taboriščem. Po
tej poti je takoj po zasedbi naših
položajev prišla v strelce razvita
kolona Nemcev mimo nas v bližino
3 metre. Kolona je napredovala v
strelcih mimo nas, ker smo bili
dobro maskirani, nas ni opazila,
štela je od 40-50 mož. Komandir je
že prej dal nalog, da se ne strelja
brez povelja. Tako pripravljeno
kolono oziroma patrolo bi težko
iznenadili.
Ko so Nemci odšli na vrh mimo
nas, je komandir dal nalog, da se
večina kurirjev pomika po cesti
proti dolini Dravinje v strelcih, da
nas ne bi opazila nemška patrola,
ki je šla prej mimo nas. Sam pa je s
petimi tovariši postavil zasedo ob
poti, če bi se Nemci vrnili, če bi
opazili naše pomikanje. Ker smo
jih prej pustili gor, so zdaj bili ver-
jetno prepričani, da imajo prosto
pot. Ko so se približali naši zasedi
na par metrov, je naša zaseda
udarila po Nemcih z mitraljezom,
brzostrelkami in ročnimi granata-
mi. Ta sovražnikova skupina je bila
močno iznenadena, ter je utrpela
velike izgube.
Na ogenj naše zasede so Nemci
takoj odgovorili iz ostalih položa-
jev od vseh strani, kjer so čakali na
ugoden trenutek, mi pa za nje
nismo vedeli. Nemci so odprli
ogenj na nas iz mitraljezov.
minometov in ostalega avtomatske-
ga orožja. Mi smo se takoj umak-
nili v zaklon pri neki hiši. Tja je
pritekla naša zaseda, ko se je
umaknila s prvotnega položaja. Od
te skupine je bil takrat ranjen tov.
Andrej in sicer v oko. V tem spopa-
du z Nemci je bil smrtno zadet tudi
kmet Dragošički, pri katerem smo
se često zadrževali in pri njem smo
dobivali tudi pomoč v prehrani.
Zadet je bil, ko je stekel za govejo
živino, ki se je pasla v bližini spopa-
da.
Ker nam ta zaklon ni nudil po-
sebne varnosti, je komandir odredil
umik proti dolini. Cela skupina se
je pomikala v razstojanju okoli
10 m. Mene je komandir določil, da
se umikam zadnji, v večjem okoli
100 m odstojanju, da bi jim kril za-
ledje. Na začelje je določil mene s
pripombo, da sem domačin in da se
bom lažje znašel v krajih, ki so mi
poznani, če se slučajno izgubim.
Pri umiku v dolino sem precej za-
ostal zaradi opazovanja terena, da
nam slučajno ne bi nemoteno
sledila kakšna sovražna skupina.
Takrat je komandir na čelu svoje
skupine naletel na močno sovražni-
kovo zasedo, kjer se je vnel hud
boj. Bil sem takrat oddaljen kak-
šnih 300 m od svoje skupine. Ra-
čunal sem, da našim ne bo uspelo
prebiti nemške blokade, ki je, po
ognjij,sodeč, morala biti silno moč-
na. Ker sem bil predaleč, da bi
lahko kakorkoli posredoval, sem se
odločil, da se vrnem nazaj v hribe.
Bil sem prepričan, da se bodo mo-
rali naši vrniti nazaj, če je še sploh
kaj živih. Ko sem se vračal nazaj v
hrib, sem približno 200 m vstran
opazil, da Nemci preiskujejo teren,
ter stiskajo obroč, skozi katerega se
mi je potem posrečilo prebiti, to pa
zelo verjetno zaradi tega, ker so me
hoteli dobiti živega.
Spodaj ob Dravinji se je pred
tem odvijal tragičen boj. Padel je
komandir Stane Petrovič s tovariši
Andrejem, Zvonkom in Tonetom,
ko se je že prebil čez Dravinjo. Se-
dem kurirjev se je le rešilo čez Dra-
vinjo. Okupator je sicer ujel tri žive
tovariše, ki pa so bili novinci brez
orožja, ter so se pozneje izgovarja-
li, da so bili prejšnje dni mobilizira-
ni. Iz njih ni mogel okupator izsiliti
nikakršnih važnih podatkov. Kako
so se rešili ostali tovariši, pa mi ni
znano. Niti mi ni znano točno šte-
vilo tovarišev, ki so sodelovali v ta-
kratni borbi. Možno je, da se kateri
tovariš še ni vrnil na javke do jutra,
ko so nas iz spanja prebudili Nem-
ci. Pripominjam, da se je število to-
varišev na postaji občasno menja-
valo, ker so prihajali novi tovariši,
iz njf pa odhajali stari v druge
enote. Število je nihalo med 17 do
22 tovarišev. Čeprav mi je takratno
dogajanje ostalo precej živo v spo-
minu, je pa vendar čas 40-tih let
opravil svoje.
Kljub hudi izgubi, ki jo je utrpela
postaja TV 8 S, ker je izgubila
hrabrega in priljubljenega koman-
dirja, ter tri druge tovariše, tri
tovariše je okupator ujel, je bila za
njega kaj klavrna zmaga. Saj je šel
v akcijo proti 20 partizanom z naj-
manj 40 kratno premočjo; ter z zelo
dobro oborožitvijo, z mitraljezi,
minometi, avtomatskim orožjem in
lahkim topom. Imel pa je soraz-
merno velike izgube 21 mrtvih in 27
ranjenih.
Ce ocenimo z vojaško taktičnega
stališča položaj, v kakršnem se je
znašla naša postaja, verjetno tudi
brez presenečenja rezultat ne bi bil
bistveno drugačen. Drži pa dejstvo,
da je ta boj dvignil okoliškemu pre-
bivalstvu moralo in pogum, saj je
videlo s kakšno silo mora okupator
nad peščico partizanov, ter jih
kljub svojim velikim izgubam ne
more uničiti.
Stanko MEGLIC
Stane Petrovič, komandir TV-8S
Pokrovitelj
28. motornega
aeroraivja za pokal
maršala Tita
Aeroklub Ptuj obstaja že tri desetletja — ne le obstaja, temveč tudi
nadvse uspešno deluje. Njegovi člani so dosegli vrsto lepih delovnih
uspehov in športnih rezultatov. To dokazujejo tudi odlikovanja in šte-
vilna priznanja ter pokali državnih prvakov v motornem in jadralnem
letenju. Njihove vitrine pa krasijo tudi številna državna in mednarodna
priznanja v modelarstvu. padalstvu itd. Z delom svojih pridnih rok in s
svojo ustvarjalnostjo so si lepo uredili tudi letališče v Moškarncih.
Vse to je bil glavni argument Letalski zvezi Jugoslavije, d^a jim je v
počastitev njihovega 30-letnega jubileja zaupala organizacijo aXV'1II.
motornega aerorelyja za pokal maršala TITA. Ta prireditev do od 6. do
9. junija 1985 na letališču v Moškanjcih. Ob zaključku prireditve, ki bo
v iicdcljo. 9. junija pa bodo pripravili mednarodni letalski miting ob
sodelovanju jugoslovanskega vojnega letalstva.
Zaradi tega je Aeroklub Ptuj zaprosil Skupščino občine Ptuj za
pokroviteljstvo. Pred.sedstvo skupščine občine Ptuj je vlogo obravnavalo
m sklenilo" predlagati delegatom zborov občinske skupščine, da sprej-
ni ej ono k ro v i t e Ij s t v o.
Zbori SO Ptuj so na sejah 22. in 23. novembra soglasno sprejeli
sklep, v katerem je zapisano, da Skupščina občine Ptuj prevzema po-
kroviteljstvo za prireditev 28. motorni aerorely za pokal maršala Tita.
SPOMINSKA PLOŠČA
PRIPOVEDUJE...
Sem skrornna spominska plošča. Pritrjena sem na
hiši. ki nosi .številko Vičavska pot. Mimoidoče spo-
minjam na težke čase naše preteklosti.
Danes so me obiskali pionirji. 2e od daleč sem jih
slišala. Pred menoj .so se razvrstili v polkrogu. V
rokah so stiskali cvetje ali svečko. Tudi najbolj ne-
mirni so se umirili. Prisluhnili so deklamacijam
svojih sošolcev. Z minuto molka so počastili spomin
na vse padle za svobodo. Vsak po svoje je razmišljal.
Morda so premišljevali o Olgi Meglič. kije prevažala
kurirje čez Dravo, o tiskanju prepovedane literature,
o Osojniku. kije ranjen pribežal k Olgi. Tovarišice
razmišljajo o Oleini družini n njenih dveh otrocih.
Minute tišine so dolge. Slišim šumenje Drave in
butanje valov ob skalo. Tudi sama razmišljam.
Ra/mišljam o Olgi. ki sojo ustrelili kot talko. Njen
mo/je umrl v taborišču. Otroka so odpeljali Nemci.
Po vojni sta se vrnila v Ptuj. Sin Boris živi v Beo-
grad u.
Po revolucionarki Olgi Meglič nosi ime šola.
krajev na skupnost, ulica jn delovna organizacija. Iz
misli mc \/drami govorjenje otrok. Vsak hoče prvi
pn/gati svečko. Ko zagonjo, tiho odidejo.
Opa/ujcm drobcene plamenčke.
Tanja Rozman. 5. b
OŠ Olga Meglič
Priznanja
članom
ZK
v okviru osrednje občinske proslave
v počastitev Dneva republike bo občin-
ski komite ZKS Ptuj podelil posebna
knjižna priznanja vsem tistim članom
ZK, ki imajo nepretrgani staž v ZK že
40 in več let. Teh živi na območju ptuj-
ske občine še nekaj nad 20.
V skladu z že uveljavljeno tradicijo
pa bodo podelili knjižna spominska da-
rila tudi tistim komunistom v občini, ki
imajo letos 30-letnico nepretrganega
staža v ZK, t. j. tisti, ki so bili sprejeti v
ZK leta 1954.
FF
Ob dnevu republike bodo
nagradili 26 inovatorjev
Pod okriljem konference izvršnih odborov sindikata DO Agis bo
danes, 28. novembra priložnostna slovesnost, na kateri se bodo spomnili
prizadevnih inovatorjev, ki pomembno prispevajo h izbolišanju delovnih
rezultatov. Tako bodo nagradili 26 inovatorjev. Letos bodo prvič podelili
priznanje zunanjemu sodelavcu — za uspešno izvajanje del in pomoč pri
organizaciji procesa izdelave naprave za 100 odstotno kontrolo zavornih
valjev.
Kot je povedal Božidar Varnica, predsednik sindikalne konference, je
naprava za kontrolo inovacija štipendista DO Agis. Pri izvedbi del je
inovatorju pomagala tudi srednja kovinarska, strojna in metalurška šola
Maribor; pomagal pa je tudi vodja delavnice Jože Zamuda.
Ob tovarniškem prazniku DO Agis — to je prvem septembru so
imenovali tudi inovatorja leta. To je Stanko Kukovec, ki je prejel tudi
priznanje medobčinske gospodarske zbornice za Podravje. Tovariš
Kukovec je skonstruiral, izdelal in vgradil avtomatsko relejno napravo na
stroj za večnamensko navijanje vzmeti. S tem je prihranil temeljni
organizaciji vzmetarna 3 milijone 270 tisoč dinarjev.
Letos so imeli v DO Agis že 60 inventivnih predlogov, kar je 3,5
predloga na 100 zaposlenih. Gospodarska korist obravnavanih in
osvojenih predlogov pa je 4 milijone 664 tisoč 500 dinarjev.
MG
Prva pomoč
v okviru organizacije Rdečega križa opravijo sedmi razredi vsako
leto tečaj prve pomoči. Prav sedaj poteka na šoli takšen tečaj. Pridobili
smo si že nekaj nujnega znanja.
Večkrat se zgodi, da je treba pomagati ponesrečenemu ali nenadno
obolelemu človeku, pa si zaradi neznanja in vznemirjenosti ne znamo
pomagati.
Pogled na rano in kri me je vedno zmedel, sedaj pa vem, kako je
treba ravnati, da se zaustavi kri. Vem, kje je treba pritisniti žilo
dovodnico ob kost, da se to zgodi. Spoznala sem tudi, kako uporabimo
prvi povoj in kako številne so možnosti obvezovanja s trikotno ruto in
povoji. Znašla bi se tudi ob človeku, ki se mu je zaustavilo dihanje.
Pomagali bi z umetnim dihanjem ,,usta na usta". Potem so še tu
opekline, omrzline, zlomi . . .
Seveda pa je prva pomoč le nekaj začasnega. Doseči hočemo, da
pride poškodovanec v najboljšem stanju do strokovne zdravniške pomoči.
Dostikrat pa je že od prve pomoči odvisno, ali bomo človeku ohranili
življenje. Najlepše je. če lahko iicr>p«no pomagamo sočloveku. Včasih pa
bo treba nudit.. •	.. sebi. N-. ■ mor^Tio biti
pripravljeni.
Ma- c.t N ■ . n, . i;
< i . oinik
TEDNIK
- 28. november 1984
SESTAVKI m KOMENTARJI - 5
OKROGLA MiZA O PROBLEMATIKI USMERJENEGA
IZOBRAŽEVANJA NA SREDNJEŠOLSKEM CENTRU
(nadalic\.in)c m konc ■ i/ prchiiic
šioMlko, i>h|a\l|cni) iki /adn|i
siraiii)
Dr. Me^ko jc spicgo\i)ril kot
predstavnik staršev in postavil
vprašanje, koliko od uCencev. ki
so se nameravali vpisati v elcktro
usmeritev je ostalo med tistimi
2(K). ki niso nikjer vpisani ter
opo/oril. da moramo ptujski
center primerjati s centri / ena-
kim /alediem. ne pa s Črnomljem.
Ajdovščino. Poudaril je. da osta-
ja doma veliko otrok, ki bi se
morali iz b.,ij oddaljenih krajev
voziti najprej do Ptuja, nato pa še
v Maribor.
Z Mariborom smo se veliko
dogovarjali, zgodilo pa se je
samo to. da smo izgubili kak
oddelek. Maribor je bolj razvil,
mi pa nimamo materialne osno-
ve. da bi se mu postavili ob bok.
Doslej še nismo naredili ničesar,
kar bi bilo v dobro Ptuja. Za
oddelke elektroenergetike smo
dobivali nove m nove pogoje, ki
jih drugi centri niso, pa so
odpirali oddelke. Kljub temu
smo ustvarili pogoje za izobraže-
vanje. oddelek pa so nam ukinili.
Število učencev ne pada zaradi
tega, ker bi bili pogoji izobraže-
vanja v centru slabi, temveč zato,
ker ni izbire programov.
Tov. Kleindienst. medobčinski
sekretar ZKS je menil, daje treba
problematiko SSC reševati na 2
načina:
1.	kratkoročno — z uvajanjem
dislociranih oddelkov.
2.	dolgoročno — iskati možno-
sti v sistemu izobraževanja za
potrebe proizvodnje.
Kar zadeva dogovarjanje v
regiji, pa je prišlo do soglasja za
oddelek elektro usmeritve tudi
letos, pa je to prepovedala sama
PIS s telegramom.
Srednje usmerjeno izobraževa-
nje doživlja veliko kritik tudi od
združenega dela, kjer mnogi
pričakujejo, da bodo izobraževali
kot prej za določene poklice.
Združeno delo ni niti dobro orga-
ni/ir.mo nili pripravljeno, da z
organizacijo proizvodnega dela
I 1 /agi>to\i pi)go|e /a dopolnitev
lega i/ohraže\anja.
Itn. retičko\ič. predsednik
skupščine občine Plu|,|e opozo-
ril. da JC naše področje dolgo
slu/ilo kol rc/ersa nek\alitlcira-
nc delovne sile. da je ludi zdaj
\elika deloMia migracija in da
tudi v bodoče ne bi)mo mogli
zaposliti vseh v domačem kraju,
lahko pa jih izobrazimo. Izobra-
ževanje je nacionalna skrb. ne pa
skrb posamezne občine.
Tov. Mele iz Tovarne sladkor-
ja v Ormožu je polemiziral z dr.
Kornhau-serjevo o njeni zahtevi
po konkurenčnem boju. Pojas-
njeval je, da ni pogojev, da bi
ustvarili konkurenčni boj v gos-
podarstvu. kaj šele v izobraževa-
nju. Gospodarstvo ptujske in
ormoške občine ni razvito, da
temelji na kmetijstvu, TGA in
Tovarni sladkorja. Naša mladi-
na mora plačevati davek nerazvi-
tosti s tem. da ne bo imela
možnosti za šolanje. Nerazviti
smo zato. ker smo neizobraženi
in tako se vse vrti v krogu.
Dr. "Kitrnhaiiscrjev:« mu je
odgovarjala, da je konkurenčni
boj nujen, saj brez njega ne bo ne
napredka ne,kvalitete. Začeli pa
nu)ramo iskali načine, kako bi
boljši dobil več. (Mogoče financi-
ranje pc* učencu). Interes staršev
le imeti otroka doma in da
obiskuje dobro šolo.
ro\. Ferenc, predsednik izo-
braževalne skupnosti Slovenijeje
poudaril, da je cilj reforme, naj
se izobražujejo vsi. drugi cilj jt
znanje. U1 je potrebno res pove-
zali z združenim delom. Opozoril
je. da nekatere DO vabijo učence
v zaposlitev takoj po osnovni
šoli. čemur se moramo upreti.
Letos je prvo leto. ko nimamo
več starih programov in se lahko
posvetimo le U1 in prehodu le-
tega v višje in visoko izobraževa-
nje. Potrebno je dograditi in
utrdili mrežo šol za obdobje od
1985—1990. Še vedno nimamo
rešenega problema financiranja.
Še vedno ne nagrajujemo kvali-
tete. Konkurenčni boj je mogoč
tudi tako, da se učenci v večjem
obsegu vpisujejo v šole. ki niso
nosilci programov.
Posredoval je nekatere številč-
ne podatke glede vpisa — naj-
manj (55 ) razpisujeta notranj-
ska in posavska regija, povprečje
je 70—115 osnovnošolske po-
pulacije. največ (138%) ima
razpisanih mest mariborska regi-
ja. Problematičen jc vsak vpis
pod 70 % osnovnošolske popula-
cije.
Načrti za naslednje obdobje:
do konca meseca mora bili
pripravljen osnutek mreže šol od
1985-1990. na podlagi katere
bo pripravljen predlog vpisa za
obdobje od 1986—1990. na de-
cemb rskih skupščinah PIS se bo
;otrebno do njega '-»nredeliti,
nato sledi mesec javne razprave,
v začetku februarja bo pripra-
vljen predlog za razpis vpisa.
Utrjena mreža in kapaciteta
šol bo možnost za bolj urejeno
zapos 1 o\' anj e uči te Ij ev.
Na koncu sla prosili za besedo
tov. l.iljana Ditrih in predstavni-
ca R K ZSMS tov. Vika Potočnik,
ki sta opozorili, da so problemi
izi.)braževanja mladih širši druž-
beni problemi.
Prepričani smo. da bi petkova
okrogla miza. ki so se je poleg
razpravljavcev udeležili še Alojz
Širec. predstojnik organizacijske
enote Zavoda za šolstvo SRS iz
Maribora, Dušan Vittori. sveto-
valec za. elektrotehniško in raču-
nalniško usmeritev pri Za 'odu
za šolstvo SRS, Neva Pivk,
tajnica izobraževalne skupnosti
za elektrotehniško in računalni-
ško usmeritev, Bojan Steinbii-
cher, sekretar Medobčinske gos-
podarske zbornice za Podravje iz
Maribora. Tone Luskovič —
predsednik .skupščine občine Or-
mož, predstavniki izobraževalne
skupnosti občine Ptuj ter org.
združenega dela — TGA B.
Kidrič Kidričevo. Emona KK
Ptuj. Tovarna sladkorja Ormož
in drugi, morala opozoriti najšir-
šo javnost na probleme vzgoje in
izobraževanja v ptujski občini.
Darinka Cretnik
Udeleženci okrogle mize	^ ,, .
^	Foto: Kosi
Kdo je upravičen do deviznih
in kdo do dinarskih obresti
po deviznih vlogah občanov
To je vprašanje, ki je in še bo tema pogovorov do konca leta.
Odgovor nanj smo poiskali v KBM — PE Ptuj, kjer so povedali:
,,Odgovor na to vprašanje najdemo v odloku o obrestovanju deviz,
ki jih imajo občani na deviznem računu ali kot devizno hranilno vlogo,
kjer je rečeno, da morajo zahtevke za devizne obresti predložiti
jugoslovanski državljani, ki so na začasnem delu v tujini.
Za jugoslovanske državljane, ki so na začasnem delu v tujini so po
navedenem odloku mišljeni:
1.	državljani, zaposleni pri tujih delodajalcih,
2.	državljani, ki samostojno opravljajo delo v tujini,
3.	ožji družinski člani jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v
tujini (zakonec, otroci, starši), ki živijo z njim v kraju začasnega bivanja
v tujini,
4.	jugoslovanski izseljenci.
Vendar samo pisni zahtevek za devizne obresti ne zadošča, če ni k
zahtevku priložen še eden od naslednjih dokumentov kot original,
fotokopiia ali prepis:
—	potne listine, v katero je vpisan delovni vizum ali vizum za
prebivanje, oziroma dovoljenje za prebivanje,
—	dovoljenje za prebivanje oziroma delovnega dovoljenja, izdanega
kot poseben dokument ali
—	delovne pogodbe, sklenjene s tujim delodajalcem, ali
—	dokumenta o sprejemu pokojnine, prejemu nadomestila za
brezposelnost ali prejemu socialne oziroma druge podpore (pod pogojem,
da prebiva v tujini), ali
—	pomorske knjižice (matrikule), če vsebuje podatek o vkrcanju na
ladjo tuje države ali
—	potrdila diplomatskega oziroma konzularnega predstavništva v
SFRJ v tujini o njegovem delu oziroma njegovem prebivanju v tujini. ,
V kolikor so si jugoslovanski državljani na začasnem delu v tujini
pozabili oskrbeti fotokopijo ali prepis enega izmed dokumentov, lahko
predložijo skupaj s pisnim zahtevkom v pooblaščeni banki na vpogled
enega izmed prej navedenih izvirnih dokumentov in bančni uslužbenec bo
na zahtevek naredil uradni zaznamek.
Pri vsem tem v banki opozarjajo še na zakonsko določen rok 20.
december 1984, do katerega lahko pooblaščene banke sprejemajo
zahtevke za devizne obresti.
Občani, ki imajo sorodnike ali znance, ki delajo oziroma živijo v
tujini, jim lahko pomagajo tako, da jim pošljejo zahtevke za uveljavitev
pravice do deviznega obrestovanja. Zahtevke imajo v vseh enotah
Kreditne banke Maribor.
IN KAKO JE Z OSTALIMI?
Vsi ostali, ki živijo in delajo v 'j£,oslaviji oziroma tisti, ki so jih v
tujino poslale naše OZD, bodo upravičeni do dinarskih obresti.
Obresti na teh deviznih vlogah se bodo obračunale po obrestnih
merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge in se bodo na dan obračuna
obresti t. j. 31. decembra 1984 preračunale v dinarje po srednjem
deviznem tečaju."
Kai veš o alkoholizmu
3. nadaljevanje
Nadaljujemo s ,,kvizom za bral-
ce." Vprašanja in odgovore smo
dobili pri RKS.
Vprašanja in odgovori:
1.	Katera so začetna znamenja
alkoholizma?
Da spoznamo pasti alkoholizma,
se .se dobro oborožiti z osnovnim
znanjem o alkoholu in alkoholiz-
mu. Kako bi s primerom označil
začetno fazo alkoholizma? Neka-
teri, ki so pili zmerno, začno piti
čedalje večje količine alkohola.
Mladim pa se zdi herojsko dejanje,
če kdo prenese večje količine
alkohola. Tisti torej med mladimi,
ki prenese večjo količino alkohola,
ki v primeru s prijatelji lažje
prenese alkoholne pijače, je že
dosegel nevarno fazo in se začel
vzpenjati proti bolezni alkoholiz-
ma. Pri njem se je že razvila večja
stopnja odpornosti — to je
prenesljivosti alkohola.
2.	Kaj pomeni patološka
ljubosumnost?
V milejši obliki je patološka
ljubosumnost pri alkoholikih zelo
pogost pojav. Včasih pa doseže ta-
ko hudo obliko, da alkoholik muči
duševno in fizično do skrajnih me-
ja vzdržljivosti svojo tako preutru-
jeno in izmučeno ženo.
Ljubosumnostne situacije često
spremljajo grožnje, telesne
poškodbe, uboji in sadistični umo-
ri.
3.	Kakšna je zakonitost razvoja
alkoholizma pri 15-letniku?
Cas mladosti je dragoceno
obdobje za oblikovanje pozitivnih
črt človekove osebnosti, seveda pa
tudi obratno, čas za pridobivanje
in osvajanje negativnih vzorcev
vedenja in razvad. Abstinenca
neuživanje alkohola in drugih
sredstev, ki vodijo v odvisnost, je
življenjskega pomena. Ugotovlje-
no je, da postane 15-letnik, če uži-
va alkohol, že s 16 leti odvisen od
alkohola. Odvisnost pa .se razvije
lahko celo prej, po dveh mesecih,
iz nekaterih podatkov izhaja, da
lahko že po treh tednih. Odvisno
od tega, kaj in koliko ter v kakšnih
pogojih živi mladostnik v tem
kritičnem času.
4.	Zakaj je alkoholizem tako
asodna vsestransko rakasto razra-
ščena bolezen?
Alkoholizem ne uničuje samo
telesnega zdravja. Alkohol
razčloveči, izkrivi osebnost, bolan
ni samo alkoholik, temveč tudi
njegova družina in delovna skupi-
na. Dr. Pavao Brajša primerja
življenje družine, kjer je oče
agresiven alkoholik in to je mno-
gokrat, z življenjem v koncentra-
cijskem taborišču.
5.	Kako se obvarujemo pred
alkoholizmom?
OBOROŽITI SE MORAMO Z
ZNANJEM, KI GA DAJE
SODOBNA ALKOHOLOGIJA,
NAUClTI SE MORAMO
PREMAGOVATI TEZAVE, SE
SPOPRIJETI S PROBLEMI IN
ISKATI SPROSTITVE V ŠPOR-
TU, KULTURI, ŠTUDIJU, DE-
LU, ITD. ALKOHOL, KI SICER
TRENUTNO POMAGA SPRO-
STITI, ODGNATI SKRBI,
TESNOBO ITD . . . NE OD-
STRANI VZROKOV TEŽAV. KO
se mlad Človek zateCe po
pomoc v sredstva, ki vo-
dijo v odvisnost, pomeni,
da zamuja cas zorenja
osebnosti. ce hocemo
postati zrele osebnosti,
moramo sprejemati ža-
lost, nesreče, veselje
kot nujne preizkušnje v
katerih se kalimo.
6.	Ali je ženski organizem enako
dovzeten za alkohol, kot moški?
Alkohološka znanosi je ugolovi-
. la, da postane ženski organizem ob
enakih pogojih pitja, načina
življenja, enako konsliuicija itd.
preje odvisen od alkohola kol
moški, hitreje začne ženska
propadati zaradi posledic alkohol-
ne odvisnosti.
7.	Katera je končna faza alkoho-
lizma?
V končni fazi alkoholizma začne
alkoholik tožili o sgiošni slabosti
in bolezni. Izgovarja se, da pri
njem ne gre za alkoholizem, ker
dejansko ne pije veliko (kar je tudi
res, saj ne more). Da je hudo pi-
jan, pa zadostujejo že neznatne
količine alkohola. Bistvena značil-
nost končne faze alkoholizma je
osebnostna in družbena propadlosl
alkoholika (izguba družine in
službe).
VPRAŠANJA:
1.	KAJ POMENI DELIRIUM
TREMENS? .
2.	ZAKAJ MISLI OPITI ČLO-
VEK, DA JE MOCNEJSI, DA
BOLJE IN LAŽJE DELA?
3.	KAJ POMENI V AL-
KOHOLIZMU TOLERANCA?
4.	OPlSl METODO
UGOTAVLJANJA KON-
CENTRACIJE ALKOHOLA V
KRVI Z UPORABO ALKOTE-
STA?
5.	ZAKAJ SE VKLJUČUJE V
ZDRAVLJENJE TUDI
ALKOHOLIKOVA DRUŽINA?
6.	KAKSNA JE ZAKONITOST
RAZVOJA ALKOHOLIZMA
PRI 25—LETNIKU?
7.	KAKO SE OBVARUJEMO
PRED BOLEZNIJO ALKOHO-
LIZEM?
8.	KAJ POMENI DEMENCA
PRI ALKOHOLIKU?
Odgovori in nova vprašanja
drugič!
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
28. november 1984 -
TEDNIK
Delegacija sindikalne zveze za
Koroško je obiskala Ptuj
Od 2y. do 22. novembra je bila na obisku v Sloveniji delegacija sin-
dikalne zve/e /a KoroSko, ki jo je vodil predsednik F.rvvin Friihbauer. Po-
vabil jo je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, tesnejše sodelovanje
med Zvezo sindikatov Slovenije in Avstrijsko sindikalno zvezo na Koro-
škem poteka že od leta 1979 in se je v nadaljevanju razširilo tudi na med-
občinske in občinske svete ter na sindikate dejavnosti in osnovne organi-
zacije sind kata. Vodstvi obeh sindikatov pa sodelujeta tudi pri vsakolet-
nih srečanjih sindikatov v okviru skupnosti Alpe-Jadian. Letos pa so
oboji sodelovali tudi pri mirovni manifestaciji v Ljubljani ter srečanju
sindikalnih delavk v Celovcu.
20. novembra je delegacijo sindikalne zveze za Koroško sprejel pred-
sednik republiškega sveta ZS Slovenije Marjan Orožen s sodelavci. Ob tej
priložnosti so se seznanili z aktualnimi nalogami sindikatov in o možno-
stih za gospodarsko in drugo sodelovanje med Slovenijo in Koroško.
Na razgovoru v Ptuju, ki je bil 21. novembra in na katerem so sode-
lovali Ervvin Friihbauer, predsednik delegacije. Rosi Moser, ki odgovarja
za ženska vprašanja in Dietmar Samnitz, eden od tajnikov zveze, so se
seznanili z dejavnostjo sindikata v občini in v Podravju, z gospodarskim
stanjem, zlasti pa še s prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo. Na raz-
govoru so sodelovali tudi predstavniki skupščine občine, izvršnega sveta,
občinske konference socialistične zveze in skupnosti za zaposlovanje.
Ob tem so nakazali tudi nekaj možnosti za sodelovanje, ki so zlasti v
kmetijstvu, gradbeništvu in turizmu. V razgovorih so se dotaknili tudi
stanja na Koroškem in izrazili zadovoljstvo, da se je Avstrijska sindikalna
zveza za Koroško priključila demokratičnim silam, ki si prizadevajo za
razvoj dvojezičnega šolstva na Koroškem.	MG
GRILL BAR RIMLJAN V PREŠERNOVI
ULICI V PTUJU
V lepši obleki in
z dopolnjeno ponudbo
Prve goste so v tem prijetnem lokalčku sprejeli že 26. junija 1982. Kot
je povedal Ziberi Sait, lastnik, so se Ptujčani hitro navadili na lepinje.
Letos je lokal prenovil in ponudbo dopolnil — dodal je pleskavice, ima
pa tudi vse vrste alkoholnih pijač in obvezno kavo.
Prej je imel nekaj težav pri nabavi lepinj, saj jih je kupoval v Zagre-
bu in niso imele ,,stalne" kakovosti. Sedaj je ta problem odpadel, ker jih
je začel sam peči; dnevno jih speče do 50, včasih tudi več.
Delovni čas je od 7. do 22. ure; lokal je odprt vsak dan razen nedelje
in ob praznikih. Poskušali so tudi ob nedeljah delati, vendar gostov hi bi-
lo. Goste strežeta dve natakarici.
Ziberi Sait pa razmišlja tudi, da bi zaposlil kuharici, saj je delo pre-
naporno, če delaš vsak dan od 7. do 22. ure. V ta razmišljanja vključuje
tudi ponovno širitev lokala. Rad bi, da bi v poletnih mesecih pred lokal
postavil mizice in stole, pa žal ne gre, ker Prešernove ulice še nismo zaprli
za promet.
V Ptuju je zelo zadovoljen. Glede davkov meni, da so zmerni. Zeli
pa tudi, da bi Prešernova ulica še dopolnila podobo in da bi v resnici po-
stala ulica malih lokalčkov, ulica s polnim življenjskim in delovnim utri-
pom in vitalnostjo.
Po potrebi Ziberi tudi postreže, sicer pa je njegovo delovno mesto v kuhi-
nji
foto: KOSI
Ormoški obrtniki o svojih problemih
v torek, 27. novembra je bil v Ormožu razgovor o problematiki
drobnega gospodarstva v občini Ormož, ki ga je pripravilo Obrtno
združenje Ormož.
Ob tej-priložnosti so znova analizirali in ocenili stanje samostojnega
o.sebnega dela v občini. Posebej.pa*so obelodanili tudi potek sprejemanja
družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v
občini Ormož. Terjali pa so tudi odgovor glede neurejene komunalne
infrastrukture v obrtni coni v Ormožu.
MG
Računalnik za nagrado
Pionirji, mentorji in poverjeniki mladinskega tiska v osnovnih šolah
so že v začetku letošnjega šolskega leta sprejeli nalogo, da se bodo vklju-
čili v tekmovanje Pionirskega lista v pridobivanju novih naročnikov,
oziroma vključevanju tistih, ki so bili na Pionirski list že naročeni. Med
svojimi sošolci od tretjega do osmega razreda so z dobro akcijo zagotovili
kar na 150 šolah zadostno število novih naročnikov in si tako prislužili
več kot 500 nagradnih kuponov, ohranili pa so več kot 50 odstotkov
naročnikov v primerjavi z lanskoletnim številom in tako dobili po en
kupon.
9. novembra letos so vse te nagrajence vključili v nagradno žrebanje
in iz velikega kupa kuponov potegnili deset za nagrado RAČUNALNIK
SINCLAIR ZX 81. Med njimi tudi osnovno šolo Ivan Spolenak v Ptuju.
Novica je učence in učitelje zelo razveselila, zato jim tudi mi želimo
čimveč prijetnih uric ob novi pridobitvi in ČESTITAMO!
mš
.'Vluminij in IMPOI. bosta judi v prihodnje ,,krojila" gospodarsko
podobo občine Slovenska Bistrica.
/. uresničeno revitalizacijo bo grad Šlatenherg poslal središče letnega
luri/ma v bistriški občini.
Prihodnost mora prinesti smelejši
gospodarski razvoj
Na pobudo predsedstva OK ZKS
Slovenska Bistrica je bila pred
nedavnim pomembna razprava o
smereh, temeljih in strategiji na-
daljnjega razvoja občine Slovenska
Bistrica. Razprave se je udeležila
večina povabljenih predstavnikov
družbenopolitičnega, gospodarske-
ga, pa tudi kulturnega življenja
občine.	»
Razpravo je vodila posebna
delovna skupina pod vodstvom
Adolfa Klokočovnika, predsednika
SO Slovenska Bistrica v sodelova-
nju s predsednikom OK ZKS
Slovenska Bistrica Ladislavom
Cvehtetom, predsednikom IS SO
Slovenska Bistrica Stanislavom
Kovačem in Francom Bukovcem,
predsednikom občinskega komite-
ja za družbeno ekonomske odnose.
lažje usmerjanje razprave je
posebna komisija pripravila teze,
ki .so ,,klicale" k potrditvi ali
dopolnjevanju usmeritev aktivno-
sti na posameznih področjih
gospodarskega življenja občine
tako za obdobje srednjeročnega
kot tudi dolgoročnega razvojnega
programa do leta 2000.
Iz razprave je bilo mogoče
spoznati, da gospodarstvo v
bistriški občini v preteklem obdo-
bju ni izkazovalo ,,napadalnosti"
k zahtevnejšim investicijam, kar se
jim že danes močno, seveda nega-
tivno, obrestuje. Zal tudi zadnja
obravnava v tej smeri ni nakazala
konkretnih rešitev. Ne najbolj
konkretno je bilo spoznanje, da
razvoja gospodarstva z dosedanjo
neodločnostjo v večje investicije,
ni mogoče pričakovati tudi v
prihodnjem obdobju. Konkretnih
usmeritev kje, kdaj in kako bodo
prešli od besed k dejanjem tudi ta
razprava ni dala, če izvzamemo
nekaj manjših vlaganj za priho-
dnje obdobje, katere so nakazali
na področju kmetijstva, aluminij-
ske industrije in morda še prehod
nekaterih delovnih organizacij od
uporabe dragega mazuta na plin.
Med njimi sta predvsem delovni
organizaciji Steklo in Tovarna olja
v Slovenski Bistrici.
Veliko bo še potrebno storiti, da
bo gospodarstvo krenilo odločneje
k načrtovanim ciljem družbe-
noekonomskega položaja,' ko ne
bo več nerazvitih krajevnih
skupnosti in pomanjkanja delo-
vnih mest v domači občini. Želijo
si-> tudi, da bi se v prihodnjem
obdobju zmanjšal odliv sredstev iz
občine, kar je danes že zaskr-
bljujoča resnica. Občani namreč
velik del sredstev za nakup življe-
njskih potrebščin porabijo v
nakupnih centrih izven občine.
Da bi v prihodnjih letih dosegli
v gospodarskem razvoja občine
kar največ uspehov, teze med
drugim načrtujejo da bi družbe-
noekonomski razvoj občine v na-
slednjem srednjeročnem
obdobju moral biti glede na
dokaj ugoden položaj občine, vsaj
za četrtino hitrejši od republiškega
povprečja. Ob tem bo nujno
doseči, da bo samoupravna orga-
"niziranost združenega dela postala
učinkovitejša. Se posebno velja to
za področja trgovine, gradbeništ-
va, agroživilstva in industrije grad-
benega materiala, v lesno predelo-
valni industriji, proizvodnji
razsvetljavnega stekla in drugih
razsvetljavnih teles. Prav zato se
bo delež aluminijske predelavne
industrije v naslednjem srednjero-
čnem obdobju v občini znižal v
odnosu do ostale indu.strije od do-
scdanjfh 40 odstotkov ustvarjenega
dohodka občine, na približno 30'
odstotkov.
Delež prihodka, ustvarjenega na
tujih tržiščih naj bi v prihodnje
porasel od sedanjih 10 odstotkov
na 25 odstotkov do leta 1990
oziroma na okoli 40 odstotkov do
leta 2000. Se po.sebno hitro rast
izvoza pričakujejo v prihodnjem
obdobju predvsem v lesni industri-
ji, agroživilstvu, industriji grad-
benega materiala in neblagovnem
izvozu. Pričakujejo pa tudi, da bo
iz ,,plenic" zlezel tudi turizem, za
katerega v bistriški občini že vrsto
let ugotavljajo, da ima vse raz-
vojne možnosti, samo izkoristiti
jih še niso znali.
Težišče proizvodnje hrane bo v
prihodnje predvsem na zasebnem
sektorju, saj ta zavzema kar okoli
70 odstotkov vseh površin v ob-
čini. Delež družbene blagovno-
tržne proizvodnje pa naj bi se v
naslednjih letih povečal na okoli
10 odstotkov. Pri tem bo osnovna
usmeritev predvsem v speciali-
zirano proizvodnjo v živinoreji,
sadjarstvu in vinogradništvu, ter še
posebej na proizvodnjo povrtnin.
Da bodo lahko uresničili takšna
predvidevanja, načrtujejo do leta
1990, ko bodo zaključena dela pri
pridobivanju novih, predvsem
družbenih kmetijsko obdelovalnih
površin, teh pridobili okoli 1500
hektarjev. Na njih bodo organizi-
rali predvsem proizvodnjo za po-
trebe živinoreje.
Med tistimi, ki so dosegli dokaj
ugoden razvoj in nanj v občini
računajo tudi v prihodnje, je prav
gotovo drobno gospodarstvo, ki
prav tako še ni izkoristilo vseh
možnosti hitrejšega napred-
ka. Neizkoriščene so kooperacijske
proizvodnje z veliko industrijo in
na področju storitvene dejavnosti?
Pri proizvodnji v zasebni obrti bo
v prihodnje osrednja usmeritev
oblikovanju POZD (pogodbene
organizacije združenega dela) in
preraščanje zasebnih obrtnih
delavnic v drobno gospodarsko
dejavnost.
Na področju turizma, ki je še
najmanj raziskano in slabo orga-
nizirano v skupnem nastoppanju
navzven, ostaja osnovni nosilec
tudi v prihodnje Rekreacijsko turi-
stični center Trije kralji na bistri-
škem Pohorju. Načrtujejo tudi
uresničitev revitalizacije gradu
Statenberg. Zgraditev prepotreb-
nega večjega hotela v občinskem
središču ali njegovi bližini pa
ostaja vsaj za sedaj je velika želja.
Najpomembnejši razvoj bo tudi
v prihodnje na področju industrije
beležila delovna organizacija
IMPOL Slovenska Bistrica, kjer
bodo med drugim pričeli uvajati
računalniško vodenje poslovnih
procesov. Njim pa bodo na tem
področju sledile tudi trgovma,
elektro industrija in lesno predelo-
valni obrati.
Do sredine naslednjega srednje-
ročnega obdobja bodo v bistriški
občini vsem krajem zagotovili
zdravo pitno vodo, in vsaj za
dvakrat povečali omrežje odvaja-
nja odpadnih vod. Med najpo-
membnejšimi investicijami na tem
področju bo zopet v DO IMPOL,
kjer bodo zgradili čistilno napravo
tehnoloških vod, Načrtujejo, da
bo naprava pričela delovati do leta
1986.
V osnovnem izobraževanju bodo
oblikovali enotno osnovnošolsko
organizacijo, ki bo zagotavljala
najbolj racionalno in učinkovito
pedagoško delo ter vzgojo mla-
dine. V otroškem varstvu načrtu-
jejo, da bodo v bistriški občini do
leta 1990 dosegli republiško
povprečje zajetja predšolskih
otrok v organizirano vzgojo in
varstvo otrok. Ob novogradnji
vrtcev iz programa samoprispevka
bodo podpirali tudi nove prostore v
obstoječih zgradbah.
Nedavna razprava o smereh in
strategiji razvoja občine Slovenska
Bistrica je pokazala, da je bilo v
zadnjem obdobju na področju go-
spodarskega razvoja v bistriški ob-
čini veliko storjenega, veliko pa je
žal ostalo tudi neuresničenega. Za
bodočnost bistriškega gospodar-
stva je med vsemi občani veliko
zanimanje, to je potrdil tudi sesta-
nek, saj je trajal nad štiri ure.
Besedilo in posnetki
Viktor Horvat
Na področju ljubiteljske kulture je največje zanimanje za zborovsko
petje.
Proslava dneva ostarelih v KS Ivanjkovci
v soboto 17. 11. 1984 nam je KS Ivanjkovci
ob finančni pomoči Socialnega skrbstva v
Ormožu, pripravila v gostišču na Jeruzalemu le-
po srečanje starih nad 70 let. Slavja se je
udeležilo 105 ostarelih. Je pa zanimivo, daje na
področju cele občine Ormož, 1,700 oseb starih
nad 70 let. Ne vem kaj naj rečem, je to raz-
veseljivo ali zaskrbljujoče? Želeti je, da bi bili
taki medčloveški odnosi, ki bi pogojevali srečno
starost.
Učenci šole Ivanjkovci na Svetinjah in pa
cicibani iz vrtca, so ob spremljavi harmonikarja
in klarinetista izvajali pester kulturni program,
ob katerem smo vsi uživali. ,,IVANJKOVSKl
DECKI" so nam prelepo zapeli par pesmi,
predsednik KS tov. Peršak pa nas je pozdravil
in razveselil s svojim klenim govorom. Postregli
so nam z okusno toplo malico in dobro kaplji-
co. Na vseh, obrazih je bilo videti zadovoljstvo
in vse prehitro je prišla ura slovesa. Marsikatero
oko se je zasolzilo ob ločitvi znancev in prijate-
ljev ob boleči-misli, da bo drugo leto ob enakem
srečanju pravgotovo kateri manjkal . . .
Zdi se mi vredno omeniti, da je na srečanje
prišla tudi naša domačinka, ki živi sedaj v
Mariboru, to je 85 let stara Kosejeva mati iz
Zerovinec. ki je rodila 24 otrok, od katerih jih
14 še živi, ona pa se počuti dobro in izgleda —
kot pravimo, kot rožica. Želimo ji še mnogo
zdravja in zadovoljstva.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se trudili z or-
ganizacijo, vsem, ki so finančno podprli, da
se je proslava lahko izvedla v snlošno
zadovoljstvo, prisrčna hvala učiteljstvu in
vzgojiteljstvu za trud, ki so ga vložili v kuhurni
program. Hvala tudi osebju gostišča, ki nam je
v lepih, ogrevanih prostorih dobro postreglo.
Posebna zahvala gre šoferjem, ki so nas
v tako slabem vremenu varno pripeljali na
Jeruzalem in potem zopet domov,
ie enkrat vsem: iskrena hvala!
Hvalažni ostareli KS Ivanjkovci
TEDNIK
— 28. november 1984
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Dan
prosvetnih
delavcev
v Ormožu
Pred tednom in pol so se pros-
vetni delavci občine Ormož zbrali
na delovnem srečanju in tako
počastili dan prosvetnih delavcev
ormoške občine. Zbralo se je čez
200 delavcev v vzgoji in izob-
raževanju. ki jim je najprej spre-
govoril Miroslav TramSek, sekre-
tar predsedstva OK ZKS Ormož.
Poudaril je. da se vodstvo v občini
zaveda težkega položaja delavcev
v vzgoji in izobraževanju, saj do-
bivajo manj kot s svojim delom
prispevajo. Obljubil je pomoč v
prizadevanju, da se v bodoče pod-
ročje vzgoje in izobraževanja ob-
ravnava kot prednostna dejavnost
v okviru skupne porabe.
Dr. Rudi Lešnik, dekan Peda-
goške akademije v Mariboru paje
ormoškim učiteljem spregovoril o
preobrazbi osnovne šole in otro-
kovem prostem času. Tudi svoje
predavanje je dr. Lešnik povezal z
družbeno in gospodarsko po-
membnostjo vzgojnoizobraževal-
nega procesa za vso družbo, ki ga
pa naša družba še ne zna dovolj
objektivno materialno vrednotiti.
-u
BOMO ZMOGLI ZA VSE
POTREBE V KULTURI?
Tudi ob torkovi skupščini kulturne skupnosti ob-
čine Ptuj se nehote vsiljuje vprašanje — ali smo do-
volj storili za osveščanje naših delegatov, jih dovolj
usposobili za njihovo delo in nazadnje tudi osvestili,
da so s svojim podpisom prevzeli določeno osebno in
družbeno odgovornost do tistih, ki so jih izvolili in
jim to delo zaupali. Res je sicer, da tokrat ni bilo po-
trebno iskati sklepčnosti prek telefona, ki je f)ostal že
nekaka stalna praksa delegatskega obveščanja, način,
ki nam nikakor ne more biti v spodbudo pri analizi-
ranju in ocenjevanju tistega realnega dogajanja v
celotnem delegatskem procesu. Ce pa bi ob tem
analizirali Se — koliko delegacij in konferenc dele-
gacij se je dejansko sestalo, — bi gotovo dobili
zaskrbljujoče rezultate.
Na skupščini delegati k devetim točkam dnevnega
reda takorekoč niso imeli pripomb, le o izhodiščih
razvoja kulturnih dejavnosti za naslednje srednjero-
čno obdobje in do leta 2000 so se oglasili trije v zvezi
s prostorsko problematiko, pa o prihodnosti slikarske
kolonije, ki bojda ne opravlja več svoje funkcije,
kulturnosti bivalnega prostora in podobno. Tako bi
Vitomarčani radi vsaj dva milijona dinarjev za do-
graditev pododrja in odra pri njihovem gasilskem do-
mu, ker so v krajevni skupnosti takorekoč brez kul-
turnega prostora, oziroma je dosedanja dvoranca s
sto sedeži last cerkve in jo želi le-ta uporabljati v svo-
je namene. Nekaj denarja bodo zbrali s samoprispev-
kom, nekaj so ga dobili od ZKO, njihovo razgibano
kulturno življenje pa terja tudi prostorsko rešitev.
Predstavnika Radio—Tednika in Mestnega kina sta
na skupščini še dodatno utemeljila že v programu
razvoja predvideno prostorsko reševanje. Pri kinu
adaptacijo obstoječih prostorov, pri Radiu—Te-
dniku pa iskanje rešitve v odkupu ustrezne zgradbe v
Lackovi ulici v Ptuju. Oba zavoda delata v zelo
težkih pogojih in jih bo vsako odlaganje še posla-
bšalo.
Precej pozornosti in odobravanja je zbudila
razprava delegata, ki je menil, da slikarska kolonija
ne opravlja več svoje prvotne funkcije, da je preži-
vela in da ne daje pravih rezultatov, oziroma ni do-
volj zanimiva za priznane in kvalitetne umetnike. Za-
to je menil, da bi jo kazalo v prihodnjem obdobju
nadomestiti z novo obliko umetniškega ustvarjanja, z
neke vrste FORMA VIVO, od katere bi lahko imel
Ptuj in njegovi prebivalci več neposredne koristi,
predvsem tisti v novem stanovanjskem naselju, kjer
je sicer veliko zelenic, premalo pa poskrbljeno za
druge oblike poživitve tega, žal velikokrat le spalnega
naselja.
Teh in nekaj drugih predlogov bo pri kulturni
skupnosti obravnaval ustrezni odbor in se odločil ali
jih vnese v predlog programa razvoja za naslednje
obdobje. Ze tako majhna spodbuda in razmišljanje
delegatov pa zasluži pohvalo, saj tudi prek nje spo-
znamo, da vendarle nekaterim ni vseeno kaj na po-
dročju kulture delamo in kam vlagamo denar.
Na skupščini smo slišali še očitek spomeniškemu
varstvu in občinskemu komiteju, ki Se nista pripravila
osnove in odloka o zaščiti kulturnih spomenikov, nji-
hovi razvrstitvi in pomenu, čeprav bi to moralo biti
že storjeno v preteklem letu.
Tisti, ki smo v dvorani Narodnega doma ostali tudi
pri zadnji točki, smo lahko prisluhnili še zanimivi
razlagi predstavnika spomeniškega varstva iz
Maribora — koliko je bilo doslej storjenega za
sanacijo borlskega gradu in kakšno škodo je z ne-
strokovnimi posegi naredil prejšnji upravljalec —
Haloški biser. Svojo razlago je dokumentiral fudi z
barvnimi diapozitivi.
mš
Planinarjenje
»Zadnje čase zasledimo - celo v Planinskem vestniku — dostikrat
izraz »planmarjenje«. Menim, da to po nepotrebnem prevzemamo spet
iz srbohrvaščine. Manjkajo nam le še »planinarji« namesto »planincev«.
V. C. iz Celja.
Tu je naš dopisnik usekal mimo. Planinarjenje je glagolnik iz
glagola planinariti, za katerega Slovar slovenskega knjižnega jezika
navaja pomen .hoditi v hribe'. Slovenci torej navadno pravimo, da
hodimo v hribe in glagol za to zvezo bi bil hribariti, za tudi možno hoditi
v gore pa seveda gorariti, od česar pa nam nobeno ne zveni dobro: prvo
menda zato ne, ker nam hrib v hoditi v hribe vendarle pomeni bolj ,goro'
ali,planino' (prim. v SSKJ pomen ,svet, kije glede na drug svet mnogo
višji in hriboviti'), gorariti pa morda zato ne zveni lepo, ker nimamo
podstave na -ar, kakor jo imajo sicer podobne besede (planinariti seveda
ne), še verjetneje pa zato ne, ker za to že imamo besedo planinec (da
gorariti tudi ne zveni lepo, je prav tako res). Za zvezo glagolov tina -ariti
z ustreznimi samostalniki na -ar prim.: gospodar — gospodariti, mesar —
mesariti, gobar — gobariti, mizar — mizariti, tesar — tesariti, pisar —
pisariti, zeljar — zeljariti, čolnar — čolnariti. Brez take podstave so
glagoli ribariti (ribič), skopariti (skopuh), mrcvariti...
Vsi ti glagoli na -ariti pa nimajo iste doživljajske vrednosti, in sicer
v glavnem zato ne, ker so nastali iz različnih prvotnih besednih zvez: tako
si gobariti lahko razlagamo bodisi iz nabira tj gobe ali iz biti gobar, ribariti
iz loviti ribe ali biti ribič, mizariti iz biti mizar; skopariti iz biti skop ali biti
skopuh; pisariti iz slabo, malovredno pisati ali biti slab, malovreden pisar;
mesariti pa iz ravnati kot mesar ali biti za mesarja. Stalno (ali stalnejše)
ukvarjanje s čim tistim, kar pove podstava. pomenijo besede gobariti,
gospodariti ali mizariti. V nekaterih primerih imamo namesto samos-
talnika na -ar samostalnike z drugimi priponskimi obrazili (planinec,
ribič, skopuh). Tip mesariti paje slabšalno zaznamovan le tedaj, kadar se
nanaša na ravnanje s čim živim tako (grdo), da bi bilo mrtvo (ubito,
zaklano).
Iz povedanega se vidi, da nikakor ni nujno, da bi ob planincu morali
dobiti še planinarja (ta beseda bi nam prav prišla kot ime za kakega orla
ali kaj podobnega). Jezik je zapletena zgradba, podobno kot človeško
telo: kadar le-temu kateri organ odpove, njegovo vlogo, če le kako gre,
prevzamejo drugi. Tudi kadar se v jeziku pojavi potreba po enobesed-
nem poimenovanju, si jezik že najde pot do njega, brez potrebe pa ne išče
novega.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino vjavni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana. Komenskega 7.
Brez ustreznih kadrov
ne bo rezultatov
Na ponedeljkovi seji upravnega
odbora delavsko prosvetnega
društva SVOBODA Ptuj so ugoto-
vili, da so nekatere sekcije v za-
dnjem obdobju dosegle pri svojem
delu precejšen razmah, da nekatere
delajo z že starimi težavami in da
nekatere sploh niso aktivne. Enot-
ni so si bili v mnenju, da bo za
boljše delo potrebno le nekoliko
več sredstev, predvsem pa ljudi, ki
so strokovno usposobljeni in voljni
delati na področju ljubiteljske
kulture. Brez strokovnjakov tudi
uspeha ne more biti — to je žal
resnica pred katero ne moremo
ubežati. Poleg tega pa so menili še,
da je potrebno večje povezovanje s
ptujskimi krajevnimi skupnostmi,
ki jih je enajst, — vendar nobena
nima niti najmanjšega pregleda
nad tem, — kako je s kulturno
dejavnostjo v njenem okolju ali
širše v samem mestu. Za boljše,
kvalitetnejše in uspešnejše afirmi-
ranje naših pevcev, gledaliSčnikov,
glasbenikov in drugih, bomo po
vsej verjetnosti morali tudi v teh
okvirih iskati kakšen dodaten
dinar, saj je vendar ta praksa pov-
sem običajna v ostalih krajevnih
skupnostih občine Ptuj, ki celo v
svojih samoprispevkih del sredstev
namenjajo za kulturo in kulturni
prostor.
Ko so analizirali delo posamez-
nih sekcij Svobode, so ugotovili,
da imajo, pri folklori še vedno
težave z glasbeno spremljavo, ki jo
potrebujejo tudi za plese in pesmi
ostalih jugoslovanskih narodov in
narodnosti. Pravo renesanso doži-
vlja plesna dejavnost, ki ima
poleg športnega dela še organizaci-
je tečajev, za katere je v zadnjem
obdobju izjemno zanimanje — od
osnovnošolcev do odraslih.
Tamburaši pogrešajo mlade, saj so
jim skorajda vsi ,,pobegnili", prav
tako esperantisti. V sklopu gledali-
šča bi morali ponovno aktivirati
lutkovno sekcijo, ki ima takorekoč
najbolj hvaležno in tudi naj-
številnejše občinstvo za neomejeno
število predstav letno.
Skratka — težav je veliko, dena-
rja premalo; manjka strokovnega
kadra. To je skupna ugotovitev
članov upravnega odbora in
predstavnika ZKO.
Beseda je bila še o skorajšnjem
tovariškem srečanju članov ptujske
Svobode, ki naj bi bilo letos v ok-
viru prireditev ob slovenskem
kuhurnem prazniku z osrednjim
nastopom vseh sekcij, s čimer bi
lahko neposredno predstavile svo-
jo delo našim delovnim ljudem in
občanom.	mš
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Izvenevropska glasbila sta po-
darila Pokrajinskemu muzeju
Ptuj diplomata Dušan Kveder in
Vlado Šestan. V času svojega
diplomatskega službovanja v ne-
katerih izvenevropskih deželah
sta zbirala različne predmete,
med njimi tudi glasbila, ki jih
predstavlja Pokrajinski muzej v
okviru zbirke glasbil.
Zbrana so glasbila iz Indije, Indonezije, Nepala, Kitajske, Burme,
Etiopije. Največje zbranih indijskih glasbil.
Indijska glasba ima okrog 3000 let staro tradicijo. Poznajo glasbila
vseh štirih skupin: idiofonov. aerofonov. membranofonov in kordofo-
nov.
Prvotno dokaj enotna indijska glasba se je pod vplivom arabskih
osvajanj v srednjem veku začela spreminjati. Severna Indija je prevze-
la številne islamske oz. arabsko-perzijske kulturne prvine, južna Indija
pa je ostala zvesta stari dravidski tradiciji. V Indiji je presenetljivo
veliko število glasbil, katerih izvor sega daleč v preteklost. Največ je
strunskih glasbil, ki so povečini mišljena za spremljavo k petju.
Sčasoma so se nekatera tudi popolnoma osamosvojila, tako je npr.
sitar postal solističen inštrument. Specifičnost indijske glasbe je tudi
veliko število najrazličnejših tolkal, malih in velikih bobnov. Ob zvo-
kih tolkal se izraža neverjetna sposobnost ritma Indijcev. K temu je
prispevalo dejstvo, da je bila glasba v Indiji vedno tesno povezana s
plesom.
Večina indijskih glasbil naše zbirke je značilnih za severno Indijo.
Najznačilnejši glasbili severne Indije sta sitar in tabla. Sitarje perzij-
skega porekla, Indijci pa so ga preoblikovali in prilagodili potrebam
svoje glasbe. Ima 7 strun, vendar igrajo melodijo navadno le na najviš-
ji. Glasbenik igra na sitar s kovinskim plektrumom (trzalico). Reso-
nančno telo je izdelano iz buče. Najpogosteje spremlja v klasični
indijski glasbi sitar tolkalo tabla.
Tabla je skupno ime za dva manjša bobna, ki ju glasbenik vedno
igra skupaj. Desni boben (na katerega se igra z desnico) se prav tako
imenuje tabla in je navadno lesen, levi pa se imenuje banya in je
lončen ali iz pločevine. Glasbenik nanju igra z rokama — s prsti,
dlanmi, pestjo itd. Na delu opne imata oba inštrumenta črno zmes, ki
omogoča, da so toni v sredini različnih tonov, kot pa na robu. Razen
tega pa lahko uglašujemo inštrument tudi s premikanjem lesenih
valjčkov, ki so stisnjeni med jermenčki in glasbilom. Valjčke pomika-
mo z udarjanjem kladivca.
Slavo Sitarja in table sta ponesla iz Indije na zahod v 60-ih letih
dva izredna glasbenika Ravi Shankar in Alla Rakha.'
' tekst je povzet iz knjige — Muzička enciklopedija, Zagreb 1971; ter iz
knjige — Ravi Shankar. My music, my life.	Ralf Čepiak
Tabla, fototeka etnološkega oddelka, foto Ralf Čepiak.
O občnem zboru našega PIKUD-a
Pred'nedavnim smo se člani našega pionirskega
kulturno-umetniškega društva sestali na občnem
/boru. Na zboru so bili prisotni naši mentorji — tov.
učjlcljj. tov. ravnatelj, naša gostja tov. Branka
Bczeljak in učenci na.še šole.
V naši šoli vključujemo v PIK UD naslednje
krožke: lutkovni, pravljični, recitatorski, dopisniški,
likovni, glasbeni, dramski, vesela šola, pevski zbor in
šolski radio. Vsi ti krožki so v lanskem šolskem letu
aktivno delali po začrtanem programu. Izvedli smo
recital — OH. TA NORA LETA in nekaj igric,
pripravili smo kulturni dan za osnovno šolo Cir-
kovce. srečali smo se s pisateljico Branko Jurco in s
pesnico Mileno Batičevo. Oba pevska zbora —
otroški in mladinski sta se uspešno predstavila na
občinski reviji zborov v Ptuju in mladinski zbor na
medobčinski reviji v Koprivnici. To je le kamenček
iz bogatega mozaika naših aktivnosti. Na občnem^
zboru smo sprejeli program PIKUD-a za letošnje
šolsko leto, kjer je program razdeljen po mesecih.
Izvolili smo tudi vodstvo, mentorica paje tov. Vida
Grdiša.
Sprejeli smo pester program kulturnih dni za
letošnje šolsko leto. Vse te programe bomo vestno
izpolnjevali in jih sproti dopolnjevali. Vse leto bomo
prisotni na vseh kulturnih prireditvah v Ptuju, na
šoli in KS. Tudi naprej bomo sodelovali s pobrateno
osnovno šolo iz Koprivnice in Arandjelovca.
Želimo, da bo kulturna vzgoja postala način na-
šega življenja in dela v šoli, doma in še kje drugje.
Nataša Slodnjak, 7. b.
OS Olga Meglič
-MITJA MERŠOL-

40. nadaljevanje
SIMIČ, PETROVIČ, OSANA
Prve poskusne radijske oddaje v Jugoslaviji so bile pravzaprav že leta
1924, in to skoraj hkrati v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Beograjska
inženirja Simič in Petrovič sta februarja 1924 pripravila prvo poskusno
radijsko oddajo iz radiotelegrafske postaje v Rakovici pri Beogradu. Ta
postaja je celo dobila dovoljenje, da oddaja enourne koncerte trikrat na
teden. Vendar je bil signal zelo šibek in je delo postaje kmalu zamrlo.
Inženir Marij Osana je z lastnim oddajnikom marca 1924 poskrbel za pr-
vo radijsko oddajo na območju Slovenije. Nekaj dni septembru 1925 pa
je delovala tudi poskusna radijska postaja v Zagrebu.
Prve redne oddaje je začel Radio Zagreb, in sicer 15. maja 1926.
Ustanovil ga je radijski klub v Zagrebu, ki je leto prej dobil dovoljenje
poštnega ministrstva, po katerem je radio smel oddajati radiofonske vesti
za splošno rabo: dnevna poročila, meteorološke novice, borzne tečaje,
glasbo vseh vrst in poročila s področja znanosti in umetnosti, in zabavne
oddaje. Kmalu nato sta začela delovati tudi Radio Ljubljana in Radio
Beograd.
Pred drugo svetovno voino so v Jugoslaviji postavili še dve radijski
postaji, ena je bila za oddaje v tujih jezikih (začela je delati 8. marca 1936
z radijskim oddajnikom v Batajnici), drugo pa so tik pred izbruhom dru-
ge svetovne vojne postavili v Skopju.
GLASBA GLAVNA VSEBINA
• ^d vojnama ic ,:iasba predstavljala levji delež radijskega pro-irama.
Domače in tuje no, ice so oddajali neredno. Informativni del radijskega
programa so sestavljala bolj poročila iz krajev, kjer so se pripetili nenava-
dni dogodki (nesreče, posebna športna tekmovanja, veliki politični shodi
itd.) Pač pa so radijske programe že od vsega začetka izrabljali za močno
propagandno sredstvo. Na kratkih valovih je kmalu mrgolelo polno
propagandnih besedil v najrazličnejših jezikih. Te oddaje pa so svojo pr-
vo večjo ekspanzijo doživele med drugo svetovno vojno, ko je radio —
denimo BBC v rokah Angležev in Gčbbelsov berlinski radio — postal
ne samo močno propagandno trobilo, temveč tudi silovito orožje v
propagandnopsihološki vojni.
BBC IN TIMES
v zvezi z Britanci skoraj vedno govorimo o njihovi zadržanosti (ta
kliše je zelo kočljiv), izgubljenem imperiju, pa tudi skoraj vedno o znanih
in tradicionalnih institucijah — BBC in časopisu Times. BBC nam še
najbolj odzvanja iz časov zadnje vojne, kar pa zadeva Times, je ta skoraj
tako obvezen pri Otočanu kot dežnik.
Britansko radijsko in televizijsko družbo BBC, te kratice, ki danes
pomenijo British Broadcasting Corporation, so bile prvikrat uporabljene
leta 1922, ko je bila ustanovljena British Broadcasting Company in so se
začele redne dnevne oddaje. Pet let kasneje pa je bila s kraljevsko listino
ustanovljena korporacija BBC, ki jo upravlja dvanajst guvernerjev
(imenuje jih monarh), najvišji izvršni uradnik pa je generalni direktor.
Devet let po uradni razglasitvi za korporacijo je BBC dobil tudi svojo
televizijsko službo (Television Service), prvo televizijsko postajo na svetu.
BBC je danes velika organizacija — nekateri Britanci jo imenujejo
,,največja kulturna birokracija", saj ima zaposlenih približno 28.000
ljudi, njene radijske postaje 1,2, 3, 4, in področne radijske postaje na
Škotskem, v Walesu in Severni Irski pa izbruhajo na leto v eter za več kot
134.000 ur radijskega programa — ki sega na vsa področja življenja, dela,
sprostitve Otočanov. Leta 1948 je tisoč uslužbencev delalo pri prenosu
olimpijskih iger z Wembleya, danes skoraj toliko dela samo v oddelku za
televizijsko sceno.
LORD REITH-DŽINGISKAN
Človek, ki je najbolj zaslužen pri negovanju monogolne rasti BBC od
leta 1927 naprej, ko je korporacijo utrdila kraljevska listina, je prav
gotovo legendarni Lord Reith, ki je kot prvi generalni direktor vodil BBC
z železno roko. Bil je, kot se ga spominja eden izmed njegovih sodob-
nikov, ,,kraljica Viktorija, Džingiskan in Leonardo da Vinci v eni osebi,
povrhu pa še feldmaršal, minister, nadučitelj, ladijski poveljnik, oče, ki
neusmiljeno vihti palico, tajnica z neverjetno energijo . . ." Lord Reith je
poskrbel, da se je BBC (radio in kasneie tudi televi/iif) uveljavil kot ena
najmočnejših in najvplivnejših ri:-, • ifi t rn/b na u.
Lord Reith je bil tudi tisti, i, .■ ^ imperialno	mrežo, tako
da seje od leta 1932 naprej - , ■	,jeiM i..m.ilna radijska
služba BBC - .Jas Lond( ,	h h, o i i^olonijah in
dominionih. Britanska vladn	■ ■ la	Keithovi
ekspanziji, ker ji ni bilo do t( ■	-ikon:'- '	a,šanjih
na otoku poslušali še kje druf i	■ p k pred
drugo svetovno vojno začela .>-!■	ka , ■	tiije in
V"-i<-iie. .i ua BBC začeli .	. ; •	rame v
arabščini, španščini, portugalščini,	> : ■■„ ..1 ' -s BBC
oddaja več kot 7(X) ur radijskih nrr ■ - ■ •■	je? j, tudi v
_lo\čiiščini in srbohrvaščini).	, ,. iiodnjič
Število dnevnikov v predvojni Jugoslaviji je nenehno
upadalo. Leta 1919 je izhajalo približno 50 dnevnikov. Njihovo
število se je leta 1925 zmanjšalo na 42, leta 1936 pa na 34 dnevni-
kov. Tik pred izbruhom vojne, aprila 1941, so v skupini nakladi
389.400 izvodov (samo Delo ima danes več kot 100.000 naklade)
izhajali naslednji dnevniki:
Politika (Beograd) 145.700 izvodov dnevne naklade). Vreme
(Beograd) 65.000, Pravda (Beograd) 45.000, Novosti (Zagreb)
23.400, Večernik (Maribor) 20.0(K), Jutro (Ljubljana) 18.000, Slo-
•Miec (Ljubljana) 17.5'K), Hrvatski dnevnik (Zagreb) 16.(XX),
igoslovenska posta (Sarajevo) 15.(X)0, Slovenski narod (Maribor)
; ».0(X), Slovenski dom (Ljubljana) 8.000, Jugoslovenski list (Sa-
r;nevo) 7.(XK). Hrvatski list (Osijek) 7.(HX), Mariborer Zeitung
Maribor) 6.0(>0. Vnrdar (Skopje) 5.iXX), Hrvatska straža (Zagreb)
Dan (N'^' • ^ ^ r O. Moreenblatt (Zagreb) 3.fX)0, Ohz.or
(Zagreb) 2.. H^ * iHi/Movenski ; loyd ^Zagreb 2.rv)0,
Jusoslovenska zastava (( '^iV- k) 2.(XX) izvodov.
8 - NAŠI DOPISNIKI
28. november 1984 —
TEDNIK
Za praznik republike šampinjoni
v Ptujskih toplicah bodo gostom, ki jih bodo obiskali za praznike ponudili jedi
iz šampinjonov. Zanimivo je, da bodo za nekatere jedi priložili tudi recepte tako, da
jih bodo potem gostje lahko pripravljali sami. Želijo namreč, da bi bile jedi iz
Šampinjonov pogosteje na domačih jedilnikih. Zato so se povezali tudi z mariborsko
Povrtnino, ki bg že po novem letu občasno v ptujski prodajalni ponujala šampinjo-
ne. V zadnjem Času je v ptujski občini ie več gojiteljev šampinjonov, zato tudi ni
nujno, da čakamo na gobjo sezono, lahko si šampinjone privoščimo tudi izven. Si-
cer pa so jedi iz šampinjonov že tradicionalne jedi, vsaj kar se toplic tiče.
Teden Kobiih jedi bodo v toplicah zaključili 5. decembra.
Izvedeli smo tudi, da bodo do konca meseca le predali namenu zadnja dva
bungalova. Prvi datum je bil že 20. september. Za praznike — torej 29. november in
za silvestrovo — bodo toplice zasedene.
Da bi razgibali tudi ponudbo zimskih mesecev razmišljajo v toplicah, da bi uve-
dli zdravstveno - preventivno gimnastiko. Kader za to imajo, sedaj čakajo le na
zainteresirane.
O združevanju ta Cas ne govorijo, saj so to nalogo (obvezo) premaknili na spo-
mladanski čas leta 1985.
Toplice pa nam te dni ponujajo tudi kopanje, to je njihova stalna ponudba.
Prazniki pa so tudi za to, da se malo razgibamo!
MG
Ali nam je težko prižgati
luč na kolesu
Na naSih cestah lahko srečamo čez dan veliko kolesarjev. Vedno več jih je, kajti
ob podražitvah mnogi nimajo več denarja za lagodno brezskrbno življenje. Mnogi
vozniki motornih vozil so svoje konjičke pospravili v garaže, ter na dan privlekli
kolesa. Seveda so včasih ta kolesa slabo ali sploh ne opremljena z zavorami, lučmi in
drugim. Kot pa vemo, je danes na naših cestah veliko nesreč, v katerih so prav
udeleženi kolesarji.
V	jutranjih urah, ko se slehernemu mudi na delo je na cestah v občini Ptuj,
varnost porazna. Mirno lahko rečemo da med kolesarji, ki jih srečamo, ima le vsak
peti pravilno opremljeno kolo. Predvsem so v teh meglenih dneh zjutraj pomembne
prav luči, kajti prižgana luč je marsikateremu vozniku kolesa že rešila življenje. Zal
pa je naša praksa, da svojih načel ne spremenimo, dokler se nam nekaj ne pripeti.
Takrat bi pa moral biti spet nekdo drugi kriv za nezgodo, samo mi ne, ki smo
botrovali, da seje pripetila.
Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa v 83. členu govori: Od prvega,
somraka do popolne zatemnitve (ponoči), kot tudi podnevi ob zmanjšani vidljivosti,
morajo biti na vozilu v prometu na cesti prižgane luči. V 3. točki je navedeno, da
mora imeti kolo eno belo luč na sprednji strani in eno rdečo luč na zadnji strani.
Kazenska določba pa predpisuje naslednjo kazen za kršilce. Voznik, ki ravna v
nasprotju s 83. členom, se kaznuje za prekršek (čl. 209/16) z denarno kaznijo od 500
do 3000 dinarjev ali s kaznijo zapora do 30 dni. Ce je s prekrškom povzročena
neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se
storilec prekrška kaznuje z denarno kaznijo od 800 do 4000 dinarjev ali s kaznijo
zapora do 60 dni.
Kot vidimo, kazni niso male, pa kljub temu se še vedno vozimo brez prižganih
luči. Kdo nam bo vrnil življenje, ko ga bomo izgubili po lastni krivdi? To bi se mo-
rali vprašati prav tisti, ki v teh jutranjih urah svojo glavo nosijo v torbi.
ZB
Nabiralna akcija za
šolsko mlečno kuhinjo
v šoli smo se dogovorili, da bomo izvedli nabiralno akcijo jesenskih
pridelkov: krompirja, zelja, jabolk in čebule. Vse to bi potem porabili v
šoli za malice in kosila. To zahtevno nalogo naj bi opravila le sedmi m
osmi razred.
Sestavili smo ekipe za določene vasi in se dogovorili, kdo bo pridelke
pripeljal v šolo. Mi smo s tem imeli posebne težave, ker nismo doma
vprašali staršev, če bi utegnili opraviti to delo. Da bi nekako rešili ta pro-
blem, je Marjan kar na svojo pest obljubil, da bo njegov oče že našel
toliko časa.
V	skupini za Gabernik smo bili Janko, Marjan, sošolka Irena in jaz.
Zjutraj ob pol sedmih smo se zbrali pred gasilskim domom v Gaberniku.
Marjan nas je že navsezgodaj prestrašil, ko je povedal, da njegov oče
nima časa, da bi se ukvarjal s prevozom. Bili smo obenem tudi jezni in
mu rekli, naj spravi, kar bomo nabrali, v šolo, kakor ve in zna.
In tako smo se s samokolnicami odpravili od hiše do hiše. Delo ni
potekalo tako kot bi moralo, ker nekateri otroci staršev niso obvestili o
tej akciji. Da bi bila mera polna, pa smo se še prepirali, kdo bo peljal
samokolnico ali stopil k hiši in povedal, kaj želimo. Zato smo delo kon-
čali šele popoldne. Ves čas smo bili v skrbeh, ali se bo akcija končala
uspešno ali ne. In zavedali smo se, da dela nismo opravili vzorno.
Silvija Podhostnik
7. a 0§ Slovenjegoriške čete
Juršinci
Nikoli več vojne
Črni plakati z mrtvaško lobanjo in velikim belim napisom ,,NIKOLI
VEC VOJNE", so s svojo pretresljivostjo privabili množico dijakov SŠC
na javno tribuno, 14. novembra 1984.
Miloš Kuret, ki je član ,,Delovne skupine za mirovna gibanja" nam
je v svojem predavanju, popestrenim s predvajanjem dveh filmov,
spregovoril o postavitvi Pershingov in SS LO, o nevarnosti jedrske vojne
in s tem povezanimi mirovnimi gibanji v svetu in pri nas.
V	Sloveniji se je pred dobrim letom osnovala ,,Delovna skupina za
mirovna gibanja", ki je del napredne mladinske fronte ZSMS in s tem se-
stavni del fronte SZDL in ki sodeluje tudi z jugoslovansko Ligo za mir.
Njene osnovne teze so samostojno pluralistično direktno spontano in
hkrati organizirano gibanje zavesti ideje.
V	decembrskih dneh leta 84 so mirovniki prvič nastopili pred ja-
vnostjo. Na Plečnikovem trgu v Ljubljani .so postavili mirovno stojnico,
kjer so delili letake in zbirali podpise somišljenikov ,in tistih, ki bi bili
pripravljeni aktivno sodelovati. Zbrali so okrog tisoč osemsto podpisov,
med katerimi je bilo kar 150 ljudi, ki so izrazili pripravljenost za sodelo-
vanje. Tako se je jasno pokazalo, da obstaja možnost za nein-
stitucionalizirano mirovno gibanje v Sloveniji, saj manifestiranja po
naročilu smo ljudje že siti.
Na ,,Srečanju ljudje dobre volje" konec januarja 84 so se mirovniki
številčno zelo okrepljeni sestali na Filozofski fakulteti, kamor je prišlo
okrog sto pripadnikov, ki delujejo v raznih mirovnih delavnicah (in-
formacijski kulturno-umetniški, študijski, agitacijski, orožarski in
koordinacijski).
Pred kratkim smo lahko spremljali ,,Mirovno_srečanje na tromeji",
ki se je odvijalo na Srednjem vrhii in je združilo mirovnike iz Sloveni-
je, Avstrije, Italije ter goste iz Madžarske in Nemčije. Mirovni tabor na
Srednjem vrhu je velik korak naprej, saj pomeni enega, prvih resnejših
poskusov, da bi povezali skupine, ki delujejo v državah z različnimi
družbenopolitičnimi ureditvami.
Mirovnemu gibanju se lahko pridruži vsakdo. Skupina nima predse-
dnika, ne članov; so le pripadniki, ki jih združujejo isti interesi. Cilji
mirovnikov niso le opozarjanje na nevarnost jedrske vojne, ampak tudi
vplivanje, da se doseže skrajšanje vojaškega roka na 12 mesecev, da se
dokončno odpravi depozit, da se oblikuje brezjedrska cona na Balkanu,
da ne bo mir odsotnost vojne, da bo mir svoboda.
Mirovna iniciativa dela tudi v Radovljici, v Ajdovšini, v Novem me-
stu in še kje.
Tudi v Ptuju so posamezniki, ki so pripadniki gibanja. Le ti so se
povezali z ,,Delovno skupino za mir" iz Ljubljane, OK ZSMS Ptuj in
krožkom OZN in SSC in iz tega sodelovanja se je tudi razvila zamisel za
javno tribuno na to temo, ki je izzvala veliko zanimanje med dijaki in
profesorji SŠC.
Sergeja Sorli, SSC Ptuj
Delegati RD Maribor na letni skupščini RI) Ptuj
Člani ribiške družine Ptuj na letni skupščini
Ribiški „SOS" proti onesnaževalcem voda
Pred kratkim so se zbrali na letni skupščini
ribiči s ptujskega območja, na kateri so bili pri-
sotni tudi vsi delegati iz posameznih pododborov
kot tudi delegati mariborske ribiške družine, s
katerimi ima ptujska družina zelo dobre med-
družinske odnose ter se tako pogovorili o ribi-
štvu in sploh o vsem kar je v zvezi z vodami, kjer
živijo ribe.
Uvodoma naj zapišemo, da delegati na skup-
ščini največ govorijo o onesnaževanju voda, kaj-
ti znano je, da je Drava v zadnjih letih postala
takorekoč velika umazana reka, in je skorajda iz
dneva v dan vse večja. Posledica tega je, da ribe
že skorajda nimajo več možnosti za življenje in
sploh za razplod in morda ni več daleč dan, ko
bo Drava slej ko prej postala mrtva reka, brez
življenja.
Ribiči seveda ne morejo razumeti, da imamo
kopico vsemogočih strokovnjakov, pa žal niso v
stanju, da bi čistilno napravo, ki so jo zgradili
hkrati z HE Formin, dali v pogon in ko je niže
Ptuja nastalo veliko umetno jezero, ki se razteza
vse od Markovcev do Ptuja in v njem bi naj bilo,
— če bi seveda bila voda čista, kar na vagone rib,
vse od krapov, podusti, mren, ščuk, postrvi,
skratka vse vrste sladkovodnih rib. Zal temu ni
tako. Čistilna naprava pa je veljala nad 30 mi-
lijonov dinarjev.
Resnica pa je tudi, da k onesnaževanju reke
Drave po svoje prispevajo tudi prebivalci mesta
Ptuja in okoliških vasi, ki žal preradi mečejo od-
padni material, celo poginule živali kar v rečno
strugo Drave in tudi njenih pritokov, da o razbi-
tinah starih avtomobilov, štedilnikov že niti ne
izgubljamo besed. Prav tako tudi ne o tem, da
tudi industrija prispeva levji delež pri onesnaže-
vanju Drave, čeprav so krivci več ali manj znani,
nihče odločno zoper to onesnaževanje voda ne
ukrepa.
Pri vsem tem morda tudi ni odveč zapisati,
da ima ribiška družina Ptuj precejšnje težave pri
nabavi hrane za ribe v ribnikih kot tudi pri naba-
vi apna, ki jim je potrebno za razkuževanje voda
v ribnikih. Povsod se cene takorekoč čez noč dvi-
gajo, pri tem ni izvzeta tudi hrana za ribe. Zaradi
tega so bili ribiči pač primorani, da so za leto
1985 povišali zneske članarin in sicer bo v letu
1985 znašala članarina za člane 1.200 dinarjev,
prej 950 din, za mladince 250, prej 200 in za pio-
nirje 150 in takšna je bila tudi dosedaj,: kar po-
meni, da je ostala za pionirje nespremenjena,
kar je brez dvoma vredno vse pohvale. Vpisnina
za nove člane odslej velja 2000 dinarjev, povišali
so tudi cene za ribolov v ribnikih in za lov rib
belic. Morda še razveseljiv podatek, da pa se ri-
biška karta za družinskega člana prav tako ni po-
višala ter je tudi v letu 1985 ostala na enaki višini
in sicer 400 dinarjev. Prav tako pa so tudi cene
turističnih ribiških kart precej poskočile, za tuje
turiste nekaj več, za domače manj. Sicer pa so
najcenejši v Sloveniji.
Ce torej primerjamo članarino s cenami turi-
stičnih kart, ko sicer velja dnevna karta za lov na
ščuke 1000 dinarjev (tuji turisti), medtem ko ve-
lja za domačega turista 600 dinarjev, lahko ugo-
tovimo, da je cenik za celoletno turistično ribi-
ško karto še vedno izredno mikaven, skorajda bi
dejali, simboličen, da se res mnogim izplača, da
se gredo po sicer napornem delu malce rekreacije
k vodam in če imajo nekaj ribiške sreče, lahko
kaj hitro prinesejo domov izdatno porcijo okus-
nih rib. Pri tem pa hkrati zopet ne smemo poza-
biti, da bi ribiška družina rabila več denarja, da
bi lahko skrbela za ribji zarod, kajti tudi v ribi-
štvu velja, da če nič ne vlagaš, tudi ne moreš nič
koristi imeti . , .
Ribiči so se seznanili tudi s programom dela
kot tudi finančnim stanjem v društveni blagajni.
Prihodki bi naj znašali v prihodnjem letu
5,205.000 din, medtem ko naj bi znašali izdatki
4,967.600 din. Sicer pa so načrt razdelili na de-
javnost za gospodarjenje z odprtimi, se pravi
tekočimi vodami in na gospodarjenje z gojitveni-
mi ribniki. Skratka si bodo ribiči tudi v prihod-
nje prizadevali za nenehni razplod in razvoj ribi-
štva, kajti ne smemo namreč pozabiti, da danes
ribe v marsikateri, zlasti ribiški družini, že
predstavljajo izdaten vir prehrane, saj postaja
meso v mesnicah vse dražje in dražje . . .
Besedilo in posnetki: Ivan Preac
Smotrno gospodarjenje je pogoj za razvoj naše Jugoslavije
Ponosen sem. da živim v tako lepi domovini.
Beseda »domovina« mi veliko pomeni.
Zrasla je iz žrtev, žalosti in bolečin. Ponosni
smo nanjo in radi jo imamo, kakor svojo mater.
Starejši rod ji je postavil temelje in jo dvignil iz
ruševin. Mi. mladi rod, pa jo moramo vzdrže-
vali in podpirati, da bo vedno ostala na trdnih
tleh. Na.še roke so postale močne, zato bomo
čvrsto prijeli za delo na vseh koncih, kjer bo
treba. Zdaj se moramo pridno učiti, si pridobiti
znanje in spoznavati življenje in delo naše
domovine. V znanju je moč! Le pametni, iz-
šolani ljudje lahko delajo v tovarnah, pisarnah,
na gradbiščih ... Le delovni ljudje lahko ko-
ristijo sebi in družbi.
Danes pomagam graditi domovino z delov-
nimi akcijami, zbiram odpadne surovine in
varčujem z denarjem. Pazim, da ne poškodu-
jem nove šole. ter ne uničujem in onesnažujem
okolja.
Ko si bom po končanem šolanju pridobil
poklic, si bom prizadeval, da bom s svojim
pridnim delom v proizvodnji, pripomogel h
gospodarskemu razvoju naše domovine.
Moja velika želja je, da bi bila bratska Ju-
goslavija še naprej svobodna, samouprav-
na .. .
Bojan Stanič, 8. a
OŠ Velika Nedelja
Nova trgovina, šest družbenih stanovanj in bife
Prebivalci ene najmanj razvitih
krajev v občini Slovenska Bistrica,
v KS Laporje, se te dni razveselju-
jejo nad pomembnimi novimi
pridobitvami. Med njimi je še po-
sebnega pomena samopostrežna
trgovina. V isti zgradbi pa so pre-
dali svojemu namenu tudi šest no-
vih družbenih stanovanj in bife.
Delovna organizacija Planika iz
Slovenske Bistrice je v stari zgrad-
bi v središču KS Laporje preuredi-
la klasično trgovino v sodobno
samopostrežnico. Ob tem je še
posebnega pomena večja
prostornina in izbira. Nova
samopostrežna trgovina meri 80
kvadratnih metrov uporabne
površine. Njena prenova pa je
veljala 8,500.000 dinarjev. Kup-
cem je sedaj prilagojen tudi odpi-
ralni čas in to med 8. in 15.30. S
tem je omogočen nakup tudi tistim
krajanom, ki se vozijo na delo v
oddaljenejše kraje in se pozno
vračajo. Teh pa prav v nerazviti
KS Laporje ni malo, saj praktično
nimajo doma delovnih mest, če
odštejejo šolo, trgovino in pošto.
V prenovljeni trgovini je sedaj
mogoče kupiti tudi mnoge artikle
za katere v klasični trgovini ni bilo
posluha in tudi ne prostora. Pred-
vsem velja to za mlečne in mesne
izdelke in manjšo konfekcijo.
Preureditev stare zgradbe so
izkoristili tudi pri Stanovanjski
skupnosti občine Slovenska Bistri-
ca in v zgornjih prostorih uredili
kar šest družbenih stanovanj. Od
tega so tri namenili zaposlenim v
osnovni šoli Laporje, tri pa solida-
rnostna.
Skupno s trgovino je Planika iz
Slovenske Bistrice v zgradbi uredi-
la prikupen bife, saj v Laporju ni
bilo gostinskega lokala. Sedaj pa
so krajani zopet dobili prostor za
popoldanska srečanja ob
kozarčku, kar je tudi ena redkih
oblik sestajanja. Srečanja so toliko
prijetnejša, ker se v njem dobijo
tudi nekatere domače specialitete.
Bife vodita mlada zakonca Božo
in Jožica Juhart.
Viktor Horvat
Požarna varnost v Tovarni sladkorja Ormož
Tovarna sladkorja Ormož spada v panogo
živilske industrije. S svojimi proizvodi, skladišči
in pomožnimi objekti je v I. kategoriji
nevarnostne stopnje za požar. Trenutno je v
DO zaposlenih okrog 400 delavcev.
Glede na zjiačilnost proizvodnih procesov in
stalnih požarnih nevarnosti posvečajo izredno
skrb požarni varnosti. Z razvojem Tovarne
sladkorja Ormož, z uveljavljanjem proizvodnih
in delovnih procesov, sta zelo narasli požarna
obremenitev in požarna nevarnost, pri tf m pa je
delovni kolektiv vedno imel veliko posluha za
požarno varnost, gasilno orodje in opremo ter
za požarnovarnostno preventivo. Z zaposlitvijo
poklicnih gasilcev so tudi uredili organizacijsko
shemo, tako da je požarna varnost kot poseben
referat v sklopu službe za varstvo pri delu.
Poleg zaposlovanja poklicnih gasilcev so
posvečali veliko pozornost poučevanju članov
IGD in delavcev o požarni varnosti in načinih
gašenja. Vodnim virom in hidrantnemu
omrežju je posvečena vedno velika skrb, saj ima
Tovarna sladkorja Ormož dva sistema hidran-
tov in to vodovodno omrežje in pKJsebej indu-
strijsko vodovodno omrežje, ki ima svojo las-
tno črpališče. Z ročnimi gasilnimi aparati (na
prah, CO 2 in haloni) so opremljena vsa
delovna mesta.
Proizvodni proces pridobivanja sladkorja
predstavlja z vidika požarne varnosti izredno
nevaren tehnološki proces, saj poleg požarov in
samovžigov lahko pride tudi do eksplozij. Ze
pri zasnovi in projektiranju nove tovarne je
sodelovala služba za varstvo pri delu in požarno
varnost. Prav tako je v današnjem času stalno
po vseh obratih velika pozornost namenjena
požarno-preventivnim ukrepom: vzdrževanje
gasilske opreme in orodja, vzdrževanje stabil-
nih in drugih gasilnih naprav, poučevanje
požarne varnosti in načinu gašenja, javljanje in
alarmiranje v primeru požarov, kajenju in
urejanju prostorov za kajenje, čiščenju
sladkornega prahu v prostorih in strojev.
Da v Tovarni sladkorja Ormož tako kom-
pleksno in uspešno skrbijo za požarno varstvo,
je poleg zavesti delovnega kolektiva precejšnja
zasluga delavcev požarnega varstva (poklicni
gasilci), ki so v celoti odgovorni za vzdrževanje
gasilskega orodja, opreme in naprav, ter
neposredno poučevanje vseh o požarni varnosti
in sodelovanju pri gašenju požarov.
V tovarni deluje industrijsko gasilsko društ-
vo, ki je bilo ustanovljeno takoj na začetku
obratovanja tovarne. Trenutno ima društvo 50
članov delavcev Tovarne sladkorja, med
katerimi so tudi delavke in poklicni gasilci. Prav
tako ima društvo strokovno usposobljen gasil-
ski kader. Društvo je v spomladanskem času
organiziralo tečaj za izprašane gasilce. Tečaj so
obiskali vsi vodilni delavci tovarne in si tako
pridobili osnove požarnega varstva. Društvo
ima v svojem orodišču osnovno opremo za
gašenje požarov, se aktivno vključuje v vse
oblike preventivnega dela: poučevanje delavcev,
opravljanje preventivnih pregledov, organizira
propagandne akcije in lastno izobraževanje, ter
tako zagotavlja boljšo požarno varstvo.
O požarni nevarnosti v posameznih obratih
priča število začetnih požarov, ki so nastali tudi
zaradi tehnološkega postopka, največkrat pa
zaradi malomarnosti delavcev. Te požare so
brez večjih škod uspešno pogasili sami delavci
na delovnih mestih, člani izmenskih desetin in
poklicni gasilci.
Slavko Tkalec, gas. teh.
TEDNIK ~ "ovember 1984
OGLASI IN OBJAVE - 9
10 - GOLASI IN OBJAVE
28. november 1984 —
TEDNIK
TEDNIK ~	^^^^
NAŠI DOPISNIKI - 11
Stran „Gremo na delo" pripravlja In ureja Center za obveščanje in propagando
pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj - vodja SMILJANA ČERNEZEL, člani MARJET-
KA SLUGA, SUZANA MAJDIC, SILVESTER VUČAK, ANITA PEKLAR, JANKO
ARNUŠ, SERGEJA ŠORLI in IRENA HUNJET. Prispevke oddajte ali pošljite na
naslov: OK ZSMS Ptuj, Trg MDB 1/li (soba 20), 62250 PTUJ.
Pero
urednice
Spel je pred nami naše gla-
silo >>(iremo na delo«. Minilje
mesec, poln zanimivih in no-
vih diigodkt)v. Nekaj teh je
tudi v glasilu. Morda se nam
j ob prebiranju teh porodijo
I ni)\e ideje, morda boste segli
po peresu in tudi kaj napisali.
Želim vam. da čim prijet-
neje preživite proste dni!
Smiljana Cernezel
O ženskem
nogometu
Gotovo je zanimivo, če dekleta
sestavljajo svojo nogometno
ekipo.Tako so se opogumila tudi
dekleta iz Hajdine. Silvo Kurež
sem vpra.?ala:
—	Kako je nastala vaša
nogometna ekipa?
Silva: Takorekoč spontano. Na
Hajdini so pripravili veselico, pa
so povabili nogometašice iz
Gajevc. Tako smo Hajdinčanke
sestavile svojo prvo žensko
nogometno ekipo. Sestavljale sojo
starejše mladinke. Sledila je poh-
vala nogometašič iz Gajevc, pa
tudi turnirju, ki so ga pripravljale,
zato smo sestavili novo . ekipo
mlajših mladink.
—	Koliko nogometašič šteje vaš
klub?
Silva: Zdaj deset. Ravno dovolj
za eno ekipo.
—	Kako pa potekajo turnirji?
Imate svojega trenerja?
Silva: Ne, nimamo svojega
trenerja. Siccr smo ga imenovali,
ampak sedaj ireniramo skupaj s
fanti. Tudi tako so veliko
naučimo.
—	In kaj jc tebe privabilo k tej
dejavnosti?
Silva: Predvsem družba. Vedno
je veselo, polno sirieha, /abave.
Sploh pa, lept) je v našem klubu.
Seveda imam rada nogomet.
—	Ali sodniki zatisnejo oči pred
vašimi prekrški?
Silva: Ne. So strogo resni. Ni
privilegijev.
—	Pripravili ste tudi turnir v
malem nogometu za ženske, .le
uspel?
Silva: .la, pripravili smo ga v
avgustu. Odziv je bil kar dober,
saj se je prijavilo šest ekip. Mislim,
da je uspel. Navijači so bili glasni,
pa tudi nekoliko šal je bilo na naš
račun.
—	In kakšno bo vaše delo v
prihodnje?
Silva: Se naprej bomo vztrajale
in se potrudile, da bomo čim bolj-
še. Naši načrti za naprej so; redni
treningi, udeleževanje na turnir-
jih .. .
—	Želim vam veliko uspeha in
še več dobre volje. Gotovo bo vaš
klub tudi spodbuda v drugim
mladinkam /a ustanovitev ženske
nogometne ekipe.	S. C.
Na
požarstvu
Prvič opravljam dolžnost požar-
nega, kar mi je v čast, saj mi je s
tem izkazano zaupanje, kajti vsaki
požarni ima svoje posebne naloge.
Preden sem zamenjal prejšnjega
požarnega, sem moral preveriti
stanje, da pozneje vem na koliko
orožja moram paziti. Imam
dolžnost, da pazim na določeno
število pušk in če mi od teh katera
izgine osebno odgovarjam za to.
To, da pazim na orožje je moja
glavna naloga. Paziti moram tudi,
da v zgradbo ne pride nihče, ki tu
nima kaj iskati. Ce pa slučajno
kdo pride, je moja dolžnost, da o
tem obvestim tovariša, ki je dežu-
ren. Prav tako moram skrbeti za
red na hodniku, če je potrebno,
moram prijeti tudi za metlo.
Biti požaren pa je tudi zanimivo,
še posebej čez dan, ko drugih ni v
zgradbi. Takrat namreč nisi zas-
pan, kot se to dogaja ponoči,
lahko čitaš časopis, ogleduješ sli-
ke po stenah, bereš stenski časopis,
ker pa .se približuje konec pouka tu
v Dornavi pa je priporočljivo, da
vzameš tudi knjigo in se nekatere^
stvari tudi naučiš.
Po eni strani paje požarstvo hu-
da stvar, saj imaš možnost, da
razmišljaš o stvareh, ki jih dru-
gekrati pozabiš. Na primer na
dom, starše, na svoje prijatelje in
prijateljice, če pa ti na ušesa igra
glasba, ki je sicer izredno razvedri-
lo, je toliko hujše, saj te spominja
na mnogo lepih stvari. BRANKO
Zamujate k pouku?
S pričetkom pouka v letošnjem šolskem letu je
/opet oži\el promet na avtobusih, saj se večina
učencev vozi v šolo s tem prevoznim sredstvom.
Hkrati s pričetkom poukaso.se pričele pojavljati tudi
nekatere stare težave v zvezi s prevozom v šolo.
Vo/ni park naših avtobusnih podjetij je premajhen,
da bi zadovoljil vse potrebe po prevozih, zato nas-
tanejo včasih tudi zastoji in zamude. Ti so si v večji
meri na vseh relacijah podobni. Ena najbolj obre-
inenienih prog je proga PTUJ —MARIBOR-
— PTUJ. Kljub nekaterim novostim, ki so jih uvedli
na tej progi, zmeraj prihaja do precejšnje gneče v
avtobusih, in to predvsem v času konic. Med novosti
lahko štejemo »skupno vozovnico«, ki stajo uvedla
oba prevoznika, ki prevažata potnike na tej relaciji
(Ccrtus. Komunala). Z izvedbo te vozovnice se je
bistveno izboljšali pogoji prevoza, saj zdaj m po-
trebno čakati na določen avtobus, kar se je dogajalo
prej. Tudi z uvedbo zglobnika se niso rešile vse
te/ave. čeprav so se zmanjšale. Pojavil seje tudi ta
prt>blem. da zglobnik zaradi svoje dolžine na ne-
katerih postajah ne stoji. Ob raznih konicah (kot so
npr. zjutraj v času odhoda v šolo in na delo in
popoldan v času odhoda iz šole in iz dela) so nekateri
avtobusi zasedeni tudi do 120 odstotno in več. Za-
radi gneče pride do prerivanja in najmanj kar se
lahk(T/godi je seveda to, da se vrata zaradi pritiska
sploh n"c odpro. Med vsemi tem prerivanjem se
zasliši kdaj pa kdaj tudi kakšna opazka kot na pri-
mer: »Oh ta mladina! .Zopet se prerivajo! Le kaj jih
učijo v šoli?« Ceš hočeš priti na avtobus in nočeš, da
te odrinejo od vrat. ti ne preostane nič drugega kot da
se še sani prerivaš. V teh trenutkih je nabožna želja
\ sakega učenca to. da bi prišel do prostega sedeža in
sedel. Včasih to uspe. drugič ne. Po odhodu avtobusa
s kolodvora v Mariboru je ta že kar precej poln in
ponavadi lahko pobere potnike .še samo na posta-
jališču pri hotelu Slavija. medtem ko lahko potniki
na osta ih dveh mariborskih postajah samo žalostno
gledajo za njim. To .se največkrat dogodi ob petkih,
ker takrat odhajajo domov tudi učenci dijaških do-
mov. S pričetkom jeseni in zime se včasih dogodi
tudi to. da ima avtobus zamudo, s to pa zamudijo
tudi učenci v šolo. Na te zamude reagirajo učitelji
vsak na svoj način. Nekateri jih opravičijo, drugi ne.
Pri tem se postavlja vprašanje razumevanja teh za-
mud s strani učiteljev. Učenec, ki zamudi pouk od
pet do deset minut nekateri opravičijo zamudo,
druai pa ne. Slednji mu Nenavadno rečejo »Zakaj pa
nisi šel na avtobus, ki odpelje prej?« Kako pa naj
učenec ve. da bo prav ta dan avtobus imel zamudo?
Če bi lahko predvideval dogodke naprej, bi zago-
tovo odšel na pot prej.
To je bil le utrinek s poti. ki jo nekateri preživljajo
vsak dan. Pot je lahko prijetna, lahko pa tudi težka.
Seveda ne zamujajo pouka vsak dan vsi, ampak se to
lahko zgodi nekaterim tudi nekajkrat na mesec. V
tem primeru bi morali imeti za le učence več razu-
mevanja.
S. VUČAK
Se boste zdramili (kdaj)?
Novembrsko številko glasila OK. ZJiMS) Ptuj
•>(ircnio na delo« je. tako KOt po navadi, pripravil
conicr /a obveščanje in propagando, ki je v svoje
\ rsic uspel pridobiti nekai novih članov. Kmalu bo
d\ C Icli. kar snu) pričeli izdajati glasilo, pa bi, žal, še
vodno lahko na nrste dveh rok nre.šteli OO ZSMS,
katerih člani so sc s svojimi prispevki oglasili v glasi-
lu I n tako so vos ta čas. vsak mesec, zzapolnjevanjem
elasiia ubadamo le člani centra, kar seveda one-
hiogooa takšno vsebino in pestrost, kot bi si jo želeli.
K sodelovanju smo vas poskušali privabiti na raz-
lično načine, na smo v večini primerov naleteli na
gluha ušesa. Na vsaki seji centra ugotavljamo, da
lako no šlo več naprej, razpravljamo o ukinitvi
elasila. a so nikoli ne odločimo za takšno rešitev (v
rosnioi bi lo bila rešitev »po liniji najmanjšega na-
pora« ). ker se nam ne zdi dolgoročna — prepričani
smo namreč, da hi se no ukinitvi glasila kmalu začeli
noiiovarjatio tem.da ni izdali slasiloOK ZSMS. Vsi.
ki smo pripravTiaii i/daio tega gi:>.sila. ki sedaj izhaja
že dve leti. pa predobro vemo, s kakšnimi težavami
smo se ob tem srečevali, zato se nam zdi nesmotrno,
da bi ga ukinili. Ampak tudi tako resnično ne gre več
panrel. Nova sestava centra bo verjetno spet nekaj
časa vztrajala (v upanju na »boljše čase«), potem pa
se bo. lako kol mi. začele spraševati o smiselnosti
lakšneaa početja, o pisar.ju /n nekoga, ki bi se moral
v glasim sam oetaSati. Moral? Oa. Zlasti zato, ker se
mi /di neupravičeno razpravljali in kritizirati za
vogah. v javnosti oziroma na mestu, ki le zato na-
menjeno (tudi glasilo), pa ne. Problemi, s kateri mi se
srečuiomo (tnar se štipendirat.,.:, zaposlovanje.
slanovanjsKo vprašanje, socialna varnost. . . .vas ne
tičejo?) se laho rešujeio le, če jih poznamo. In če se
\am je nerodno s polnim imenom podpisati pod
prispevek, bo vaše ime ostalo znano le članom
centra. Pa še vprašanje: kdaj lahko na naslov OK
ZSM S - COP.Trg MDB 1. 62250 Ptuj pričakujemo
Ivoj prispevek?
I. HUNJET
TUDI ZAME ZVEZDA
Hladen veter je pozibaval vrhove dreves, bilje
potok. Nič kaj zanimivega se ni dogajalo ta dan,
skoraida dolgočasno ie bilo. zato sem se kar razve-
selila poštarja, ki je zavil proti naši hiši. Priznati
moram, cla tega dne nisem pričakovala poŠte od
nikoder.
Nestrpno sem odprla ovojnico in kaj sem zagle-
dala? Vpoklic! Najprej nisem vedela ali naj se
vpoklica veselini afi pa naj z žalostjo čakarn dan
odhoda. Odločila sem se. da o tem ne razmišljam
lako ali drugače. Bo pač kar bo!
Ookaj mrzlo je bilo tistega dne. zato sem se toplo
oblekla." Tudi v" Dornavi je bila temperatura precej
ni/ka. Mi,pa smo vseeno morali obleči na videz
tanko uniforme. Najprej se nisem nič kaj dobro
lXKUlilaa kasneie. kdseni se privadila sem spoznala,
da unitorma ni nili tank;', in daje v njej kar toplo.
1 udi zvečer v postelji sem mislila na to. takrat .šele
pa sem spoznala, da "nekoč, pred štiridesetimi leti
naši pogumni tovariši niso imeli tako lepih uniform,
kot jih miamo mi danes. Dolgo sem opazovala vse
okrog sebe, toda od vsega se mi je z dela najlepša
kapa z zvezdo. Se secfaj jo včasih snamem in
opazujem pelokrako. njena žareča barva vzbuja
pozornost, ponos in srečo tistega, ki jo sme nositi.
Še osemnajst dni bomo tukaj, smo govorili prvi
dan. danes pa slišim koga, ki reče daje ostalo le še
petnajst dni. Toda zdi se mi. ko sem spoznala cilje te
v/goje. da bodo ti preostali dnevi še prehitro minili.
Srečna sem. da sem tu. Tega mi nihče ne more
prepovedali, kajti srečo lahko človek čuti sam. In jaz
sem srečna, srečna, da sem tu.
KRISTINA
Dan OZN v Srednješolskem centru
\ Nrcdnjcšolskem ccntru so dan organizacije združenih
n:uodo\ ohcic/ili ra/lično.
C lani nm inarskcga krožka so i/vcdli anketo med učenci.
\ prašcv ali so lih kaj menijo o tej organizaciji in njenem
pomenu.
( lam O/N krtvk.i so risajj na a.stall m i./delovali plakate
s pomočjo to\ l.ugariča. Plakati so bili risani na temo
i;'/oio/ii\c. N\oht>dc in miru icr pomoč lačnim in neraz-
\iiim. 1'lakalc so razstavili v a\li srednješolskega centra.
Nekateri člani OZN krožka so se skupno z ostalimi
OZN-ovci ptujske občine odpravili v soboto. 27. oktobra, v
( rnomčlj. kjer so sc udeležili mirovne manifestacije, še pn.j
so pa risali.
Popoldne so si ogledali kulturni program v kulturnem
domu v Črnomlju. S tem dnevom, namenjenim OZN. pa se
prircd'.i\e šc niso končale, saj je bila v torek. 30. oktobra,
javna tribuna na temo »Razorožitev«, namenjena osnov-
niHolccm.
( lam OZN krožka so si zadali program, v katerem ne
manj' ■ javnih tribun o zanimivih temah, preko katerih
spo/.n.ivamo namen m pomen UZ,N.
Smiljana Cernezel
V premislek . .
,,Starejše nencradje so opravile velik del
revolucionarne preobrazbe druibe. Toda
mno^o te^a je še pred vami. Prepričan sem,
da boste tudi vi kos tej zgodovinski nalogi.
In nihče nima pravice, da v to ne verjame,
niti razloga, da bi se bal za bodočnost
socialistične samoupravne in neuvrščene
Jugoslavije. "
(Josip Broz Tito)
Krepko smo že zakorakali v novo šolsko leto. Veliko ocen, koničastih
in okroglih, se vrsti v redovalnicah. Oživelo je tudi delo nekaterih mladin-
skih organizacij. Tako so mladinski aktivi znova sestavili plane dela, kijih
bodo poskušali čez leto čim bolj uresničiti. Do sedaj s sestavo planov še ni
bilo težav, te so se pojavile šele z uresničevanjem le teh. Pri tem najaktiv-
nejše mladinske organizacije sicer niso naletele na večje težave, vendar se
vprašujemo, kje so tiste organizacije, ki imajo veliko mladincev, pa vendar
ne delujejo. Da ne bi preveč hodili okrog vroče kaše naj rečenj, da so to ve-
činoma mladinske organizacije v mestih, čeprav ne zanikamo, da je nekaj
takih tudi v vaseh. Kaj pravzaprav delajo te mladinske organizacije, ki so
z.apisane oziroma registrirane le na papirju, bolje pa bo, če se vprašamo,
zakaj so neaktivne? Ali je za to krivo samo vodstvo mladinskih aktivov ali
tudi baza? Ce se opremo na vodstvo: z njim je pač tako, da bi moralo reše-
vati težave s katerimi se ubadajo mladinci, mladinska organizacija (tukaj
mislimo samo uresničevanje zadanih planov). Vendar za reševanje teh te-
žav ni zadolžen samo predsedujoči, marveč mora sodelovati tudi baza, te
pa je včasih tako malo, da se zapisniki končajo z besedo NESKLEPČNI.
Ali se res moramo v mladinskih organizacijah še zmeraj ukvarjali s vpraša-
njem udeležbe na sestankih in če se že vprašamo dobimo odgovor, da se na
sestankih pogosto prav zaradi nesklepčnosti ne dogovorijo tisto, kar bi se
morali in da so sestanki pogosto bolj podobni ,,žuru" kot pa sestanku. In
veliko jih je takih, ki pomislijo: ,,Zakaj?" Ali ne bi bilo bolje, če bi si vsak
izmed nas postavil vprašanje: ,,Ne bi bilo bolje, če bi postal bolj aktiven v
mladinski organizaciji in s tem vračal delež tistega, kar mi omogoča, da
lahko izražam misli in ideje? Ne gre samo za moje ideje marveč ideje vseh
nas, ki organizacijo sestavljamo in smo del te organizacije. ,,Vendar je tu-
kaj večkrat prisotno tisto, češ kaj bom pa jaz storil, če drugi pred mano ni-
so ničesar? In če bi vsi čutili v sebi tisto, da vendar lahko nekaj storijo, ne
bi bilo nesklepčnosti, ne bi bilo ,,mrtvih" mladinskih aktivov . . . Mnoge
mladinske organizacije pa tako obstajajo le na papirju, saj tisti, ki bi v njej
morali delovati, ne čutijo potrebe in dolžnosti, da bi v njej delovali. Vsake-
mu bi lahko bilo jasno, da predsednik brez članstva ne more storiti ničesar,
kajti mladinske aktive sestavljamo še zmeraj MI s predsednikom. Veliko
mladincev s prejemom nagelj na in rdeče izkaznice ZSM J pomisli le na svo-
je pravice, ki postanejo s tem večje, le malodico pa pomisli na to, da s pre-
jemom te izkaznice _sprejme nase kot mladinec tudi dolžnosti, ki pa jih
je treba tudi izpolnjevati. Besede tovariša Tita to kar najbolje povedo, zato
morajo tudi vsakega izmed nas voditi po poti, ki so jo začrtale pred nami
prejšnje generacije in te poti ohranjati in hkrati tudi razvijati.
Tisti, ki mislite tako, upam, da se boste potrudili in prispevah k oživet-
ju vaše mladinske organizacije, ki je sedaj v ,,komi". In če vas bo takih
več, bo ,,terapija" zelo uspešna in posledica bo oživitev vaših in naših mla-
dinskih organizacij. Torej res lahko sedaj rečete tako kot mi pravimo že ne-
kaj časa — GREMO NA DELO.
M. A.
Knjiga — okno v svet
Za nami je mesec oktober, v katerem smo obeleževali dneve otroka,
organizacije združenih narodov in mesec knjige. Predstavila vam bom delo
knjižnice v srednješolskem centru. Pogovor o knjižnici in knjižničarstvu je
potekal s tovarišico Dorotejo Emeršič.
Kako je pravzaprav potekalo obeleževanje meseca knjige?
Samo obeleževanje meseca knjige je potekalo zelo aktivno. Tretji let-
nik srednje družboslovne šoTe je bil prvi, ki je dal pobudo za obeleže\ anje
meseca knjige. Zatem smo na kuhurnem dnevu s skupino učencev pripravi-
li razstavo pod naslovom ,,Knjižne novosti", tretji letnik pa je pripravil
razstavo z naslovom ,,Kaj mladi beremo".
Kako ocenjujete obisk v knjižnici?
Obisk v knjižnici je manjši kot bi lahko bil. Malo verjetno vpliva na to
sam prosti čas učencev, mislim pa, da na to vpliva tudi sam fond knjig, pa
tudi miselnost učencev.
Kakšno je delo učencev, ki so v knjižnici na praksi?
Vsi, ki delajo v knjižnici so, to moramo reči, zelo zavzeti, samoinicia-
tivni in imajo zelo dobre ideje in predloge za delo.
Kdo pa je dal pobudo za razstavo ,,knjižne novosti", ki sta jo pripra-
vili ob kulturnem dnevu?
Pobuda za razstavo je sicer prišla iz mojih ust, vendar so učenci poka-
zali samoiniciativnost, poiskali knjige po inventarni knjigi in sicer so iskali
zadnje knjige v njej, izdelali pa so tudi plakate, ki so vabili na razstavo.
Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi izboljšali obisk v knjižnici?
Potrebno bi jo bilo približati učencem — s tem mislim, da bi knjižnico
premaknili ven iz tega majhnega prostora. S tem pa, ko bi bile zunaj, bi bi-
le tudi bliže bralcem.
Zakaj?
Ker sedaj učenci gredo mimo, ne da bi vstopili, če pa bi bile police zu-
naj, bi se ustavljali in pogledali tudi v katero knjigo. Sedaj pa če gre v
knjižnico gre z namenom, da si bo knjigo tudi sposodil.
V katerih tozdih pa opažate, da največ berejo?
Po TOZD-ih sicer ni bistvenih razlik, vendar mislim, da največ berejo
v srednji družboslovni šoli, v srednji kmetijski, metalurški in kovinarski
šoli pa zato, ker ima tudi več učencev, žal pa moramo povedati, da jih naj-
manj bere v srednji ekonomski šoli.
Knjiga je res okno v svet, vendar če nam je res okno v svet, jo moramo
tudi brati. In nikjer drugje ni take obilice knjig kot v knjižnicah. Zato bo
knjižnica v SSC razširila svoj fond knjig, upamo pa, da se bo tokrat zani-
manje za knjige povečalo. Pa ne samo zanimanje za lahko literaturo,
ampak tudi za strokovno. Torej le pogumno usmerimo svoj korak v
knjižnico.
S. MAJDiC
12 NAŠI DOPISNIKI
28, november 1984 - TEDNIK
BIKAN.IK SrARK;A PAPIR
l\
Na pioni: skcm sestanku snii) se
dDmenili Ja homii /hirali star
papir. St.(' p..pir smo /hirali šti-
rinajst (.Ini Mod seboj, smo tek-
movali.
Zbrali smo veliko papirja. Naš
ra/red je /bral 310 kg papirja,
tretji 229 kg. drugi 21 kg in prvi 5
kg. Pobrali smo ves papir po
okolici. Vsak učenec je prinesel
veliko papirja. Nekateri so pt)bi-
rali v skupinah. Po štirinajstih
dnevih je pripeljal kontejner in
odpeljal papir.
Naš ra/red je bil vesel, ker smo
/brali največ papirja.
I.idija. Tanja. Marjana
4 ra/red. OŠ Podgorci
PRI STRIČKVIH SOSEDIH JE
COREIX)
Po/.ar je danes zelo pogosta
stvar. Čeprav smo pazljivi z
ognjem izbruhne največkrat za-
radi naše malomarnosti.
Nekega poletnega dne je prišel
k nam stric iz Dolan. Prosil sem
mamo. da bi lahko Sel k njim na
počitnice Mama mi je dovolila in
kmalu sva se odpeljala od doma.
Ko sva prispela, me je že čakal
bratranec. Do večera je bilo še tri
ure. Z bratrancom sva se med tem
ča.som igrala z žogo. Kmalu seje
spustil mrak in nastal je večer. Ko
smo nekaj časa večerjali, smo
zaslišali sosedo, kije kričala na ves
glas. Že smo bili vsi zunaj in videli
kako jim gori hlev. Stric se je z
avtom odpeljal po gasilce. Vaš-
čani so pomagali ka^or so znali,
mi. otroci pa smo gledali, kako se
hlev izgubljav plamenih. Požar se
jc vse bolj širil do hiše in bržkone
bi jim tudi ta zgorela, če ne bi prišli
gasilci, ki so v pol ure vse pogasili.
Škoda je bila velika, saj jim je
pogorela vsa krma in nekaj krav.
Za v.se to je bil kriv njihov naj-
mlajši sin. ki je z gorečo palico
tekal po dvorišču in okrog hleva.
Majhnim otrokom ne smemo
dovoliti, da hi se igrali z vžigali-
cami. saj se lahko hitro zaneti
ogenj. In tudi mi hodimo pazljivi,
saj se tudi nam lahko zgodi nekaj
podobnega.
Roman Šegula,
6/b, OŠ dr Franja Žgeča,
Dornava
TOKRAT SEM SE NASMfJAL
Bilo je pozno popoldne, ko je
bila rokometna tekma.
Na tekmi je bilo mnogo otrok,
med katerimi sem bil tudi jaz. Cez
nekaj časa smo se pričeli pogovar-
jati. V pogovor se je vmešal sosed,
ki je dejal, da imajo sosedovi zelo
močnega električnega pastirja za
krave. Vsi smo vprašali: ,,Zakaj?"
Dejal je: „Zato, ker sem se včeraj
prijel zanj in me je tako streslo, da
me je elektrika pognala čez žico
med krave." Tega mu mi nismo
verjeli. Rekli smo mu, naj to do-
kaže. Predlagal je, naj gremo z
njim pa bomo videli. Res smo šli z
njim. Ko smo prišli do žice, se ni
upal prijeti. Dejal je, da ga je
strah, da ga lahko še enkrat tako
močno strese. Dejal sem mu: ,,Ce
se ti držiš z^me, se jaz upam prije-
ti." Res je pristopil k temu. Ko
sem se prijel, se ni nič zgodilo, za-
to sem mu rekel: ,,Kako to, da me
ni tako streslo, kot je tebe?" Od-
govoril je: ,,Ta elektrika v pastirju
ni tako močna, da bi dva tako
streslo."
Vsi otroci so se pričeli smejati.
Ta dogodek je bil zares vesel in za-
nimiv.
Miran Simon, 7/a,
OS Velika Nedelja
Al KOHOLI/FM — IZVOR VK-
l ikill Nt sRFČ
,,2e spet zi pijan!"
,,.'\lkohol te bo uničili"
,, \li se ne moreš odvaditi pija-
či?"
,,Ce si že pijan, vsaj ne kriči za-
radi otrok."
S takšnimi in podobnimi bese-
dami se jezi marsikatera žena, ko
vidi svojega moža pijanega. Tudi
otroci marsikatero noč prejočejo
ob materi in se sprašujejo: ,,Zakaj
v naši družini ni miru? Zakaj je
ravno naš oče alkoholik?"
Kateri se s takšnimi težavami ne
srečujemo, si ne moremo predsta-
vljati, kakšne posledice lahko na-
pravi alkohol v družini. Oče se vr-
ne pozno zvečer pijan iz službe,
kriči in pretepa mater. Kdo tu naj-
bolj trpi? Ali o'če, ker je pijan?
Ne! Mati, predvsem pa otroci, ki
so nemalokrat nedolžna priča ali
tudi žrtev raznim prepirom in pre-
tepom. §e huje pa je, če se alkoho-
lu vdata oba, oče in mati. Spet no-
sijo in prebolevajo velike posledice
otroci. V nobeni družini, v kateri
se pojavlja alkoholizem, ni miru,
otroci, ki tu živijo, ne čutijo lju-
bezni staršev in ne vedo, kaj je to
dom.
Koliko nesreč, prepirov, prete-
pov ah celo smrtnih žrtev je zaradi
alkohola. V časopisu sem brala
članek z naslovom: ,,Pijan oče ubil
nedolžnega, tri leta starega sina in
*ženo." Mnogi se sprašujejo, zakaj
vse to. Zakaj? Malokdo bi znal
odgovoriti na to vprašanje. Zato,
ker se ljudje premalo zavedajo, kaj
naredijo s tem, če so alkoholiki.
Zelirn si, da bi na svetu ne bilo
alkoholikov, da bi se tisti, ki imajo
družine, čimprej po_zdravili in si
skušali prizadevati, da bodo njiho-
vi otroci čutili toplino ljubezni, ne
pa sovraštvo.
Andreja Rajšp, 7/c,
OS Tone Žnidarič, Ptuj
Pospravljanje jesenskih pridelkov, linorez, Andrej Arnuga, 6. d OŠ Tone
Žnidarič Ptuj
HURA, SNEG!
Čeprav smo vedeli, da bo sneg
zapadel, nas je presenetil. Med sne-
gom je padala tudi sodra.
Tla so bila ledena. V odmoru in
po pouku smo se drsali. Na ledu je
bilo veselo. Ko je zvonilo, smo spet
morali v razrede. Otroci se veseli-
mo snega.
Marjana Kocuvan,
OS Vitomarci
UITI BOIJ!ŠI
Kuhinja. Vsepovsod umazana posoda. Ropotanje s krožniki. S sestri-
čno pečeva vsaka svojo torto. Moj bratranec ima 'rojstni dan in prišlo bo
veliko njegovih prijateljic in prijateljev. Z Vladko tekmujeva. Na vsak na-
čin mora moja torta biti boljša.
2e pri testu se mi ponesreči, Vladka nima nobenih težav. Ljubosumna
sem. Ko odide na stranišče, ji vsipljem v testo preveč moke. Ha, sedaj tudi
njej ne gre več dobro. Meša in meša, pa nikamor ne pride. V testo vlije še
malo vode in doda eno jajce. Presneto, vedno najde kako rešitev.
Medtem, ko se torta peče, se preveč poglobim v branje in se malo pri-
smodi. Kar zelenim od jeze, ko vidim, da je Vladkin izdelek lepo dvignjen
in rumen, moj pa tu in tam temno rjav.
Vladkina krema se lepo strdi, moja ostane mehka.
Pokličeva bratranca, da oceni torti. Vladka dobi pet, jaz pa minus šti-
ri. No, jasno, saj ji je brat. Tudi jaz bi svoji sestri dala višjo oceno.
2e prihajajo gosti. Vsi se nasmihajo samo Vladki. In vsi raje jedo nje-
no torto! Le Marko, bratrančev sošolec, raje je mojo.
,,Dobra je," jo pohvali. No, vsaj en pameten človek! Vladka se suče
okrog njega in ga sili s svojim zmazkom. Teslo! Prepričana je, da je stood-
stotno zaljubljen vanjo. Kako sovražim to njeno afnanje! Vsi raje jedo nje-
no torto samo zato, ker se jim prilizuje. Današnji ljudje so pač taki, raje
imajo afne, kot pa normalna dekleta. Pred spanjem me še vpraša, ali ni
1. pa. Pha! Afna in nič drugega! Oči ima sicer lepše kot jaz in to zna izko-
I titi.
Zjutraj me zbudi bratranec:
,,Marko je prišel."
,,Gotovo je prišel obiskat Vladko!" vzdihnem.
,,Vladka je skoraj zbolela od ljubosumja!"
.,Od ljubosumja? Zakaj?"
,, Ja, Marko je prišel obiskat tebe in je rekel, da je tvoja torta bila bolj-
„Moja?"
,,Ja! In zvečer gresta v kino. Cao!" mi pomežikne.
Ksenija Vuk, 8. a
0§ Tone Žnidarič, Ptuj
SPOMINSKI DAN - 29. NOVEMBER - ROJSTNI DAN NOVE
JUGOSLAVIJE
—	Bilo je sredi vojne. Italijani so bili nekaj mesecev prej res že
premagani. Toda namesto njih so prišli Nemci. Ti so bili še vedno močni.
Vendar pa je bila partizanska vojska prepričana, da sovražnik vojno
izgublja. Le tega ni nihče vedel, kdaj se bo to zgodilo. V deželi je vladalo
strašno nasilje. V teh težkih časih so nastajale naše najlepše pesmi. Borci
so jih peli, recitirali . . .
—	Materi padlega partizana (Kajuh)
—	Na oknu glej
—	Pred ječo v zarji
pomolile so mi skoz rešetke roke
krvavo srajco bičanega sina:
—	Rdeča kri,
mlada kri dvajsetletnega sina
—	Pismo uradenega otroka
—	V Bosni je bilo takrat veliko osvobojeno ozemlje. Narodno-
osvobodilna vojska in partizanski odredi so pregnali od tam okupatorja.
V sredi osvobojenega ozemlja je bilo mesto Jajce. V Jajcu so se zbrali
zastopniki vseh jugoslovanskih narodov. Na slavnostni seji so sklenili:
—	sklepi
—	Ta dan — 29. nov. 1943 štejemo za rojstni dan nove Jugoslavije,
čeprav vojne še ni bilo konec.
Pet zastopnikov v Jajcu takrat ni bila lahka. Nemci in domači iz-
dajalci so držali vse glavne poti. Zastopniki so potovali v glavnem
ponoči . . .
—	Kurir
—	V temnem gozdu
—	Zasedanje AVNOJ-a v Jajcu je potekalo zelo svečano in rojstvo
nove Jugoslavije so domačini z borci veselo proslavili. Prirejali so
mitinge, na katerih so uprizorili razne skeče, peli, so in plesali . . .
—	skeč
—	Titovo kolo
—	Tega dne se z vso spoštljivostjo spominjamo še danes in v spomin
na ta zgodovinski dan sprejemamo tudi cicibane v zvezo pionirjev.
Učenci 0§ Tone Žnidarič
KAKO BEREM KNJIGO (ANKB:-
TA)
Knjig ne berem rad, ker si sko-
raj nič ne zapomnim. Prebral sem
največ tri knjige, ki so bile zanimi-
ve in smešne. Najbolj sem se na-
smejal pri knjigi, ki ima naslov Tr-
ska in Bajsa Debelajsa.
Bojan Gomboc, 7. b
Kako berem knjigo, je zame
težko vprašanje, ko pa skoraj no-
bene ne preberem. Najrajši imam
Zabavnike, stripe, pa tudi nekatere
druge knjige. Ce je kaj zanimivega
v njih, jo z veseljem preberem, če
pa so brez prave vsebine, imam
knjigo samo za okras.
Miran Visenjak, 7. a
Jaz ne berem veliko knjig. Ko
pa vzamem v roke kako pustolov-
sko, se od nje ne morem ločiti. Ob
zanimivem dogodku uživam v na-
petosti. Ob knjigi Gusarji Jadran-
skega morja sem se čisto zasanjaril
v gusarske pustolovščine. Ko je
knjige konec, jo hitro pozabim.
Moj čas za branje knjig je tedaj,
ko pasem krave ali zvečer.
Srečko Horvat, 7.b
Nenavadno vprašanje zame. Ne
vem, kaj naj napišem. Nekatere
rad berem, drugih ne. Ob knjigah
z velikimi detektivi se mi kar ježijo
lasje. Ob zanimivi knjigi sem za-
dovoljen, tudi zelo nestrpen, ved-
no mislim, kaj se bo zgodilo. Ob
,,brezvezni" knjigi pa se dolgoča-
sim, spustim nekaj zaporednih li-
stov in mamici rečem, da sem knji-
go že prebral. Dušan Kranjc, 7. a
Knjige rad berem. Ko knjigo
preberem, premislim o junakih, o
vsebini. Po vsaki prebrani knjigi
pridem do novih odkritij in spo-
znanj. Lef)e knjige, kot so npr. De-
ček z dvema imenoma, V puščavi
in goščavi. Bobri, Skrivnostni
otok. Otok zakladov so mi dolgo
ostale v spominu.
Robert Ziher, 7. b
Knjiga? Mnogi ljudje si branje
knjig predstavljajo kot zapravlja-
nje časa, toda jaz mislim drugače,
saj ob branju uživam. V knjigi
najdem svoj mir in zadovoljstvo:
Boris Lajh, 7. a
ROKOMETAŠ MILE
Naši fantje pa res znajo,
zlata se medalja jim blešči,
vsi po vrsti so junaki,
vsak igra za tri.
Kakor s topa strelja ta naš Mile,
Veselina nihče ne dobi,
Mirko brani naša vrata.
Kalina se rad jezi.
Ce gre za zlato jim medaljo,
nihče strahu ne pozna,
vsi streljajo kot Mile,
Kalina pa mirno kri ima.
Sodnik je res oznojen.
dosti dela on ima,
sedemmetrovke se kar vrstijo.
Mile rad jih odigra.
Rokornet je slaven šport,
vsi zdaj radi ga igramo,
vendar nihče prav kot Mile,
zaigral nikoli nam nebo.
A lenk^Cimerman,
7/b, OŠ Ivan Spolenak, Ptuj
GOBE, KAM STE SE SKRILE?
Jesen že krepko koraka po naših krajih. Hladno je, zato gobe kašlja-
jo, smrkajo, brišejo noske z rokavi — prav vse tako kot naši poredni, ne-
vzgojeni otroci.
Neko popoldne sem to čudežno jesen hotela pogledati prav od blizu,
zato sem zavila v najbližji gozd. Ze od daleč sem slišala šelestenje, prakse-
tanje suhih vejic, šepet in hihitanje. Pomislila sem: ,,Danes pa ne bom
sama v gozdu. Le kdo bo motil moj sprehod!"
Veter je pozibaval veje, listi so zaplesali in se .še enkrat zasvetili v poz-
no jesen. ,,Kaj, prav vidim?" sem vzkliknila v sebi. Sredi tihe gozdne poti
so se igrali jurčki. Razigrano, nagajivo so poskakovali in se nerodno valili
po tleh in zopet vstajali, se hihitali in mahali s kratkimi ročicami. Nenado-
ma jih je poklicala mama iz bližnjega grma, ker je zaslišala moje korake.
Hitro sem stopila za njimi. ,,Nabrala jih bom," sem pomislila. Iskala sem
in iskala; le kam so se skrili! Stopila sem okrog bukve, tam je ležal samo
kocen, drugo pa je pojedel gozdni polž — lazar. Pa še posmehoval se mi je,
nesramnež.
Ko sem potem stopala dalje po gozdni poti, sem pomislila: ,,Koliko-
krat si se že poigrala z menoj, ti moja domišljija!"
Klavdija Podhostnik. 5. a
0§ Slovenjegoriške čete. iršinci
Preden knjigo sploh preberem,
jo od prve do zadnje strani preli-
stam. Najbolj me mika branje
pred spanjem. Ponavadi preberem
le nekaj strani, nato pa ob knjigi
zaspim. Ko preberem knjigo, me
najmanj mika pisati o njej.
Robert Cuš, 7. a
Samo o knjigah. Vsi pravijo, da
se iz knjige učiš. Pa to sploh ni res.
Knjigo vzamem v roke, jo prebe-
rem, čez nekaj dni pa vse pozabim.
Zato jih rad ne berem. Rajši že
imam stripe ali kaj podobnega. Ko
grem v knjižnico, najraje vzamem
pustolovske, fantazijske ali knjige
iz NOB. Berem jih tedaj, ko sem
že v postelji. Takrat me ne more
nihče zmotiti. Skoda, da nimajo
zanimive knjige po petsto strani.
Franc Roškar, 7. a
Doma imamo veliko knjig. Ne-
katere so še iz maminih mladih
dni. Najbolj sta me pritegnili knji-
gi Preživela sem taborišče smrti in
Ljubim te, deklica. Obe sta imeli
žalosten konec. Brala sem ju
večkrat pozno v noč. Mama se je
kregala, da bom še vid izgubila
poleg teh knjig. Dogodke v knjigi
doživljam tako, kakor da bi bila
zraven.	Borica Raušl, 7. b
Do knjige imam lep odnos. Pa-
zim nanjo, da je ne bi poškodova-
la. Včasih vidim koga, ki meče
knjigo sem in tja, dokler ni vsa
raztrgana. Najdejo se tudi ljudje,
ki o knjigah mislijo slabo. Upam,
da sama ne bom nikoli taka in da
bodo knjige zmeraj moje prijate-
ljice. Darinka Doberšek, 7. a
Zelo me zanimajo pustolovske
in napete knjige. Sovražim pa knji-
ge s tragičnim koncem. Marsikate-
ro zanimivo knjigo sem prebral
že dvakrat. Ce berem zelo napeto
knjigo, potem kar hitim proti kon-
cu, črke in besede pa kar požiram,
očetove klice pa tudi preslišim.
Med počitnicami sem prebral sko-
raj celo slovensko berilo.
Toni Kmet, 7. b
Najraje berem knjige, v katerih
so pustolovske zgodbe. Ob teh
zgodbah se včasih smejem ali tudi
jezim, če se npr. kak junak skrije
za grm, za katerim je skrit že nje-
gov nasprotnik in podobno. Naj-
rajši pa berem stripe in zgodbe iz
Kmečkega glasu.
Zlatko Verbančič, 7. a
Ko preberem zadnjo stran knji-
ge, se zamislim in razmišljam o
prebrani knjigi, o junakih in nji-
hovih dogodivščinah. Najraje be-
rem knjige, ki opisujejo razna po-
tovanja, zgodovinske dogodke in
knjige, ki opisujejo otroštvo pisa-
teljev in pomembnih oseb.
Gregor Petrovič, 7. b
PRED SPRAŠEVANJEM
Zvonec zazvoni svojo vsakdanjo pesem. Hitro stečem v razred ter si na
hitro preberem snov. Z grozo ugotovim, da mi manjka domača naloga za
naslednjo uro.
,,Ali iina kdo nalogo za prepisat?" zavpijem po razredu in že se znajde
pred menoj zvezek, poleg pa še kup kandidatov, ki jim manjka v domači
nalogi ta ali oni podatek ali pa sploh vse. Ne da bi kaj razmišljala, prepisu-
jem vse, kar mi pride pod roke.
V razred stopi tovarišica in nas s strogim pogledom ošine vse po vrsti.
Sede za mizo, odpre dnevnik, vpiše snov — in odpre redovalnico. Lista, li-
sta, obrača liste naprej in nazaj, nato pa počasi pogleda po razredu. Srce
mi razbija, kot da bi pred tem pretekla najmanj petdeset kilometrov. Poza-
bim, da me pod klopjo čaka naloga za naslednjo uro, ko pa hočem poiskati
zvezek, ugotovim, da mi gaje medtem nekdo izmaknil in uporabil čas moje
negotovosti za privatne namene. Bil je že vprašan, zato verjetno lahko kar
mirno prepisuje. Kako se bom smejala, če bo tovarišica poklicala prav
njega. Prvi preplah je minii, ko je nenadoma zaprla redovalnico, naglo
vstala in začela razlagati novo snov. Vsa njena razlaga je potovala mimo
mojih ušes. Vijugaste številke in nerazumljive enačbe so ostale na tabli, do
mojih možgan je bila še dolga pot.
,,Da bi le že nehala s to pridigo in odšla iz razreda," sem si potihem že-
lela.
Na mojo veliko grozo pa je tovarišica končala z razlago snovi še prr '
zvonenjem, zato se je ponovno zatekla k redovalnici. Zdaj sem spo/^ al.'
da me lahko reši samo še čudež. Z očmi se je ustavila na mojem imen re-
dovalnici, nato pa počasi potovala dalje. Vzdih olajšanja se mi je iz*^ ,lo-
boko iz prsi.
,,Ne, ne sme me vprašati danes, ko sem najmanj pripravljena," n e
prepričevala. Tedaj pa. O, groza. Poklicala je moje ime. Nisem mogki •. er-
jcii. S počasnimi koraki sem se bližala tabli . . . Cin cin cin!!! V te tr*.
nutku meje zvonec rešil popolnega zloma.
Mojca Kocmui
0§ Franc O iHik
Najraje berem pustoUnske knji-
ge, ki so napete od zadetka do
konca. Najraje Ncm, ko sc vse sre-
čno izteče. Najrajši berem ob pet-
kih in sobotah zvečer. Včasih, ko
moram iti kaj drugega delat, se
težko ločim od knjige. Ko se mo-
ram učiti, včasih raje berem knjige
in stripe. Večkrat se mi tudi brati ne
liubi.
Rad si tudi ogledam knjige iz ži-
valskega sveta. Sandi Cuš, 7. a
Berem posebno rad pravljice,
ker imajo vedno srečen konec. Ti-
ste knjige, ki so nedokončane ali
imajo žalosten konec, zelo sovra-
žim. Ko berem, na vse okrog sebe
pozabim. Takrat me mora mama
po petkrat ali še celo večkrat po-
klicati, preden kaj slišim. Delo, ki
ga moram tedaj narediti, naredim
površno. Da me med branjem nih-
če ne moti, berem zvečer ali pa po-
zimi . . .	Bojan Munda, 7. b
Anketa je bila izvedena med
učenci 7. razreda osnovne šole
,,dr. Franja Zgeča" Dornava.
PRVA CIGARETA
Nekega sobotnega popoldneva,
smo štirje najboljši prijatelji bili
sami doma.
Nismo vedeli, kaj bi počeli.
Naenkrat se Boris domisli: ,,Ze
vem! Pojdimo k meni, nekaj
imam." Preostali trije stopimo za
njim v stanovanje. Boris nam je po-
kazal škatlico cigaret. ,,Uh, kakšna
škatlica!" vzklikne Andrej. ,,Jaz
jih zbiram, daj mi jo," reče Darin-
ka. ,,Ne, ne, nikomur je ne dam, ta
je moja," odločno odgovori Boris.
Zatem Andrej predlaga: ,,Kaj, ko
bi poskusili!" Vsi se strinjamo s
predlogom. Najprej si je prižgal
Andrej in frajersko sedel ter na mi-
zi prekrižal noge. ,,Kot kakšen šerif
SI," mu reče Boris in poskuša z di-
mom oblikovati krogce. Jaz in Da-
rinka si najprej nisva upali prižgati.
Fanta sta naju zmerjala, da sva re-
vi. Potem sva se le opogumili in
vzeli cigareti. Mene je najprej začel
dušiti kašelj in oči so me pekle od
dima. Sčasoma sem se le privadila.
Sprva nam je bilo všeč, saj smo se
počutili bolj odrasle in pametnejše.
KO pa smo prižgali televizijo,
smo uvideli, kakšno napako smo
zagrešili. Na televiziji je prav tak-
rat bila oddaja o kajenju. Vsi smo
od začudenja kar onemeli. Moški
na televiziji je predaval: ,,Kajenje
zelo škoduje mladini, saj zavira
rast. Preveč kajenja velikokrat
povzroča raka na pljučih ali celo
smrt. Najbolj nevaren strup v ci-
garetah je nikotin. Zelo škoduje
pljučam in srcu ." Vsi smo za-
čudeni buljili v televizijo Jaz sem
se prva odločila in cigaretni ogorek
zmečkala v pepelniku. Ostali so
naredili isto in zraven meije pona-
vljali: ,,Fui, proč! Jaz. pa tako
budalo. Ne, to ni res! Nikoli veČ!
Hvala lepa ..."
Naenkrat zaslišimo ,,korake in
šrtanje ključa v ključavnici. ,,Bo-
ris, starši!" ves prestrašen zakliče
Andrej. Starša sta vstopila. ,,Uh,
kaj je tako zakajeno?" je spraše-
val oče. Mama se je hudovala:
,,Kaj ste pa počeli?" Nato se je
Andrej opogumil in stopil k Bori-
sovemu očetu: ,,Poskusili smo ka-
diti. Po televiziji je bila ravno od-
daja o kajenju. Spoznali smo, da
je zelo škodljivo in se zaobljubili,
da ne bomo nikoli več." Tudi ma-
ma je naposled spregovorila: ,,Ze-
lo dobro, da ste se tako odločili."
Boris, pa je rekel: ,,Očka, tudi ti
bi lahko nehal kaditi." Oče ga je
samo postrani pogledal, pomežni-
kil mami in prikimal.
Veseli z novim spoznanjem smo
šli na dvorišče.
Damjana Slejko, 7/c,
0§ Tone Žnidarič, Ptuj
Ptica v kletki, — linorez. Vlado
Sužnik, 7. c OŠ Franc Osojnik
Ptuj
TEDNIK
- 28. november 1984
naSe Kmetijstvo - 13
SKUPNA SETEV NA MELiORiACIJSKEM OBMOČJU
REZULTATI OPRAVIČUJEJO
ODLOČITEV
Tik pred izvedbo skupne setve na melioracijskem
območju v Hvaletincih smo na kratko poročali o
odločitvi kmetijske zadruge, da kljub poznemu času
in vprašljivemu uspehu opravi setev. Sedaj, ko že
lahko ocenjujemo rezultate te skupne setve smo
prejeli pismo našega bralca Janeza Dolinarja iz
Vitomarc 29, ki me drugim piše:
,,Na območju melioracije Hvaletinci v KS Vito-
marci je veliko vroče krvi med posestniki, ki so vložili
zemljo v melioracijo. Na prvem sestanku v stari šoli v
Vitomarcih so nam javno povedali, da bo opravljeno
skupno oranje in setev koruze. Vsak posestnik, ki je
vložil zemljo v melioracijo bo plačal 35 tisoč dinarjev
za hektar, 2 milijona dinarjev pa bo pri tem republi-
ških sredstev.
Prišla je pozna jesen, sedaj pa je vse drugače. Če-
prav .si imel zemljo odmerjeno in je koruza zrela, je
ne smeš pospravljati. Ne na tvoji razlaščeni zemlji ne
na novo dodeljeni, če nimaš denarja, da bi koruzo
kupil ali po domače povedano, da bi delo kupil. Mi-
slim, da bi bilo lepo, če bi se javno povedalo, kako in
kaj smo se dogovorili, prav bi tudi bilo, da bi veljala
za vse enaka pravila."
S pismom smo se obrnili neposredno na inženirja
Alojza Valenka, predsednika komisije za skupno se-
tev na novomelioriranih površinah. Dobili smo
naslednjo pisno informacijo:
,,Na melioracijah v Pesniški dolini — v Hvaletin-
cih in Gaberniku smo pozno pomladi pod zelo
rizičnimi pogoji posejali koruzo na 226 hektarih.
Skupno setev smo morali opraviti zaradi neizvede-
ne komasacije, ker do setve ni bilo postavljenih mej.
Setev je uspela na 178,8 hektarih. Ostala koruza, to-
rej na 47,2 hektarja je zaradi neugodnih talnih raz-
mer propadla. Povprečni pridelek suhega koruznega
zrnja je bil 3,68 tone na hektar, v posameznih prime-
rih pa smo dosegli tudi pridelke osem ton po hektar-
ju.
Skupen strošek setve znaša nekaj nad 9,5 milijona
dinarjev, to je 42 tisoč dinarjev na hektar. Za skupno
setev je intervencijski sklad pri SO Ptuj že regresiral 2
milijona dinarjev. Ostaja še nepokritih 33,5 tisočakov
na hektar ali 10 dinarjev za kilogram pridelka."
Temu je tovariš Valenko dodal še naslednjo ustno
informacijo:
,,Vemo, da melioracijska dela še do jeseni niso bila
dokončana, do setve pa tudi ne tako daleč, da bi lah-
ko opravili setev na celotnem melioracijskem ob-
močju. Kljub poznemu datumu pa smo se le odločili
za setev koruze na 226 hektarih. Setev, ki je bila
opravljena sredi junija je bila zelo rizična, kljub temu
pa smo dosegli razmeroma dober rezultat,, ki je že
omenjen.
Pridelek seveda ni bil visok, kljub temu pa zado-
voljiv glede na razmere. Po odbitku sredstev in-
tervencijskega sklada so stroški za kilogram pridelane
koruze 10 dinarjev, kar je manj kot tretjino* njene
sedanje tržne cene. Setev je torej bila upravičena in če
je ne bi opravili, bi to pomenilo skoraj dve stari
milijardi gospodarske škode.
Imeli smo precej težav, saj je bil posevek zelo
neizenačen. Na eni strani so bili pridelki do 8 ton, na
drugi pa tudi samo tisoč kilogramov na hektar.
Težko se je bilo odločiti, kako to proizvodnjo
bremeniti z vloženimi sredstvi. Na sestanku z udele-
ženci na melioracijskem območju smo se dogovorili,
da je najbolj pošteno obremeniti pridelek koruze ne
pa površine. Pri zadrugi smo imenovali posebno
komisijo. V njej so bili predstavniki kmetijskega za-
voda Maribor, Obdravskega zavoda iz Ptuja ter
Kmetijske zadruge Ptuj. Za vsako območje je sodelo-
val tudi kmet, priznan kot uradni cenilec, povsod pa
je bil prisoten še lastnik posamezne parcele.
Pogledali smo praktično vsako parcelo na terenu
ter ocenili pridelek koruze. Glede na oceno tega
pridelka smo vsakega lastnika bremenili za obratna
sredstva, ki so bila vložena, torej v višini 10 dinarjev
za kilogram koruze. Do pridelka koruze so bili seve-
da upravičeni tisti kmetovalci, na katerih zemlji je
koruza rastla. Vsi ostali, ki so sicer tudi imeli svojo
zemljo v melioraciji, ki jo opravljamo na okoli 600
hektarih, seveda do pridelka niso mogli biti upraviče-
ni. Vsak kmetovalec je imel možnost sam pospraviti
koruzo in plačati omenjene otroške "skupne setve in
obdelovanja. Nekateri kmetovalci so se delno ali pa v
celoti odpovedali pridelku. Vso to koruzo je pospra-
vila kmetijska zadruga, pridelek bremenila še za stro-
ške spravila in sušenja koruze, razliko pa bodo prejeli
kmetovalci. Bolj pravične rešitve pri tem nismo mogli
najti. Bili smo v nenehnih stikih s kmetovalci in tudi
z njihovo pomočjo smo poskušali pridelek razdeliti
kar najbolj pravično."
Lahko pojasnite še primer našega bralca Janeza
Dolinarja?
,,Tovariš Dolinar je bil eden kmetovalec, ki po pis-
mu sodeč pridelka ni želel sam pospraviti, oziroma ga
ni v celoti sam pospravil. Iz mojih zapiskov pa je
razvidno, da je lepši del pridelka na parceli, veliki 34
arov, vendarle pospravil. Tudi zanj veljajo omenjeni
pogoji. Ce bi torej pospravil vso koruzo sam, bi pla-
čal 10 dinarjev za kilogram suhega zrnja glede na
opravljeno ocenitev. Za pridelek, ki ga je pospravila
zadruga pa bomo opravili obračun po prej omenjeni
metodologiji. Bremenili ga bomo torej za pridelek, ki
ga je sam pospravil in razbremenil za izkupiček od
pridelka, ki ga je pospravila zadruga.
Dodal bi še tole: tako mi, kot kmetovalci smo bili v
začetku skeptični glede uspeha skupne setve. Zdaj, ko
lahko govorimo b zelo dobrih rezuhatih, saj smo vlo-
žena sredstva triktratno oplemenitili, seje pojavila na
terenu celo zavist tistih, ki pridelka niso mogli
pospraviti, kžr pač ni zrasel na njihovih površinah. V
glavnem pa so kmetovalci zadovoljni. Nam pa je to
spodbuda, da bomo s skupno setvijo nadaljevali tudi
na drugih melioracijskih območjih, če bo to seveda
potrebno. Brez skupne setve bi ostala zemlja popol-
noma neizkoriščena, saj razmejitev parcel še ni bila
opravljena. Ce se zadruga za to skupno setev ne bi
odločila, bi imeli dve stari milijardi izpada narodnega
dohodka, to pa je že številka, obkateri se velja
zamisliti.
J. Bračič
Športna aktivnost v KS
Turnišče nekoč in dane
v KS Turnišče je iz dneva v dan
stalno večja športna aktivnost nje-
nih krajanov. Za to skrbita Strel-
ska družina in Športno društvo
Turnišče. Ti dve društvi imata da-
nes veliko vlogo pri športu, nekoč
pa je bilo to predvsem prepuščeno
aktivu ZSMS in pa še pred tem
Kobilarni Turnišče.
Ce hočem orisati špor' v KS
Turnišče v celoti, moram najprej
začeti pri Kobilarni Turnišče. Ta
kobilarna je doživela največji
vzpon prav po letih druge svetovne
vojne. V njenih vrstah so bili naj-
različnejši ljudje od nadarjenih za
šport do takih, ki jim šport ni
pomenil prav ničesar. Kljub temu
pa so bili vsi enotni, da je treba
ime te kobilarne- ponesti prek meja
okraja Ptuj v širni svet. Konji so
kaj kmalu bili poznani širom
Jugoslavije in še danes so ljudje v
naši domovini, ki jim spomini
zaidejo tudi v to kobilarno in
prizadevne ter marljive delavce v
njej. V kobilarni so predvsem
usposabljali konje za tekmovanja
v vožnji ,,sulk" (voziček z voz-
nikom). V tej športni disciplini so
dosegli kar lepe uspehe. Kajti biti
zmagovalec nagrade Beograda je
takrat pomenilo zelo veliko. Se-
veda po uspešnem delovanju v
športu je nastopilo tudi pričakova-
no krizno obdobje. To je znano
"marsikaterim našim bralcem, pa
vendar bom omenil, da so.konji
zapustili kobilarno oziroma so bili
odpeljani v razne kobilarne po
Jugoslaviji, delavci te kobilarne pa
so pcičeli z mehanizaranim obdelo-
vanjem zemlje pri KK Ptuj. Tako
se je ta zanimivi šport umaknil iz
kraja, kjer je imel veliko privržen-
cev. Hipodrom pa je postal pogla-
vitni pridelovalec hrane. Kajti iz
steze za tekmovanje so naredili
rodovitno polje.
Za šport in rekreacijo v Tur-
nišču je veliko prispevala tudi mla-
dina, ki pa se je predvsem ukvar-
jala z najrazličnejšimi športi, kot
.so nogomet in šah, kajti za kakšno
drugo dejavnost ni bilo možnosti
in tudi sredstev ne.
Strelska družina, ki s svojim
uspešnim delovanjem deluje že
tre'je desetletje, je sloves kraja
ponesla kaj hitro prek meja občine
Ptuj. V svojih vrstah so vzgojili
dober, delaven in perspektiven ka-
der. Dobre strelce so vzgajali kot
po tekočem traku. Kajti strelci kot
so Štefan Skok, Adolf Mihehč in
mnogi drugi iz stare generacije, so
.osvajali razne naslove republiških
in državnih prvakov. Danes ima
kljub malemu številu SD vse dobre
strelce, ki so zmožni tej družini
prinesti še večji sloves kot ga ima.
Kajti strelstvo je danes ena od
glavnih panog športa v KS Tur-
niššče.
V zadnjem času pa ima pogla-
vitno vlogo v športu in rekreaciji
lani na novo ustanovljeno športno
društvo Turnišče—Ptuj. V svojih
vrstah združujejo staro in mlado
ter jim je poglavitni pomen in na-
l.>y.a/bli/ai	acije v š;^^ .' ;
in ickrea^i,.	voje člar; ■ )
pripra-. ili ti .li iO rekrea^ ■ ^ -
zimskem ^	ij so ... • ;
telovadnic.. ' na teden ' .
v Podlehnik i	vo je u .
organizaioi	li prirediu n
KS in tudi	ii priredi'' - S
taksnim del.. ''.i člani n.
Ijevali.
Vsi v KS 1 ,. !;:>če, ki dclujcio
na Športnem po£!r<-.;ju pa naj bo (o
v mladinski organizaciji, strelski
družini ali špotincm društvu .si že-
lijo, da bi k aktivni športni dejav-
nosti spodbudili čim večje število
krajanov v KS.
Športno dnišivo je izdelalo lep
koledar, na k .ii rf-m v skici pona-
zarjajo špoi l \ KS Turnišče danes
in nekoč. Želijo si, Ja bi ta koledar
v sami KS krasil sleherno gospo-
dinjstvo. Torej krajani, vzemite
koledar športnikov in -tako pri-
spevajte k še večjemu širjenju
športne kulture v svoji KS.
Besedilo in risba: ZB
14 - imaSi dopisniki
28. november 1984 -
TEDNIK
Jdeja izpod odeje "
p ir !is ■•r	A.i -»a- to so ugotavljali /c stoletja na/aj.
!'-<inii_|c pa sc liiJr daiHN /.ito i ar os \nc \cCje prireditve, predvsem
'.N-.iViK-u i /n.u I /dr;.;/u|C|i- pcvc in hunu^risie.
lak" |i' bili' pred t.dni tudi na območju .Slovenske Bistrice, kjersta
znanca vscua s|.-venskegaobčinstva. Andrej Šifrer m Tone l i)rne//i-1of
tiaslopiLi brc/ nesoglasij in si bila tudi enotna v oceni, da je tudi
Kito/nojčan pristno štajersko vino. ki i^džeja ob vsakem času. ob tem pa
še pripomore, da majhna ideja postane velika, da drobna šala postane
kar ribiško ali lovsko obarvana, oto/no pesem pa spremeni v veselo . . .
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Fone lorntvzi: »sedaj pa že vidim dno steklenice ...«
Zakonca Mojzer sta vedno
dobre volje
Kdo ne pozna Martina in Terezije Mojzer iz Apač na Dravskem
polju. Skoraj na vsaki prireditvi, bodisi kulturni ali zabavni v Apačah,
skoraj na vsakem izletu ali prireditvi tako invalidov kot upokojencev
sodelujeta in navzoče zabavata s svojim duhovitim programom v besedi,
pesmi in glasbi.
Martin in leri-zija Mojzer na nedavnem srečanju upokojencev
Kidričevega pri lovskem domu	Foto: Konrad Zoreč
Deio rš biološkem krožku
Zelo rada ^ Uljem biološki krožek. Pripravljamo samostojna
predavanja, inu: saje iz mikroskopiranja, v avli šole prirejamo
občasne ra/slave, icžujemo se različnih ekskurzij in obiskujemo razne
ustanove, skraiK .ri biološkem krožku delamo vse, kar je v zvezi z
naravo in življen . . . njej.
Pri vajah i/ .;l..i oskopiranja .smo si ogledali prerez lista, stebla,
prašnika. Pod mik.Nr.opom smo opazovali zgradbo krila, oči in noge pri
muhi.
V avli šole	pripravili razstavo gozdnih rastlin, s posebnim
poudarkom na zdravilnih rastlinah.
Lani smo odšli na Lovrenška jezera na Pohorje. Prehodili smo
približno 26 km in bili utrujeni, vendar smo videli veliko lepega: nizki
borovci, lepa l.ovienška jezera. Čudili smo se, kaj vse ustvari narava.
Udeležili smo sc tudi ekskurzije Prirodoslovnega društva Slovenije na
Doiiačko goro.
Na veterinarski postaji v Ptuju so nam predavali o umetnem
osemenjevanju, o postopkih za pridobivanje semena in o gospodarskem
pomenu pravilne selekcije.
Tudi transfuzijsko postajo v Ptuju smo obiskali in se seznanili s
Iiomenom krvodajalskih akcij.
Spomladi smo se odpeljali v Dornavo, kjer smo z daljnogledom
opazovali kolonijo sivih čapelj, ki jih je v Sloveniji še zelo malo in bomo
morali zanje poskrbeti, da ne bodo izumrle. V okolici Dornave so zelo
ogrožena tudi rastišča močvirskega tulipana zaradi izsuševanja
zamočvirjenih travnikov v dolini Pesnice. Tudi za ta rastišča bomo morali
poskrbeti sami, sicer se nam lahko zgodi, da bo ta rastlina naše kraje za
vedno zapustila.
Sodelovali smo v raziskovalni nalogi Pionirja O leski in pri akciji
Zavoda za spomeniško varstvo Maribor — Štorklja 1984.
Letos v jeseni smo šli tudi v Orešje, kjer smo si ogledali najvišje
drevo v Sloveniji, sekvojo, ki je dosegla višino 43 metrov. K nam so jo
pTmešli iz Južne Amerike.
Na zadnje smo bili na gozdni učni poti na Pohorju in si ogledali
razstavo malih živali v Mariboru.
Čaka nas še veliko zanimivih in prijetnih dogodivščin, izletov in
sprehodov po naravi, katere lepote se dostikrat premalo zavedamo.
Stanka Vauda, 8. b
OS Franc Osojnik
ŠE O NASTOPU ŠAHISTOV MIP PTUJA
VII. ZVEZNI LIGI
O nastopu šahistov v 11 zvezni ligi smo že
poročali, vendar takrat še ni bilo jasno ali bo
deveto mesto zadostovalo /a obstanek ali ne z
o/irom. da še ni bilojaNno. koliko moštev bo
i/paJlo I/ I. zve/ne lige v drugo zvezni) ligo
zaliod. Medtem je iz druge /vezne lige izpadel
/agrobški .luvent. kar je avtomatsko pomenilo
slovo Piujčanov ,d 11./vezne lige. Z ozirom.da
ic Ptiii na la način izgubil'svojega edinega
predstavnika v /veznih tekmovanjih, velja ob
tem zapisati še nekaj besed.
Ikvni poznavalci razmer v klubu takšnega
neuspeha pravsotovo niso pričakovali, če po-
mivliniv) na velike uspehe fv^sameznikov na
prvenstvih SRS in /enske ekipe v tekmovanju
/a litov pokal. Ptujčani so namreč imeli v
svitjih vrstah članskega prvaka SRS medna-
rodnega mojstra Janeza Barleta. člansko
prv akmjoSRS VaupotičTatjano, mladinskega
prvaka "SRS Rada Brgleza. članice so bile
zmagov alke Titovega pokala SRS. Po vseh teh
uspehih v republiških razmerah bi človek pri-
čakoval. da se bo ekipa borila za vrh. ne pa za
obstanek. Vendar so razne okoliščine odločilno
prispevale k drugačnemu koncu. Po svoje pa
tudi ta podatek pove. kakšna je trenutna raven
slovenskega šaha v zveznem merilu.
Šc preden je ekipa odpotovala v Sutomore.je
/C bilo jasno, da so optimistične napovedi
preuranjene. Ekipa je odpotovala močno os-
labljena. ■ FIDE mojster Danilo Polajžer je
prestopil k hrvaškemu ligašu Petrinja. kjer bo
igralec in profesionalni trener, kar mu bo
omogočilo popolno posvečanje šahu in hitrejši
napredek. Stajner je bil zadržan službeno.
Ciolčeva pa zaradi študija. Najbolj paje ekipo
oslabil odhod najboljših mladincev Brgleza in
I cguša v J L A. Namesto Polajžerja je klub
angažiral velemojstra Planinca, namesto Gol-
čcv"c pa Erjavčevo, ki sta svoji nalogi dobro
opravila, pač pa ni mogel najti zanesljive za-
menjave za Brgleza in Feguša. ker močnih
mladincev v Sloveniji praktično ni.
Že takoj po prihodu v Sutomore je splahnel
nadaljnji del optimizma. Igralce je pričakala
velika vročina. Igralni pogoji so bili izredno
slabi: sonce je pripekalo naravnost v turnirsko
dvorano, zračenje je bilo izredno slabo, prav
takoje bila slaba namestitev v hotelu, pri čemer
predvsem mislim na razdrobljenost ekipe, kar
je ote/kočalo analize.
Večina igralcev je imela težave s prebavo,
Seveda so podobne težave dajale tudi druge
ekipe, zato pritožb ni manjkalo, vendar so se
nekatere ekipe že aklimatizirale saj so pripo-
tovale tudi po 7 dni pred pričetkom. Te ekipe so
sc pozneje borile za vrh. Seveda bi bilo nes-
miselno trditi, da so se za vrh borile zaradi tega,
ker so bile v Sutomoru 7 dni prej, hočem samo
povedali, kako so določene sredine finančno
močne, brez denarja pa tudi v šahu ni možno
dosegali uspehov.
Večina ekip je imela v svojih vrstah nekaj
šahovskih profesionalcev, ki redno igrajo in
nastopajo na turnirjih. Skoraj v.se elcipe .so
imele profesionalne trenerje, ki skrbijo za te-
oretično pripravljenost in uigranost ekipe in
-»osameznikov — izjema so le slovenske ekipe,
u pridejo na tekmovanje s samimi amaterji, ki
se le težko kosajo z boljše pripravljenimi in
uigranimi nasprotniki. Razen tega boljši
gmotni položaj klubc>v iz drugih republik
omi>goča njihovim članom sodelovanje na več
turnirjih, kar jim omogoča hitrejši napredek,
lažje dosegajo višje šahovske naslove, dobivajo
rejiing točke. Posledica vsega tega je. da je
trenutno v 11. ligi ostala le ena slovenska ekipa,
ob ustanovitvi pa jih je bilo šesl. Slabi rezultati
slovenskih ekip v zveznem merilu so torej
posledica slabe družbene podpore šahu v naši
republiki. Koliko je temu kriva SŠZ je težko
reči. kajti slovenske ekipe tudi v drugih športih
le težko uspevajo v zveznem merilu, kar bi
zahtevalo resno analizo pri ZTKS.
POTEK TEKMOVANJA
Letos so prvič uporabili nov način točkova-
nja. Zmagovalna ekipa je dobila zraven še meč
točko. S t^em je bila dosežena večja borbenost
ekip in manj dogovorjenih neodločenih rezul-
tatov. Tudi žreb tokrat ni bil najbolj naklonjen
šahistom MlP-a saj so se v prvih štirih kolih
srečali z najmočnejšimi tekmovalci in doživeli
štiri poraze ter bili povsem pri dnu razpredel-
nice. kar sicer še ni bilo odločilno, vendar je
prav gotovo slabo vplivalo na razpoloženje v
ekipi. Posebej katastrofalno so v teh štirih kolih
Igrali mladinci, saj so i/osmih prtij i/tr/ili vsega
pol točke.
Medtem pa so člani m članice igrali dokaj
uspešno. Slab rezultat mladincev v prvih kolih
jc neugodno vplival na ra/položenje v celi
ekipi, saj člani včasih Ibrsirali in igrali na
/magi> enake ali celo slabše po/icije ter doživ-
ljali uidi nepotrebne pora/e.
\' petem kolu so šahisti MIP premagali
mivn(> ekipo Kvarnerja iz Reke z minimal-
nim rezultatom 5 1/2:4 1/2 ter prejeli še meč
točko in i/boljšali položaj na turnirski tabeli.
Ko snn> že verjeli, da' pomeni ta zmaga
pretibrat. so že v naslednjem kolu doživeli
hud pora/ s Titogradom in spet pristali pn
cinu. vendar še vedno z dobrimi izgledi, da si z
dobri) igro proti direktnim konkurentom
/agotovijo obstanek.
Ž dvema visokima zamgama proti R.
Čajevcu 7:3 in Žalcu 7 1/2:2 1/2 so se končno
odlepili od dna ter se priključili moštvom v
sredini lestvice. Vrstni red v drugem delu
lestvice po 8. kolu je bil sledeč:
7.	Kvarner	43 1/2 točke
8.	MIP	42 1/2 točke
9.	Borovo	39 točk
10. Čelik	36 1/2 točke
II . Rudi Čajevec	27 1/2 točke
12. Žalec	27 1/2 točke
Ptujčani so imeli torej 3 1/2 točke prednosti
pred SK Borovo, s katerim so se sestali v
naslednjem kolu. Že neodločen rezultat ali
celo minimalni poraz bi jim verjetno zadosto-
val za obstanek. Na žalost .so v tem odločil-
nem srečanju povsem razočarali in doživeli
prvi polom. Dosegli so pet remijev in pet
p<irazov ter z ekipnim porazom 2 1/2:7 1/2
praktično že izgubili borbo za obstanek, saj so
sedaj Ptujčani zaostajali za Borovim za dve
točki in pol. Predzadnje kolo situacije ni
pistveno spremenil, tako da so pred zadnjim
kolom Ptujčani zaostajali za ŠK Borovo za 2
točki. Z morebitno visoko zmago proti Celiku
in uspehom Žalca proti Borovu bi se .še
obdržali v ligi. V zadnjem dramatičnem kolu
na žalost Zalčani niso bili kos šahistom
Borova. O obstanku v ligi sta odločali partiji:
Zorman (Žalec)—Bertok (Borovo) in Majce-
novičeva partija z igralcem Čelika.
Če bi Zormanu uspelo remizirati, bi bil
rezultat Žalec—Borovo 5:5 in bi imeli šahisti
Borova 57 točk. Z morebitno Majcenovičevo
zmago bi MIP dohitel Borovo in zaradi
boljših meč točk še ostal v ligi.
Na žalost je izkušeni profesionalec Bertok
po 105 potezah in 12. urah igre zlomil odpor
Zormana in Majcenovičeva partija ni bila več
pomembna. Ptujčani so pristali na devetem
mestu, ki bi še pomenilo obstanek v ligi, če iz
prve lige ne bi nihče izpadel v zahodni skupi-
ni druge lige. Kot smo že povedali, ie zaradi
i/pada zagrebškega Juventa iz prve lige, tudi
la možnost odpadla in dober teden po zaklju-
čku tekmovanja v drugi ligi je bilo jasno, da
bodo Ptujčani prihodnje leto igrali v slovenski
lisii.
Izpadu Ptujčanov iz M. lige je botrovala
torej cela vrsta zunanjih dejavnikov, ki jih
klub ni sposoben reševati, vendar bi bili
neobjektivni. če ne bi povedali, da so se ob
tem razkrile tudi nekatere slabosti v organiza-
ciji in delu kluba, ki pa niso samo objektivne,
temveč tudi subjektivne težave.
a) V težnji za čimboljšimi rezultati in v
pomanjkanju sredstev, je klub zanemarjal
množičnost. Klub je bil pred nekaj leti nosilec
in inciator vseh množičnih tekmovanj v
.>l->čini. sedaj pa že nekaj let ni bilo prvenstva
KS. ni bilo sindikalnega prvenstva, tekmova-
nja. ki jih organizirajo sekcije v Gorišnici,*
Žetalah. Vidmu in v Majšperku so slabo
obiskovana s strani ptujskih šahistov, v klubu
^e zbira le nekaj članov, kategorniških turnir-
n ni bilo že vrsto let, nekateri najboljši člani
se izogibajo tudi klubskega prvenstva, ki je
pravzaprav edino resno tekmovanje v Ptuju.
Hočemo povedati, da za solidnim drugoli-
gašem mora stati množica ljudi, iz katere se
selekcionirajo tekmovalci, sodniki, organiza-
torji m tudi šahovska publika, vsega tega pa v
Ptuju ni. 1 cp dokaz za to je dejstvo, da prva
ekipa /C celih 10 let ni dobila iz vrst domačih
šahistov nobenega člana. V takšnem položaju
si JC klub pomagal z iskanjem pomoči v
drugih šahovskih sredinah, kar pa ni rodilo
/a/eljcnih rezultatov. Kvalitetnih igralcev |e
malo. še ti pa hočejo za svoje usluge, razen
ugodnosti, ki pa jih ptujski klub ni mogel, pa
tudi ni hotel nuditi, zato takšno .sodelovanje
>;a/en izjem, ni bilo preveč uspešno.
b) Ptuju se je vrsto let resno delalo z
mladimi, dokaz za to so naslovi lepubliških
prvakov od mlajših pionirjev (Žmauc), starej-
ših pionirjev (Bezjak). mladincev (Brglez) v
zadnjih nekaj letih. Žal pa je-tudi pionirska in
mladinska šahovska šola v klubu le .še na
papirju, za izjemo generacije mladincev
Brglez. Žmauc, Bezjak in Fegul kije dosegla
vse možne republiške naslove, ni nikogar in
ravno slabi re/ultati na mladinskih deskah so
v največji meri vzrok, daje klub izpadel.
Iz navedenih rezultatov sledi, da so zelo
dobro igrali Erjavčeva. Vaupotičeva in Barle.
Dobre rezultate so dosegli *še Bezjak, Bohak,
Planine, od katerega pa smo pričakovali več
in Majcenovič, ki pa je premalo igral, vsi
ostali so bolj ali manj razočarali.
Seveda paje izpad iz II. lige treba jemati
realno, lo ni nobena tragedija, pač pa je
potrebno v klubu resno analizirati vzroke in
jih. kolikor je lo v moči kluba, odpraviti. Po
mojem mnenju je potrebno več pozornosti
posvetili množičnosti, povečati število član-
stva. zagotoviti redno delo pionirske šole.
Igranje v slovenski ligi bo prav tako prilož-
nost. da se v ekipo uvrstijo mlajši člani iz
mladinskih vrst in, da se prekine z izposoja-
njem igralcev. Trenutni rezultati morda ne
bodo na takšni ravni kot so bili doslej, vendar
je prav gotovo to prava poteza.
T. B.
Na morje je moč priti tudi s kolesom
,,Razgrnjena avtokarla in iska-
nje rdečih (dežurnih) bencinskih
črpalk mi je dalo misliti, kako na
dopust brez bencina. Vlak vo/i v
večja industrijska mesta, letalo, na
Jadranu imamo samo tri letališča,
potem čaka vožnja z avtobusom, v
katerem jc tudi po 60 in še več
stopinj Celzija. Katero prevozno
sredstvo še ostane? Kolol To bo
pravo, ne p, .i.ije bencina,
potrebuje pa ni':. ki potiska na
pedala. C t: je	to, potem je
probiem rešen.
Ž ženo >va ' ncni dirkalni
kolesi, Jih sil	.^iMcmila in
začela nabii	icijo. Pred
odhodom S';	- kole- i ne-
kaj sto k i '-	C je bil iL.
predvečer najinega odhoda. Opre-
ma (šotor, koče, blazine, perilo,
orodje, rezervni deli, vetrovke,
trenirke, fotoaparat, plošča od
ražnja, sekirica, nož, baterija in še
nekaj drobnarij) je bila natovorje-
na na kolesih (na vsakem približno
15 kg) in pripravljena za odhod
naslednjega jutra."
Tako je začel svoj obširni poto-
pis Milan Horvat iz Piuja. ?.al
nam prostor nc dopusi.a. da bi
lahko objavili jiodioh. n, siccr za-
nimiv o|ii'- potoval".j i s kolesi. Za
iiiiormacijo in al .'in ie ioliko, da
sla potovanje začela z ženo v nede-
ljo, iulija zu. i.ii Ccz Kozjan-
sko, --kozi Kuir^r^ci' ii; Brežice,
nato po dolini Krke skozi Novo
mesto in naprej skozi Kočevje do
Broda na Kolpi. Pol sta nadaljeva-
la skozi Gorski Kotor do Delnic,
od tam proti Reki in Opatiji, kjer
Sla se ustavila. Poleni sla
nadaljevala kolesarjenje po Istri
do I.abina in Pule, kamor sta pri-
spela 1. avgusta. Nekaj dni sta
prebila v kaippu 13. maj pri Faža-
iii, potem pa sla krenila proti
Kopru-in obiskala vse pomembnej-
še kraje ob slovenski obali.
Iz Ankarana sla, 7. avgusta
krenila proti Črnemu Kalu in po
kraških ccstah proti Postojni, kjer
sta prenočila in 8. avgusta
nadaljevala pot .>kozi Ljubljano
vse do Ptuja. Ta dan sta prevozila
nekaj nad 200 km. Svoj obširni
zapis pa je Milan Horvat končal
takole:
,,Po enajstih dneh kolesarjenja
sva prevozila 873 kilometrov brez
popravila na kolesih (tudi zračnic
in plaščev nama ni uspelo predre-
ti). Ker je bila to moja prva pot s
kolesom, sem toliko bolj srečen,
da se je srečno končala. Izkušnje,
ki sem jih nabral v prvi vožnji,
bom s pridom uporabil pri načr-
tovanju naslednjih tur."
.Milan Horvat s svojo zvesto
sopotnico med počitkom nad Reko
TEDKIK ~ november 1984
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11.
Kegljači
Drave
ponovno
uspešni
Na kegljišču Konstruktorja
\ Mariboru so v soboto
sklenili predzadnje kolo regij-
skega prvenstva v B skupini.
Kljub tenui. da se prvenstvo
bliža h koncu, ptujski kegljači
\ trenirajo in zalo njihovi
dobri rezultati niso slučaj-
nost. Tudi v tem kolu niso
razočarali, saj so dosegli tretji
najboljši rezultat kola s 73
kcglji zaostanka za vodilnim
I rencein_. Za Dravo so
nastopili: Špehonia 407, Ilič
IManjšek 406. Colnarič
4 SeidI 411. (Seruga 172.
/iMcc 186) 358 podrtih keg-
Opazili sle delitev rezul-
i.ita.	To pot standardni Šeru-
ii.i	111 imel »sNojega dneva« in
je po 50 lučajih zamenjal
/ irec. ki pa bo moral .še
veliko trenirati, da si bo našel
stalno mesto v ekipi.
Kot smo omenili je Drava
zaostala za prvim rezultatom
za 73 kegljev za vodilnim
Lovrencem, ki je prvi tudi v
skupni uvrstitvi.
Pred zadnjim 8. kolom, ki
ho prav tako \ Mariboru pa
jc v ospredju veliko prven-
stvo Ptuja za posameznike in
ekipno v počastitev Dneva
republike. Prijavljeno je 30
ekip. Več o tem v prihodnji
štev ilki.
Visoko
priznanje
Robertu
Muhiču
Dvajseta jubilejna podeli-
tev Bloudkovih priznanj, na-
grad in plaket je bila v soboto
\ Ktilturnem domu v Novi
Ciorici. V prijetnem okolju in
svečanem vzdušju je sloves-
nost potekala v najmlajšem
slovenskem mestu, ki je na-
giajencem pripravila nadvse
prisrčen sprejem.
Družbeno priznanje za
ustvarjalno delo in dosežke
na področjti rokometa v ptuj-
ski občini je prejel naš znani
športni delavec ROBERT
\U HIČ. S svojim delom je
nedvomno pripomogel, daje
RK Drava med najboljšimi
klubi v Sloveniji
Priznanje je nagrada nje-
nui kol vsem tistim zagnanim
športnim delavcem in špor-
tnikom. ki s svojim delom in
dosežki prispevajo nenado-
mestljiv delež k uveljavitvi
telesne kulture in športa tako
\ naši občini kot v ožji in .širši
domov ini.
Našemu nagrajencu Ro-
bertu Muhiču iskreno čestita-
mo!	anc
Ptuj-Slovenska Bistrica 71:69 (31:32)
KOŠARKA
Piti|čani su v gosteh nastopili brez Coblia
m Marčiča ob tem pa si je v 1. minuti Vučinič
pr.škodoval izleženi z iirino na ie naslonil
Inirič. I rener Beranič kliub temu ni obupal še
zlasti ne v trenutku, ko so domačini vodili s
IS točkami razlike. Pri tem pa gre zasluga
vsem igralcem še zlasti Kinniku. Filipičti in
labtisu za dragoceno zmago. Ptujčani so
pričeli s conskim presingt)m kar jim je do
nekaj minut pred odmorom uspevalo. Zgre-
šeni 4 prosti meti ter dva neuspešna protina-
pada gostov pa sla domačinom prinesla
minimalno prednost.
nadaljevanju so prve minule pripadale
domačinom, ki so kaj hitro po zgrešeni taktiki
gostov dosegli visoko vodstvo. Po minuti
odmora na so Ptujčani pričeli z dolgimi
napadi in podaje preko centrov prepričljivo
M>dsto,domačinov znižati ter v pičlih osmih
minutah poraz spremeniti ter pridobiti 5 točk
prednosti. Neverjetni preobrat je zaslujga
vseh ter doslednje izpolnjevanje dogovorje-
nega.
To je bilo dovolj, da so z pametno igro
Ptujčani uspeli vodstvo obdržati in zmagati,
kar je pogojevala izredna borbenost in požrt-
\(nalnost. Uspešni so bili za Ptuj: Filipič 7.
Damiš 9. Rozman. Reš. Kotnik 14. Beranič
20. [-rbus. Purič 15. Cabrijan in Vučinič 6
košev.
anc
Litija-Ptuj 33:76 (20:39)
Košarkarice Ptuja so v tretjem kolu II.
slovenske košarkarske lige gostovale v Litiji,
kjer so presenetljivo, a vendar zaslužno
zmagale, kar s 43 koši razlike. Začetek tekme
je bil za igralke Litije katastrofalen, saj .so
igralke Ptuja brez milosti polnile koš doma-
čink. Prednost razigrane ptujske ekipe je
bliskovito naraščala, najprej 16:30. v šestnaj-
sti minuti je bila .že razlika 16:30. dve minuti
kasneje 18:33. Ob koncu prvega dela tekme je
bila razlika še nekoliko večja, tako da je
znašala kar 19 košev v korist gostujoče ekipe.
Po odmoru so košarkarice Ptuja zaigrale
kljub veliki prednosti, ki so si ustvarile v
prvem delu še bolje in prednost neprestano
povečevale, tako da so si v tretji minuti dru-
gega dela tekme priigrale 28 košev razlike,
takrat seje rezultat glasil 26:54 v korist ekipe
Ptuja. Tako. da pri tako veliki razliki je že bil
/nan zmagovalec srečanja. Gostiteljice v
nobenem pogledu niso bile enakovreden
tekmec Ptujčankam. katere .so se predstavile
kot kakovosten in čvrst košarkarski kolektiv,
zraven lega pa tudi nadvse borben. Tako so si
igralke Ptuja priigrale tretjo zaporedno
zmago v letošnjem prvenstvu ter so zasluženo
prve v 11. slovenski košarkarski ligi.
Tekmo sta pred 100 gledalci sodila Tkavc
in Kocbek oba iz Maribora.
Z. 1.
Aluminij-Drava3:2(2:1)
Kidričevo, gledalcev 100. sodnik Horvat iz
Murske Sobote.
V nogometnem srečanju liga pokala, sta se
v Kidričevem pomerila stara rivala in sicer
Aluminij in Drava. Videlo se je,.da je nogo-
metna polsezona praktično končana in da so
srečanja za liga pokal nekaterim v korist (da
se znebijo rumenih kartonov), drugim pa je
to tekma, ki se pač mora odigrati.
Nogometaši Aluminija so bili boljši na-
sprotnik in z zadetki Žitnika. Korena in
Radoliča kronali svojo premoč. Ustvarili so si
veliko priložnosti za zadetek, vendar pri
realizaciji niso bili naj^bolj spretni napadalci
Aluminija in sicer: Žitnik. Koren, Simič.
Ciašaj. I ruk. Drava niti ni bila rako nevarna
za gol domačih, vendar so igrali premalo
agresivno. Zadetki pa so bili plod dveh zelo
velikih napak v obrambi.
Mislim, da je veliko bolj koristno za oba
nasprotnika, da bi medsebojno odigrala čim
več podobnih tekem z domačimi sodniki. To
bi bila šola in trenmg za vse. še po.sebej pa za
dobre sosedske odnose med kluboma, ki
predstavljata ptujsko regijo, žal samo v drugi
slovenski ligi. Z dobrimi igrami v prvenstvu
lahko kluba pomagata drug drugemu s
premagovanjem nasprotnikov in se uvrstita
pod sam vrh. če že na sam vrh. kamor tudi
sodila. \ primerjavi z drugimi ekipami v
območni slovenski ligi-vzhod.
Danilo Klajnšek
Ptuj-Ljubljana 1:2
Na stadionu Aluminija v Kidriče-
vem sta se v prijateljskem nogo-
metnem srečanju pomerili ekipa
ptujskih nogometnih sodnikov in
ekipa nogometnih sodnikov iz Lju-
bljane.
Ptuj: Kolar, Jernejšek, Vrabl,
Žitnik, Panikvar, Plajnšek, Kline,
Cuš, Kac, Radolič, Zaje, Skuk, Pe-
trovič in Kneževič.
Ljubljana: Beširevič, Vugdalič,
Blagojevič, Mitrovič, Gibičar,
Catovič, Lazarevič, Ljubsavljevič,
Črnec, Nikolič, Papec, Cevris,
Marin kovič. Srečanje je sodil
Janko Vogrinčič.
V pravem prijateljskem srečanju
smo videli nekaj lepih potez na
obeh straneh. Ljubljančani so imeli
več pobude v prvem polčasu, ko so
tudi dosegli oba zadetka. Ptujčani
so bili boljši v drugem polčasu,
takrat so tudi rezultat omilili, kaj
več pa jim ni uspelo. Med sodniki
smo lahko videli nekaj naših vo-
dilnih sodnikov, zraven pa so bili
tudi najvišji funkcionarji sodniške
organizacije, kot so Tauzes, Jakše,
Janežič in ostali. Za sodnike obeh
mest pa to ni bilo samo srečanje,
ampak so lahko med seboj
izmenjali mnenja in izkušnje, s
katerimi se srečujejo, kot delilci
pravice na nogometnih igriščih.
Danilo Klajnšek
ZVENEČA ŽOGA
V organizaciji Medobčinske zveze slepih je bilo v Celju
XIII rep. prvenstvo v igri z zvenečo žogo. Nastopilo je le se-
dem ekip tekmovanja se niso udeležile ekipe iz Primorske in
Dolenske. Ob tem pa je bilo močno prisotno mišljenje, da je
igra v takšni obliki postala nezanimiva in bo potrebno v pri-
hodnje osvojiti novo igro na dva gola, kar je manj naporna in
zanimivejša zlasti pa jo bodo lahko igrale ludi članice.
Člani Ptujske ekipe so tokrat nastopili slabo pripravljeni
brez zadostnega števila treningov in vigranosti ter je uvrstitev
ena najslabših v zadnjih letih.
Predvsem pa so na tekmovanju ugodno presenetili mladi
igralci Centra slepih iz zavoda dr. Kržišnika v Skofji Loki. ki so
v^svoji igri pokazali velik napredek.
Zmagali so brez poraza člani ekipe Murska Sobota z 12
točkami pred Kranjem 10. Center 8. Celje 6, Ljubljana in Ptuj
3 ter Maribor brez točk. Za Ptuj so gole dosegli Furjan 8 ter
Hrenko 4. najuspešnejši pa je bil član zmagovite ekipe Koro-
šak. ki je dosegel 34 golov.
Izidi srečanj Ptuja: premagali so Maribor s 7:2, neodločeno
icrali z Ljubljano 2:2, izgubili pa proti Murski Soboti 6:0. Centru
5^1. Celju 8:2. Kranju 7:0.	anc
Rekreacija tudi
čez zimo
Športno društvo predvsem skrbi za rekreacijo svojih članov m kra-
janov v KS Turnišče. Sedaj, ko jim vreme več ne dopušča aktivnega
športnega udejstvovanja na igrišču pri gradu Turnišče, seje društvo odlo-
čilo, da nekje v občini najame športno dvorano ali telovadnico, kjer bi
nadaljevali z aktivnostjo na športnem področju. Kot pa vemo je danes
takšen objekt težko dobiti v uporabo, kajti preveč je prošenj ter ni mo-
goče vsem ustreči. Kljub temu pa je športnikom uspelo najeti takšen pro-
stor, ki so ga dobili v telovadnici osnovne šole v Podlehniku.
V ponedeljek, 19. novembra so člani društva pričeli s prvima urama
aktivne športne rekreacije v zaprtem prostoru. Na voljo imajo
najrazličnejše športne rekvizite, ki jim jih posoja šola. Te rekreacijske ure
bodo potekale vsak ponedeljek od 17. do 19. ure, ter se jih lahko udele-
žujejo le člani društva. Na teh urah vodstvo SD zahteva maksimalno
disciplino ter odnos do družbene lastnine. Rekreacija poteka po načrtu
društva in je delo organizirano, predvsem na podlagi skupinskega dela,
kajti rekreacije se udeležuje vedno okrog dvajset članov.
Na koncu naj omenim pri/iidevnost samih članov društva, ki si znajo
urediti tako rekoč lastno športno življenje. Društvo se prebija v ospredje
predvsem s svojim delom m lasimmi sredstvi, ki pa niso velika. Namreč
d.-ušivo do danes ni prejelo še nobene dotacije oziroma pomoči za svoj
razvoj.	ZB
Strelci v trapu zaključili
sezono
Presenetila meje zapoznela in netočna informacija, ki joje
dal v sestavku pod zg. navedenim naslovom, objavljenim na
11. strani Tednika št. 46. dopisnik ZB. Tekmovanje, ki je bilo
predmet poročanja, seje odvijalo 3 dni in je bilo končano 2.
septembra 1984 v Zagrebu. Na tem tekmovanju sem res sode-
loval. vendar le dva dni. ker sem potem moral zaradi bolezni in
z dovoljenjem trenerja Olimpije tov. Lojzeta Mikoliča odstopiti
od nacialjnjega tekmovanja. V prvih dveh dneh sem kljub
bolezni, ki se meje že močno lotevala, zadel 133 letečih ciljev
od 150 možnih.
Ker torej nisem tekmovanja končal, tudi nisem mogel biti
razvrščen, zato je podatek o 61. mestu neresničen. Protestiram
proti taki nepravilni in nepopolni informaciji. Domnevam, da
je bila informacija namerno vrinjena zato, da bi mi. kot večk-
ratnemu državnemu prvaku v tej športni disciplini, škodovala.
JANKO ROŽMARIN
16 - za razvedrilo
28. november 1984 —
TEDNIK
TEDNIK ~ november 1984
OGLASI IN OBJA^i
z OKROGLE MIZE O ALKOHOLIZMU
Treznjenje je dolgotrajen proces
v Srednješolskem centru v Ptuju je bila v pe-
tek, 23 novembra okrogla miza o preventivnem
delovanju v boju zoper alkoholizem. Pripravili
so jo v ormoški psihiatrični bolnišnici in k
sodelovanju povabili terapevte TS zdravljenih
alkoholikov Pomurja, Ormoža in Ptuja, social-
ne delavce, predstavnike delovnih organizacij
(predvsem tiste, ki delajo v socialno-kadrovskih
službah) in druge. Kritično pa lahko ugotovi-
mo, da je bila udeležba minimalna in da so na
okrogli mizi sodelovali tisti, ki se s problemi
alkoholizma vsakodnevno srečujejo. Zanimivo
je tudi, da vodilnega in vodstvenega kadra ni
bilo. Veliko pa jih je manjkalo tudi na otvoritvi
razstave pod naslovom: ,,Z znanjem v boj za
življenje družine."
Uvodno razmišljanje za okroglo mizo je pri-
pravil magister Marijan Pregl, vodil pa jo je
profesor Bojan Sinko; oba sta iz ormoške
psihiatrične bolnišnice. Obširneje bomo o vsebi-
ni razprave na okrogli mizi poročali v naslednji
številki Tednika, ki izzide 13. decembra.
Nasploh lahko ugotovimo, da so ljudje
nepoučeni o posledicah pretiranega pitja uži-
vanja alkohola. Reševanje alkoholizma danes
ni več problem zdravstvenih delavcev, temveč
družbeni problem. V zadnjem času tudi ugo-
tavljamo, da uživanje alkoholnih pijač narašča
in da alkohol prekomerno uživa že 15 odstotkov
odraslih moških. Kot je poudaril magister Pregl
je nujno, da spoznamo nujnost potrebe vklju-
čevanja protialkoholnega boja v prizadevanja
za boljše gospodarjenje. V dolgoročne pro-
grame za gospodarsko stabilizacijo je potrebno
vključiti tudi borbo proti alkoholizmu. Boj pro-
ti alkoholizmu je težak boj, ker je pač v naši
družbi toliko in toliko alkoholikov, znanje o
alkoholizmu pa je potrebno vsej naši družbi.
Zato so predstavniki ormoške psihiatrične
bolnišnice podali izziv, s katerim vabijo, da vsi,
ki želijo ,,spoznati" alkoholizem, pridejo v
Ormož. Lani so že pripravih tridnevni tečaj za
vodstvene in vodilne delavce — prišli so le štirje
bolje povedano, ti štirje so bili pripravljeni so-
delovati.
Treznjenje je kontinuiran proces, ki traja dalj
časa in ga ne more ,,rešiti" ena oseba. Prav ta-
ko ga ne moremo reševati forumsko — in mimo
Človeka, znanje o alkoholizmu pa je tisto,
ki daje moč.
MG
Počitniški dom v Biogradu spet aktualen
v zvezi s počitniškim domom Biograd na mo-
rju je bilo že veliko napisanega in povedanega,
saj so vsi dosedanji pogovori merili na to, da nas
biograjska občinska skupščina enostavno razla-
sti, oziroma da za zemljo in objekte minimalno
odškodnino, kar so s posebnim sklepom tudi sto-
rili. Naši pritožbi je zagrebško sodišče ugodilo in
sklep biograjske občinskeskupščind razveljavilo.
To pa je tudi pogojevalo nedavni obisk predstav-
nikov Biograda v Ptuju in končno razumljiv dia-
log med obema prizadetima. O tem nam je
podpredsednik občinskega IS Franček Krajnc
povedal:
,,Vprašanje otroške kolonije v Biogradu
urejujemo že dalj časa, vendar do nedavnega
nismo našli skupnega jezika. Moram pa reči, da
je zadnji obisk predstavnikov pomenil nov korak
v prizadevanjih, da zadevo uspešno rešimo.
V letošnjem letu kolonija ni več delovala, ker
je občina Biograd odvzela lastništvo skupnosti
otroškega varstva občine Ptuj tistega dela, kjer
stoji kuhinja. To je pomenilo tudi prenehanje
dejavnosti kolonije, ker so na tem prostoru za-
čeli urejati novi privez (marino) za čolne. V
pogovorih pa je bila stalno prisotna zahteva, da
Biograjčani ponudijo nadomestilo za odvzeto
zemljišče in stavbe. Do tega ni prišlo, zato letos
kolonija ni mogla delovati in je bilo potrebno
iskati rešitve drugje, kar so v centru za socialno
delo tudi uspešno storili.
Izvajalcem del pa je bil ponujen v uporabo
objekt počitniškega doma in sklenjena ustrezna
najemna pogodba. Poleg tega pa sprožen uprav-
ni spor, ki smo ga na sodišču v Zagrebu tudi do-
bili. Tako je bila odpravljena odločba o razla-
stitvi in dani novi pogoji za dogovarjanje.
Predstavniki Biograda so v sredo, 21. no-
vembra prispeli v Ptuj s konkretnimi ponudbami
za enakovredno zamenjavo, saj smo ob tej
priložnosti ponovno ugotovili, da otroška kolo-
nija mora delovati in da .še naprej ostane v Bio-
gradu. Dogovorili smo se, da bo občina Biograd
do januarja poiskala ustrezno rešitev, saj
drugače letovanja otrok tudi ne bi mogli
zagotoviti, ker za kakršno koli novo vlaganje ni
denarja."
Upanje torej ostaja, da bomo to, doslej sko-
rajda neizhodno situacijo, uspešno rešili in da bo
spet več kot 500 otrok iz ptujske in ormoške ob-
čine imelo možnost letovanja v svojem počitniš-
kem domu. Verjetno še to ne bo v letu 1985, v
naslednji sezoni pa gotovo.
Pomoč je dobrodošla
v soboto so v krajevni skupnosti Podlehnik pričeli deliti v solidar-
nostni akciji zbrana sredstva. Solidarnostno zbiranje pomoči, ki je
steklo v organizaciji socialistične zveze, je uspelo v večini krajevnih
skupnosti. Območje krajevne skupnosti Podlehnik, kije bilo v neurju
15. in 17. julija najbolj prizadeto, je bilo deležno tudi največjega deleža
pomoči. Prejeli so 510 tisoč dinarjev. 1440 kilogramov pšenice in 1200
kilogramov krompirja, nekaj koruze in čebule. To pomoč so poskušali
kar najbolj pravično razdeliti med 74 najbolj prizadetih družin. Pri tem
so upoštevali samo socialno ogrožene družine, torej tiste, ki živijo
predvsem od kmetijstva. V soboto je že večina upravičencev prevzela
pomoč, ki jim pripada. Seveda ni šlo za velika sredstva, ki bi lahko
nadomestila ogromno škodo. Kljub temu pa so bili sicer skromni
haloški ljudje nadvse zadovoljni. »Nekaj sto starih tisočakov, nekaj
kilogramov krompirja in pšenice je vendarle bolje kot nič«, so menili.
Največ pa je pri tem vreden občutek, da v nesreči ni.so ostali
povsem sami.	JB
\ sakenui nekaj krompirja, pšenice in naročilnico za nakup živil.
OK ZSMS PTUJ
Programsko
volilna
seja bo
4. decembra
Zaradi nesklepčnosti v prvem
sklicu. 29. oktobra letos, je pred-
sednica OK ZSMS Ptuj". Diana
Bohak ponovno sklicala volilno-
programsko sejo občinske konfe-
rence mladih. Ta bo v torek. 4.
decembra ob 15. uri v delavskem
domu l'ranc Krambergcr v Ptu-
ju.
Dnevni red jc predlagan v
istem obsegu kot za prvi sklic. Po
i/voliivi organov konference bo-
do mladi tokrat razpravljali o
poročilu, ki ra/členjuje uresniče-
vanje programskih usmeritev
mladih po II. kongresu ZSMS.
Zatem bodo razpravljali o usme-
ritvah /a delo v naslednjem
mandatnem obdobju, posebej pa
sc bodo lotili nalog mladih
ptujske občine na področju zapo-
slovanja. stanovanjske proble-
matike in socialne varnosti.
Osrednja točka dnevnega reda
pa bodo volitve novih članov
predsedstva, članov svetov, nad-
zornega odbora in statutarne
komisije.
Vso gradivo za omenjeno sejo
so osnovne organizacije že preje-
le skupaj z vabilom za prvi sklic.
Do sprememb je prišlo le v
pred lotu kandidatne liste za
nove člane OK ZSMS. Za pred-
sednika občinske konference
ZSMS je sedaj predlagan mlad
aktivist iz Vitomarc. Ivan Rojs. ki
JC SVOJO dosedanjo aktivnost
pokazal še posebej na področju
mladinskega prostovoljnega dela
(ZMDA Slovenske goricc).
Pričaku|cjo, da bodo delegati
mladih iz osnovnih organizacij
pnšli na sv-io \ v cčjcm štev ilu. kot
prv ič
O VI
V Ormožu so se sestali poveljniki
in načelniki štabov za CZ
v organizaciji občinskega štaba za civilno zaščito in
občinskega sveta Zveze sindikatov občine Ormož, so
se v petek, 23. novembra v Ormožu sestali poveljniki
in načelniki štabov za civilno zaščito bratskih občin
SR Hrvatske in SR Slovenije. Obravnavali so naloge
civilne zaščite na področju zaščitnih ukrepov in reše-
vanja ob poplavah, osvetlili pa so tudi naloge na
področju evakuacije prebivalstva ter zaščite in re-
ševanje živali.
V poglobljeni razpravi so izmenjali tudi izkušnje o
vaji ,,Drava '84" in izpostavili dosežene uspehe, pa
tudi pomanjkljivosti z namenom, da bi izkušnje ko-
ristno uporabili pri nadaljnjem razvoju, usposablja-
nju in opremljanju enot in štabov civilne zaščite.
Dogovorili so se tudi o aktivnostih v novem
delovnem letu 1985, v katerem bodo skupno pripravili
in izvajali združeno praktično reševalno vajo enot in
štabov civilne zaščite bratskih občin SR Hrvatske in
SR Slovenije pod geslom: ,,Bratstvo-enotnost-solidar-
nost-Varaždin '85".
Naslednje posvetovanje pa bo o preskrbi z zdravo
pitno vodo, ki ga bosta skupaj pripravljala Maribor in
Ptuj. Občina Ormož je posvetovanje zelo dobro orga-
nizirala. Udeleženci posvetovanja so si ob zaključku
ogledali še proizvodni proces v Tovarni sladkorja v
Ormožu.	FB
V MUNCHNU OD 1. 00 12. DECEMBRA SEJEM
Dom in domači izdelki
Slovenski obrtniki so lani prvič sodelovali na
tradicionalnem obrtnem sejmu ,,Dom in domača
obrt" v Miinchnu. Letošnji je že sedmi po vrsti in
poteka pod naslovom,,Heim und handwerk"ldom in
domači izdelki). Organizator za vso Slovenijo je tudi
letos OZ Panorama Ptuj. Kot je povedala Ivanka
Krajnc, vodja komerciale v Panorami so s pripravami
na sejem pričeli že v mesecu juniju.
Za sejemsko predstavitev so zbrali 400 izdelkov.
Največ je keramičnih izdelkov, usnja, izdelkov ro-
čnega pletenja, otroških igrač. V Sloveniii je kar 116
izdelovalcev otroških igrač. Njihov program je izre-
dno zanimiv, zato je upravičeno vprašanje — kdo
potrebuje uvožene igrače, če je domačih izdelovalcev
in to kakovostnih dovolj.
Sejem je prodajnega značaja za razliko od
spomladanskega, ki je vzorčen. Na sejmu se pred-
stavljajo tudi ptujski obrtniki — skupaj jih je 12.
Izdelki bodo tudi primerno aranžirani drugi
,,dom" bodo našli v štajerskem okolju.
V Panorami so prepričani, da bo tudi ta sejemska
predstavitev prinesla komercialni uspeh in nove
poslovne stike.
MG
VSK PREVEČ POBEGOV!
Postaja milice Ptuj in oddel-
ki zadnje čase beležijo vse več
prometnih nesreč s pobegi povz-
ročiteljev. Občane pozivajo, da
sc obnašajo bolj samoza.ščitno in,
da vsako sumljivo obnašanje
vo/niko' in ostalih udeležencev
v prometu takoj prijavijo najbliž-
ji enoti milice. Nerazumljivo je,
da prihaja do nesreč v samem
mestnem jerdu. kjer je pravgoto-
v() več očividcev, pa se noben ne
oglasi pri miličnikih, ko zbirajo
in Ibrmacije.
UMRLA ZA POSLEDK AMI
NESREČE
\ sredo. 21. novembra ob
11 45 je na lokalni cesti v naselju
Kulričevo prišlo do zelo hude
r lednii od 19. do vključno 26. novembra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem
zabeležili eno smrtno žrtev — otroka, dve osebi sta bili poškodovani huje
ena pa lažje. Vzroki nesreč so bili: neprimerna hitrost, pretesno prehiteva-
nje in izsiljevanje prednosti. Materialna škoda na vozilih je bila tokrat
ocenjena na okoli 200 tisočakov.
prometne nesreče. Voznik oseb-
nega avtomobila .lanez Žvegla iz
Ptuja. Kajuhova 1 je peljal iz
smeri tovarne proti Ptuju. V
neposredni bližini prehoda za
pešce jc z leve strani prečkala
ccsto šc ne sedetn letna M. M. iz
Njiverc. Ob gozdu 6. Prišlo je do
trčenja v katerem je peška dobila
zelo hude telesne poškodbe po
glavi. Takoj so jo prepeljali v
ptujsko in nato v mariborsko
bolnišnico, vendar je zaradi po-
škiKlb že naslednji dan umrla.
ZARADI NEPRIMERNE HI-
TROSTI ...
V ponedeljek. 19. novembra
ob 22.50 JC prišlo do hujše
nesreče na lokalni cesti v naselju
Dornava. Voznik osebnega avto-
mobila .lanez Domajnko iz Male
vasi |c peljal iz smeri Dornave
proti Moškajncem Zaradi nepri-
merne hitrosti je jinpeljal v levi
1- nK'k čisto na lob. kjer ga jc
z.iucslo in vozilo obrnilo. Voznik
!• '(• ni I tem hudo noškodov il
Obči:i<l>, / > za ■ ^ . \ niladme '. Ptuji: je tudi
letos — pi -.1 pr.iznil-'^ : oblike p, ki bela za pio-
nir--ke ■ 'l>..u-: iniic«-. k. i • znaiKi za li>25 cici-
banov, f, ,1 ImU v uii '.naZ! iciiili din h sprejeti v
piomrsl-i oif.tnizai 11 >	.-M vi-M i-i so imi na
šolah p'M. .r!!'	' . •■ ■t io'" ■ nu iuoiiina
spregovorili o pomenu pionirske organizacije, liku
pionirja in nalogah, ki jih mora vsak vesten in delaven
pionir opravIjati.
Vsem novosprejetim pionirjem veljaio naše iskrene
čestitke.
l akšne >»neče Lackova ulica v Ptuju že dolgo ne pomni.
(foto: M. Ozmec)
Na Katarininem sejmu
rekorden obisk
Tudi najstarejši ptujčani ne pomnijo takšnega obiska na tradicio-
nalnem Katarininem sejmu, kot je bil minuli ponedeljek, 26. novem-
bra v starem Ptuju. Morda je tudi vreme »hotelo« tako, saj je sonce
kmalu razpodilo jesensko jutranjo meglo, toplo paje bilo kot je za ta
letni čas nevsakdanje.
In kramarjev je bilo tudi — kot listja in trave, pa mešetarskega
blaga, od navadnih ponošenih cunj do elektronskih ur in videorekor-
derjcv, Skratka tokrat je »šverc komerc« cvetel kot že dolgo ne . ..
-OM
POPRAVKI K ČLANKU
Okrogla miza o problematiki usmerjenega
izobraževanja na Srednješolskem centru
V	četrtem odstavku članka pod gornjim naslovom, kije bil obja-
vljen na zadnji strani Tednika št. 46. je pri prepisovanju izpadla
beseda, ki popolnoma izniči smisel stavka. Začetek stavka se pravilno
glasi:
Ti sc neradi ali sploh ne odločajo za neproizvodne poklice, pove-
čuje se vpis v kovinarsko usmeritev, kjer pa lahko tudi pričakujemo
stagnacijo, kmetijstvo, ki je pri nas prednostna dejavnost, pa nima
možnosti za veliko povečanje zaposlovanja mladih.
V	tretjem stolpcu, v navedku tov. Bezjaka se zadnji stavek pravil-
no glasi: Že zdaj imamo okrog 1400 brezposelnih.
Nadaljevanje in konec gornjega sestavka tokrat objavljamo na 5.
strani.
Bralcem TEDNIKA in poslušalcem RADIA PTUJ če-
stitajo ob dnevu republike: izdajateljsko-programski
svet, uredništvo in delovna skupnost Zavoda Radlo-
Tednik, Ptuj.
Cenjene bralce obveščamo, da bo naslednja, to Je
48. številka Tednika izšla šele 13. decembra 1984.
Radio Ptuj pa ne bo imel lastnega programa 1. in
2. decembra.
Rodile so:
.Anica Geč. Soviče 21 — de-
čka: Marta Veg. Stogovci 15 —
dečka: Kristina Kelenc. Muretin-
ci 57 — deklico; Liljana Golob,
Tibolci 17/a — deklico; Mira
Babosck. Mestni vrh 5/b —
deklico: Emica Herga, Mezgovci
66/a — dečka; Tatjana Šimenko,
Zabovci 62 — dečka; Marta
Mtiršcc. Ločki vrh 9 — Simono:
Ksenija Čauševič. Spuhlja 153/b
— deklico: Darja Majcen. Mla-
dinska 3 — deklico; Irena Vido-
vič. Zg. Gruškovjc 52 — Benja-
mina; Marjeta Petrovič. Nova
vas 55 — Katico; Darinka Zup*a-
nič. Miiretinci 29 — deklico.
Poroke:
Miran Prejac. B. Kraigherja 31
in Ivanka Ivanuša. B. Kraigherja
31: Silvo Ivanuša. Panonska 5 in
Branka j^migoc. Potrčeva 26;
Ivan Plohi. Rotman 41 in Majda
Zavec._ Sakušak 9; Aleksander
Kojc. Čermožiše 62/a in Kristina
Hajšek. Kočica 5; Vlado Rodo-
šek. Muršičeva 2 in Zdenka
Sodeč. Pohrežje 25; .ložef Pihler,
Ljutomer. Soboška 6 in Lidija
.ležovnik. Rimska 13; Miran
Brunčič. Cesta Olge Meglič 13 in
Rosanda Dabič. Kvedrova 3.
I mrli so:
Ivana Drcvcnšck. (iorca 21.
roj. 1904. umrla 18. novembra
I9S4: Rozalija Ra|šp. Trnovska
vas 64. roi. 1913. umrla 1«
novembra I9K4: Štefan Novak.
Mcz^jovu 16. n^j. 1910. umrl 17.
novembra I9S4: .Anton Mezna-
rič. (ii.idišče 6S. roi. 1942. umrl
16. iiiAcmbra I9S4; l.iittv Do-
ni,linko. (ioinil i nn K(ii.'n 2. n^j.
.......vb--.,
Marija Bezjak, Dom upokojen-
cev Muretinci. roj. 1899, umrla
20. novembra 1984; Alojz Jurič.
Kokolajnščak 9, roj. 1939, umrl
19. novembra 1984; Marija Bra-
tušek. Ljubstava 43. roj. 1897,
umrla 12. novembra 1984; Anton
Korže. Majšperk 96, roj. 1906.
umrl 21. novembra 1984; Marija
Vidovič. Zagrebška 122. roj.
1920. umrla 23. novembra 1984;
"Stanislav Janežič, Vel. Brebrov-
nik 13. roj. 1901, umrl 23. no-
vembra 1984,' Antonija Vidovič,
Krčevina pri Ptuju 76. roj. 1894,
umrla 19. novembra 1984.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radi -
sko delavnost RADIO—TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC RDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novi-
narji: Jože Bračič, Nevenka Dob-
Ijekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar,
Martin Ozmec in Marjan Šneber-
ger. Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna n.vočnina
znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360
dinarjev. Žiro račun SOK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Napcdlagiz-nkonao
obdavčevanju proizvodov n stori-
tev v prometu je TEDNIK .^rščen
:n«d proizvode, za kate' se ne
f Jačuje temeljni davek od ometa
poizvodov.
- ■ v leiSkr ^sa .