NASLOV Naloge za vsakega in za vse stran 3 Leto XXXIV Št.1 Murska Sobota, 14. januarja 1982 CENA 10 DIN VESTNIK INVESTICIJE V ZDRAVSTVU Gradnja kirurgije napreduje Kuhinja do prve plošče, plinska postaja pod streho Izgradnja kirurškega bloka soboške bolnišnice v Rakičanu, kije doslej največja investicija na področju zdravstva v Pomurju, se je zaradi nekaterih težav pri omejevanju investicij v negospodarstvo začela namesto prvega septembra šele v začetku meseca novembra lanskega leta. Lepo jesensko vreme pa je omogočilo, daje delo hitro potekalo, tako da je bil do konca lanskega leta dejansko dosežen časovni plan izgradnje. Z gradnjo kirurškega bloka pa se je začela tudi gradnja kuhinje in plinske postaje. Kuhinjo sicer gradijo iz razpoložljivih sredstev prejšnjega referendumskega programa, to pa zato, ker bo gradnja najbolj racionalna, če bo potekala istočasno s kirurškim blokom, ker je izvajalec del ista delovna organizacija. Kot je znano, je izvajalec del Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana, s tem da pri gradnji sodeluje tudi gradbeno podjetje Konstruktor — Pomurje iz Murske Sobote. V okviru Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota, ki je investitorje bila v lanskem letu’ tudi ustanovljena posebna služba za investicije, v kateri delata diplomirani inženir gradbeništva in diplomirani ekonomist. Ta služba je že v tem kratkem času opravičila svoj obstoj, saj je pri pregledu projektne dokumentacije ugotovila nekatere nepravilnosti in neracionalne rešitve. Služba namreč opravlja nadzor nad izvajanjem del v času gradnje. Ob tem je treba povedati še to, da poteka gradnja kirurškega bloka soboške' bolnišnice tako po površini kakor tudi po številu etaž v skladu z dogovorjenim referendumskim programom. Do konca lanskega leta, ko so bila dela zaradi zime za nekaj časa ustavljena, je bil pri gradnji kirurškega bloka narejen širok strojni izkop gradbene jame in izkop pa- sovnih temeljev. Splanirali so dno gradbene jame? zbetoni-rali podložne pasovne temelje in naredili armaturo pasovnih temeljev. Pri gradnji kuhinje je bil prav tako izvršen širok strojni izkop gradbene jame, pasovnih in točkovnih temeljev. Naredili so tudi vse potrebno pri podložnih betonih, uredili pasovne in točkovne temelje, stebre, nosilce opečnih sten in opaž stropne plošče. Objekt je bil zgrajen do prve plošče. Plinska postaja je že pod streho. Dosedanja vrednost opravljenih del znaša okrog 8 milijonov dinarjev. Z deli bodo intenzivno nadaljevali takoj . ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. V zadnjem času se je tudi izboljšal dotok sredstev -iz referendumskega programa, pričakujejo pa. da bodo nastale finančne težave, ki pa bodo le prehodnega značaja, sredi letošnjega leta, ko bo tempo gradnje mnogo hitrejši kot pa dotok sredstev. Feri Maučec DELAVSKI SVET INA NAFTE LENDAVA ZNOVA O TEŽKEM EKONOMSKEM POLOŽAJU DELOVNE ORGANIZACIJE Obrnjeni hrbti niso rešitev stran 3 EDINA „ŠANSA”: bolj držati skupaj! Napovedovati, točneje ugibati, predvidevati, domnevati, kako se nam piše v letošnjem gospodarjenju vseh štirih pomurskih občin, je vse prej kot hvaležen posel. Znamo si kvečjemu pomagati z začrtanimi resolucijskimi okviri, a raje brez — sicer sila priljubljenih in razširjenih — številk, odstotkov, poprečij in podobnih pripomočkov. Nanje se namreč ne gre vedno zanašati, saj imajo to neprijetno lastnost, da se spreminjajo takorekoč iz dneva v dan. Zatorej se bolj posvetimo vsebini usmeritev, ki jih ponujajo letošnje resolucije. Takšna je bila ena izmed ugotovitev centralnega delavskega sveta delovne organizacije INA Nafta Lendava, ki se je pretekli petek sestal na izredni seji, katere se je poleg drugih gostov udeležil tudi predsednik komiteja za energetiko Socialistične republike Slovenije Marko Vraničar. 260 milijonov izgube v dveh temeljnih organizaci-iah.~ rafineriji in petroke-m'ji — je težko breme, so ugotavljali člani delavskega sveta, vendar ne pretežko, da ga, če bi šlo samo za to, z maksimalnim angažiranjem v kolektivu samem ne bi zmogli. Ne zmorejo pa ga zdaj, ko poleg tega gre še za veliko večje obveznosti do odplačevanja anuitet za naftovod, opreme za sicer določeno izgradnjo rafinerije in še nekatere druge obveznosti. V tej situaciji v INA Nafti ne vidijo pravega izhoda, delavci sprašujejo po svoji socialni varnosti in odločno zastavljajo vprašanje — to je potrdila tudi sama razprava na delavskem svetu — kdaj bo končno le prišlo do konkretne pomoči pri uresničevanju sanacijskih ukrepov vseh tistih, med katere so bile naloge s sprejemom sanacijskega programa tudi porazdeljene, kajti nastala situacija ni le posledica odločitev delovnega kolektiva samega. Menijo, da bi kljub izjemno težki situaciji ta trenutek najslabši izhod bil, če bi ga iskali v stečaju. Takšen ukrep, so ocenjevali predvsem starejši delavci, ki so v razvoj lendavske Nafte vlagali vse svoje moči, ni in ne more biti najboljša rešitev. Vsaj kazalo bi poskusiti z uresničevanjem sicer dobro pripravljenega sanacijskega programa. Zdaj, ko bi pomoč najbolj potrebovali, pa kot da jim vsi počasi obračajo hrbte. Pri-vredna banka Zagreb, katere dober komintent so bili leta in leta, se jih odpoveduje, v SOZD INA Zagreb večina delovnih organizacij posluje z izgubo in nasploh do težav lendavskega kolektiva vsaj po nekaterih dosedanjih »potezah« sodeč nimajo pravega razumevanja, svoj del nalog pa nista opravila tudi oba republiška izvršna sveta. Vse te ugotovitve, med katerimi je bila v ospredju še ena — da delavci na tej seji niso zvedeli nič več, kot so vedeli že včeraj in tudi ne prišli do kakršnekoli nove rešitve — so centralni delavski svet pripeljale le do enega samega sklepa. To je do zahteve, da se v Sloveniji reševanja akcijsko lotimo. O položaju lendavske INA Nafte naj v najkrajšem času kot posebni točki dnevnega reda razpravlja slovenski izvršni svet in da se naj stanje kot akuten družbenoekonomski in politični problem na tem nivoju izpostavi do odgovornih v Socialistični republiki Hrvaški. Če pa tudi po zdajšnji situaciji, ko naprimer rafineriji preti pomanjkanje osnovne surovine za proizvodnjo — nafte, ker je enostavno ni sposobna plačati, ne bi prišlo do nikakršnih premikov pri uresničevanju sanacijskega programa lendavske INA Nafte, so v imenu kolektiva poudarjali posamezni člani delavskega sveta, kaže glasno povprašati tudi po odgovornosti vseh, ki svojih obveznosti niso in ne izpolnjujejo. I. Benko Prvo, kar najprej neprijetno zbode v očije dejstvo, ki ga S I nikakor ne moremo zamolčati. Ce damo vse štiri resolucije I i drugo k drugi, precej uvidimo, da v regiji, ki resda ni . i družbenopolitična skupnost, je pa brez dvoma zaokrožen E ž prostor za sporazumevanje in dogovarjanje, premalo držimo K a skupaj. Da se ražumemo: ne v smislu zapiranja v regijske, g ' marveč — kar je še slabše — v občinske meje. Zdi se, kakor 3 i da ne zaupamo dovolj drug drugemu. Nekaj povsem dru- y g gegaje, ko se odpiramo navzven, se pravi v širši slovenski in I jugoslovanski prostor ali ko dokaj smelo segamo čez dr- | | žavne meje. V takih primerih se posamezne organizacije B S združenega dela brez večjih predsodkov — le če najdejo svoj S interes — podajo v dogovore in sodelovanje. Na prvi pogled g je taka naravnanost pravilna, a se zastavlja vprašanje, če g I žara povsem v duhu leta 1979 sprejetih idejnopolitičnih 1 I izhodišč družbenoekonomskega razvoja Pomurja v tem | 8 srednjeročnem obdobju oziroma na njihovi podlagi lani | | podpisanega družbenega dogovora o skupnih temeljih pla- i | nov razvoja Pomurja od leta 1981 do leta 1985. Da pa ne £ I bomo govorili na pamet, prepustimo prostor argumentom. | V drugo leto te petletke smo vstopili s spremenljivimi J gospodarskimi rezultati, kar so zakrivile tako objektivne 1 § (vsesplošno zaostrene razmere in pogoj gospodarjenja), še a I več pa subjektivne slabosti in napake. Ce se denimo lahko H B pohvalimo z izvozom Mure, Planike iz Turnišča, Radenske, a S Avtoradgone, sozda ABC Pomurka in še katere od orga- S E nizacij^združenega dela, in dokaj utečeno maloobmejno % | blagovno menjavo s sosednjo Madžarsko (prek treh nosil- B | cev: sozda ABC Pomurka, Agroploda Ljutomer in Uni- S S verzala Lendava), ki zlagoma prerašča v trajne oblike po- 9 g vezav, kot so industrijske kooperacije in dolgoročno skle- B | njene pogodbe, nam bodo se veliko preglavic zadali nekateri 9 1 problemi starejšega ali mlajšega datuma. 1 Mednje štejemo sanacijo razmer v lendavski INA- 9 Nafti in soboški Mesni industriji, krepilnih injekcij bodo S potrebni lesarji (v Ljutomeru Lesninin in Marlesov tozd in " v Gornji Radgoni Lina iz Apač) in še posebej gradbeniki (Konstruktorjev tozd Pomurje v Murski Soboti), da o « kmetijstvu ne izgubljamo besed. Hoteli ali ne. toda tudi B Primat in Elma v lendavski. Pomurski tisk in Blisk v J 3 soboški. Lina v radgonski in Tehnostroj in Imgrad v lju- g tomerski občini, se bodo morali pridružiti tako imenovanim a »velikim« izvoznikom. Od teh naj omenimo še tozd Beltinka 9 9 iz Beltinec, Gorenje-Elrad iz Gornje Radgone, Gorenje- 9 I Varstroj iz Lendave, Tokov tozd Drobna galanterija iz 9 3 Žižkov ter Ljutomerčan iz Ljutomera. Seveda se potegu- H 4 jemo za izvoz na konvertibilna, manj pa na klirinška tržišča I B —vsekakor ne za vsako ceno — karje za nas, ki živimo prav M na meji dveh povsem različnih svetovnih gospodarskih in B 9 političnih sistemov, izjemnega pomena. Do novih proizvodnih (in naložbenih) programov se bo S B treba obnašati selektivno in diferencirano, pa naj bo posredi Krka. Lek, Slovenijaceste in nemara še kdo. Pravzaprav 9 3 smo zdaj pri jedru problema: z drugimi se še zmenimo, sami 9 doma v regiji ali občini, pa le stežka najdemo skupen jezik. S g Ne kaže zanemariti bogatih nahajališč nafte in mineralnih 3 J voda, vrste turističnih zanimivosti in drugih — če jih smemo J tako imenovati—naravnih danosti. Glede naložb še misel, g g da se njihovo drobljenje — kot se tudi v Pomurju kažejo S H težnje — ni nikjer obneslo, še manj, da bi s tem kaj dosti 3 J pridobili. Regijska komisija za naložbena vlaganja bo mo- S J rala biti pri tem odločnejša, zlasti pa bo treba dati več veljave 0 odločitvam delavcev, ki so bili doslej odločno premalo se- B • znanjeni z investicijsko politiko in cesto preobilnimi na- 1 ložbenimi apetiti. Edina prava »šansa« torej je: v Pomurju bomo morali bolj držati skupaj. Če k dosedanjim izkušnjam g ; dodamo še spoznanje, da premoremo precejšen in uspo-sobljen kadrovski potencial, da imamo dokaj razvito drobno gospodarstvo in da se — čeje treba, kot recimo ob glasovanju [ • za izgradnjo kirurgije — vendarle znamo najti, so lahko .g napovedi za gospodarjenje v letu 1982 manj črnoglede. Polje, kdo bo tebe ljubil? stran 9 Od dvajsetega marca preteklega leta, ko so bile za učinkovito razreševanje izjemno težkega položaja delovne organizacije INA Nafta v Lendavi naloge in obveznosti za sanacijo stanja točno porazdeljene od kolektiva samega do SOZD INE Zagreb, Privredne banke Zagreb ter slovenskega in hrvaškega izvršnega sveta, se ni praktično nič spremenilo na bolje. Obratno — 1100-članski delovni kolektiv brede vse globlje v težave, ki jim sam zaradi njihovega obsega in ” ’--------------x—" >n n» more biti kos. aktualno po svetu V cerajje zahodnonemški kancler Schmidt odpotoval na enodnevni obisk v Pariz. V Bonnu pripisujejo temu srečanju s francoskim predsednikom Mitterrandom velik pomen še posebej zato, ker ves Zahod išče skuano Khodisce glede Poljske. Pred tem je Schmidt svoje poglede obrazložil tudi ameriškemu predsedniku Reaganu, vsekakor gre pri .tem za pobudo, ki naj bi zahodnoevropske države približala k enotni oceni antenskih ukrepov proti SZ in Poljski. Na sliki: Schmidt se je v Washingtonu pogovarjal tudi z ameriškim podpredsednikom Bushom. Ameriško-sovjetska pogajanja bodo Varčevanje — pravilno obnašanje Sosedna Madžarska pstvarja z zunanjo trgovino več kot 50 odstotkov narodnega dohodka, ali z drugo primerjavo povedano, z izvozom krijejo približno polovico celotnih potreb po energiji in še veliko več po surovinah. Ker je s svojo zunanjetrgovinsko usmerjenostjo od vseh vzhodnoevropskih dežel najbolj odprta proti Zahodu, Madžarska tudi najbolj čuti svetovno recesijo. Vkljub takšnemu ugodnemu razvoju pa se je madžarsko vodstvo lotilo zavzetega boja proti razsipništvu in nezmernosti na vseh področjih. To bo omogočilo, da bodo lahko v petih letih investirali okoli 30 milijard forintov (približno 900 milijonov dolarjev) v industrijske objekte, tehnologijo, inovacije in vse tisto, kar naj bi sčasoma zagotovilo veliko več prihranka, kot znašajo te nedvomno visoke investicije. Madžari so se lotili varčevanja tudi tako, da zmanjšujejo administracijo in stroške za reprezentanco. Z združitvijo treh ministrstev za industrijo na primer so sprostili več kot 600 delovnih moči, ki sojih preusmerili v proizvodnjo. To seveda ne bi smel ostati osamljen primer, pravijo. V zadnjih dveh letih se je število zaposlenih v indu-strijLzmanjšalo za 4,5 odstotka in samo v lanskem letu se je iz mest vrnilo na podeželje 30 tisoč delavcev. Kje so vzroki za to? V industriji napovedujejo ostrejša merila za storilnost, v kmetijstvu pa se zelo dobro zasluži. Veliko pozornost posvečajo tudi drobni obrti: v Budimpešti in tudi v drugih mestih je vedno več majhnih obratov, ki, prvič zaposlujejo, in drugič, tržišču ponujajo predvsem tisto, kar sicer manjka. Kaže, da Madžari vedo biti dosledni. To se vidi po tem. kako zmanjšujejo stroške za reprezentanco. Uvedli so zelo natančne predpise, koliko kdo za kaj porabi. Velike in drage avtomobile zahodne proizvodnje so vzeli vsem funkcionarjem in drugim voditeljem, nižjim od državnega sekretarja (kije prvi za ministrom) in jim dali, če imajo sploh pravico do avtomobila, praviloma lado 1600. V ladah se vozijo celo generalni direktorji takšnih velikih tovarn kot sta na primer Csepel in Raba, ki zaposlujeta 30 oziroma 20 tisoč delavcev. V mercedesih in drugih limuzinah se vozi samo nekaj deset funkcionarjev. Domačemu poslovnemu gostu se lahko ponudi le kava in sok. Alkohol je samo za tujce. Vrednost darila, ki ga dajo tujcu ne sme presegati 400 forintov (okoli 400 dinarjev). Pravilo je tudi to, da smeta iti na kosilo ali večerjo na vsakega tujega gosta največ dva domačina. Ameriški zunanji minister Alexander Haig je izjavil, da se načrt za njegov sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom ,,ni spremenil”. Konec meseca naj bi se sestala in razpravljala o možnostih za obnovitev pogajanj o strateški jedrski oborožitvi. Pač pa je ameriški državni sekretar pripomnil, da je vprašanje, ali bi se sestala, če bi prišlo do ,,drastičnega poslabšanja razmer na Poljskem”, ki bi ga povzročila Sovjetska zveza. Haig je hkrati potrdil, da se bodo ameriško-sovjetska pogajanja v Ženevi o jedrskem orožju v Evropi ,,normalno nadaljevala”. Po njegovi izjavi ame-riško-sovjetskih pogajanj o jedrski oborožitvi „ne bo prizadela sedanja napetost v odnosih med Vzhodom in Zahodom, ki je posledica poljske krize”. Ameriški zunanji minister je poudaril, da bodo ,,celotni odnosi” med blokoma odvisni od ,,sovjetskega ravnanja v zvezi s poljsko krizo”. Izrecno pa je poudaril, da se bodo stiki med velesilama nadaljevali, ,,ker Nepojmljivo izkoriščanje otrok V južnoameriški Kolumbiji okrog tri milijone otrok od 6 do 14 let ne more obiskovati šol, ker morajo delati. Čeprav je zaposlovanje mladoletnikov, mlajših od 16 let, prepovedano, pa je v Kolumbiji vse več otrok, ki morajo delatk Kot piše kolumbijsko časopisje so vladni uslužbenci ugotovili, da je v diamantnih rudnikih zaposlenih celo veliko otrok, ki ^e niso dopolnili petega leta starosti. Na obrobju Bogote sq pred nedavnim odkrili ilegalno tovarno, v kateri so bili zaposleni sami otroci. Po uradnih statistikah je pri delu samo lani umrlo več kot sto otrok, pravo število pa je po vsej verjetnosti nekajkrat večje. Sociologi poudarjajo, da je za rastoče otroško zaposlovanje in vedno večjo mladinsko kriminaliteto kriva strahovita revščina, v kateri živi večina kolumbijskega prebivalstva. Lani so se življenjski stroški povečali za več kot sto odstotkov, vsaka druga družina pa ima dohodek, ki je manjši od 5500 dinarjev. imajo v kriznih obdobjih stiki in izmenjava mnenj še večji pomen”. Uradni Washington še naprej meni, da je vojno stanje na Poljskem uvedeno na sovjetski pritisk. Ameriška vlada je sporočila Moskvi, da bi morebitna sovjetska vojaška intervencija na Poljskem imela ,,daljnosežne in hude posledice” za odnose med Vzhodom in Zahodom. Bela hiša je sporočila, da na ministrskem sestanku pakta NATO prihodnji teden ne bo vztrajala pri priključitvi zahodnih zaveznikov ameriškim sankcijam proti Poljski in Sovjetski zvezi. Namesto tega bo Washington zaveznikom predlagal ,,ostro politično obsodbo” Moskve zaradi njenega pritiska na Poljsko. S takšnim političnim izhodiščem naj bi ZDA dobile podporo svetovne javnosti pri obsodbi ,.sovjetskega obnašanja” v poljski krizi, na konferenci o varnosti in sodelovanju v Madridu in v Združenih narodih. WASHINGTON - Ameriški obrambni minister Weinberger je izjavil, da je izraelska priključitev Golana »ilegalna in neveljavna.« VARŠAVA — General Jaruzelski, ki se je pred dnevi srečal s poljskim primasom Glempom bo 20. januarja na seji Sejma podal programski referat. WASHINGTON - Lani decembra so v ZDA dosegli rekordno število nezaposlenosti: 9,5 milijona delavcev, kar je skoraj 9 odst, vseh zaposlenih. RIM — V nekem rimskem predmestju so prijeli 42-letne-ga Giovannija Senzanija, enega izmed voditeljev rdečih brigad. WASHINGTON - Zahodnonemški kancler Schmidt se je ponovno zavzel za to, da naj bi se sešla ameriški predsednik Reagan ter sovjetski voditelj Brežnjev. Kot je dejal Schmidt, naj bi na tenu sestanku oba voditelja »odpravila morebitna napačna mnenja o načrtih in namenih obeh vlad, ki bi utegnili pahniti tako Evropo kot ves svet, še posebej pa Moskvo in Washington v hudo nevarnost.« VARŠAVA — Poljski notranji minister je izjavil, da so po uvedbi vojnega stanja na Poljskem internirali 5906 ljudi. BOGOTA — V kolumbijskem mestu Manizales je zaradi zemeljskih plazov izgubilo življenje 35 ljudi, deset pa je bilo ranjenih. PEKING — Neka Kitajka, ki je imela rakasti tumor na jeziku, spet lahko govori. Zdravniki so ji iz mišičnega tkiva roke »sestavili« nov jezik. Operacija je trajala 16 ur, pacientka pa je spregovorila po enomesečnem zdravljenju. V žarišču dogodkov ŠE ZANIMANJA ZA POLJSKE DOGODKE Srečanje generala Jaru-zelskega in nadškofa Glem-pa so opazovalci v Varšavi ocenili kot najpomembnejši politični dogodek po uvedbi vojnega stanja na Poljskem. Jaruzelski, ki trenutno kot vodja partije, vlade in armade nadzoruje vso obist in Glemp kot poglavar močne katoliške cerkve sta se srečala, ko so prve šoke in ostre odmeve na uvedbo vojnega stanja začeli postopoma zamenjavati hladnokrvni politični pristopi k stvarem. Kako naprej? Vojno stanje, ki so ga uvedli na Poljskem, ne more trajati neskončno. Tudi sam general Jaruzelski, ki je postal vodja vojaškega sveta narodne rešitve in zatem ljudstvo seznanil z uvedbo vojnega stanja, je dejal, da ne bo trajalo niti uro dlje, kot je potrebno — to pa je, ko se bodo normalizirale razmere v državi. Jaruzelski se je v tistem trenutku brez dvoma zavedal, da si je normalizacijo težko zamišljati brez pomoči vplivne cerkve. Najbrž niso zato slučajno drastično ukinili številnih državljanskih svoboščin in pravic, ene pa se sploh niso dotaknili — to je pravice verskih obredov. Predstavniki poljskih oblasti so tujim novinarjem povedali, da bodo vse internirane izpustili po ukinitvi vojnega stanja. Predstavniki oblasti so ocenili, da se življenje postopoma normalizira, delo poteka brez stavk, anarhije in zmede. Proizvodni rezultati so dobri, so dejali predstavniki vlade, vse to pa je še daleč od resnične normalizacije, ki jo potrebuje Poljska. Ta država je predvsem v globoki gospodarski krizi, ki bo vsekakor vplivala na stopnjo normalizacije. Na tiskovni konferenci za tuje dopisnike, ki je bila konec prejšnjega tedna, je podpredsednik vlade Obu-dewski dejal, da Poljska potrebuje najmanj eno leto dni predaha. Kot je dejal, misli na težaven gospodarski položaj. Brez izboljšanja tega položaja pa tudi ni trajne politične in družbene stabilizacije Poljske. Poljska dolguje tujini 28 milijard 500 milijonov dolarjev, da bi obdržala proizvodnjo na ustrezni ravni in pokrila nujne potrebe pri oskrbi prebivalstva s hrano in si zagotovila najnujnejše industrijske izdelke, potrebuje še nadaljnjih 6 milijard dolarjev. Predstavniki Poljske so odločno zagotovili, da bo država izvedla gospodarske reformo — ne bo sicer celovita, kot so si jo prvotno zamislili — vseeno pa bo pomenila preobrazbo gospodarskega sistema. Po njihovih besedah je to pravta-ko zagotovilo, da bo Poljska s svojimi proizvodnimi zmogljivostmi, ob nujnem prestrukturiranju proizvodnje, reformi cen in ekonomskega sistema, postopoma odpravila gospodarsko krizo, toda pod pogojem, da se ji na tej poti omogoči omenjeni enoletni predah, ki v bistvu pomeni odložitev odplačil ter odobritev novih posojil in pomoči. Dokaj vesel dan za Poljake pa je bil v nedeljo. Po osemindvajsetdnevni popolni prekinitvi vseh telefonskih zvez od nedelje zjutraj telefoni delujejo v vseh mestih, vendar je možno telefonirati le v okvirih mesta. Prebivalce so opozorili, da telefonske pogovore cenzurirajo oziroma jim prisluškujejo ter da bodo prekinili vsak pogovor, če bo vsebina le tega protidržavna. Vrhovni poglavar rimskokatoliške cerkve papež Janez Pavel II. pa je v nedeljo znova kritiziral uvedbo vojnega stanja na Poljskem in izrazil vznemirjenost zaradi nevarnosti zatiranja državljanskih in drugih pravic svojih rojakov v sedanjih razmerah. Ko je govoril vernikom na Trgu Sv. Petra v Vatikanu, je papež izrekel vrsto kritik na račun sedanjih dogodkov na Poljskem, kjer po njegovih besedah izvajajo pritisk na razum, zavest in prepričanje državljanov. Poglavar rimskokatoliške cerkve je dejal, da ves svet, . še posebej pa evropske države, s skrbjo spremljajo razvoj položaja, kije nastal po uvedbi vojnega stanja na Poljskem. Po njegovih besedah so menda Poljaki prisiljeni, da zaradi grožnje, da bodo izgubili zaposlitev, podpisujejo različne deklaracije, ki so v nasprotju z njihovimi prepričanjem. Papež Janez Pavel II. je dejal, da na Poljskem narašča pritisk na pripadnike sindikata Solidarnost, da se izpišejo iz članstva te organizacije. O Poljski pa je tekla beseda tudi na ministrskem sestanku pakta NATO v Bruslju. Ameriški zunanji minister Haig je od zaveznikov zahteval, naj sprejmejo resolucijo, ki bi izrazila nezadovoljstvo Zahoda zaradi najnovejših dogodkov na Poljskem. Že pred samo ministrsko konferenco v Bruslju pa je Moskva opozorila, da Washington še ni opustil namere, da Poljsko spremeni v žarišče destabilizacije v vsej Evropi. V sčvjetski kritiki ameriškega ravnanja do Poljske je Moskva dala vedeti Zahodu, da nadaljnji spori z Vzhodom ne peljejo nikamor. Življenje terja razumna pogajanja in sodelovanje, sporoča moskovska Pravda v članku; podpisanem z znanim psevdonimom A. Petrov. Pravda označuje ameriško politiko do izrednega stanja na Poljskem kot trdoglavo, ta pbli-tika pa, kot so potrdili številni izkušeni politiki, ni zaveznica politične modrosti. S tega stališča Petrov kritizira zahteve o reviziji socializma in napada mne nje, da naj bi bili od sprejema te zahteve odvisni odnosi Zahoda s Poljsko in prihodnje sodelovanje med Vzhodom in Zahodom. Poljsko dramo v Moskvi označujejo predvsem kot posledico spodkopavanega delovanja ameriške in drugih zahodnih obveščevalnih služb in njihovega sodelovanja s protirevolucionarnimi silami na Poljskem. Kot vzrok poljskih težav v Moskvi samo občasno menjajo napake bivšega vodstva, pri čemer v komentarjih ne obravnavajo sistemskih vprašanj. Na isti način so vzroki pojasnjeni tudi v tem članku. Avtor trdi, daje Poljska kriza predvsem rezultat usmerjenega sistematičnega skupnega delovanja notranjih in zunanjih reakcionarnih sil in dodaja, da so v okviru pakta NATO že leta 1978 obdelovali metodologijo uporabe stavk in neredov v socialističnih državah, da bi uresničili protirevolucionarne cilje. Posledica propada.takšnih ciljev so sedanje washingtonske kritike in ameriški pritiski na zaveznike v paktu NATO, poudarja avtor članka v Pravdi. STRAN 2 VESTNIK, 14. JANUARJA 1982 aktualno doma ogledalo tedna Naloge za vsakega in za vse Za nami je leto, v katerem smo vlagali vse napore za | nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, ustvarjanje pogojev za gospodarsko stabilizacijo kot tudi za ohranitev miru in popuščanje napetosti v svetu — je I rečeno v novoletni poslanici Predsedstva SFRJ. Ob pro- slavljanju 40-Jetnice vstaje in narodnoosvobodilne borbe so nove generacije mladih ljudi skupaj s starejšimi po- novno izrazili svojo odločno privrženost pridobitvam I socialistične revolucije ter pripravljenost, dajo čuvajo in razvijajo še naprej. V preteklem letu smo še bolj obogatili svoje izkušnje. | ki smo jih dosegli na osnovi pomembnih rezultatov v našem materialnem in družbenem razvoju. Bile pa so g seveda tudi slabosti, o katerih smo spregovorili kritično in H odkrito. Pri delovnih ljudeh se je okrepila zavest, da | sedanje gospodarske težave moramo in lahko premagamo le z lastnimi napori in prizadevanji. n V letu, ki je za nami, zlasti v njegovih zadnjih me- | secih, smo v borbi za gospodarsko stabilizacijo dosegli uspehe, ki ohrabrujejo, še zlasti pa je treba pri tem izpo- staviti naše uspešno vključevanje v mednarodno delitev dela. Močno seje povečal izvoz in začel seje zmanjševati naš plačilni deficit. Okrepila so se tudi prizadevanja za večjo produktivnost, nadaljnjo modernizacijo in boljšo organiziranost gospodarstva, kakor tudi za večjo vlogo I znanosti v njegovem razvoju. Vse bolj je prisotna zavest o potrebi po varčevanju in racionalnejšem izkoriščanju vseh razpoložljivih sredstev. Dosežki in možnosti naše družbe so takšni, da predstavljajo čvrsto osnovo za naš I nadaljnji razvoj. Dvanajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki H bo v tem letu, bo kritično ocenil dosedanje izkušnje, I rezultate pa tudi slabosti, s ciljem, da bi se še naprej krepila vodilna vloga delavskega razreda in vseh delovnih ljudi — ter da bi še uspešneje deloval sistem socialističnega sa- I moupravljanja. Ta naj višji zbor jugoslovanskih komuni- stov. kakor tudi zbori drugih družbenopolitičnih organizacij, bo nova spodbuda za napredek socializma na osnovi _ samoupravljanja. V tem letu se ponuja tudi priložnost velikemu številu novih, mladih ljudi, ki bodo izbrani v | delegaci je in delegatske skupščine ter druge samoupravne skupnosti odločno zoperstavili težnjam albanskih naci- g onalistov in iredentistov na Kosovu, kakor tudi vsem drugim pojavom nacionalizma v naši državi. Pravtako | smo se tudi uspešno zoperstavili vsem drugim poskusom sovražnih protisocialističnih sil, posebej iz tujine, ki so g poskušale ogroziti izgradnjo naše socialistične samo- I upravne družbe ter oslabiti položaj in ugled Jugoslavije v g svetu. Ponovno seje potrdilo, da sta prisotnost bratstva in enotnosti ter enakopravnost narodov in narodnosti naj- g večji pridobitvi naše revolucije, zato so ju naši občani pripravljeni braniti z vsemi sredstvi ter ju še naprej krepiti | in razvijati. ITudi v tem letu bo naša glavna skrb veljala priza- I devanjem za gospodarsko stabilizacijo. Zavedamo se, da I bo to zahtevalo nove napore in odrekanja. Z boljšim delom in večjim varčevanjem moramo prispevati k ura- vnovešanju plačilne bilance, znatnemu znižanju inflacije I in okrepiti vlogo Jugoslavije v mednarodni delitvi, saj je vse to osnova za dosego gospodarske stabilizacije. Ta cilj pa bo združeno delo doseglo, če se bo ustrezno samo- upravno organiziralo in povezalo na nivoju celotne dr- žave. S tem mislimo na njegovo osvobajanje od tehnobi- H rokratskih spon, liberalistične stihije, nacionalistične oz- kosti in vseh drugih pritiskov, ki zavirajo njegov razvoj. I Of tem pa se mora vsak delavec in občan zavedati, daje soodgovoren in dolžan prispevati svoj delež k ustvarjanju g pogojev za dosego zastavljenega cilja. SPLIT — Jugoslovanski la-djedelci so sklenili pogodbe, na podlagi katerih bodo letos izdelali 54 ladij, od tega 36 za tuje kupce. BEOGRAD — Leta 1981 je bila industrijska proizvodnja v naši državi za 4 odst, višja kot leto poprej. BEOGRAD — Svojevrsten rekord pri podražitvi je lani dosegla proizvodnja stavbnega lesa in plošč: 204,8 odstotka. MAJDANPEK - Zemeljski plaz je blizu vasi Mrčikovca zrušil ali poškodoval okoli 60 hiš. REKAL — Tu so za Jugoli-nijo splovili novo 17000-ton- BEOGRAD — Predstavnik Rdečega križa Jugoslavije je pred dnevi predal prvo pošiljko pomoči RKJ LR Poljski. V pošiljki je bila otroška obutev, pripravljena jedila v Ni vzrokov za spremembo kreditnih pogojev Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije je zvezni izvršni svet izoblikoval predlog sklepa o uresničevanju ciljev in nalog skupne emisijske in denarne politike in skupnih temeljev kreditne politike v letu 1982, ki naj bi bil podlaga za usklajevanje stališč s pristojnimi organi republik in pokrajin v medrepubliškem komiteju za finance. Z ukrepi kreditno-monetarne politike bodo v prvi vrsti podprli opredelitev, da je treba zagotoviti skladnejše razmerje med porabo in razpoložljivim dohodkom, umirjeno rast cen in krepitev izvozne sposobnosti gospodarstva, da bi povečali izvoz in zmanjšali primanjkljaj plačilne bilance. Na podlagi stališč iz resolucije o družbenogospodarskem razvoju za letošnje leto predlagani dokumenti predvidevajo, da se lahko denarna masa poveča za 17, •bančni plasmaji pa za 17,4 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Obrestne mere za posojila in druge plasmaje za izvoz blaga in storitev bodo imele najugodnejši status. Z1S se je seznanil z informacijo o založenosti trga s kmetijskimi pridelki in živili v letu 1981, s predlogom materialnih bilanc za ekonomsko leto 1981/82 in oceno založenosti trga v letošnjem letu. Zvezni izvršni svet sodi, da je mogoče boljšo založenost trga doseči predvsem s pospeševanjem kmetijske proizvodnje, pa tudi z boljšo organiziranostjo in samoupravnim povezovanjem med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami. Sklenili so, da bodo sodelovali z izvršnimi sveti republik in pokrajin, da bi uvedli konkretne ukrepe, ki so nujni za pravočasno in redno preskrbo trga v letu 1982. Na seji so obravnavali tudi informacijo o materialnem položaju proizvajalcev trajnih po-trošhih dobrin in ugotovili, da je imela ta grupacija lani približno enak gospodarski položaj kot industrija v celoti. Dinamika proizvodnje se v bistvu ni spremenila navzlic razširjenim možnostim za kreditiranje prodaje. Zaloge izdelkov bele tehnike so se neznatno povečale, čeprav je preskrba trga še vedno neredna. Ugotovili pa so, da je v prihodnjem obdobju pričakovati- bolj uravnovešeno razmerje med ponudbo in povpraševanjem, s tem pa tudi bolj mirne razmere na trgu z belo tehniko. Ti izdelki so se lani precej podražili, še zlasti pohištvo. Proizvajalci trajnih potrošnih dobrin se po drugi strani čedalje bolj usmerjajo v izvoz. Tako se je na primer izvoz pohištva povečal kar za 43 odstotkov. Spričo tega je zvezni izvršni svet ugotovil, da za zdaj ni vzroka, da bi spremenili pogoje za kreditiranje prodaje trajnih potrošnih dobrin. Sedanja kreditna politika prispeva k stabilnosti trga s temi izdelki, k umirjeni rasti cen in povečanju izvoza. Z1S je podprl predlog za izdajo zakona o spominskem centru , Josip Broz Tito”. Zvezni izvršni svet je pristojnim zveznim organom v skladu s sklepi predsednika zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ ter vodij delegacij republik in pokrajin in predsednikov delovnih teles zadal nalogo, da pripravijo ustrezne predpise in drugo gradivo, ki ga bodo obravnavali na prihodnji seji zbora republik in pokrajin, predvideni za 3. februar. Zvezni izvršni svet je tudi obravnaval več vprašanj s področja naših odnosov s tujino. NAFTA JE — VENDAR KOLIKO Pred dnevi je bilo slišati vest, da so na morskem dnu, trideset kilometrov od vhoda v Kotorski zaliv, odkrili nafto. V južnem delu Jadrana so začeli iskati nafto že pred dvema desetletjema, vendar na kopnem in sicer v bližini Ulcinja in Petrovca. Nafto so takrat iskali domači raziskovalci iz delovne organizacije »Črna gora«. Pri tem vrtanju so naleteli na sledi nafte. Zaradi velikih stroškov so vrtanje opustili. Rezultati teh raziskav pa so vendarle opogumili druge. predvsem Američane. Pri kotorskem Jugopetrolu so ustanovili posebno organizacijo Adriatik. konzervah, mleko v prahu in testenine. KOPER — Naše delovne organizacije so lani v Italijo izvozile za 27 milijard lir blaga več kot so ga uvozile. BEOGRAD — Zvezni zavod za statistiko je izračunal, da so šle maloprodajne cene v letu 1981 navzgor povprečno za 39,3 odstotka, v primerjavi z letom poprej pa so se zvišale za 46 odst. NOVI SAD — Največja zunanjetrgovinska organizacija v Vojvodini sozd Agrovoj-vodina načrtuje letos za 300 milijonov dolarjev izvoza živil. kije pri raziskavah začela sodelovati z Američani. Odločili so se za vrtanje v morsko dno. Tako so leta 1973 ponovno pričeli. Pred šestimi leti je ameriška vrtalna plošča »Hu-rican« vrtala v Črnogorskem Primorju. Rezultatov ni bilo, skromni pa so bili tudi južno od Ulcinja. Vendar niso popustili. Adriatik je skupaj z ameriško firmo Tecnors tretjega novembra lani nastavil novo vrtino. Zavrtali so 3300 metrov v morsko dno. vrtino pa naj bi končali do februarja letos. Kot kaže, imajo pri tej vrtini. več sreče kot 'pri prejšnjih dveh, vendar bo na dokončni rezultat treba počakati še nekaj tednov, ko bodo lahko ocenili kolikšne so zaloge nafte na novi vrtini. Z ameriškim partnerjem je dogovorjeno, da bodo Američani plačali stroške za vrtanje. ki znašajo dnevno 150 tisoč dolarjev (skupaj okrog 15 milijonov dinarjev). S pogodbo je tudi določeno, da si bodo morebiti zaslužek delili: 51 odstokov naše podjetje in 49 odstotkov Američani. Tuji raziskovalci so prepričanj. da ne vrtajo zaman. Za nadaljnje raziskave okoli Pa-lagruže. Jabuke in Mljeta se zanima kar 28 tujih naftnih družb iz ZDA in Evrope. Za vsako potovanje po 200 dinarjev V skladu s spremembo carinskega zakona, da lahko prinesejo potniki v našo državo brez plačila carine blago v vrednosti do največ 200 dinarjev, je začel veljati tudi odlok, po katerem lahko nese potnik iz Jugoslavije 200 dinariev v apoenih po 100 dinarjev ali manj. Po tem predpisu, ki je začel veljati s 1. januarjem, žal pa je bila carinska služba o tem obveščena pozneje, lahko naši državljani ob prvem prehodu čez mejo v letu nesejo iz države ali prinesejo vanjo 1.500 dinarjev, pri vsakem naslednjem prihodu ali odhodu pa lahko nesejo čez mejo po 200 dinarjev. Časi integracije samoupravljanja Z zadnjo sejo CK ZK Srbije se je odprla razprava o odnosih med pokrajinama in republiko, ki je zadnja leta trajala v ozkih zaprtih krogih. To so vprašanja izgradnje samoupravnega državništva, v katerih je precej dilem o tem, ali morajo imeti pokrajini in republika enotna stališča za odločanje na ravni federacije ali pa ne, in če ne, ali to ne pomeni težnje k izenačevanju pokrajin z republikami, čeprav je jasno, da je vse rastoče iz družbenoekonomskih odnosov in iz dela zasnovano na delu, ne pa na pozicijah družbeno političnih skupnosti, ki si lastijo preveliko pravico razpolaganja z družbenimi sredstvi, kot da bi bila državni kapital. Dogajanje na Kosovem je pokazalo, kam vodi tak način delovanja, po katerem pokrajina zahteva vedno več sredstev, vedno več pomoči za razvoj, ne da bi sama dajala približno toliko ali vsaj težila k temu, da daje sorazmerno kar največ sama od sebe, saj gre za njen razvoj. Zato je zdaj politična platforma za spreminjanje razmer na Kosovem usmerjena v podporo borbi samih Kosovcev za premagovanje kontrarevolucije in ustvarjanje pogojev za uspešnejše gospodarjenje, zaposlovanje itd., kar sicer ni nič novega v programu ZKJ in tudi starejših socialističnih gibanjih od Dimitrija' Tucoviča sem, ko je zastavljeno osvobajanje iz aktivnosti samega naroda in snovanja sodelovanja ostalih narodov na temelju takšnega delovanja, ki izhaja iz sebe. Ker je izgrajevanje samoupravljanja pravzaprav revolucionarni proces razlaščanja centrov moči, kar pomeni zdaj decentralizacijo upravljanja s sredstvi kot državnim kapitalom, je nedvoumna resnica, da ta borba za samoupravljanje ne poteka samo tam, kjer je prišlo do najhujše konfrontacije zaradi prevelikega zaostajanja samoupravljanja, ki je dalo prostor delovanja sovražnim silam, temveč tako ali drugače povsod, in da je povsod mogoče mnogo večje graditeljsko sodelovanje vseh pokrajinskih in republiških meja, saj imamo ničkoliko PISmO IZ BEOGRADA sestavljenih organizacij združenega dela, ki imajo težave v vseh republikah in pokrajinah in celo tudi v tujini: To pa je predvsem borbeni prostor sindikatov kot razredne delavske organizacije, ki pa je ostal neizkoriščen zaradi premajhne usposobljenosti organizacije za mobilno delovanje članstva, ker je bilo preveč samo forumskega delovanja. To je menda najtočnejši odgovor na vprašanje, kako je bilo mogoče, da so na Kosovem imeli sovražniki toliko podpore tudi v delovnih organizacijah: delavci so bili preveč odrinjeni od upravljanja s sredstvi, ki jih dajemo za razvoj Kosova, in to polovico na državno posredniški način in polovico z združevanjem sredstev in dela, ki še ni dovolj zaživelo zaradi uporabljanja teh stalnih sredstev za razvoj na delavcem odtujen način. Šele zdaj, po znanih neljubih dogodkih na Kosovem, razmišljajo o tem, kako imajo sicer veliko šolanih kadrov, vendar brez industrijske tradicije in jim je torej skupaj s sredstvi treba dati tudi sposobne realizatorje dogovorjenih razvojnih programov, ki morajo zaposliti čimveč nezaposlenih, a ne visoko avtomatizirane proizvodnje, kar naj bi privedlo do zmanjšanja odstotka nezaposlenih v pokrajini. Ob tem vprašanju nadaljnjega razvoja pa nastaja vprašanje ustreznejšega nagrajevanja delavcev nasploh, pa z gledišča najkakovostnejših, ko je že kot resnica dognano dejstvo, da diplome same še nič ne prispevajo k razvoju. Papirnata merila vrednotenja dela, ki so jih zlasti v sindikatih tako dolgo in pisarniško pripravljali in premlevali, so dobila v tej življenjski praksi povsem negativno oceno. Praksa namreč kaže, da marsikje, ne samo v družbenopolitičnih skupnostih, upravljajo z mint Hm delom raje kot 's kapitalom, državnim kapitalom, kot pa po načelih dela, a po metodah krepitve sodelovanja vseh delavcev v upravljanju s sredstvi, ki so nam na razpolago, in tako da bodo imeli vsi od tega čimvečje koristi. To velja tudi za podjetniški način mišljenja in delovanja v organizacijah združenega dela, ki so še daleč od tega, da bi planirale samostojno in ustvarjale trdne in dolgoročne temelje svojemu in Skupnemu razvoju, ki praviloma sega čez vse meje družbenopolitičnih skupnosti m utemeljuje tudi enotno jugoslovansko tržišče, brez katerega, kot vidimo, je med raznimi vrhovi več bitk za svoje pozicije kot pa za večanje rezultatov dela, a v imenu združenega dela. Viktor Širec STRAN 3 VESTNIK, 14. JANUARJA 1982 GB NEUSPELI KONFERENCI SZDL V GORNJI RADGONI IZKUŠNJA IN OPOMIN HKRATI Ko se bodo čez šest dni — 20. tega meseca — v Gornji Radgoni člani predsedstva občinske organizacije SZDL v okviru redne seje predsedstva tega organa vnovič odločali o vodstvu in se opredeljevali do pravil o delu, prav gotovo ne bi smeli biti preveč obremenjeni z dejstvom, da jim je letna voiilno-programska konferenca 24. decembra lani spodletela. Da je do tega sploh prišlo, gre prej razumeti kot opozorilo vsem družbenopolitičnim organizacijam in organom v občini, da z veliko večjo mero političnega posluha, zrelosti in odgovornosti spremljajo in usmerjajo dogajanje v občini, posebej še v času priprav na volitve. Sicer pa obnovimo dogajanje s konference! Od 65 se je je udeležilo 38 delegatov, pa še čakati so se morali, da se jih je sploh toliko nabralo. Prvi točki dnevnega reda, ko so — kar je za socialistično zvezo v Gornji Radgoni značilno — sila ostro, a tvorno pretresli dosedanje delo, je sledila razprava o pravilih občin- Na ponovno sklicani seji skupščine občinske zdravstvene skupnosti Gornja Radgona, prva namreč ni bita sklepčna, so delegati sprejeli aneks k samoupravnim sporazumom o svobedni menjavi dela za leto 1981 za vse TOZD Pomurskega zdravstvenega centra, razen za Splošno bolnišnico Murska Sobota, kjer bodo revalorizirali le osebne dohodke in materialne stroške, ne bodo pa spreminjali fizičnega obsega zdravstvenega varstva. Nekoliko je bil tudi spremenjen aneks k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela z ZD Gornja Radgona, tako da je bilo zagotovljenih nekaj več sredstev kot prvotno. Delegati so tudi sprejeli program zdravstvenega varstva za letošnje leto, vendar le za tri mesece, ker so ugotovili, da bodo morali po prvem četrtletju povečati prispevno stopnjo za zdravstvo, kajti sedanja, ki je za en odstotek nižja od lanske, ne zagotavlja potrebnih sredstev za zdravstveno varstvo občanov. Ugotovljeno je, da bodo s sedanjo prispevno stopnjo že v prvem četrtletju izkazali primanjkljaj v višini pet milijonov dinarjev. Sprejeli so tudi samoupravni sporazum o financiranju investicijskih naložb v tem srednjeročnem obdobju ter samoupravni sporazum o ustanovitvi medobčinske zdravstvene skupnosti za Pomurje in predlog ergani-ziranosti delovne skupnosti skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v radgonski občini. F. M. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA PONOVNO razpisuje prosta dela in naloge VODJE DELOVNE SKUPNOSTI SSS Pogoji: — visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema, — poznavanje stanovanjskega gospodarstva, — moralno-politična neoporečnost. Nastop dela po dogovoru, vendar najpozneje do 1. marca 1982. Kandidati naj v 15. dneh po objavi razpisa predložijo pismene prijave z ustreznimi dokazili na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Murska Sobota, Trg zmage 4. Kandidati bodo o izzidu razpisa obveščeni v 8 dneh po odločitvi skupščine SSS. KOMPAS JUGOSLAVIJA, TOZD Mejni Turistični servis, Ljubljana, Pražakova ul. 4 VABI K SODELOVANJU delavce za opravljanje del na področju turizma in gostinstva v Gornji Radgoni. Želimo, da imajo sodelavci ustrezno šolsko oziroma strokovno izobrazbo, znanje enega tujega jezika in po možnosti nekaj delovnih izkušenj. Kandidati, ki želijo postati delavci KOMPASA, naj podajo pismene vloge. Možnost nastopa dela predvidevamo v aprilu 1982. ske organizacije SZDL. Pri tem je bilo delegatom pojasnjeno, da so usklajena s statutom republiške konference SZDL in novimi ustavnimi amandmaji, za kar je bila tudi izvedena široka javna razprava. Vrzel se nemara kaže v tem, da jih niso poprej obravnavali oziroma sprejeli v vseh desetih krajevnih konferencah SZDL, so pa zato — razen v Spodnjih Ivanj-cih — sprejeli lastna, se pravi krajevna pravila. Delegati so se strinjali, z nekaj manjšimi pripombami, da jih kaže dati na glasovanje, nakar je sledila obravnava kadrovskih predlogov za ponovno izvolitev občinskega vodstva socialistične zveze in za zmanjšanje predsedstva občinske konference s 25 na 21 članov. Ko je že vse kazalo, da bosta predsednik Živko Tuta in sekretar Peter Cvetkovič dobila vnovič podporo, torej mandat za naslednji dve leti, sta se izmenjaje oglasila delegata iz krajevne skupnosti Gornja Radgona, predsednik Stane Mauko in Peter S SEJE REGIJSKE NALOŽBENE KOMISIJE OD MILEJŠIH KRITERIJEV DO ZELENE LUČI Ponedeljkovo sejo regijske komisije za oceno naložb pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje, ko je med drugim pretresla svoje dosedanje delo, bi lahko strnili nekako takole: spričo razmer — brezposelnost, manjrazvitost, manjše število naložb — se je bila primorana prilagajati združenemu delu in vsem doslej sprejetim vlogam dati zeleno luč. Toda — se postavlja vprašanje — ali je temu res tako? Poglejmo številke! Od septembra lani, ko je bila ustanovljena, se je sestala vsega petkrat. Obravnavala je 29. vlog, Za celovitejšo vlogo Opredelitve?, kongresa samoupravljalcev, sklepi konference Zveze sindikatov Slovenije, 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ terdruge naloge za izvajanje gospodarske stabilizacije sodijo med ključne naloge v letošnjem letu. Le-te so namreč del obsežnih priprav na kongrese zveze komunistov in sindikatov, ki morajo prispevati k celovitejši vlogi najširše družbenopolitične organizacije delavskega razreda, predvsem pa k boljšemu in hitrejšemu razvoju samoupravljanja, dela in gospodarjenja. To je bilo posebej podčrtano na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ko so obravnavali predlog programa dela OS ZSS za letošnje leto. Kot so se zavzeli v razpravi, bodo osrednjo pozornost namenili trem temeljnim vprašanjem gospodarskega in družbenega razvoja. To so: vključevanje sindikata v ustvarjanje političnega vzdušja za nadaljnji razmah delegatskih odnosov,'uveljavljanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter ocenjevanje razmer na posameznih področjih družbene reprodukcije. Še podrobneje so nakazani, cilji v sprejetem operativnem načrtu za prvo polletje letošnjega leta. Gre za intenzivne priprave na delegatske volitve in 3. konferenco ZSS o socialni politiki in socialni varnosti delavcev, analizo uresničevanja stališč sindikata o delitvi po delu, obveščanje v združenem delu, delovanje samoupravne delavske kontrole itd. Poleg obravnave rezultatov gospodarjenja po zaključnih računih in družbenega dogovora o usmeritvi razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke pa jih čakajo še naloge na področju kadrovske politike, izvajanja planskih dokumentov, usmerjenega izobraževanja in političnega usposabljanja. Seveda je to le okvirni program dela, ki ga bodo po potrebi dopolnjevali vsak mesec. Milan Jerše PRILAGODITI DELO Ko je komite občinske konference ZKS Lendava na zadnji seji razpravljal o delu svojih delegatov v socialistični zvezi, je ugotovil, da je bilo to delo bolj uspešno v predsedstvu in občinski konferenci, manj pa v različnih koordinacijskih odborih in drugih organih SZDL. Poenotenje stališč, zlasti o perečih vprašanjih gospodarstva, je bilo v okviru socialistične zveze uspešno in dobro, vendar bo potrebno v bodoče aktivnost delegatov in delegacije ZK v SZDL prilagoditi delovanju in programu dela delegatske skupščine, saj bo to obenem pripomoglo k vsebinskemu bogatenju delovanja delegatskega sistema. Komunisti bodo morali bolj aktivno delati tudi v krajevnih konferencah SZDL in v krajevnih skupnostih. Na seji komiteja so razpravljali še o družbenopolitičnem usposabljanju v enotah teritorialne obrambe ter o evidentiranju možnih kandidatov za vodilne funkcije v republiki, federaciji in občini. Jani D. Fridau. S celovrsto pripomb — med drugim, da sekretar Cvetkovič ne more spet kandidirati, saj ni član ne predsedstva in ne krajevne konference SZDL v Gornji Radgoni in celo izrazila dvom o zavzetem in odgovornem delovanju predsedstva oziroma vodstva OK SZDL in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja — sta dodobra razvnela duhove. Kljub pojasnilom, da sta bila sedanji predsednik Tuta in sekretar Cvetkovič leta 1979 izvoljena za stalna delegata iz krajevnih konferenc SZDL Radenci oziroma Gornja Radgona, da je bil istega leta sekretar Cvetkovič izvoljen za štiri leta za člana predsedstva občinske organizacije SZDL v Gornji Radgoni in da po lani sprejetem statutarnem sklepu o gibljivem mandatu funkcijo delegata v občinski konferenci opravlja predsedstvo krajevne konference, sta delegata Mauko in Fridau vztrajala pri svojem. Še več: od 34 delegatov, kolikor jih je še ostalo na konferenci, saj so jo štirje iz ta od tega 8 za tekoče naložbe, eno vfogo za prekoračitev v kmetijstvu, 15 za nove naložbe in 5 vlog za naložbene zasnove na področju industrije. ,,Vse vloge — kot dobesedno navaja v svojem poročilu komisija — je ocenila pozitivno, podobno kot druge regionalne komisije, pri čemer je zahtevala, da se sprejmejo v Pomurju samoupravni sporazumi o delitvi dela in nadaljnjem razvoju v gradbeništvu, vinarstvu in proizvodnji močnih krmil.” Sledi samokritična ugotovitev, da ,,je imela, mogoče nekoliko milejše kriterije tudi zato, ker v kih ali drugačnih razlogov zapustili, sta edina glasovala proti ponovni izvolitvi. Sicer pa je bilo sploh zgrešeno, da so šli v. volitve, saj poprej niti pravil niso sprejeli, za kar nosi vso odgovornost delovno predsedstvo konference oziroma njeno vodstvo. Ko so pred kratkim komite in za tem na skupni seji še predsedstvo OK SZDL in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta ocenjevali dogajanje na konferenci, so prav posebej naglasili, da mu ne kaže dajati političnih razsežnosti, še manj ga dramatizirati, čeprav se odgovornosti zanj, skupaj z vsemi drugimi frontnimi deli, ne morejo izogniti. Prav tako nosita vso odgovornost delegata Stane Mauko in Peter Fridau, saj sta — kot so kasneje ugotovili — govorila v svojem imenu in ne v imenu krajevne konference SZDL, ki ju je na konferenco delegirala in ki naj ju tudi obravnava. Branko ŽUNEC Pomurju primanjkujejo investicije ob istočasno veliki nezaposlenosti. V devetih mesecih lani so bila namreč investicijska vlaganja vrednostno za 11 odstotkov manjša kot v tem času v letu 1980.” In za sklep še ugotovitve, s katerimi pravzaprav nasprotuje sama sebi: ,,Komisija ppaža, da so pri nekaterih vlogah nerealno prikazani viri investiranja. Prav tako manjkajo podatki o investitorju v smislu kvalitete virov plačevanja (zadolženost, čisti poslovni sklad, amortizacija in tako dalje). Tudi podatki o predvidenem izvozu so pogosto vprašljivi, saj komisija nima nobenega zagotovila, da bo res tako. Opažamo tudi, da investitorji ne dostavljajo gradiva v 15 izvodih, kar ovira hitrejšo pripravo materiala za sejo komisije.” Ce gornje drži, kako jim je potlej sploh mogla dati zeleno luč? Mar merila iz zakona o omejevanju naložb niso dovolj jasna? Pa določila iz družbenega dogovora o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja za to srednjeročno obdobje? Nesporno je, da ima regijska komisija za naložbe izredno težko in odgovorno družbeno nalogo, prav zato pa bi morale biti njene odločitve toliko boij pretehtane in zlasti brezkompromisne. Če je naložba, denimo glede izvozne naravnanosti ali nadomeščanja izvoza — tu se najraje lomijo kopja — vprašljiva, ji — enkrat za spremembo — ne dajmo družbene verifikacije, jo skratka zavrnimo. In zakaj o vsem tem — v bolj ali manj kritični luči — ne bi bila obveščena javnost? Predsednik naložbene komisije Emil Zelko, sicer direktor soboške Panonije, je namreč novinarjem (tudi podpisanemu!) očital neobjektivno poročanjez zadnje seje komisije, brez da bi očitek podrobneje utemelji. Dejal je celo, da bo v prihodnje — kar naj bi menda omogočal tudi poslovnik o delu komisije — raje sejo komisije zaprl za javnost in šele po njej novinarjem posredoval informacije. Lahko se vprašamo: kaj. v resnici določa omenjeni poslovnik in kje je odgovornost do javnosti? Branko ŽUNEC Na slovesnosti v Ljubljani so 4. januarja podelili nagrade Borisa Kraigherja. Med petimi nagrajenci je tudi direktor DO zdravilišče »Radenska« Radenci Feri Horvat. ,,Izkoristiti vse možnosti” Že nekaj let uspešno vodi ta velik pomurski kolektiv in že kar 18 let dela v njem in z njim. Prav pod njegovim vodstvom pa je zdravilišče »Radenska« Radenci doseglo nekaj pomembnih uspehov, so zapisali v obrazložitvi k podeljeni nagradi. Pisati o Feriju Horvatu, delavcu. direktorju, nosilcu številnih odgovornih funkcij, krajanu in človeku, ni enostavno. Toda pogovor z njim je ob slehernem trenutku, pa naj bo sredi delovnih nalog ali v nedeljo, prijeten in sproščen. Kako bi sicer lažje predstavili nagrajenca, njegovo delo in prizadevanja, če ne prav skozi pogovor. — Tovariš Horvat, kaj vam pomenita priznanje in nagrada? »Nagrada je zagotovo priznanje za moje osebno dosedanje prizadevanje in delo, je pa tudi priznanje sodelavcem in vsemu kolektivu. Kajti dejstvo je. da brez stotine pridnih delavcev in dobrih organizatorjev, strokovnjakov in vodstvenih kadrov v naši delovni organizaciji ne bi mogli doseči vsega tistega, kar smo kljub težkim pogojem poslovanja vendarle dosegli. Ta nagrada pa pomeni tudi potrditev pravilnosti poslovne politike, ki jo v kolektivu vodimo, in obveznost hkrati, da prav to politiko tudi v prihodnje razvijamo.« Feri Horvat — dobitnik nagrade Borisa Kraigherja — V »Radenski« ste že doslej dosegli veliko, tudi v preteklem letu 1981 ste delavci tega kolektiva ob vrsti težav, ki tudi vas niso zaobšle, ob velikih naporih uspeli uredničiti zastavljene naloge. Najbrž si tako zamišljate tudi vašo prihodnjo pot in uspehe na njej? »Res je. Tudi v letu, ki se je začelo, smo si, dasiravno vemo, kakšne težave nas čakajo,-začrtali ambiciozne programe. Kos pa jim bomo lahko le, če bomo še bolje delali in si od prvega do poslednjega člana kolektiva prizadevali po svoje prispevati za uresničitev zastavljenih ciljev. V dejavnosti mineralne vode in brezalkoholnih pijač želimo še popestriti izbor izdelkov, ki ga imamo, na trgu pa uvesti nekatere novosti že letos. Pospešeno želimo nadaljevati tudi z racionalizacijo v proizvodnji in dvigom produktivnosti, prevoze Bomo še naprej preusmerjali ha železnico, povečati želimo izvoz in več vlagati v trg. Izvoz bo strateška usmeritev tudi v naši najmanjši TOZD v Tovarni polnilne opreme, prav v tem letu pa želimo razviti novo deja-vnost-remontne .aktivnosti delavcev TPO na nekaterih že instaliranih linijah, saj mnogi proizvajalci zaradi znanih težav ne bodo mogli kupiti novih naprav za te namene. Na področju gostinsko-turistične aktivnosti bo osnovni poudarek, kar zadeva investicije, izgradnja hotela v Moravcih. Tako bomo pridobili 300 ležišč in kompletirali ponudbo v tamkajšnjih toplicah. Dokumentacijo smo pripravili že tudi za hotel v Radencih, ki ga pa letos najbrž še ne bomo začeli graditi, ker imamo v programu drug način popestritve in razširitve zdraviliške ponudbe. Pač pa bomo še letos začeli v Banovcih z izgradnjo prvega dela kopališča in ureditve sodobnega kampa, seveda pa načrtujemo še več drugih manjših, toda prav tako izredno pomembnih investicij oziroma popestritev naših, programov. Vse sile bomo tudi na tem področju usmerili v izvoz, saj npr. planiramo povečanje tujih nočitev kar za okrog 15 odstotkov.« — Tudi naše Pomurje ima najbrž še veliko možnosti prav na področju gostinsko-tunsticmn aktivnosti, ki jih doslej še nismo uspeli in morda znali v celoti izkoristiti? »Kljub teinu pa smo v desetletju. ki je za nami, napravili nekaj pomembnih korakov na tem področju. Če se samo spomnim na število postelj, kijih je še pred leti Pomurje premoglo komaj nekaj sto, danes pa jih imamo samo v hotelih kar 1400, zizgradnjohotela v Moravcih pa jih bo 1700, kar ni malo. Okrog 100 pa jih imamo še v kampih. Preteklo leto smo v Radenski dosegli blizu 300.000 nočitev, od tega kar 80.000 nočitev tujih gostov, kar je največ doslej. Samo v okviru naše DO jev tej dejavnosti zaposlenih prek 1000 delavcev, od tega veliko število zelo dobrih, kvalitetnih in pridnih kadrov. Končno bomo že morali znati pritegniti tudi kmečki turizem prek kmetijskih zadrug, trgovino, ki bo pokazala še več posluha pri oblikovanju odpiralnih časov in svoje ponudbe, še več bomo morali narediti na področju lovnega turizma, pritegniti bolj kot doslej tudi drobno gospodarstvo in zainteresirati občine in banke, da bodo stimulirale dejavnosti, kot so lončarstvo, izdelovanje slamnatih izdelkov, spominkov itd. Nenazadnje pa tudi še bolj pritegniti gospodarsko zbornico. Slednja je že pripravila dober predlog za ponovno oživitev turističnih društev ali organizacijo pomurske turistične zveze, ki naj bi prav tako skrbela za razvoj turistične dejavnosti v naši regiji. Gre. skratka za koordiniranje vrste dejavnosti, ki se vključujejo v turizem, kajti samo tako bo mogoče zagotoviti zares celovito turistično ponudbo.« — Tovariš Horvat, kot dolgoletni gospodarstvenik ste si seveda pridobili tudi bogate izkušnje. Kako gledate na nekatere naloge, ki si jih je sicer zadalo pomursko gospodarstvo v prihodnjem obdobju? »Najnovejši gospodarski razvoj in tudi resolucije za leto 1982 kažejo, da so bile osnovne usmeritve, ki smo si jih v Pomurju zadali že pred 2 letoma na začetku priprav srednjeročnih planov, pravilne. Seveda pa to ne pomeni, da je s tem vse opravljeno. Nasprotno! Menim, da bomo kljub temu — predvsem z vidika prizadevanj ekonomske stabilizacije — .morali plane OZD ponovno.preveriti in jih dopolniti ali celo znova pripraviti. če niso dobri. Osrednji poudarek bomo morali — pa čeprav zveni to že nekoliko obrabljeno — nameniti izvozu. Ne gre namreč zgolj za pridobljena devizna sredstva, kijih zelo potrebujemo) pač pa tudi za odpiranje naših DO v svet. Kajti z vsakodnevnim srečevanjem s svetovnim gospodarstvom bomo lahko tudi kvalitetneje razvijali lastno gospodarstvo. Naslednja naloga, ki jo v izhodiščih pa tudi v planu močno poudarjamo, kasnimo pa pri realizaciji tovrstnih načrtov, je področje kmetijstva in predelovalne industrije. Dejstvo je, da možnosti, ki jih imamo na tem področju, še niso izkoriščSie. Čeprav je to v vseh planskih dokumentih zveze in republik ter pokrajin zapisano kot prednostna in strateška naloga, pa žal konkretni ukrepi, da bi vse to zares uresničili, še izostajajo. Nedvomno bo ena težjih nalog tudi razrešitev težkega bremena pomurskega gospodarstva — to je sanacija INE in pa seveda zagotovitev nadomestnega programa. Kajti, ko smo izoblikovali sedanji srednjeročni program razvoja Pomurja, smo si veliko obetali prav od te velike investicije. Tudi na področju industrije bo najbrž potrebno nekatere naloge dopolniti v smeri večje industrializacije, o turizmu smo govorili prej, pomembne naloge pa nas poleg tega čakajo še na področju drobnega gospodarstva, pridobivanja naših delavcev na začasnem delu v tujini za nekatere programe in ak)ivnosti, ter še na področju boljšega izkoriščanja obmejnega položaja naše regije.« Janez Kurbus , STRAN 4 VESTNIK, 14. JANUARJA 1982 Po razgovorih z zdomci Tribuna mnenj, izkušenj, napotkov Novi carinski predpisi in seznanjanje z njimi, postopki carinskih delavcev na mejnih prehodih, devizno poslovanje, pogoji za kmetovanje, gradnja zasebnih stanovanjskih hiš in nabava gradbenih materialov, uvoz raznovrstnih strojev in opravljanje obrtnih, zlasti storitvenih dejavnosti — to bi bil zelo splošen spisek vprašanj, ki so na letošnjih novoletnih razgovorih zanimala naše rojake iz tujine. Ustrezni koordinacijski odbori pri vseh štirih občinskih konferencah SZDL so jih skupaj s predstavniki carine, banke, medobčinske gospodarske zbornice, izvršnega sveta, sindikata in krajevnimi skupnostmi ter organizacijami združenega dela pripravili vsega šest: dva v Murski Soboti, po enega v Lendavi in Gornji Radgoni in dva v Ljutomeru. Udeležba tudi letos ni bila najboljša, saj se je razgovorov udeležilo skupaj nekaj nad 100 zdomcev, kar kaže, da jih bo veljalo v prihodnje bolj domiselno organizirati. Sicer pa so se razgovori izkazali kot zelo koristna tribuna za izmenjavo najrazličnejših mnenj, izkušenj in napotkov. V Lendavi in tudi drugje so pomenili v bistvu poleg drugega še nadaljevanje roditeljskih sestankov za starše otrok, ki delajo v tujini. Pripravili so jih po osnovnih šolah s priložnostnim kulturnim programom. V Murski Soboti je bila razprava še posebej živahna. Tako so zdomci največ očitkov naslovili na račun postopkov carinskih delavcev pri prehodih čez državno mejo, najbolj pa so se hudovali nad zakasnelimi 'in pomanjkljivimi informacijami o novih carinskih predpisih glede vnosa oziroma iznosa dinarskih sredstev in carinjenja. Ob tem se je pokazalo, da pa so bili naši delavci iz Ingolsta-dta in Dunaja o omenjenih predpisih pravočasno seznanjeni preko diplomatsko-konzularnega predstavništva oziroma kulturno-informativ-nega centra. Podobno kot v Murski Soboti je tudi na obeh razgovorih v Ljutomeru — enega so pripravili v Križevskih opekarnah — največ očitkov letelo na carinsko službo in pozno seznanitev z novimi carinskimi predpisi. V Gornji Radgoni so zdomci predlagali, da bi morali v občini bolje pokrbeti za tesnejše stike z njimi in bi zato kazalo v okviru občinske uprave ali kje drugje organizirati poseben informativni center, preko katerega bi lahko sodelovali skozi vse leto. Na razgovorih so se rojaki, ki se po vrnitvi domov nameravajo ukvarjati s kmetijstvom, zanimali za to, kakšni so pogoji in razmere za sodobno kmetovanje, tiste, ki si nameravajo postaviti ali pa že gradijo zasebno stanovanjsko hišo, pa je seveda najbolj zanimala nabava določenih gradbenih materialov, zlasti cementa. Kot so ugotavljali, ga. morajo največkrat pripeljati iz sosednje Avstrije. Nekaj pikrih je padlo glede izsiljevanja gradbenih in drugih zasebnih obrtnikov, ki so zdomcem pripravljeni opraviti določeno storitev, vendar le za devize. B. Žunec RAZVOJNI DOKUMENT VSEH NAS Kot je že v navadi, zadnje zasedanje zborov skupščine občine v Murski Soboti ob izteku leta poteka v znamenju sprejetja resolucije o uresničevanju družbenega plana občine v prihodnjem letu. Tako je bilo tudi na tokratnem skupnem sestanku delegatov zborov združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, ki so na osnovi izrečenih pripomb in predlogov iz široke javne razprave v vseh delovnih in življenjskih okoljih potrdili , razvojne usmeritve v letu 1982. Kot je v uvodni obrazložitvi poudaril predsednik izvršnega sveta skupščine občine Janez Kučan, bo letošnje leto prelomnega pomena, česar se morajo še posebej zavedati v združenem delu, kjer je treba plan- ske dokumente prilagoditi politiki gospodarske stabilizacije. Občinska resolucija s posebnim poudarkom zavezuje za hitrejši razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, za povezovanje združenega dela ter hitrejše in bolj učinkovito združevanje dela in sredstev, še zlasti ob izvoznih programih. Glavna naloga leta 1982, kateri je vse podrejeno in od katere je vse ostalo očitno več ali manj odvisno, je izvoz. Ta bi se naj v primerjavi z letom poprej povečal kar za 13 odstotkov, zato bodo nujna večja prizadevanja organizacij združenega dela iz murskosoboške občine, saj predstavljajo izvozni posli tovarne Mura celo 70 odstotkov vsega izvoza. Zato pa bodo morali nepo- sredno določeni nosilci nalog o tem, kako jih izvajajo, tekoče obveščati izvršni svet, ta pa mora s tem in svojo aktivnostjo celovito seznanjati skupščino. Velika skrb je v resoluciji namenjena tudi rasti industrijske (2,5 odstotka) in kmetijske proizvodnje (4 odstotke), kar bi naj dosegli z boljšo organizacijo dela in tehnično opremljenostjo, ter zaposlovanju. Tudi vse oblike porabe so vpete v skrčene možnosti, cene pa ne smejo naraščati v takšni meri, da bi le-te lahko znova ogrozile izvoz in konkurenčno sposobnost murskosoboškega gospodarstva. Obnašanje v skladu z resolucijskimi usmeritvami je nujnost, saj bodo, kot je bilo povedano, v nasprotnem primeru poklicali na odgovornost vse tiste, ki ne bodo uresničili zastavljenih ciljev. Delegati so poleg resolucije dobili v sprejem ali presojo še vrsto spremljajočih dokumentov, kot je načrt zaposlovanja v tem letu in proračun občine, govor pa je bil tudi o programih sisov družbenih dejavnosti in zagotavljanju sredstev za njihovo uresničevanje ter o nekaterih osnutkih odlokov. Milan Jerše B LETO 1982 - LETO STAROSTNIKOV I Brez pridržkov | do sočloveka Po že ustaljeni navadi dajemo v zadnjem obdobju I letom, mesecem, tednom in celo dnevom posebna obeležja. Tako je organizacija združenih narodov leto 1982 proglasila za leto starejših ljudi, skupščina Rdečega križa Jugoslavije pa predlaga, da naj bi bilo v znamenju čistoče fin spodbujanja zdravstveno-higienskih navad v človekovem okolju. Prav gotovo imajo predlagatelji s tako časovno zaokroženimi akcijami najboljši namen, a se navzlic temu ne moremo znebiti občutka, da si po tej poti skušamo na I dokaj čuden način trkati in prati slabo vest in se hočemo z javnimi razglasi oddolžiti vsem tistim, ki so že itak in preveč zapostavljeni, osamljeni in odrinjeni. Le zaradi večje nazornosti vzemimo pravkar minulo mednarodno Ileto invalidov in se odkrito vprašajmo ali se je — gre seveda za vse štiri občine Pomurja — v tem času kaj bistveno premaknilo na bolje. Če ne štejemo izredne pridobitve, med kakšne nesporno sodi invalidska dela-Ivnica Solidarnosti v Murski Soboti, pa prizadevanja po čim večjem zaposlovanju invalidnih oseb na domu v okviru delovnih organizacij Mura in Gorenje-EIrad, pe-ščica raznovrstnih prireditev, s katerih je izkupiček šel za potrebe invalidov, morda pa še kakšne solidarnostne akcije, večja podčrtati, da se kaj prida res ni spremenilo. Ob številkah, kolikor jih sploh imamo na voljo, to hudo zaskrbljuje. Zal nimamo točnejših podatkov o delovnih, Iše manj pa tovrstnih invalidnih med kmečkim prebivalstvom, prav tako tudi ne o ortopedskih invalidih, zanesljivo pa lahko trdimo, da je obojih nad 100. Konec predlanskega leta smo imeli v Pomurju evidentirane 104 slepe, I števila slabovidnih pa ne poznamo. Slušno prizadetih je okrog 400, za tako imenovane starostne invalide ni podatkov, medtem ko je vojnih invalidov registriranih 221. O tem, kako poteka varstvo, usposabljanje in vključevanje v življenje in delo invalidnih oseb v Pomurju, Ibomo še pisali, zato se za zdaj v to, sicer zelo strokovno področje, ne bi poglabljali. Prav gotovo pa doseženi uspehi na tem področju ne morejo povsem ovreči že omenjenih spoznanj in ugotovitev. _ Razlog za črnogledost, datudi letos, koje proglašeno B mednarodno leto ostarelih in leto čistoče, ne bomo veliko dosegli, je potemtakem dovolj. Vendar pa si velja zapo- mniti pridržek, ki se poraja sam od, sebe, da se_ namreč kljub vsemu da marsikaj postoriti. Se posebej, če bomo I znali izkoristiti in usmeriti vse organizirane sile pod okriljem socialistične zveze, drugih družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, kakor tudi najrazličnejše odbore in komisije — zlasti te! — po kra-Ijevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Navsezadnje pa je veliko odvisno od nas samih. Namreč, da bo prevladal čut do sočloveka v stiski in da mu bomo tudi pomagali. Saj prav za to tudi gre. Novo vodstvo OK SZDL Lendava Delovanje socialistične zveze delovnih ljudi mora biti v tem trenutku usmerjeno v uresničitev ekonomske stabilizacije in krepitev samoupravljanja na vseh področjih, v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti. Takšna usmeritev je bila potrjena na nedavni programski konferenci občinske konference SZDL l^ndava, na kateri so sprejeli tudi pravila te frontne organizacije in izvolili novo vodstvo. Za predsednico občinske konference je bila ponovno izvoljena Marija Zver, za podpredsednika Jože Varga in za sekretarja Ludvik Horvat, doslej zaposlen v Gore-r.je-Varstroju. Delo občinske konference in krajevnih konferenc SZDL je bilo uspešno, vendar ne na vseh področjih in v vseh krajevnih skupnostih. Delegatski sistem se je že razvil in prebolel začetne težave, vendar ga bo potrebno še dograditi, zlasti pa doseči večjo odgovornost delegatov in delegacij. Prav zaradi tega so v lendavski občini posvetili posebno pozornost pripravam na letošnje volitve, zlasti pa pri izbiri kandidatov za bodoče delegate in nosilce funkcij v družbenopolitični skupnosti in samoupravnih interesenih skupnostih. Evidentiranje je bilo uspešno, tako glede števila evidentiranih kot strukture Je-teh, sedaj pa čaka socialistično zvezo nova naloga. Med evidentiranimi bo potrebne izbrati najboljše, ki naj bi delegatski sistem ne samo izpopolnjevali, temveč ga dograjevali in obogatili. Jani D. Br. Zunec Celotna seja predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti je bila tokrat v znamenju ene od najpomembnejših nalog sedanjega družbenopolitičnega trenutka — to je priprava na bližnje volitve. Sklenili so, da bo temu namenjena tudi skupna seja občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL, na kateri bodo med drugim obravnavali in sprejemali poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve ter pretresali besedilo dogovora o merilih in sestavi družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in sklep o postopku delegiranja delegatov v ta zbor. Govor pa bo tudi o rokovnikih za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih in volilnih opravil, poleg tega pa o konstituiranju delegatskih skupščin za območje murskosoboške občine. Sem pa sodi tudi predlog poslovnika za delo občinske kandidacijske konference. Vse to bi naj prispevalo k čim bolj tvorni razpravi na skupni seji murskosoboških sindikatov in socialistične zveze o evidentiranih možnih kandidatih za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine ter nosilcih delegatskih in vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti so ob tej priložnosti tudi potrdili vse volilne dokumente, ki bodo potrebni za nemoten postopek volitev. Tako so že sprejeli poslovnika za prvo in drugo sejo občinske kandidacijske konference, kakor tudi ostale ustrezne dokumente. V tem smislu potekajo tudi intenzivne priprave na seje izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela in predsedstev krajevnih konferenc socialistične zveze v krajevnih skupnostih murskosoboške občine, ki bi jih po rokovniku morali opraviti do 25. januarja. Milan Jerše STRAN 5 mala anketa ŠLO BO—le več vzorov je treba Mladim v Krogu bi zagotovo delali krivico, če bi trdili, da nič ne delajo, da so premalo aktivni. Ta trditev bi veljala za nekatere — teh je, žal, preveč — zagotovo pa ne za tiste, ki so vključeni v brodarsko in gasilsko društvo. Tja sta jih privabila red in disciplina, pa še precej ljubiteljstva je zraven. Marsikaj so že naredili, zato se trudijo, da bi pri skupnem delu v tem sorazmerno velikem kraju v predmestju Murske Sobote na tak ali drugačen način tudi starejši z vzgledi in lastnim delom pritegnili tudi ostale. Družbenopolitične organizacije se, skupaj s krajevno skupnostjo, trudijo, da bi za delo mladih čim prej zagotovili primerne prostore. Več o tem so za današnjo anketo povedali: DRAGO HORVAT, pred-sednik OO ZSMS: »Več kot 60 članov imamo v naši mladinski t ' ' organizaciji, aktivnih pa je sorazmerno malo. Sam menim, jBk da jih bomo morali pritegniti k sodelovanju s kakšnimi bolj vabljivimi oblikami dela, morda z veselimi večeri ali čem podobnim, potem pa bi se lahko dogovorili tudi o ostalih nalogah, ki jih ni malo. Tudi kakšna igra ne bi bila odveč. Morda bi bilo potem tudi manj izgovorov, ko bi bilo treba priti na sestanke družbenopolitičnih organizacij, ali pa prijeti za lopato. Bo že šlo — mladim v Satahovcih smo obljubili, da bomo pomagali pri sajenju 88 dreves v spomin na tovariša Tita.« BRIGITA KOSI: »Vedno, ko “*Bk sem imela prosti čas, sem kot V > mlada članica brodarskega | L društva šla na treninge, tudi zabavne prireditve me veselijo, Al le oder in več klopi bi rabili v vaški dvorani, pa tudi skrb za tt/ ' sc D re<* *n disciplino ne bi bila odveč. Na to so nas že opozorili starejši. Marsikaj lahko naredimo sami, vendar na kulturen način.« KOLOMAN HORVAT, predsednik brodarskega društva »Mura«: »Mladi, ki so vključeni v brodarsko društvo, prizadevno delajo. Šport jih privlači, zato jih je v naših vrstah okrog 40, od tega skoraj polovica zelo aktiv-n,h-Ne ^»tajijo niti takrat, ko je treba prijeti za lopate in opraviti kakšno nalogo na delovni akciji. Posebno so se izkazali pri gradnji čolnarne.« a JANEZ LUKAČ, kmetovalec: »Sam ugotavljam, da mladi, ki so vključeni v gasilsko ali brodarsko društvo, le poredko zatajijo. Prizadevni so, delajo s srcem, ostale pa bo treba pritegniti na drug, zanimiv način. Zabavne prireditve, delovne akcije, tesnejše sodelovanje z ostalimi organizacijami in društvi. Tega v nobenem primeru ne more narediti samo predsednik, ampak tudi ostali. Še vedno velja stara resnica, da se mladi pogosto zelo radi zgledujejo po ljudeh, ki se zavzemajo za nekaj naprednega, koristnega za ves kraj. Moti me le to, da sorazmerno malo mladih ostaja na kmetijah. Zdi se mi, da sem zdaj v Krogu eden najmlajših, ki se je odločil za kmetovanje.« ANICA GOMBOC, predsednica krajevne konference Kr SZDL: »Na sestanke smo ved- no ' predstavnike mla- dinske organizacije, ugotavljam pa, da smo še vedno premalo povezani, premalo je dogovarja- nla 'n $e mani pobud. Za vse to niso krivi samo mladi, tudi starejši bi lahko z aktivnostjo pritegovali mladi rod. Res pa je, da mladina nima primernega prostora za svoje dejavnosti. Vaški dom je pretesen, posebno zato, ker je v njem še vedno trgovina, za katero še nimamo primernejših prostorov. Trudimo se. Krajevna konferenca SZDL ima med drugimi nalogami zapisano tudi to, da bo pritegovala mlade v vse dejavnosti v krajevni skupnosti. Starejši naj bi pomagali mladim, mladi pa naj bi starejše sproti opozarjali na vse tisto, kar želijo. Samo s skupnim delom se da narediti nekaj novega, koristnega za vso vas.« V Krogu mladi in starejši priznavajo, da bodo morali svoje načrte pravočasno usklajevati. Mladi lahko naredijo veliko več, če bodo imeli med starejšimi dovolj vzornikov in spodbujevalcev. Janko Stolnik V znamenju volilnih priprav USMERJENO IZOBRAŽEVANJE USPESEN ZAČETEK, TODA Učenci prvih letnikov srednjih šol v Sloveniji so to šolsko leto začeli po novem —-vključili so se namreč v usmerjeno izobraževanje. Tako tudi 1.266 učencev v Pomurju, ki so lahko izbirali med 13 usmeritvami oziroma 17 programi in 38 smermi v 7 srednješolskih centrih usmerjenega izobraževanja (v Murski Soboti, Rakičanu, Lendavi, Ljutomeru in Radencih). Za cilj smo si zastavili, da naj bo razmerje nekje blizu 70:30 odstotkov v korist tako imenovanih proizvodnih poklicev. Temu smo se uspeli približati, vendar če pogledamo stanje po posameznih šolah, lahko ugotovimo, da se še vedno precej učencev usposablja mimo potreb pomurskega združenega dela, saj je že zdaj jasno, da po končanem šolanju doma ne bodo dobili delovnega mesta (trgovci, zdravstveni tehniki, ekonomski tehniki idr.). Zdaj je že čas, da lahko naredimo prve analize o uveljavljanju novega vzgojnoizobra-ževalnega sistema v srednjih šolah. Kakšna je ta ocena in kaj bi bilo treba še storiti — o tem smo se pogovarjali s pedagoškim svetovalcem pri organizacijski enoti zavoda za šolstvo v Murski Soboti Francem Huberjem in predsednikom kolegijskega poslovodnega organa rta srednješolskem centru za pedagoško in tehnične usmeritve v Murski Soboti mag. Miloradom Vidovičem. Kako bi lahko ocenili same priprave na začetek srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju? FRANC HUBER: »Ocenjujemo, da so bile priprave resne in odgovorne, tako v materialnem, organizacijskem, kadrovskem in vsebinskem pogledu. Tako je delo lahko uspešno steklo. Zaradi naraščanja števila učencev v srednjih šolah lete vse bolj čutijo prostorsko stisko, zaradi česar imata enoizmenski pouk samo srednja kmetijska šola v Rakičanu in srednja šola družboslovne usmeritve Fran Miklošič v Ljutomeru, ostalih 5 pomurskih srednjih šol pa ima pouk delno oziroma tudi v celoti v dveh izmenah. Pozitivno pa ocenjujemo kadrovsko strukturo, saj je v primerjavi s prejšnjim letom znatno boljša. Velika večina učiteljev,1 ki poučujejo predmete SVIO (skupne vzgojnoizobraže-valne osnove) v L letnikih usmerjenega izobraževanja, seje udeležilo številnih seminarjev in aktivov, ki sta jih organizirala zavod za šolstvo SRS oziroma organizacijska enota v M. Soboti. Naša enota je prav tako še posebej sklicala več delovnih . sestankov ravnateljev srednjih šol v Pomurju. Lahko torej rečemo, da je delo uspešno steklo, seveda pa šole sproti še izpopolnjujejo organizacijo in potek vzgojnoizobra-ževalnega procesa. Večina učiteljev v srednjih šolah ugodno ocenjuje tudi nove učne načrte in programe, in sicer zaradi aktualnosti vsebin, večjega poudarka eksperimentalnemu delu, aktivnega osvajanja znanja ter uporabe teoretičnega znanja v praksi. Hkrati pa menijo, da so nekateri učni načrti preobsežni in-prezahtevni. Ne moremo biti tudi zadovoljni glede opremljanja specializiranih učilnic, pri čemer zamujamo, kar močno ovira normalno in uspešno izvajanje določenih učnih programov.« KAJ SE JE SPREMENILO Katere so pravzaprav bistvene spremembe ob prehodu iz prejšnjega sistema srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje? MILORAD VIDOVIČ: »Najpfej bi lahko dejali, da je množica novih vsebin, ki sajhe po sebi dajejo vsem učencem v usmerjenem izobraževanju enake osnove. To so umetnostna vzgoja, osnove tehnike in proizvodnje, tuji jeziki, proizvodno delo, nove oblike izvajanja pouka skozi naravoslovne dneve, kulturne dneve, obrambne, telesnokulturne itd. Predvsem je v usmerjenem izobraževanju dan poudarek vzgoji in takemu cilju, da FRANC HUBER damo skoraj vsem učencem, ki se vključujejo v nadaljnje izobraževanje, možnost doseganja večje stopnje izobrazbe in tudi več splošnih znanj, katera jim bodo omogočala nadaljevanje usposabljanja na višjih in visokih šolah. Zelo pomembneje tudi usmerjanje in preusmerjanje učencev že v času izobraževanja. Tako se sedaj zelo pripravljamo na to, da bi že po drugi redovalni konferenci, to je po L polletju, zelo uspešne učence v manj zahtevnih programih preusmerili v zahtevnejše programe in obratno — neuspešne učence, bodisi iz takšnih ali drugačnih razlo gov, iz zahtevnih programov v' manj zahtevne. S tem bomo namreč dali slehernemu učencu tisto mesto v izobraževanju, ki mu pripada glede na njegove sposobnosti. To je sicer zelo zahtevno strokovno opravilo, ki zahteva od prosvetnih delavcev načrtno spremljanje učenčevega dela, kakor tudi sodelovanje samih učencev in staršev. Naslednja značil- In kaj so pokazali prvi učni rezultati? FRANC HUBER: »Z učnimi uspehi, ki sojih dosegli učenci v prvi letnikih srednjega usmerjenega izobraževanja, žal nismo bili zadovoljni, saj so se v poprečju gibali okrog 55 odstotkov, kar je slabše kot leto dni prej. Tako smo ugotovili, da so najboljše rezultate dosegli učenci v veterinarskem programu in pedagoški usmeritvi (okrog 90 odstotkov), najslabše pa v programu trgovinske dejavnosti (30 %) in v gradbeni usmeritvi (37 %). Analiza vzrokov za slabše učne rezultate je pokazala na določene pomanjkljivosti oziroma je potrdila ugotovitev, da reforma v srednjem šolstvu vendarle še ni prišla v sleherno učilnico. Razlogi pa so sicer tako objektivni kot subjektivni. Ugotavljamo, da se je v srednje šole vključilo veliko učencev, ki so prinesli prenizek nivo znanja iz Osnovne šole pri nekaterih temeljnih predmetih. Prav tako se pojavlja nedelavnost učencev, opažamo, da jim primanjkuje ustrezna motivacija, da ne znajo dovolj uporabljati učbenikov in ločiti bistvenega od manj po- membnega ipd. Ugotavljamo tudi, da učitelji še niso dovolj upoštevali notranje diferenciacije glede zahtevnosti znanja in sposobnosti učencev, da torej vse preveč radi vztrajajo pri zahtevi, da morajo vsi učenci znati enako ne glede na sposobnost in poklicno usmerjenost.« V pripravah na usmerjeno izobraževanje smo pouda-tjali, da se bodo mladi poslej lahko usposabljali na tri načine ali po treh enakovrednih poteh, in sicer iz dela, ob delu ter direktno. In kako je v praksi? Lahko rečemo, da nič drugače, kot je bilo prej. Takih primerov, da bi se kdo izobraževal iz dela, torej da bi bil redno zaposlen v tej ali oni delovni organizaciji in prejemal tudi osebne dohodke, v Pomurju sploh ni in najbrž bi jih lahko v Sloveniji prešteli na prste. Izobraževanje ob delu, ki je bilo v prejšnjih letih ’ dokaj razširjeno, pa je celo upadlo. Torej je velika večina učencev prišlo v srednje šole neposredno (direktno)' po končani osemletki. Zakaj tako? Odgovorov je več, toda upravičiti se ne da povsem nobeden. Prej ko slej pa bo treba spoznati, da brez izobraženih delavcev, ki bodo lahko enakovredno sodelovali tudi v procesu samoupravljanja, ni moč pričakovati večjega napredka. FRANC HUBER: »Letošnji padec vpisa za izobraževanje odraslih je zaskrbljujoč in kaže na to, da v delovnih organizacijah posvečajo temu vprašanju premajhno pozornost. Zato bo potrebno storiti več za uveljavljanje pravice in odgovornosti delavcev, da se stalno izpopolnjujejo v prid sebi in celotni družbeni skupnosti.« Srednje šole naj bi se poslej veliko bolj kot doslej povezale z drugimi organizacijami združenega dela, s tovarnami, da bi učenci namreč spoznali proizvodno delo oziroma delovni proces, kajti v zakonu o usmerjenem izobraževanju smo zapisali, da je to izobraževanje za delo in samoupravljanje. Tako bodo učenci med drugim morali tudi na obvezno proizvodno delo, ki bo trajalo dva tedna. Prav tako bodo učenci določenih poklicev morali še vedno opravljati v delovnih orga-nizcijah tudi delovno prakso (trgovci, zidarji, avtomehaniki idr.). Kakšne izkušnje že ima pri tem največji srednješolski center v Pomurju? MILORAD VIDOVIČ: »Bivši center poklicnih šol v Murski Soboti je imel že MILORAD VIDOVIČ doslej precejšnje možnosti in potrebe pri povezovanju z združenim delom, ker smo tako rekoč direktno izobraževali za nekatere delovne organizacije. Te vezi pa so se iz leta v leto stalno širile. Tako se z vsemi tozdi Mure dogovarjamo glede vpisov, uporabljamo tudi Murin računalnik za vaje naših učencev, imamo proizvodno kooperacijo, izvajamo izobraževanje ob delu, za katerega izbirajo kandidate v tovarni Mura, tja hodijo na izpopolnjevanje naši učitelji in še druge oblike oblike povezav imamo. Podobno sodelujemo z delovno organizacijo Panonija, neposredno smo se povezali tudi s tovarno LIV v Rogašovcih in spostavili smo tudi stike s tozdom Polnilna oprema Radenske v Radencih ter še z nekaterimi drugimi delovnimi kolektivi. Bolj ko prestopamo prag eni drugim. se bolje spoznavamo in prilagajamo izobraževanje dejanskim potrebam združenega dela. Glede izvajanja samega proizvodnega dela naj povem, da smo dolgo čakali na sprejem ustreznih samoupravnih sporazumov, zato smo se morali sami organizirati. Tako smo že izbrali organizacije združenega dela, v katerih bodo učenci opravljali proizvodno delo, in nikjer nismo naleteli na odklanjanje. Zato pričakujemo, da bomo to nalogo lahko uspešno izvedli, in sicer predvidoma od 15. februarja do začetka junija.« Z vpisom v srednjo šolo so se učenci odločili le za usmeritve oziroma določene programe, zato jih dokončna odločitev glede poklica še čaka. Prav gotovo imajo pri tem posebno nalogo tudi šole, in to že sedaj. MILORAD VIDOVIČ: »Da, čeprav so učenci ob vpisu navedli tudi željeno smer, po končanem L letniku pa se bodo lahko odločili drugače. Žal moram povedati, da še v posebnih izobraževalnih skupnostih v Sloveniji niso sprejeli enotnih kriterijev glede tega, zlasti še, kako usmerjati ‘ uspešne učence v zahtevnejše programe. Ta naloga je izredno zahtevna in potrebno je imeti v vidu tudi kriterije ocenjevanja posameznih učiteljev v paralelkah, četudi ne bo ocena edino merilo, temveč celotno učenčevo delo. Pri tem nas torej čaka kar najbolj strokoven pristop, ne smemo pa izključiti tudi samih učencev in njihovih staršev. No, dokončna odločitev o poklicu velja samo za tiste programe ki imajo določene stopnje, za tiste pa, ki nimajo izstopov, kot temu rečemo, pa sledi odločanje o tem, ali so posamezniki vsi zreli in sposobni, da nadaljujejo izobraževanje v zahtevnejšem programu ali pa se preusmerijo v manj zahtevne programe.« SPROTI ODPRAVLJATI SLABOSTI Delo v srednjih šolah usmerjenega izobraževanja je kljub vsemu uspešno steklo. Katera pa so še odprta vprašanja, zlasti strokovna? MILORAD VIDOVIČ: »Najprej so to naloge pn odpravljanju anomalij pri prehodu učencev iz osnovnih v srednje šole pa nadalje v višje in visoke. Gre za podvajanje nekaterih uč-novzgojnih vsebin in za odpravo tistih pomanjkljivosti v osnovnih šolah, ki predstavljajo temelje za nadaljevanje izobraževanja v usmerjenem izobraževanju. Ne bi se smelo namreč dogajati, da učenci, ki pridejo v srednje šole, ne znajo, denimo, računati z decimalnimi števili in ne obvladajo osnov iz pravopisnih pravil. Nadalje nas čaka spremljanje izvajanja vzgojnoizobraže-valnih programov in ugotavljanje vseh tistih hib, ki nastajajo.pri delu. Marsikaj bi se moralo spremeniti tudi v odnosih med učitelji in učenci, pedagoške delavce pa še posebej čaka tudi uvajanje novih oblik in metod dela ter ob tem uporabljanje številnih novih pripomočkov. Občutek imam tudi, da smo v ospredje preveč postavili samo izobraževanje, premalo pa upoštevamo vzgojne komponente, in to, da bi odpravili učenje na pamet, da bi učence navadili na delo z učbeniki, da bi jih bolj pripravili na stalno izobraževanje, zlasti samoizo-braževanje.« FRANC HUBER: »Tako učiteljski zbori kot njihova pedagoška vodstva na eni strani in pedagoška služba na drugi strani smo dolžni, da budno spremljamo vzgojnoizobraževalni proces v usmerjenem izobraževanju in sproti odkrivamo ter odpravljamo njegove slabosti. Ker s prvimi učnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni, so učiteljski zbori dolžni sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje le-teh. Strokovni aktivi po predmetih oziroma pedagoška služba pa bodo skupaj z njimi morali temeljito analizirati te rezultate ter se dogovoriti za nadaljnjo usmeritev dela.« JOŽE GRAJ STRAN 6 VESTNIK, 14. JANUARJA 1982 kulturna obzorja Ker sta zadnji dve lanski številki 48. in 49. Kulturnega poročevalca, informativnega glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije, izšli druga za drugo v krajšem časovnem razmaku, ju bomo skupaj tudi prelistali. V središču pozornosti 48. številike je gotovo komentar Zveza kulturnih organizacij in kulturna društva v delovnih organizacijah Jožeta Ostermana, predsednika ZKOS. »Informiranje, vzgajanje, mentorji, svetovanje — vse, kar smo doslej na hitro našteli kot možne najizrazi-tejše interese za živo vpraša-, nje delavskih kulturnih društev v družbo drugih kulturnih društev oziroma zveze kulturnih organizacij, .so seveda le del tega, kar bi moralo dajati delovanje v okvirih zveze kulturnih organizacij. Še bistvenejši je verjetno element usklajenega. polnokrvnega, strokovnega in tako uspešnega delovanja takega društva, ki bo v kar najboljšem sozvočju s prizadevanji dogovorjene kulturne politike v krajevni skupnosti, občini, regiji ali republiki. Jasno je, da kulturno društvo v delovni organizaciji ni samo nosilec (ali eden izmed nosilcev) kulturne dejavnosti delavcev v organizaciji združenega dela, marveč mora njegovo delovanje seči tudi čez okvire delovne organizacije — torej vsaj v krajevno skupnost in občino. To pa pomeni, daje njegovo delovanje. če naj bo le-to odmevno, uspešno in nasploh tako, da bodo njegovi člani v njem delali z veseljem in ponosom, zares' organsko vpeto v okolje. Kulturno društvo v organizaciji združenega dela je tako ne le eden od najuspešnejših »ambasadorjev« delovne organizacije in kolektiva, marveč tudi kraja in občine, iz. katere prihaja, je poosebljena živa in vsebinska vez, ki veže proizvodno delo s krajem. bivanja«. Iz' Usmeritev, dogodkov, pojavov, bi se težko odločili, kaj priporočati v branje, saj je izbor člankov in priložnostnih zapisov (ZKOS naj deluje še. bolj načrtno in usklajeno. Kulturno društvo delavcev iz drugih republik. Ponekod že merilaza nagrajevanje strokovnih delavcev. Med aktivnimi člani največ mladine — v Zasavju, Slabo opremljeni odri, razpadajoči domovi. Kulturne, delovne organizacije so dolžne pomagati ljubiteljem. Kultura tudi v planih tozd) vsebinsko izredno bogat in pester. V anketi nekateri organizatorji kulturnega življenja v delovnih organizacijah ocenjujejo dosedanje izobraževanje in strokovno pomoč s predlogi, k"' bi se dalo izboljšati. V mojem (našem) ljubiteljskem popotovanju velja prebrati kulturno in politično delo pomurskega rojaka Jožeta Vrbnjaka, v Naši kroniki pa Razvoj kulturnih društev na Gorenjskem od I860 do 1914. Od kulturnih zvez se tokrat predstavlja ZKO Ljubljana-Bežigrad, od kulturnih društev DPD Svoboda Tone Čufar z Jesenic in od kulturnih in izobraževalnih ustanov glasbeni šoli iz Domžal in Zagorja ob Savi ter ljubiteljska glas-bena šola KUD Pošta iz Maribora. Sledi vrsta zapisov o prireditvah, seminarjih, tečajih in šolah. V rubriki Svetujemo, priporočamo, se kaže skrbno seznaniti z vsebino kulturnega delovanja po področjih. Zadnja. 49. številka lanskega Kulturnega poročevalca, je posebej namenjena šolski kulturni ustvarjalnosti. V uvodnem komentarju še bolj stabilizacijsko tudi v •ljubiteljskih kulturnih organizacijah je Tone Stefanec med drugim zapisal: »Tu in tam se dogaja, da zmanjšujejo denar za ljubiteljstvo po zastarelih proračunskih merilih tako, da jim za določene odstotke zmanjšajo sredstva, ne da bi upoštevali program in vsebino. Ponekod prav v tem času postavljajo občinske ZKO nekako na stranski tir. kar se je dogajalo že takrat, ko smo ustanavljali kulturne skupnosti. .. Stabilizacijska prizadevanja v kulturi ne bi smela sloneti predvsem na zmanjševanju sredstev, ampak na čimbolj racionalni porabi denarja, pri čemer lahko marsikaj storijo tudi ljubiteljske kulturne organizacije«. Ne samo slikanje in kiparjenje, ampak zlasti izobraževanje, se do ozkega gledanja likovne kulture, ki se v veliki večini začne ih konča pri slikarstvu, opre-deluje Toni Vovko. Muzeal-stvo izhaja iz ljubiteljstva, poudarja v svojem sestavku Josip Korošec. Med Usmeritvami, dogodki in pojavi pritegnejo trije: Z združenimi močmi razvijati kulturo v osnovnih in srednjih šolah. Politika, politični" pomen, politična narava in Se več storiti za to, da bi pritegnili poklicne ustvarjalce. »Politika pri nas izgublja svoj nekdanji klasični pomen. Politika je oblika svobodnega združevanja ljudi, zato da bi urejali svoje probleme, da bi drug drugemu pomagali, da bi bili drug drugemu možnost. Samoupravljanje je takšna politika, ki postaja imanentna ljudskim množicam. >o je proces v katerem se praksa ujema s teorijo, spreminjanje družbenih odnosov z nosilcem spreminjanja, osvoboditev s samo osvoboditvijo. Takšne politike se nobenemu društvu, najsi je navidez še tako apolitično, ni treba sramovati,« govori z besedami Franca Šetinca v drugem, zgoraj omenjenem zapisu Jože Humer. In še: »Političnost. pojmovana po naše, je imanentna tudi ljubiteljskemu kulturnemu delu«. V tej številki Kulturnega poročevalca je tudi razgrajena letošnja vsebinska zasnova Kulturnega poročevalca. v anketi je govor o sodelovanju na kulturnem področju v Krajevnih skupnostih. v pogovoru pa teče beseda o preoblikovanju občinske ZKO v Mariboru. Prostorska stiska ne dovoljuje. da bi se podrobneje zadržali pri še nekaterih drugih, nič manj zanimivih z nisih vsekakor pa naj ^anišemo da ne manjka š‘ žilnih koristnih napotkov in usmeritev, zato si velja obe šievilki pnskrbeti^ preko občinskih ZKO ju prebrati in vsaj del tega Porabiti v vsakodnevnem delu" Branko ŽUNECJ Kaj delajo mladi lutkarji? Z desetimi leti svojega obstoja in delovanjem znotraj pionirskega KUD na osnovni šoli v Dokležovju se lutkovna skupina zagotovo že lahko malce proslavi. Kar mali jubilej je to! Bolj kot čestitk ob tem. bi se pa lutkarji najbrž veliko bolj razveselili kakega novega sodelavca (morda iz vrst mladine), ali pa rešitve katerega od več problemov, ki se jih otepajo že dalj časa. Prepotreben jim je prostor . za shranjevanje lutk in sploh vseh rekvizitov. Ti tako po nepotrebnem propadajo in se uničujejo. Dalje: v. dvorani vaškega doma ni primerne in zahtevane svetlobne opreme. Zaradi tega so predstave prikrajšane za marsikateri čar. ki bi ga dosegli z vizuel-nimi in drugimi/ scenskimi učinki. Na tak način (!) v Dokležovju ni mogoče lutkovnih igric ih sploh gledaliških predstav niti temeljito pripraviti niti dovršeno odigrati. Malo je zunanjih 'sodelavcev. ki bi s svojo voljo in znanjem lahko veliko pripomogli k tehnični dovršenosti. Težko je priskrbeti tudi material. Največja težava za mlade ; lutkarje pa je časovna stiska. Kič, šund, plaža ali ni vse zlato, kar se sveti Za vsak primer sem si zapisal: »Če natančno pregledamo vsebino določenih reči (knjig, brošur, slik, izdelkov domače obrti, različnih okraskov), za katere sicer v naglici porečemo, da so kičaste, za tem doženemo, da to sploh niso. Vsaka stvar, ki jo kupim, mi osebno ugaja, ima potemtakem zame globlji smisel in vsebino, medtem ko jo bo nekdo drug mimogrede proglasil za kič. Tako denimo berem tisto, kar me trenutno zadovolji, se pravi od časa do časa tudi kakšen solzav roman, ki pa ga ne jemljem preveč resno. Da bi me takšna — strinjam se, da najraje pogrošna — zgodbica pokvarila, tega kratkomalo ne verjamem. Sploh pa so druge knjige tako drage, da si komajda kakšno kupim. Na tista dva ali tri desetake, ki jih odštejem za recimo doktorjev roman, precej pozabim, ko stopim od kioska. Bo že držalo, da v teh in-podob-nih romanih igrajo odločilno vlogo ljubezen, sreča, zveze in poznanstva. Pa povejte, kdo je že našel ali svoje lastno življenje razglasil za šund, čeprav imajo v njem stalno mesto tudi zveze in poznanstva in sem pa tja se vmes prikrade še kaj hujšega?« Za vsak slučaj sem si pri-beležil tudi tole: »Kič, šund, plaža, to je tisto čisto na robu, kar je v resnici brez vsake sporočilne vrednosti. Trdnih meril za jasno razmejitev, kaj je priznana, polpri-znana ali nepriznana umetnost, ni, lahko zgolj lovimo smiselno mejo med njimi. Vse več pa imamo opravkov s tako imenovano popularno umetnostjo, ki računa na uporabnika, ki ni ravno iz saj so šolarji že tako preobremenjeni z učnim programom in mnogimi interesnimi dejavnostmi. Skoraj nemogoče je vključiti starejše, ki se vsak dati vozijo v šolo v Bakovce. Od zamisli, ki se rodi na začetku šolskega leta, preteče do premiere več mesecev in tako mladi nadobudneži komaj dohite dedka Mraza. Ko si pa tako žele skupaj z njim vsako leto nastopiti pred svojo publiko! Dokležovske lutkarje vodi in jih spodbuja k ustvarjalnemu delu od samega začetka mentorica — prosvetna delavka. tovarišica Marija Zver. Sama pravi, da je najboljša stimulacija in sploh nagrada za dosežene uspehe, njej in mladim, pridobitev boljših pogojev, kar bi rodilo večje uspehe in še večje zadovoljstvo. Najmlajši tako radi oživljajo te igrače »z negibnimi udi«, a drugi jih še raje nedolžno spremljajo. Dokležovski lutkarji so stalni gostje miniaturnih odrov v domačem ip v okoliških krajih, že v bližnji prihodnosti pa se bodo podali še v ljutomersko občino in na Dolinsko. Ročne lutke so bile glavni akterji v pravljicah in igricah za otroke, kot so: intelektualne konice, je množičen in čestd rabi ta, navidez estetski, a nepraktičen užitek. Za takšne pojave so zdajšnje razmere kot nalašč, saj moderna umetnost zlagoma zapušča uporabnika in postaja svoboden izraz umetnika. Danes je v vsaki hiši kiča na pretek in z nobenim ukrepom tega ne bomo preprečili. Podobno bi bilo namreč pri odpravljanju plevela. Lahko ga stalno trebimo, vsakega posebej, toda odpravili ga ne bomo. Drugi način boja proti plevelu je ta, da mu ne damo hrane, kar pomeni, da razvijamo vse vmesne stopnje med uporabnim predmetom in vrhunsko umetnostjo. Obstaja namreč vrsta potreb, za katere ne izdelujemo ničesar, umetna obrt nam propada, cveti pa koketiranje z lončarstvom, narodno umetnostjo in podobno.« Z UVAJANJEM (VZGOJO) NAD KVARNE VPLIVE Slepili bi se, če bi gojili ambicije, da je moč tako zlahka prodreti v jedro vsega tistega, kar se — da popre-prostimo — sveti, pa ni zlato, kaj šele, da bi mu prišli do živega, čeprav je vendarle nekaj upanja. Pri tem ne bi smeli kar takoj zagnati vika in krika, če denimo preprosta kmečka mamka na avtobusni postaji skozi na debelo zastekljena očala vsa zamaknjena strmi v strani doktor romana ali se gruče odjemalcev prerivajo ob stojnicah z razstavljeno takšno ali drugačno kramo, ki se prodaja pod firmo ljudska umetnost. Najbrž je res, da za tisto, kar izvira iz tradicije, težko trdimo, da je posredi kič, Debela repa. Lutke strica Jurija. Zgodba partizana Blaža. O dveh ježkih. Račka, Rdeča pipica. Hiša tete Barbare idr. Za sodelovanje na letošnjem Občinskem srečanju lutkovnih skupin so priredili pravljico Hansa Christiana Andersena Grdi raček. Gre za pravljico v 'njihovi lastni, izvirni priredbi, posvetili pa so jo slovitemu avtorju oziroma obletnici njegove smrti, ko je tudi dan mladinske knjige. Tokrat nastopajo ploske lutke, ki so prepričljivejše. Oblikovanje pa tudi ustvarjalna vloga vsakega igralca izza paravana zahtevata veliko več kreativnosti in samoiniciativnosti. igra pa se dovr-šuje' na sami predstavi in vednnka, Tovarna mlečnega prahu; — skleniti dogovor med KZ Panonko in KG Rakičan o razmejitvi ožb v stojišča za pitano govedo glede na razpoložljivo število telet; — zaustaviti upadanje števila krav v osnovni čredi: a) z usmerjeno gradnjo hlevov v večje število stojišč za krave b) s prednostnim nakupom plemenskih telic in zagotovitvijo Istev za njihov nakup c) z večjim remontom osnovne črede — (doseči 15 %) d) z večjim vključevanjem predelovalnih organizacij tudi na dročje osnovne proizvodnje e) z razširitvijo črede v KG Rakičan ob pogojih ekonomičnejše •ireje mleka in telet. NOSILCI: ŽVZ M. Sobota, KZ Panonka, KG Rakičan. Mesna industrija, Tovarna mlečnega prahu in Skupnost za pospeševanje kmetijstva; ' — sestaviti predlog odloka o načinu oplojevanja živali na območju občine M. Sobota in predložiti skupščini v prvem polletju 1982 leta NOSILCI: Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj; — povečevati dohodkovno povezanost med rejci in predelavo ustvarjati večje zaupanje in soodgovornost za odnose znotraj reprodukcijskih celot. NOSILCI: KZ Panonka, KG Rakičan, Mesna industrija, Tovarna mlečnega prahu; — nadaljevati s poizkusi za prirejo telet od telic, ki so namenjene za zakol in pitati govedo na višjo težo NOSILCI: 7y'L M. Sobota, Mesna industrija, KG Rakičan, KZ Panonka; — ugotoviti tista določila predpisov, za katera smatramo, da ne odražajo možnosti in potreb za razvoj živinoreje in predložiti zahtevo za njihovo spremembo ali dopolnitev NOSILCI: ŽVZ M. Sobota, Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, kmetijska inšpekcija, veterinarska inšpekcija; .— organizirati učinkovito delo na odkrivanju, zdravljenju in preprečevanju mastitisnega obolenja vimena. NOSILCI: Veterinarska postaja, veterinarska inšpekcija, ŽVZ M. Sobota, Tovarna mlečnega prahu in Skupnost za pospeševanje kmetijstva; — čimprej rešiti vprašanje lokacij novih hlevov KG RAKIČAN NOSILCI: KG Rakičan, komite za urbanizem, Zavod za ekonomiko in urbanizem; — zagotoviti vse potrebno, da se realizira načrtovana proizvodnja prašičev ha farmi v Nemščaku. NOSILCI: KG Rakičan. ABC Pomurka; ’ — uskladiti prirejo pujskov v kooperacijski proizvodnji s kapaciteto stojišč in odpraviti vzroke za neizpolnjevanje dogovorjene prireje pujskov NOSILCI: KZ Panonka, ŽVZ M. Sobota; — proučiti potrebe in racionalnost pitanja prašičev na večjo težo NOSILCI: Mesna industrija, KG Rakičan, ŽVZ M. Sobota, KZ Panonka; ' — v perutninskem kompleksu zagotoviti rekonstrukcijo klavnice za izvozne pogoje NOSILCI: DO Agromerkur. ABC Pomurka; — narediti program za obnovo kmečke reje kokoši in proizvodnjo jajc za predelavo NOSILCI: Tovarna mlečnega prahu, KZ Panonka; — zavzeti se za gradnjo kafilerije in mešalnice. krmil NOSILCI: ABC Pomurka in Izvršni svet; — združevati devizna sredstva za nakup krmnih komponent iz uvoza in pritegniti k sodelovanju tudi organizacije izven agrokomplek-sa NOSILCI: ABC Pomurka; — zavzeti se za večjo odgovornost temeljnih bank pri združevanju sredstev za proizvodnjo hrane. NOSILCI: Interna banka ABC Pomurka in Temeljna pomurska banka; — dati prednost izvozu vseh proizvodov živilskega kompleksa in združevati devizna sredstva za reševanje ključnih vprašanj živinoreje in predelave NOSILCI: ABC Pomurka z vsemi organizacijami v murskosoboški občini. /MURK Organi upravljanja v Tovarni oblačil in perila ,,MURA" M. Sobota razpisujejo prosta dela in naloge: 1. KOMERCIALNEGA DIREKTORJA V TOZD »PERILO" Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba ekonomske smeri in 8 let delovnih izkušenj v komercialni službi. 2. TEHNIČNEGA DIREKTORJA V TOZD »ŽENSKA OBLAČILA" Pogoj: visoka izobrazba konfekcijske ali tekstilne smeri in 5 let izkušenj v tehnični službi ali višješolska izobrazba konfekcijske ali tekstilne smeri in 8 let delovnih izkušenj. 3. TEHNIČNEGA DIREKTORJA V TOZD »OBLAČILA" Pogoj: visoka izobrazba konfekcijske ali tekstilne smeri in 5 let izkušenj v tehnični službi ali višješolska izobrazba konfekcijske ali tekstilne smeri in 8 let delovnih izkušenj. 4. VODJA SLUŽBE ZA RAČUNALNIŠKO OBDELAVO KROJNIH SLIK V DSSS Pogoj: visoka šola konfekcijske ali tekstilne smeri in 4 leta delovnih izkušenj. ter objavljajo dela in naloge: 1 . REFERENT V KOMERCIALI II. TOZD »OBLAČILA" Pogoji: Višja šola ekonomske smeri in 1 leto delovnih izkušenj v komercialni službi (lahko tudi začetnik z odsluženim vojaškim rokom) Kandidati pod zaporedno številko od 1. do 4. morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti še organizacijske sposobnosti voditi službo ter biti sposobni razvijati socialistične samoupravne in ekonomske odnose. Ti kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati najkasneje do 10. II. 1982 v zaprti ovojnici z oznako: „za razpisno komisijo" kadrovsko-socialni službi delovne organizacije, kandidati za referenta v komerciali II. pa morajo poslati prošnje do 25. I. 1982. RAZPISUJE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa Za individualnega poslovodnega organa lahko kandidirajo kandidati, ki imajo: — visoko šolo gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah v gradbeništvu ali — da imajo višjo šolo gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah v gradbeništvu — da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven. Poleg navedenih pogojev bomo pri izbiri upoštevali pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota. Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja pri ABC Pomurka — KG Rakičan, TOZD PG Beltinci objavlja prosta dela in naloge — rejca pitane živine na ek. enoti Petanjci Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Na razpolago je dvosobno družinsko stanovanje. Kandidati naj pošljejo vloge v petnajstih dneh po objavi na naslov: ABC Pomurka — KG Rakičan — Kadrovska služba, p. M. Sobota. Aeroklub Murska Sobota razpisuje v letu 1982 TEČAJ za jadralne pilote in padalce Pogoji: državljan SFRJ, končana osemletka, starost 16 let Pismene prijave s kratkim življenjepisom pošljite do 23. januarja 1982 na naslov: Aeroklub Murska Sobota, p. p. 102. Vsi kandidati se naj oglasijo 23. februarja 1982 ob 9. uri na letališču. Aeroklub Murska Sobota Komisija za medsebojna razmerja delovne skupnosti objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. Vodenje finančno-računovodske službe Pogoj: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj; 2. Vodenje splošne kadrovske službe S prodajo deviz do kredita VODJA IZVOZ-UVOZ (MADŽARSKA) Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo po 25. členu Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota (Uradne objave 28/81), morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: STRAN 21 VESTNIK, 14. JANUARJA 1982 PETEK, 15. januar — Pavel SOBOTA, 16. januar — Marcel NEDELJA, 17. januar — Anton PONEDELJEK, 18. januar — Suzana TOREK, 29. januar — Marij SREDA, 20. januar — Boštjan ČETRTEK, 21. januar — Neža »PARK« MURSKA SOBOTA 15. januarja ob 17. in 19. uri ter 17. januarja ob 15.. 17. in 19. uri ameriški barvni kinemaskopski film: »ŠAMPION«; 18. januarja ob 17. in 19. uri jugoslovanski barvni vistavisionski film: »ŽIVLJENJE TEČE DALJE«; 19. in 20. januarja ob 17. in 19 uri ameriški barvni kinemaskopski film: »RIBE MORILKE«; 21. januarja ob 15.30 uri ameriška barvna risanka: »NORČIJE RACMANA JAKE« KROŽNE BRANE ZA TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 30 KS, tri nova tridelna okna, lažji gumi voz in manjšo enoosno prikolico prodam. Jože Bohinec, Cven 51, p. Ljutomer. In—6 MALE PUJSKE PRODAM. Ran-kovci 21. M-42 MLADO KRAVO in dve telici (za pripustitev), kontrola A, prodam. Salamenci 21. M-44 SPAČKA nujno prodam. Cena 12.000 din. Žibrat, Mota 34, p. Ljutomer. M-45 AUDI 100, letnik 1972, prodam. Rakičan 17. M-46 ZASTAVO 101, malo karamboli-rano, letnik 1974, prodam. Kovač, Grad 87. M-48 NOV LIKALNI STROJ (švicarske znamke) prodam. Telefon 23-887. M-49 DVE BREJI SVINJI PRODAM. Matija Jakšič, Dolnja Bistrica 37. M-51 TRAKTOR STEYR, 28 KS, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-52 GARAŽO, moped s štirimi prestavami ter otroški športni voziček in stajico prodam. Domjan, Lendavska 6, Murska Sobota. M-53 BARVNI TELEVIZOR (rabljen), prodam. Partizanska 19, M. Sobota. M-55 AVTO ZASTAVA 750, dobro ohranjen, prodam. Vlado Jerič, Ravenska 6, Beltinci. M-56 BUČNO OLJE PRODAM. Vanča vas 11. M-57 ENOOSNO PRIKOLICO, 3,5 t, prodam. Skakovci 60, p. Tišina. M-58 BALIRANO SLAMO IN SENO prodam. Informacije: Jože Gabor, Sumenjakova 14, M. Sobota. M-59 STANOVANJSKO HIŠO V OKOLICI M. SOBOTE, zgrajeno do III. faze, prodam. Naslov v upravi lista. M-60 FIAT 1300 POCENI PRODAM. Telefon 21-750, interna 29 — od 13. do 14. ure. M-61 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 2, p. Tišina. M-62 VW 1200, letnik 1971, dobro ohranjen, prodam. Cena 45.000 din. Ogled možen vsak dan. Ivan Mu-žinčič. Trate 2, Gornja Radgona. M-63 MEŠANI GOZD NA GORIČKEM (40 arov) prodam. Naslov v upravi lista. M-65 KRAVI s teletoma, stari sedem in osem let, kontrola A, vozni, prodam. Trnje 49. M-68 AVTO ZASTAVA 101, letnik 1976, prodam. Jože Takač, Krpliv-nik 16, p. Hodoš. M-69 KRAVO, staro šest let, s teletom prodam. Satahovci21. M-71 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Štefan Šinko, Gederovci 30/A. M-73 VEČ PARCEL, primernih za gradnjo vikendov, vinograde in sadovnjake, na lepi sončni legi, čevljarsko orodje in ženski šivalni stroj, po zelo ugodni ceni prodam. Pro-sečka vas 44, p. Mačkovci. M-75 TRAKTOR FERGUSON in kombajn znamke FAHR prodam. Ne-delica 70, p. Turnišče. M-38 TELICO, osem mesecev brejo, in avtoradio s kasetami prodam. Pečarovci 83. M—105 FORD ESKORD, letnik 1973, v dobrem stanju, dve zimski in dve letni gumi z obročki, levi prag in rezervne dele, registriran do 15. 11. 1982, prodam. Naslov v upravi lista. M—106 PRIKOLICO ZA ŽIVINO (za dve kravi), garnituro za plamensko varjenje in os z jermenico za cir-kularko, prodam. Milosavljevič, Selo 73. M—109 TELICO, 7 mesecev brejo, prodam. Čepinci 28. M—111 ORGLE TIGER, zelo ugodno prodam. Kobilje 30. M—112 HLADILNIK — ZAMRZOVALNIK, nov, nerabljen, prodam za 8.600,00 din. Vlado Črnko, Markovci 100, p. Šalovci. M—113 GASILSKO DRUŠTVO LEMER-JE proda gasilski avto ali motor za kombajn 780 perkins. M—114 AKACIJEVA DRVA (6 kub. m), prodam. Tišina 23. M—116 KRAVO, staro sedem let, 8 mesecev brejo, prodam. Ema Granfol, Murski Črnci 23. M—117 MANJŠO HIŠO v G. Petrovcih z 1 ha orne zemlje ali brez zemlje, ugodno prodam. Ob kanalu 8, Murska Sobota. M-l REKORD 1700, v dobrem stanju, prodam. Nedelica 35. M-2 TELEVIZOR, črno-beli, prodam. Jože Sapač, Stara ulica 3, Murska Sobota. M-3 TAM 110 T 10 prodam. Jože Osterc, Bunčani 17, p. Veržej. M-4 ŠKODA 110 R CUPE, prevoženih 8.500 km, letnik 1980/oktober, prodam. Naslov v upravi lista. M—6 PREPROGO (3,40 x 2,40 m), novo, nerabljeno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-7 ŠKODA 100, letnik 1972, registrirana, naprodaj. Jože Balek, Neradnovci 34, p. Gornji Petrovci. M-9 DVOOSNO PRIKOLICO PRODAM. Bodonci 139. M-10 SVINJO ZA ZAKOL (220 kg) prodam. Naslov v upravi lista. M—11 GRADBENO PARCELO NA VANEČI, ob glavni cesti, prodam. Kranjec, Domanjševci 12, p. Križevci. M-13 TRAKTOR URSUS (mali), 35 KM, kravo s teletom in brejo kravo, stari pet let, prodam. Ogled po 16. uri. Martin Kolarič, Trnje 73/A. M-14 ŽETVENO NAPRAVO ZA KOSILNICO BCS, malo rabljeno, prodam. Odranci 133. M-15 TRAKTOR STEYR, 15 KS s priključki, prodam. Čepinci 14, Gornji Petrovci. M-I6 GOLF, letnik 1981, prodam. Emil Grah, Tropovci 24/C. M-17 RENAULT-4, letnik 1977, prodam. Cena po dogovoru. Zadravec, Lešane 48, p. Apače. M-18 VINOGRAD z zidanico prodam. Lešnica 27, Ormož. M-19 ŠKODO 100 S PRODAM. Kardoš, Razlagova 11, Murska Sobota. M—21 MALO MLATILNICO SCHICHT PD 570, prodam. Čepinci 56, p. Petrovci. M-24 ’'SEDEŽNO GARNITURO, rabljeno, prodam. Štefan Flisar, Cvetkova 14, Murska Sobota. M—25 RENAULT-4 letnik 1974, tudi po delih, prodam. Petanjci 51/A. M—29 PARCELO v Moravcih, z gradbenim dovoljenjem in ostrešjem, prodam. Tešanovci 21, M-30 FIAT 126 P, karamboliran, prodam. Valerija Šalika, Naselje 'ljudske pravice 39, M. Sobota M—31 ELEKTRIČNO KITARO MIGUA PRODAM. Naslov v upravi lista. M-33 KRAVO, staro šest let, 8 mesecev brejo in bukova drva — večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-34 MERCEDES 220 S — UGODNO PRODAM. Informacije po telefonu 23-622. M-35 PLUG SLAVONAC (12 col) in trajnožarečo peč, malo rabljeno, prodam. Šiftar, Beznovci 21, p. Bodonci. M-36 BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Naslov v upravi lista. M-37 PARCELO za vikend in vinograd prodam. Bokrači 12, p. Puconci. M-39 ZASTAVO 750 (cena 30.000 din), kravo, osem mesecev brejo, in traktor, 15 KM, s priključki prodam. Naslov v upravi lista. M-41 NOVE DELE ZA FIAT 7.50: kompletni podi, pragi, obrobe za zadnje blatnike, in fiat 750 po delih, prodam. Jože Rožman, Radenci 12. M—96 SVINJSKO MAST, večjo količino, prodam. Pečarovci 122. M—97 BIKCA, stara deset tednov, prodam. Lipa 158. M—98 KRAVE PRODAM. Rakičan 46. M—99 TRAKTOR DAVID BRON, 42 KS, prodam. Cezanjevci 17/A. In—10 KRAVO, 9 mesecev brejo, prodam. Križevci 27 v Prekmurju. M—118 PRIKOLICO za prevoz dveh živin, novo, in bukova drva, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M—119 ZASTAVO 750 PRODAM. Poz-nanovci 21, p. Mačkovci. M—120 ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Andrej Celec, Črnelavci 52. M—121 TAM 5000. prednji pogon, prodam. Simonič. Vogričevci 7. p. Ljutomer. In—2 KRAVO, staro štiri leta in pol. brejo, prodam. Srša. Banovci L p. Veržej. In—1 SVINJO — visoko brejo — prodam. Franc Novak, Gaberje št. 115. Le—420 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ. 4 KW. prodam. Informacije po 15. uri. Mladinska 41. M. Sobota. M — MM BREJO KRAVO, s tretjim teletom prodam. Jože Fartelj. Mlaj-tinci 48, p. Martjanci. M—101 MOTOR ZA RENAULT—4 in polosovino prodam. Koloman Votek. Fokovci 66. M—102 VW 1200 PRODAM. Kuzma 84. M—103 OBEŠALNO STENO PRODAM. Šoštarec. Staneta Rozmana 15 M—104. ŠKODO 110 L — tudi po delih — poceni prodam. Uporabni vsi blatniki. Lukač. Krog 5/D. M—De WARTBURG, pripravljen za tehnični pregled, kombajn zmaj 630. potreben manjšega popravila. in R-4. registriran do junija 1982. prodam. Koloman Elek. Domanjševci 42. Križevci v Prekmurju. M—99 PUJSKE (cca 20 kg), večjo količino in harmoniko (3-vrstna. strunska), prodam. Štefan Pintarič. M. Črnci 37. M—91 RENAULT 8 prodam. Cena 25.000 din. Mikloš Kuzmiča 7/A, Murska Sobota. M—92 VW 1200. letnik 1968. karamboliran. motor nepoškodovan, prodam. Raj. G. Bistrica 165. M—95 TELEVIZOR, črno-beli, ohranjen, ugodno prodam. Polana 38, p. Puconci. M-76 ZASTAVO 101 (v generalki) in nov moped APN 4S prodam. Karel Ra-ščan, Večeslavci 113. M-77 FORD TAUNUS, letnik 1970, prodam. Rakičan 110. M-78 HIŠO na prometnem kraju v Zen-kovcih, takoj vseljivo, prodam. Informacije: Zenkovci št. 13. M-79 MOPED (5-prestav), letnik 1981, malo rabljen, prodam. Štefan Grah, Pertoča 104, p. Rogašovci. M-80 VEZNO PLOČEVINO za zastavo 101 prodam. Dani Gregoričič, Me-kotnjak p. Ljutomer. M-82 TOVORNI AVTO TAM 6500 KI-PER, leto izdelave 1978, registriran, prodam. Ivan Gobec, Završe 11/A, p. Grobelno pri Celju, telefon (063) 821-285. M-83 POHIŠTVO ZA SPALNICO in vitrino prodam. Naslov v upravi lista. M-84 ZASTAVO 101, prevoženih 47.000 km, po ugodni ceni prodam. Alojz Flegar, Puconci 33. M-85 PUJSKE PRODAM. Skakovci 44, p. Cankova. M-86 4-DELNO OKNO s platnenimi roletami, dobro ohranjeno, kopalno kad in 50-1 bojler prodam. Daneta Šumenjaka 9, telefon 22-992. M-87 MOTORNO ŽAGO STIHL, novo, prodam. Gančani 126. M-88 STAREJŠO ZIDANO HIŠO z gospodarskim poslopjem, v dobrem stanju, in parcelo (1 ha), prodam. Trnje 35 ali telefon 22-992. M-87 a SAMONAKLADALNO PRIKOLICO KUPIM. Ponudbe s ceno pošljite Jožetu Hozjanu. Čentiba 94. M-2 HIŠO ali kmetijo kjerkoli v Pomurju kupimo. Pogoj: ravnina in bližina glavne ceste. Možen nakup s preužitkom starejših ljudi (pri prepisu hiše). Ponudbe pošljite na upravo lista. M-MM MOTOR ZA AVTO ZAPORO-ŽEC KUPIM. Naslov v upravi lista. M-54 LIPOVE IN VRBOVE DESKE, suhe. 3 do 4 cm debele, kupim. Trstenjakova 12. Murska Sobota. M-107 KV NATAKARICO ali natakarico s prakso zaposlimo. Hrana in stanovanje preskrbljeno. OD 10.000 din. dva dni prosto. Gostilna Stane Pirš. Loke I. telefon 061 847-013. ln-5 ENOSOBNOSTANOVANJEal garsonjero v bloku vzamem t najem. Naslov v upravi lista. M-7( OPREMLJENO SOBO oddan skromni upokojenki. Možna so uporaba kuhinje. Naslov v uprav lista. M-81 SOBO v Murski Soboti ali biižnj okolici nujno potrebujem. Ko: protiuslugo sprejmem na stano-Vanje v Ljubljani dekle-študentkc kot sostanovalko — brezplačno 2 možnostjo kuhanja in souporabe kopalnice. Ponudbe čakam pod šifro: »PO DOGOVORU«. M-I00 KADET ALI GOLF, star 2—3 leta, kupim. Plačam v gotovini. Naslov v upravi lista. M-18 TRAKTOR FERGUSON.35KS, kupim. Janez Rituper. Serdica85. p. Rogašovci. M-110 MANJŠO KLAVIRSKO HARMONIKO KUPIM. Naslov v upravi lista. M-1J5 SAMOSTOJNEGA MIZARSKEGA POMOČNIKA TAKOJ ZAPOSLIM. Plača po dogovoru. Mizarstvo Jože Zver. Veščica 13. telefon 21-402. M-4458 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu sprejmem. Gostišče »GAJ«. M. SOBOTA. M-23 NATAKAR išče zaposlitev. V poštev pridejo tudi zasebniki v bližini M. Sobote. Naslov v upravi lista. M-43 OTROKA, enega ali dva. ne glede na starost, sprejmemo v zanesljivo varstvo. Naslov v upravi lista. M-40 STAREJŠI KMEČKI UPOKOJENEC. zdrav, nealkoholik, išče starejšo, osamljeno upokojenko s svojim domom za večkratno srečanje. Ponudbe na upravo lista pod »POZNEJE MOŽNA POROKA«. M-66 OBRTNIKI. GOSTILNIČARJI. PREVOZNIKI! Vaše poslovne knjige in davčne posle vam bo z uspehom vodil iskušeni strokovnjak z visokošolsko izobrazbo. Naslov v upravi lista. M-67 V NEZNANO SE JE ZATEKEL PES (LESSI). Vse informacije sporočite proti nagradi Francu Čizmaziju. Bakovci. Nova ulica 8. telefon 76-044. M-93 VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer— Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez. Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport). Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383. dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK.Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 *- Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Večerna zarja dom je obsijala, vse čakalo je na njo. V SPOMIN al ona več se ni vrnila, vse pusto, prazno je za njo! Zdenki Vidnar “ Logarovec Nepričakovano in mnogo prezgodaj me je v 19. letu starosti za vedno zapustila sošolka in prijateljica Zdenka. V teh težkih trenutkih moram skušati dojeti kruto resnico, da drage Zdenke ni več med nami, zato bo v mojem srcu ostala velika praznina Žalujoča prijateljica fvetka Toplak ZAHVALA W W Po težki bolezni nas je zapustil Martin Zorko iz Lipe Iskrena zahvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevkam, g. župniku in govorniku Žaligu. Lipa. 25. december 1981 Žalujoči: oče, bratje Franc, Jože, Štefan z družino, sestre Angela, Marija in Katarina z družinami ter ostalo sorodstvo Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš. V SPOMIN src® ljubeče več ne bije ” in ti se več ne prebudiš 16. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je v 47. letu * starosti za vedno zapustil naš sin. mož in oče * .X a dg - ' Franc Horvat . iz Kupšinec Čas hiti, toda spomin nate še živuTežko je spoznanje. da te ni več med nami in daje ostal naš topli dom za vedno prazen. Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob iskrena hvala! Žalujoči: oče. mama, žena Marija, hčerke Danica, Marga in Milena, sin Jože, brat Jožef , z družino in ostalo sorodstvo --7---:-------—-----— VESTNIK, 14, JANUARJA 1982 STRAN 22 ZAHVALA Ob bolpči, nepričakovani izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in dedka Štefana Boldižarja st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih slovesa, dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence. Dolga vas, 1. januarja 1982 Žalujoči: žena Marika, hčerka Elvira in sin Štefan z družino Stefanu Soštarecu iz Gorice Cas beži, bolečina v naših srcih pa ostaja, med nami živi še vedno tvoj glas in nasmeh, kot smo ga bili vajeni in težka je kruta resnica, da te dragi Pištek ni več med nami. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Hvala vsem, posebno pa sošolcem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in obiskujete njegov mnogo prerani grob.. VSI NJEGOVI Koloman Kozic Čas hiti, toda spomin nate še živi. Težkoje spoznanje, da te ni več med nami in daje ostal naš topli dom za vedno pra?en. Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob — iskrena hvala! Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI Ludvika Gašparja iz Lucove 35 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom: sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam.v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, predstavniku KS Petrovci za lepe poslovilne besede ter domačim pevcem za odpete žalostinke. Lucova, 17. december 1981 Žalujoči: žena Ela, hčerka Neža, hčerki Emilija in Marija z družinama, sinova Štefan z družino in Franc iz Kanade z družino, sestra in brat ter vnukinja Dragica z družino. Žalujoči; mož Franc, hčerka!'arija, sinovi Franc, Mirko, Evgen in Koloman z družinami, brat Koloman, sestre Marija, Pepika in Vilma z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 67, letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari - oče in tast Anton Bencik mizarski mojster v pokoju iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka soboške bolnice, posebno dr. Ludviku Norčiču. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Anici Kos za obiske na domu v času njegove bolezni, kolektivu KZ Panonka in KS Murska Sobota za darovane vence in izrečena sožalja, čč. duhovnikoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: žena Marija, sinova Franci in Viljem z družinama, hčerka Frida z družino, brat Alojz ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 11. januarja mineva pet let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in zet Štefan Knaus šofer iz Markovec Odkar te ni več med nami, je življenje grenko, pusto’in prazno. V boleče, nezaceljene rane. Nikoli te ne bomo pozabili. Še vedno živiš Hvala vsem, ki se ga še spominjate; prinašate rože na njegov grob Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi Čas hiti, toda spomin nate še živi. Tcžkoje spoznanje, da te ni več med nami in daje ostal naš topli dom za vedno prazen. Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob — iskrena hvala. Žalujoči: VSI NJEGOVI Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki ste drago pokojnico pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS za poslovilne besede. Posebna hvala medicinskemu in strežnemu osebju soboške bolnišnice, ki ji je v zadnjih dneh lajšalo bolečine. Puconci. 20. december 1981 Žalujoči: VSI NJENI Ah, kako nam sonce milo sije, ker smo vedno žalostni. Smo najdražje na svetu izgubili, tebe, oče ljubljeni. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče. stari oče, brat, zet, stric, svak in ujec Jože Varga iz Gradišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. kaplanu za opravljeni pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala govorniku KS tov. Avguštinu za poslovilne besede ter kolektivu Radenske. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Gradišče, 30. december 1981 Žalujoči: žena Jožefa, sin Aloji; z družino, sin Štefan in hčerka Irena z družino VESTNIK, 14. JANUARJA 1982 STRAN 23 v besedi in sliki po pomurju HHM Hm Kmalu prvi Iskrin obrat v Soboti Priprave na kongres Že leta 1978 seje tovarna Iskra iz Kranja odločila, da bo razširila svoje zmogljivosti na področju izdelave sestavnih delov za električna ročna orodja v Murski Soboti. Po več kot treh letih intenzivnih prizadevanj, ko je bilo treba pripraviti tudi ustrezen elaborat in dobiti soglasje od raznih komisij, institucij in bank za načrtovano investicijo, je 30. decembra lanskega leta posebna komisija pri izvršnem svetu skupščine SR Slovenije dovolila gradnjo Iskrinega obrata v pomurskem jo takšnih proizvodov na tujem tržišču, saj je povpraševanje po raznih strojih za izrabo prostega časa, industrijskih strojih, strojih za gradbeništvo in za obdelavo lesa že zdaj ogromno. Kot so še ob nedavnem srečanju v Murski Soboti dogovorili predstavniki kranjske in murskosoboške občine — navzoča sta bila tudi sekretarja medobčin-skrh svetov ZK za Gorenjsko in Pomurje Zdravko Krvina in Geza Bačič — bodo z izgradnjo tovarne re ostale sestavne dele za električno ročno orodje. Površina proizvodnih prostorov bo znašala 3300 kvadratnih metrov, vrednost celotne investicije pa bo 515 milijonov dinarjev. V novi tovarni bodo lahko zaposlili okrog 200 delavcev, predvsem kvalificirano delovno silo. zagotovili 70 milijonov dinarjev. Po drugi strani pa so uspeli skleniti sporazum s temeljno organizacijo združenega dela Blisk v Murski Soboti, ki deluje v okviru SOZD IMP iz Ljubljane, po katerem bodo nov