C. C. pestil*. — Eiu ag»l ììbvuP mattlma.
Potemttn» Stavilk» % ttot., tiar* 59 ttot
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo m upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredm» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111 ; te* lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L — Trnovski oglasi po
1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 Kr.
ŠTEV. 35.
V GORICI, ČETRTEK 21. NOVEMBRA 1929.
LETO i.

Tedenski koledarček.
22. novembra, petek: Cecilija, dev. mučenica; Filemon; Maver, mučenec. — 23., sobota: Klemen, papež, muče? nec; Felicita, mučenka. — 24., nedelja: 27. pobinkoštna nedelja. Janez od Kri; ža, spoznavavec. — 25., ponedeljek; Katarina, devica, mučenica. — 26., to* rek: Silvester, opat; Leonard P. — 27., sreda: Virgili j, škof; Bernardin; Vale? rijan, škof. — 28., četrtek; Gregorij 111., papež; Jakob M.
V soboto dne 23. novembra je zad? nji krajec; vreme lepo.
Novice.
Mussolini pri papežu.
V rimskih krogih se govori, da bo po kraljevem in kraljevičevem,obisku papež sprejel v avdijenci tudi vladne? ga načelnika.
Novi tržaški kvestor.
Na mesto pokojnega kvestorja Sobillaci j a, ki je tako tragično premi? nul, je imenovan za tržaškega kvestor? ja kom. dr. Angel Orlandella, ki je na zadnje služboval v Massa Marittima. Novi tržaški kvestor je doma iz po? krajine Benevento in gre o njem glas, da je zelo odločen uradnik.
Pokrajinski gospodarski svet.
Pretekli četrtek je bilo v Gorici je? sensko zasedanje celokupnega Dežel? nega gospodarskega sveta, kateremu je prvič predsedoval prefekt dr. Ser? gej Dompieri. Poudaril je, da sestav? ìjajo goriško deželo v pretežni večini kmetje in da je treba zato v prvi vrsti podpirati poljedelstvo. Razen njiv je treba imeti na umu tudi gozdove, ki ščitijo doline in urejajo tok voda. Za poljedelstvo se zanima in skrbi Kme? tijski urad, kateremu hočemo v teko? čem proračunu dati štirikrat večjo podporo nego lani. Ministrstvo pro? svete ima poleg tega namen ustano? viti v Tolminu srednjo šolo za polje? delstvo in gozdarstvo, kateri se pri?
Jadranska banka, oziroma Banca A? driatica je šla na boben oktobra 1924. Radi milijonskih zgub je državni pravdnih klical na odgovor upravite? lje in jim očital razne nepravilnosti in sleparije. Pri razpravi je predlagal za Kaiča in Rossinija 7 in pol let, za Gartnerja, Kodreta in Kamenaroviča pa 4 in pol leta ječe. Zagovornikom se je posrečilo, da so bili vsi razen Ros? sinija oproščeni. Alessandro Rossini je dobil eno leto ječe.
50 let
je poteklo, odkar je sv. oče daroval novo mašo. Papež bo obhajal zlato mašo na ta način, da se umakne v sa? moto in opravi duhovne vaje.
Neresnična govorica.
Nekateri inozemski listi so poroča? li, da je bil pred mesecem dni izvršen na načelnika vlade atentat v bližini mesta Ostie. Vest je povsem neres? nična in je bila tudi uradno zanikana.
Srednje šole.
Pretekli teden je Mussolini sprejel odposlanstvo srednješolskih fašistov? skih profesorjev, ki so ga prišli po? zdravit. Srednja šola — je rekel pri tem načelnik vlade — se mora baviti v prvi vrsti z moralnimi, političnimi in državnimi vprašanji, ki jih je spra? vila na plan fašistovska revolucija. Šola mora biti fašistovska in vedno bolj fašistovska.
Sprememba uličnih napisov.
Iz otoka Malte poročajo, da je tamošnja vlada sklenila odpraviti v glavnem mestu La Valetta italijanska imena 22 ulic. Odslej bodo napisi ime? li samo angleško in malteško bese? dilo.
Amerikanski kapital prodira.
Znana amerikanska tovarna avto? mobilov »Ford«, ki je največja tovar? na avtomobilov na svetu, je stopila z jugoslovansko vlado v pogajanja, da bi zgradila veliko tvornico za avto? mobile v Splitu ali v Baru.
ključi že obstoječa mlekarska šola. Želimo, da se ta načrt uresniči, zakaj dežela nima nobene poljedelske šole in to je velika vrzel za pokrajino kmetskega značaja.
Dar načelniku vlade.
V vojni luki Spezia je nekaj časa sem zasidrana ponosna ladja »Auro? ra« (»Zarja«), katero je ministrstvo mornarice poklonilo prvemu ministru.
Nova župnika.
Pred dnevi sta napravila v Gorici župnijski izpit g. Alojzij Filipič iz Gr? garja in g. Anton Krapež iz Otaleža. Naše čestitke.
Proces Jadranske banke.
Sodnijska razprava proti upravni? kom bivše Jadranske banke, o kateri smo zadnjič poročali, se je končala.
Nesrečna družina.
V Vojščici, mirni kraški vasi, se je v ponedeljek ob 6. in pol zvečer pri? petil grozen zločin. 16 letni Albin Pi? ree je ustrelil z avstrijsko karabinko svojega očeta Janeza, po domače Fili? piča. Fant je izpovedal orožnikom in sodniku v Komnu, da je oče popival in otroke pretepal, zato se je odločil za to grozno dejanje. Pravi pa, da je hotel očeta s strelom le preplašiti. Naj bo kakor hoče, eno je gotovo, da je to nesrečna družina.
Statistika kmetijstva in živine.
Dne 19. marca 1930. se bo izvršila po vsej državi statistika kmetij, kmečkega prebivalstva in živine. Ka? ! ko se bo statistika izvršila, bo še dolo? cil kr. odlok. N0VI list
1929 c m Mr!)
Poslanska zbornica.
Te dni se začnejo v Rimu seje po? slanske zbornice. V razpravo pride med drugim tudi važen zakon o Dr? žavnem svetu korporacij. To je skup? ščina, v kateri bodo sedeli zastopniki vseh stanov: delavcev, podjetnikov, kmetov, obrtnikov, prostih poklicev in tako dalje. Razen tega bodo člani raz? ni ministri in visoki uradniki. Pred? sednik bo načelnik vlade Mussolini. Pravice sveta korporacij bodo velike. Dajal bo pri sporih med podjetniki in delavci in sploh v vseh sporih social? nega značaja nasvete in smernice ter bo lahko tudi izdeloval tozadevne za? konske načrte. Ker je predsednik sve? ta Mussolini, bo vsak nasvet meroda? jen in vsak zakonski načrt bo postal v kratkem tudi zakon. Zato bo držav? ni svet korporacij vršil v gospodar? ' skih zadevah velevažen zakonodajni vpliv.
’ Novi listi.
V	Rimu začne te dni izhajati obse? žen tednik pod imenom »Epoca mio? va« (Nova doba). Vanj bodo pisali najbolj razboriti možje javnega živ? ljenja o viseh tekočih vprašanjih.
V	Beogradu je začel izhajati fran? cosko pi£an dvotednik »Yougoslavie«, ki ima namen obveščati evropsko javnost o položaju v jugoslovanski državi. Poseben uredniški odbor, v katerem sedita tudi Slovenca Bogu? mil Vošujak in Niko Zupanič, je pa jel izdajati tednik »Društvena ob? nova« (Obnova družbe). Smoter no? vega lista je zedinjenje vseh južnih Slovatnov v enoten narod.
Zimski mrazovi in viharji.
Po- daljšem neprijetnem deževju se je zadnje dneve vreme zboljšalo in v tonde in sredo smo imeli v Gorici prav lepa jesenska dneva. Hujše ko pri nas je »divjalo neurje po ostali državi in tudi iz drugih držav so prišla težka poročila. Že tržaška poročila govore o ne(pr|čakovani zimi, ki je prihrumela nad pestio. Hujše je bilo pa še drugod. Apeninsko pogorje je dobilo sneg in po v »sej gornji in srednji Italiji je pri? tisn'fl hud mraz s silno burjo. V južni Ital iji, v Laciju, na Sardiniji so pa na? ras’je vode in preplavile bregove ter poi lekod napravile obilo škode. Rav? no tako so razsajali hudi viharji po Fr mciji, Angliji tja gor do Alaske. V Šv ici je nastopil hud mraz s snegom, pc mekod do 14 stopinj pod ničlo. Tu? di, po Jugoslaviji, zlasti po Bosni in H .ercegovini je divjalo neurje in padal si leg.
Poroka.
V ponedeljek 18. t. m. se je poročil g, Ivan Knapič, vodja oddelka na go? riškem »Montu« z gdč. D elico Kur in? ičjčevo iz Kobarida. Čestitamo!
Osem Istranov konfiniranih.
Kakor poroča »Piccolo della sera« od 16. t. m. je puljska pokrajinska ko* misija, ki sklepa o konfinacijah, pred par dnevi obsodila 8 Istranov na kon* finacijo od 1—5 let. Obsojeni so: Si* nožič Marko, Višnjan, 3 leta; Voščon Šime, Sv. Lovreč Pazenatički, 5 let; Matoševič Anton, od ravnotam, 3 leta; Kalčič Šime, 3 leta; Terlenič Mar* ko, 5 let, oba iz Žbandaja; Todič Mar* tin, Vrsar, 4 leta; Saico Martin, Poreč, 4 leta; končno g. Karl Essich, župnik v Kortah, 1 leto. Prvih sedem je kazno* vanih, ker so se, kakor se glasi obsod* ba, pečali s tatvino, zlasti živine; istrskega župnika je pa zadela izred* na kazen, ker je, tako pravi obtožni* ca, v cerkvi v Kortah dal odstraniti na križevem potu italijanske napise in jih nadomestil s slovenskimi.
Kaznjenci
bodo morali sami plačati stroške za prehrano in vzdrževalnino v ječah. Tako je določeno v načrtu novega ka* zenskega zakonika, ki se sedaj izde* luje. Po možnosti se bodo ti stroški krili z gotovim odstokom zaslužka, ki ga bo imel kaznjenec. Po novih dolo* čilih bo imel vsak kaznjenec primer* no delo in del zaslužka bo prišel nje* mu v dobro.
Promocije.
Te dni sta bila promovirana na bo* lonjski univerzi za doktorja živino* zdravništva Fran Rutar iz Lubinja in Slavko Grahli iz Kobarida. Boris Ma* šera pa je bil imenovan za jezičnega doktorja. Čestitamo!
Nesreče v Trstu.
Tomažič Gvidon, star 23 let, doma od Sv. Ivana, je v Dreherjevi tovarni popravljal kotel. Nenadoma se mu je napravila omotica in padel je 4 metre globoko. Ranil se je precej hudo v gla* vo. Prepeljali so ga v mestno bolnišni* co, kjer so ga povezali. Ranjenec je nato lahko odšel domov. — Andrej Margetič in Marij Dukerič, klesarja iz Trsta, sta se peljala v avtomobilu od Sv. Jakoba v mesto. V ulici del Bo* sco je šofer zavozil v železen steber. Potnika sta se precej pobila in šofer ju je kar odpeljal v bolnico. Tu so ju povezali in poslali domov. — Ivan Be* sednjak, star 40 let, od Sv. Ivana je v Dreherjevi tovarni nadziral električno žago. Po nerodnosti mu je roka zasta* la med zobovjem kolesja. Zmastilo mu je en prst. Tudi njega so povezali v bolnici.
Šahovski prvak.
Svetovna šahovska prvaka Aljehin in Bogoljubov sta končala po 25. par* tiji šahovsko tekmo. Zmagal je Alje* hin in mu ostane naslov prvega sve* tovnega šahovskega prvaka.
Zveza trgovcev razpuščena.
Tržaški prefekt Porro je izdal od* lok, s katerim je razpustil Trgovsko društvo v Trstu, čigar predsednik je bil odvetnik Giorgiadis. Odlok pravi, da se je društvo kljub spremembi imena in pravil držalo starih predvoj* nih navad in prišlo tako v spor s smernicami fašizma. Oblastvo trdi, da so se v prostorih društva vršile tajne borzne kupčije in da so v prostore za*
bajali ljudje dvomljivega političnega prepričanja, ki so širili v škodo na» rodnega gospodarstva lažne in raz* burljive vesti.
Društvo, ki je bilo več ko 100 let staro, se ne sme obnoviti. Policija je prostore zaprla in jih izročila hišne* mu gospodarju.
Dolge hlače.
Romunski kralj Mihael je dopolnil te dni 8. leto starosti in dobil pri tej priliki mnogo daril. Neki Anglež mu je poslal 1 šiling, to je približno 5 lir vreden novec. Na Angleškem imajo namreč navado, da denejo dečku, ko obleče prvič dolge hlače, skrivaj v žep en šiling, kar fanta seve močno zve* seli. Romunska vladarska hiša je uka* zala svojemu poslanstvu v Londonu, naj se darovalcu iskreno zahvali. Za* hvala je stala stokrat več ko darilo.
Triindvajsetkrat krščen.
Na Sedmograškem je bil aretiran cigan, ki je dal svojega novorojenčka tekom dveh mesecev 23krat krstiti. Potoval je s svojo družbo iz kraja v kraj in je povsod, kjer se je ustavil, poskušal dobiti kakega bogatega bo* tra. Na ta način je nabral lepe darove in podpore za ljubega sinčka. Šele ko je iskal 24. botra, je naletel na gospo* da, ki je premetenemu ciganu že šel na limanice in na botrinjo. S tem je bilo dobičkanosno krščevanje zaklju* čeno. Ciganček je bil krščen v vseh 6 veroizpovedanjih, ki so na Sedmo* graškem v veljavi.
Nobelove nagrade.
Letošnjo Nobelovo nagrado za fi* ziko so določili Francozu de Broghe, ki je odkril nova pota v proučevanju elektricitete. Za kemijo sta nagraje* na nemški profesor Janez Euler in Londončan Artur Harden. Slovstveno nagrado je pa prejel nemški pisatelj Tomaž Mann.
Nobelove nagrade dele iz zapuščine slavnega švedskega kemika Alfreda Nobela, ki je umrl 1. 1896. S svojimi iznajdbami razstrelilnih snovi je silo* vito obogatel. V oporoki je določil, naj se iz obresti njegove zapuščine (44 milijonov frankov) vsako leto de* le nagrade možem, ki so v tistem letu za človeštvo najbolj zaslužni na polju fizike, kemije, medicine, slovstva in mirovnega gibanja.
Z zadnjo mirovno nagrado so odli* kovali rajnega nemškega zunanjega ministra Stresemanna.
O priliki nabora.
V	bližini mesta Potenza v južni Ita* liji so imeli nabor, ki se je vršil v neki sobani tamošnje javne bolnišnice. Ko je komisija prebirala došle mladeniče, se je nepričakovano zrušil pod sobane in 40 mladeničev je zletelo s tramov* jem vred v globino, kjer so obležali zakopani v ruševine. Na lice mesta so prihiteli ljudje, ki so izvlekli izpod tramovja na pomoč vpijoče nabor* nike. Štirje so bili ranjeni.
Zrakoplov za 500 potnikov.
V	Ameriki nameravajo zgraditi naj* večji potniški zrakoplov, ki bo imel prostora za 500 potnikov in 100 mož posadke. Služil naj bi osebnemu pro* metu med Ameriko in Evropo. Nem*
ški »Grof Zeppelin«, ki je sedaj naj* večji zrakoplov, sprejme na krov sa* mo okrog 60 — 70 oseb.
Napadi na »Novi list«.
Naš list je prinesel v zadnji številki dolgo poročilo o letošnji letini in ob* javil pri tem podatke iz posameznih okrajev. Radi tega nas »Popolo di Trieste« in »Isonzo« ostro napadata. Očitata nam, da rišemo namenoma gospodarski položaj v črnih barvah in širimo tako nerazpoloženje med ljud* stvom. Ta napad na »Novi list« je kri* vičen. »Isonzo« in »Popolo di Trieste« sta namreč navedla v članku samo 5 okrajev, kjer je gospodarski položaj slabši kot lani, izpustila pa vseh 14 okrajev, o katerih smo pisali, da je v njih gospodarski položaj boljši od lanskega. Mi smo povedali, da se je gospodarski položaj zboljšal v Kopr* ščini, Osapski dolini in na Bregu, v Reški dolini, v Vremski dolini, na Piv* ki, v Zgornji Vipavi, v Brdih, na Banj* ški planoti, v Idrijski okolici, na Cer* kljanskem, v Baški dolini in na Šent* viškogorski planoti, v Tolminski okol., v Kobariški okolici in na Bovškem, to se pravi v ogromni večini Julijske Krajine. Da se pa prav v vseh okrajih naše dežele gospodarski položaj ni zboljšal, je dejstvo. Mi smo sporočili resnično stanje, kakor so nam ga pri* zadeti sami orisali in nič drugega. Si* cer je pa gospodarski položaj stvar, ki jo oblastveni strokovnjaki lahko ob* jektivno ugotovijo in nanje se lahko obrnete po informacije.
Očitajo nam nadalje, da pošiljamo po Krasu ljudem »Novi list« brezplač* no. Na to odgovarjamo, da ne dobiva razen dopisnikov našega lista brez* plačno niti ena sama oseba. Izjavlja* mo, da odštejemo vsakomur, ki nam dokaže nasprotno, 1000 (tisoč) lir na* grade za vsakega brezplačnega naroč* nika. Kdor hoče kaj zaslužiti, naj po* skusi srečo.
Gospodu Doktoriču.
V zvezi z letino sta »Popolo di Trieste« in »Isonzo« spregovorila tudi o gospodu Doktoriču in napadla naš list radi njegovega delovanja onkraj meje. K temu pripominjamo sledeče: že delj časa opažamo, kako se je go* spod David Doktorič, ki se je bavil pri nas z zadružništvom, spremenil po svoji preselitvi v Jugoslavijo v poli* tika in kako daje različne nespamet* ne izjave o slovanski manjšini v Ita* liji. Da bo stvar jasna ugotavljamo, da nosimo za naše delovanje v Ju* lijski Krajini pred postavami, pred vlado in svojo vestjo odgovornost mi in nihče drugi, da pa za to, kar drugi o nas govore in pišejo, ne moremo najmanje odgovarjati. Gospodu Dok* toriču povemo, da nima absolutno no* bene pravice nastopati in govoriti v imenu našega prebivalstva, in ga ob* enem prav prijazno, a ravno tako od* ločno prosimo, naj nas pusti na miru. Svetujemo mu tudi, naj se bavi zopet z gospodarstvom in glasbo in naj se poslovi od politike, za katero ni po* klican. Priporočamo mu toplo, naj za* prosi za faro, kjer bo gotovo na pra* vem mestu.
mf
Kako le s politiko.
Pogajanja v Sofiji.
Dne 15. novembra so se sestali v bolgarski prestolici v Sofiji odposlan* ci Jugoslavije in Bolgarije, da bi ure* dili obmejne spore med obema drža* vama in ustvarili, če je mogoče, po* goje dobrega sosedstva. Da bodo na* ši bravci razumeli važnost te politične konference in težave, s katerimi se imajo boriti zbrani diplomatje, mo* ramo o zadevi spregovoriti bolj ob* širno.
Odnošaji med Bolarijo in Jugosla* vijo so že več ko deset let neprijazni in so bili večkrat celo skrajno napeti. Vzrok je Makedonija, o kateri govo* re v Sofiji, da je po večini bolgarska in da je treba zato v njej ustanoviti bolgarske šole in bolgarske cerkve. V Beogradu trde pa, da je makedonsko prebivalstvo kakor ostali prebivalci Srbije srbske narodnosti in da je zato zahteva po bolgarskih šolah neopravi* čena. Resnica je, da govore kmetje v tistih krajih jugoslovansko narečje, ki je ravno tako sorodno srbohrvaščini kakor bolgarščini in ki ima v mnogih besedah tudi veliko sličnost s sloven* skim jezikom. Slovenec lahko brez posebne težave razume ondotne ljudi. V šolah se vrši pouk res v srbo*hr* vaščini, toda razlika z govorico dru* žine je tako majhna, da otroci ne mo* rejo smatrati srbohrvaščine za tuj je* zik. Kako majhne so jezikovne raz* like, se vidi tudi v tem, da občujejo domačini z oblastvi v lastnem parečju in da se brez težave, sporazumevajo s srbohrvatskimi uradniki. Sploh so pa vsa jugoslovanska narečja tako so* rodna in se tako prelivajo eno v drugo, da se meja med enim in dru* gim jezikom da le težko točno poteg* niti. Makedonsko vprašanje se zato z jezikovnega stališča sploh ne more razumeti. To ni nobeno jezikovno, temveč strogo politično vprašanje. Nastalo je v politični borbi med Bol* gari in Srbi, ko so eni in drugi zahte* vali, naj se dežela priklopi njih drža* vi. Ker so v vojni zmagali Srbi, je Ma* kedonija pripadla Jugoslaviji, česar nasprotna stranka ne more preboleti. Odtod vsi spori in boji, tu je jedro makedonskega vprašanja.
Oboroženi vpadi.
Da bi makedonsko vprašanje ostalo živo, zato skrbe v Bolgariji dve or* ganizaciji: zveza tako zvanih make* donskih bratovščin, neke vrste kul* turnih društev, ki se bavijo predvsem s propagando v Bolgariji in inozem* stvu, in pa Notranja makedonska re* volucionarna organizacija, ki se bori za svoje cilje z orožjem. Naloga te revolucionarne organizacije je, da snuje oddelke oboroženih komitašev ter jih pošilja čez državno mejo v Makedonijo. Organizacija se ni usta* novila šele po vojni, temveč deluje že nad 30 let. Nastala je v časih, ko je v Makedoniji vladal še Turek, in je imela namen, netiti med krščanskim prebivalstvom upore in zarote proti tujcu. Največji punt, ki ga je dvig*
nila zoper Turka, je bil leta 1903. Te* daj je morala Turčija poslati v Ma* kedonijo pravo vojsko, da je upor za* trla. Omeniti je treba pa pri tem, da so v tistih časih tudi v Srbiji organi* zirali komitske čete in jih pošiljali v boje na Turško. V balkanski vojni leta, 1912. so se vse komitske organi* zacije borile proti Turku skupno. V trenutku ko se je pa imelo odločiti, komu naj pripade Makedonija, je bi* lo sloge konec. Od tedaj vlada med Srbi in revolucionarno komitsko or* ganizacijo v Sofiji smrtno sovraštvo. Po ustanovitvi Jugoslavije so make* donski komitaši v Bolgariji sklenili, da se bodo proti novi državi posluže* vali istih sredstev kakor prej proti Turkom. Pošiljali so čez mejo oboro* žene oddelke, ki so morili neljube uradnike, razstreljevali mostove in držali prebivalstvo v strahu. V prvih povojnih še neurejenih razmerah je njih oblast bila tako velika, da so na* lagali nekaterim makedonskim okra* jem celo denarne dajatve, to se pravi davke, ki so jih njih zaupniki nato po* hirali in pošiljali revolucionarnemu odboru v Bolgarijo. Če se je kdo upi* ral, so ga strogo kaznovali. Zažgali so mu hišo ali uničili pridelke. Prebival* stvo se je moralo zlepa ali zgrda pod* vreči njih volji. Ljudje niso vedeli, ali naj ubogajo zakonito vlado v Be* ogradu ali pa revolucionarni odbor iz Sofije.
Toda jugoslovanska država je zače* ga organizirati odločno obrambo. Po* množila je število orožnikov in usta* novila prostovoljne oddelke, ki so se spuščali v borbo proti komitašem ter jih skušali poloviti ali pokončati. V tem prizadevanju je šel jugoslovanski vladi na roko tedanji načelnik kmet* ske bolgarske vlade Aleksander Stam* bolijski, čigar program je bil zedinje* nje Jugoslavije in Bolgarije v skupno državo. Vpadi makedonskih komita* šev so bili tej politiki škodljivi in zato je sklenil, da revolucionarno make* donsko organizacijo uniči. Tedaj so pa makedonski revolucionarci organi* zirali v Bolgariji prevrat in strmogla* vili s pomočjo vojske 1. 1923. kmetsko vlado. Stambulijskega so ubili, njego* vo stranko razgnali, na tisoče njego* vih pristašev postrelili ali pozaprli.
Umor generala Kovačeviča.
Tako je prišla na krmilo »makedon* stvujuščim« prijazna vlada profesor* ja Cankova, kateremu je sledil pri* bližno po enem letu današnji načelnik vlade Ljapčev. Skupina, ki je prevze* la vlado, se je imenovala Demokrati* češki zgovor (demokratični dogovor) in sestajala iz več strank. Te stranke vladajo sedaj na Bolgarskem že pol* nih 6 let.
Da je po političnem prevratu v Bol* gariji postala Jugoslavija skrajno pre* vidna, je prirodno. Vrgla se je s pod* vojeno odločnostjo na organizacijo javne varnosti v Makedoniji. Ob vseh mejah je pomnožila orožniške postaje, zvezala jih je med seboj in
z mesti v notranjosti s številnimi br* zojavnimi žicami, tako da je bila ob pojavu makedonskega oboroženega oddelka v hipu alarmirana vsa dežela in se je začelo takojšnje obkoljevanje komitašev. Razen tega je vlada jela razdeljevati med obmejno prebival* stvo orožje, tako da so tudi kmetje pomagali loviti »makedonstvujušče.« Prehod čez mejo je postal večjim od* delkom vedno težji in sčasoma nemo* goč. Ko je revolucionarni odbor v So* fiji videl, da pada večina komitašev v roke jugoslovanskih orožnikov, je oborožene oddelke začel manjšati. Mesto 30 mož skupaj, je pošiljal čez mejo le dvajsetorice, nato dvanajsto* rice in končno le tako zvane trojke. Meja je bila namreč že tako zastra* žena, da so jo kvečjemu trije možje mogli neopazovano preplaziti. Troj* ke pa niso bile dovolj močne, da bi mogle strahovati cele vasi, zakaj tu so naietale ne samo na orožnike, ampak tudi na oborožene kmete. S tem je bila oblast revolucionarnega odbora na kmetih zlomljena. Edino kar je vodstvu »makedonstvujuščih« še osta* lo, so bili posamezni atentati na vo* diine osebe v južni Srbiji ali na kak* šno zgradbo ali železniško progo. Te* ga se je revolucionarni odbor tudi po* služil in tako je komitaš Kraljev umo* ril 4. oktobra 1927. v mestu Štipu srb* skega generala Kovačeviča. Umor vi* sokega častnika je tako razjaril javno mnenje v Jugoslaviji, da je vlada ko* maj premagovala ljudsko jezo. Od* nošaji med Bolgarijo in Jugoslavijo so postali silno napeti. V odgovor na atentat je jugoslovanska vlada zaprla par dni za tem mejo nasproti Bolgariji in prepovedala pod kaznijo vsakemu Bolgaru prestop na jugoslovansko ozemlje. Škoda, ki je nastala iz tega obmejnemu prebivalstvu, je bila veli* ka, predvsem se je pa čutila moralno prizadeta bolgarska vlada.
Umor Protogerova.
Po zatvoritvi meje proti Bolgariji so oboroženi vpadi postali še bolj ne* mogoči ko prej. V Makedoniji se je javna varnost utrdila, prebivalstvo umirilo. Delo revolucionarnega odbo* ra v Sofiji je pa ohromelo tudi radi tega, ker so v organizaciji sami nastali med voditelji ostri spori. Predsednik makedonskega odbora general Proto* gerov je začel uvidevati, da je postal dosedanji način boja proti Jugosla* viji neuspešen in zahteval, da je treba taktiko spremeniti. Ivan Mihajlov ni bil tega mnenja. Očital je Protogerovu popustljivost in ga začel vedno ostre* je napadati. Spori so se vlekli dolge mesece, dokler ni prišlo do razkola. Posledica je bila, da je Ivan Mihajlov v juliju 1928. dal umoriti Protogerova. Možje iz revolucionarne makedonske organizacije ne poznajo namreč šale. Ako nastane med njimi razkol, se bor* ba med nasprotnimi skupinami vodi s samokresi in bombami. Boj traja toliko časa, dokler ena stranka ne iz* j trebi do korenine, to se pravi umori | drugo. Tako je bilo tudi to pot. Za ! Protogerovom so začele padati glave njegovih prijateljev. Vsaki dan so po*
stil »makedonstvujušče« lepo pri miru.
Medtem se je pa zvršil v Jugoslaviji velik politični prevrat. Dne 6. januar* ja 1929. je kralj Aleksander razpustil narodno skupščino, ukinil ustavo in imenoval generala Petra Živkoviča za načelnika vlade. Da bi dokazala svojo miroljubnost, je vlada generala Živ* ltoviča 8. februarja 1929. odprla po 15 mesečih nenadoma bolgarsko mejo, kar je naredilo v Sofiji zelo ugoden vtis. Istočasno je minister Marinkovič povabil Bolgarijo, naj pride na sesta* nek, kjer naj se obmejni spori med obema državama končnoveljavno re* šijo. Zunanji minister Bolgarije Bu* rov je ponudbo sprejel in tako so se 25. februarja tega leta jugoslovanski in bolgarski odposlanci sestali v ob* mejnem mestu Pirotu. Konferenca je trajala do 17. marca in rešila celo vr* ato vprašanj. Tako je bilo n. pr. do* ločeno, da se imenuje mešan jugoslo* vensko * bolgarski odbor ki naj nad* zoruje obmejno ozemlje ter preišče in reši takoj na licu mesta vsak spor, ki bi se pojavil v bodočnosti. Tako bi ne bilo potrebno se zatekati za vsako malenkost k obema vladama ali celo k Zvezi narodov. Določene so bile nadalje raznovrstne olajšave za ob* mejno prebivalstvo, ki mora iz gospo* darske potrebe pogostoma čez mejo. V dveh točkah pa, o katerih je Jugo* slavija trdila, da sta zanjo temeljne važnosti, odposlanci niso prišli do sporazuma.
Sporni točki.
Meja med Bolgarijo in Jugoslavijo se je leta 1919. tako nerodno poteg* nila, da teče skozi celo vrsto vasi in reže par tisoč kmečkih posestev na dvoje. Po podatkih iz bolgarskega vi* ra živi ob mejah 14.425 kmetov, ki imajo del posestva v Jugoslaviji, in 7.919, ki imajo del zemljišča v Bol* gariji. Kmetovalci na obeh straneh meje morajo radi obdelovanja zemlje pogostoma iz ene v drugo državo. To je nujna gospodarska potreba. Ker se pa lahko pri takih prilikah vtihotap* lija jo čez mejo tudi komitaši z bom* bami in samokresi, je predlagala Ju*
goslavija v Pirotu, naj se zemljišča izmenjajo. Obe vladi naj .zemljišča tujih državljanov pokupijo in razdele med svoje kmete. Na ta način ne bo treba več kmetom čez mejo in s tem se zmanjša nevarnost novih spopa* dov. Bolgari so v Pirotu ta predlog odbili.
Jugoslavija je nadalje predlagala, naj se potegne na vsaki strani meje 10 km dolg pas zemlje, v katerem se ne smejo naseliti ne makedonstvujušči in ne druge politično sumljive osebe. Na tem ozemlju naj bivajo načelno le domačini in uradni uslužbenci obeh držav. Če se ta določila sprejmejo, bo oboroženim komitašem zelo težko, se pojaviti v tem pasu, zakaj mešani ju* goslovansko * bolgarski odbor bi kaj kmalu zapazil tuje osebe in jih dal ustaviti. Tudi ta predlog so Bolgari v Pirotu odklonili in ponudili samo pas 500 metrov. Ker bi se razprava o teh dveh točkah vlekla še zelo na dolgo, sta bolgarska in jugoslovanska vlada sklenili, da se konferenca v Pirotu 17. marca prekine, in prepustili svojim diplomatskim uradnikom, naj izdela* jo nove predloge. Konferenca v Pi* rotu se je končala torej tako, da so se odposlanci v nekaterih manj važnih stvareh sporazumeli, pustili pa dve po* glavitni točki nerešeni. Končni spora* zum med obema državama je bil torej odvisen od novih pogajanj. Bolgarija je kljub temu pričakovala, da bo Ju* goslavija pred začetkom novih razgo* vorov že razčiščene točke ratificirala, to se pravi uradno odobrila in jim dala tako zakonito veljavo. Do tega pa ni prišlo, ker je izbruhnil nenado* ma nov politični spor med obema dr* žavama.
Pavelič in Perčec.
Na povabilo »makedonstvujuščih« sta namreč hrvatska politika dr. An* te Pavelič in dr. Perčec prišla 20. apri* la v Bolgarijo in začela javno napa* dati Jugoslavijo. Ljapčev je pripustil, da so se vršili v Sofiji in Vidinu po* ulični obhodi in svečane prireditve, kjer sta hrvatska ubežnika ob vihar* nem odobravanju poslušalcev poziva*
ročali časniki, kako so »neznani napa* dalci« ustrelili sredi ulice tega ali one* ga Protogerovca. Pristaši pokojnega Protogerova so skušali zopet pomoriti Mihajlovce in organizirali protinapa* de. Krvava borba med Protogerovci in Mihajlovci še danes ni končana, če* prav je Vanča Mihajlov postal mesto Protogerova predsednik odbora. Kr* vavo klanje sredi Sofije je nagnilo francosko in angleško vlado, da sta v septembru 1928. vložili preko svojih poslanikov v Sofiji ugovor pri bolgar* ski vladi in zahtevali razpust revolu* cionarne makedonske organizacije, češ da ogrožajo makedonstvujušči mir na Balkanu. Posledica tega je bila kri* za bolgarske vlade. Najbolj na piko so vzeli vojnega ministra Vlkova, ka* ter emu so očitali, da je v zvezi z »makedonstvujuščimi« in da jih taj* no podpira v borbi proti Beogradu. Celo Cankov, predsednik Narodnega sobranja (parlamenta) je bil mnenja, da mora Vlkov odstopiti. Toda na stran Vlkova se je postavila odločno vojska in generali so začeli rožljati s sabljo. Pritisk vojske je bil tako mo* čan, da je Vlkov ostal v vladi. Razen tega je ravno tedaj Bolgarija iskala v inozemstvu posojilo in radi tega ni hotela kazati pred svetom notranjih razprtij. Šele ob koncu leta, in sicer ravno 31. decembra 1928., je Vlkov odstopil in bil imenovan za bolgarske* ga poslanika pri italijanski vladi v Rimu.	!
Pirot.
Da bi bolgarska vlada razpustila revolucionarno makedonsko organi* zacijo, tega ni seveda nihče mogel pri* čakovati. Take moči nima nobena vlada na Bolgarskem. Najmanj bi si mogla kaj takega dovoliti vlada g. Ljapčeva, ki je prišla na krmilo s po* močjo »makedonstvujuščih«. Make* donstvujušči imajo v Bolgariji vsa vodilna mesta v vojski, v trgovini, na univerzah in med uradništvom. Proti njihovi volji se ne more v državi nič važnega zgoditi. Kdor se njim upre, tvega glavo. Najboljši dokaz je smrt Stambolijskega. Zato je Ljapčev pu*
E. A. Poe:
ZLATI HROŠČ.
»Jupiter«, je rekel, ko je prišel do korenin, »pridi sem! Ali je bila lo* banja pribita na vejo z obrazom na znotraj ali na zunaj?«
»Obraz je bil obrnjen na zunaj, gospod, in zato so krokarji lahko brez truda izkljuvali oči.«
»Dobro; torej, ali si skozi to ali skozi to oko spustil hrošča?« Legrand se je dotaknil obeh zamorčevih očes.
»Skozi to, gospod, skozi levo oko, kot ste mi rekli.« In zamorec je po* kazal na svoje desno oko.
»Že dobro; poskusiti moramo še enkrat.
Nato je moj prijatelj, v čigar blaz* nosti sem sedaj opazil neke znake do* slednosti, ali se mi je vsaj zdelo, da sem jih opazil, zabil kol, ki je zazna*
moval prostor, kamor je padel hrošč, približno tri palce bolj zapadno. Po* tem je kot prej potegnil merilo od najbližje točke drevesa do kola, po* daljšal črto v ravni smeri za petdeset čevljev in tako dobil točko, ki je bila več metrov oddaljena od mesta, kjer smo kopali.
Okoli te nove točke smo začrtali nekoliko večji krog kot prej in zopet začeli delati z lopatami. Bil sem straš* no truden, toda kljub temu, da sem komaj razumel, kaj je povzročilo spremembo mojih misli, mi naloženo delo vendar ni bilo več tako nepri* jetno. Bil sem celo čisto nerazumljivo živahno pri stvari — da naravnost razburjen. Morebiti je vendar nekaj v Legrandovem vedenju — kaka sled premišljenosti ali preudarka — vpli* vaio name. Pridno sem kopal in sem* tertje sem se zalotil pri čuvstvu, ki je bilo podobno pričakovanju domišlje* nega zaklada, ki je mojemu prijatelju
vzel razum. Ko so se me take misli najbolj polastile in smo že poldrugo uro delali, nas je prekinil divji lajež psa. Njegov prejšnji nemir je bil po* sledica muhavosti, sedaj pa je postal silnejši in resnejši. Ko je Jupiter zo* pet poskusil, da bi mu zavezal gobec, se je burno uprl, skočil v luknjo in kot besen grebel po zemlji. V par sekun* dah je izgrebel kup človeških kosti, ki so tvorile dva popolna okostnjaka; vmes je ležalo več kovinastih gumbov in prah preperele volne, kot se je zdelo. Dva sunka z lopato sta pri* nesla na dan rezilo širokega Špan* skega noža. Ko smo dalje grebli, so se prikazali trije ali štirje zlatniki in srebrniki.
Ob tem pogledu je Jupiter komaj zadrževal svoje veselje; obraz njego* vega gospoda je pa kazal najgrenkej* še razočaranje. Kljub temu naju je silil, naj nadaljujeva s kopanjem; ko* maj je to izgovoril, ko sem se opote*
la Makedonce, naj skupno s Hrvati nadaljujejo borbo proti Beogradu. Jugoslovansko časopisje je takoj ugo* tovilo, da so bolgarski državniki ne» iskreni in da jim vlada prav nič ne sme zaupati. Prijateljstvo z Jugoslo* vani nosijo le na jeziku, v resnici ga pa ne marajo. Radi sovražnih demon« .‘•tracij in govorov v Bolgariji je za« stopnik zunanjega ministra Kumanu« di protestiral pri bolgarski vladi in zahteval pojasnil. Ljapčev se je sicer opravičil in obljubil, da bo take de« monstracije v bodočnosti preprečil, toda slab vtis se ni dal več zbrisati. Ozračje je bilo zastrupljeno in čašo« pisni napadi niso hoteli ponehati.
Položaj se je še bolj poostril, ko so se dva meseca za tem začeli ponav« 1 j ati spopadi ob meji. To pot ie bil položaj korenito izpremenjen: mesto Jugoslovanov so protestirali Bolgari. Pritoževli so se, da nastopajo jugoslo« vanski orožniki brezobzirno in ustre« li j o vsakega Bolgara, ki prekorači me« jo. Višek je dosegla napetost v mese* ca juliju. Najrazličnejše bolgarske organizacije so sestavljale spomenice na inozemstvo in protestirale proti Jugoslaviji. Socialni demokratje v Bol« gariji so se obrnili na 2. internaciona« lo in zahtevali, naj preišče mednarod« na komisija položaj na meji. Ker je napetost nevarno naraščala, sta fran« coska in angleška vlada posredovali v Sofiji in Beogradu in svetovali, naj se v interesu miru začnejo nova poga« jan j a med obema državama. Jugoslo« vanski poslanik v Sofiji Ljuba Nešič je nato 30. julija predlagal Bolgarom, naj se v Pirotu pretrgani razgovori nadaljujejo in privedejo do uspešne* ga zaključka.
Istočasno je bilo tudi določeno, da stopijo v Pirotu sprejete točke za čas 3 mesecev v veljavo. Ako ne pride v teku 3 mesecev do končnega sporazv^ ma med Bolgarijo in Jugoslavijo, sto* pij o pirotski dogovori sami od sebe spet iz veljave.
Kakšen bo uspeh pogajanj?
Dne 15. novembra, točno po 3 me* secih, so se sestali odposlanci obeh držav v Sofiji. Predsednik Bolgarov
kel in se prekopicnil, ker se je konica mojega čevlja ujela v velik železen obroč, ki je napol zakopan ležal v zemlji. Sedaj smo resno delali; še nikdar nisem doživel desetih minut bolj napete razburjenosti. V tem času smo nekak podolgovat lesen zaboj skoraj čisto odkopali; po njegovi po* polni ohranjenosti in čudni trdobi bi sodil, da je okamenel, morebiti pod vplivom živosrebrnega biklorida. Ta zaboj je bil polčetrti čevelj dolg, tri čevlje širok in poltretji čevelj visok. Okovan je bil z železnimi obroči, ki so bili trdo pribiti in so tvorili neka« ko mrežo okoli njega. Na vsaki stra* ni zaboja so bili tik. pri pokrovu trije železni obroči — skupaj šest — za ka* tere je lahko držalo šest oseb. Naše* mu združenemu naporu se je posre* čilo zaboj čisto malo premakniti. Ta* koj smo spoznali, da je nemogoče od* nesti tako težko breme. Na srečo je bil pdkrov pritrjen samo z dvema zapa*
Razsothanov je prisrčno pozdravil Jugoslovane in želel, da bi pogajanja prinesla sporazum med obema sose« doma. Načelnik jugoslovanske dele* gacije g. Šaponič se je s prijaznimi be* sedami zahvalil in obljubil, da bo z vsemi silami pomagal, da se lepi cilj uresniči. Nato je načelnik vlade L jap« čev sprejel jugoslovanske odposlance v zunanjem ministrstvu in imel govor q srečnejših razmerah, ki naj zavlada* jo med balkanskimi Slovani.
Kljub vsemu temu pa ni še gotovo, ali se bo konferenca v Sofiji zadovo* ljivo končala. V razpravi stojita spet dve znani točki: pas 10 kilometrov na obeh mejah in prodaja zemljišč, ki le«
Objave.
Prošnja,
Pred tedni je pogorela v Solkanu hiša št. 183, last Andreja Gabrijelčiča. V hiši so bila poleg gospodarjevega 3 stanovanja za najemnike; vsem je zgorela vsa oprava in vsi zemljiški pridelki. Hudo prizadet je zlasti go* spedar, ki je od najemnine skromno živel. Sedaj je ob vse. Nima strehe, ni prejel nič zavarovalnine, ker je za* mudil plačati zadnji obrok in od ni* koder ni prejel nikake podpore. Ker trka zima na duri in grozi staremu mo* žu in njegovi ženi, ki nimata drugega kakor brezposelnega sina dninarja, največje pomanjkanje, se obračamo do vseh usmiljenih src s prošnjo, da revni družini priskočijo na pomoč. Darove sprejema uprava »Novega lista«.
Shod društva Skalnice.
Bilo je oznanjeno, da bo shod društva Skal* niče v nedeljo dne 24. nov. Radi slavnosti v čast blaženega duhovnika Janeza Bosca, ki bo v stolnici v nedeljo, se ta shod odnese na pri* hodnji mesec, t. j. na nedeljo dne 29. decembra. Da bodo tudi Slovenci kaj slišali o blaženem Janezu Boscu, bo ta shod posvečen njegovi proslavi.
Cerkven koncert.
V nedeljo 24. t. m. popoldne ob 2. uri se bo vršil v Kobaridu cerkven koncert. Sodeluje znani solist g. Joško Bratuž. Spored je sledeči:
h orna. Potegnili smo jih; od napete* ga pričakovanja smo sopihali in se tresli. V naslednjem trenutku se je pred našimi očmi zasvetil zaklad ne* preračunljive vrednosti. Ko je svet* loba naših svetilk padla v luknjo, se je s kupa zlata in dragih kamnov za* bliščalo in zažarelo, da so bile naše oči v resnici oslepljene.
Niti poskušati ne morem, da bi po* pisal čuvstva, s katerimi sem strmel tje. Legrand je bil od razburjenja či* sto izčrpan in je rekel samo nekaj be* sed. Jupitrov obraz je bil nekaj minut tako mrtvaško bled, kolikor pač more biti zamorec bled. Zdelo se je, da ga je zadela strela. Takoj je padel v luk* nji na kolena, zagrebel svoje roke do komolcev v zlato in jih pustil notri, kot da bi se kopal v njem. Končno je zaklical, kot da bi sam s sabo govoril, in globoko zavzdihnil:
»Vse to je radi zlatega hrošča, radi lepega zlatega hrošča, ubogega zlate*
že v drugi državi. Eno in drugo so Bol* gari doslej odklanjali. Radi zapadnih velesil, ki žele sporazum, bodo morda sedaj bolj popustljivi. Da omogoči do* govor, bo pa morda tudi Jugoslavija nekaj popustila. Odločilno besedo ima pa pri tem tudi Revolucionarna makedonska organizacija, in sicer ne samo radi tega, ker je vlada od nje močno odvisna, temveč tudi zato, ker drže »makedonstvujušči« ravno ob* mejne kraje popolnoma v svoji obla* sti. Tam je policija, sodnija in vsa uprava v njih rokah in sofijska vlada ne more tam mnogo ukazovati. To je vzrok, da so pogajanja v Sofiji tako težavna in kočljiva.
I.	del. — 1. Premrl: MJssa S. Josephi: a) Ky*
rie; b) Gloria; c) Sanctus. — 2. Gounod: O salutaris ho sti a; tenor solo. — 3. Vodopivec: O Jezus ves moj blagor Ti; moški zbor. — 4. Premrl: Podati hočem Ti srce; zbor. •— 5. Hochreiter:	Oj Dete je rojeno; zbor. —	6.
Premrl: Zveličar preljubi; tenor solo. —	7.
Klemenčič: Mogočno zvonijo; zbor. — 8. Kle* menčič: Majniška Jezusu; alt solo in zbor. — 9. Sattncr: Evharistični jetnik; tenor solo, so* pran solo in zbor.
II.	del. — Ludw. Boslet, Op. 33; orgle solo.
III.	del. — 1. Mav: Slavite Marijo; bariton solo, tenor solo in zbor. — 2. Železnik: Naši Materi; alt solo in zbor. — 3. Sattner: Kdo je ta?; tenor solo in ženski zbor. — 4. Kimo* vec: Večerni ave; zbor. — 5. Vodopivec: Proš* nja k nebeški Materi; tenor solo. — 6. Mav: Kako si nam draga; zbor. — 7. Sattner: Zdra* va; tenor in sopran solo. — 8. Sattner: Pridi z Libanona; zbor. — 9. Vodopivec: Vihar divja; zbor. — Orgia organist g. Joško Rakušček.
Poštenemu najditelju!
Profesor Mazzocco, stanujoč v Gorici v ulici Ti ieste 76 je zgubil belega lovskega psa s črni* mi pegami. Kdor žival vrne ali pove, kje se na* baja, dobi nagrado.
Darovi.
Za Sirotišče: N. N. 10 L. Vsem posestnikom v šempaski župniji, ki so nam darovali polj* skih pridelkov, srčno zahvalo! — G. Andrej Mavrič, trgovec z manufakturnim blagom v Gorici, ulica Carducci, je daroval blaga v vrednosti 360 L. — Srčna hvala!
ga hrošča, ki sem ga preklinjal in za* ničeval. Ali te ni sram, grdi zamorec? — Povej!«
Končno sem moral oba, gospoda in služabnika, stresti in ju opomniti, da moramo zaklad spraviti proč. Bilo je pozno in požuriti se bomo morali, ako bomo hoteli pred solnčnim vzhodom vse spraviti domov. Bilo je težko reči, kaj naj se zgodi, in mnogo časa smo izgubili s premišljevanjem — tako so bile glave zmedene. Končno smo zaboj olajšali s tem, da smo vzeli ven dve tretjini vsebine; nato smo ga dvignili iz luknje. Stvari, katere smo vzeli ven, smo skrili pod robidovje in pustili psa za stražo. Jupiter mu je strogo zapo* vedal, da se pod nobenim pogojem ne sme ganiti z mesta ali pa lajati, do* kler se ne vrnemo. Nato smo se hitro vrnili domov in dospeli do koče var* no, toda po izrednih naporih ob eni zjutraj. Bili smo tako izčrpani, da ni* kakor nismo mogli misliti na takojšnji
Delavsko življenje.
Podgorski tkalci.
Podgorska papirnica se je po vojni preosnovala v tekstilno tovarno. Že samo to dejstvo je prineslo v Podgoro velik preobrat. Začela se je doba mrzličnega
zidanja.
Tisoč zidarjev in težakov je bilo za» poslenih skozi več let pri gradbi poru« šene papirnice in pri postavljanju no« vih tekstilnih lop. V teku povojnih let so bile postavljene tri tovarne. Prva je bila napravljena nova elek« trična centrala na Soči, druga tekstil« na tovarna in tretja strojna livarna. S temi objekti je bilo stavbeno delo do« vršeno in velika množica zaposlenega delavstva je morala iskati drugega za» služka. Nekoliko se jih je vrnilo v druge pokrajine, nekoliko pa izselilo v Ameriko. Ostanek je prešel v notra» nji obrat tovaren. Zdaj imamo v Pod« gori tri tovarne in zato tudi tri vrste delavcev.
Najbolje žive delavci zaposleni pri električni centrali in njenem električ« nem omrežju na deželi. To so večino« ma kvalificirani delavci. Njihova za« poslenost je prvič stalna in to je za delavca temeljna eksistenčna zahteva. Drugič so ti delavci razmeroma za« dostno plačani. V poštev pridejo se« veda večkrat tudi nadure, ki so pri to« vrstnem obratu mnogokrat potrebne. Njihovo delo vobče ni pretežko, ven« dar je črta Gorica « Postojna v zim« skem času skrajno naporna. Delavci morajo v burji in snegu po samotah popravljati po vipavski burji pretrga« ne zveze. Plača teh uslužbencev je ze» lo različna. Ravna se po njihovi upo« rabnosti in kvalifikaciji. Giblje se od 2 do 4 lir na uro. Ugotoviti pa mora« mo, da zaposluje ta obrat v primeri z ostalima dvema najmanj delavcev. Ženske moči tukaj ne pridejo v po« štev. Drugi precej močnejši obrat so strojne livarne in mehanične delavnice, v katerih vlivajo mehanične statve in sploh tekstilne stroje ter razne dele
za Kozuličevo ladjedelnico v Trstu. Delo v livarni je izredno naporno, v mehaničnem oddelku pa nekoliko lažje. Ta obrat zaposluje, kadar je v polnem teku, do 200 moških moči. V polnem obratu delajo v dveh oddel« kih po 8 ur, torej šestnajst ur na dan. V poštev pride tukaj dvoje vrst de« lavcev: težaki in rokodelci. Tej razde« litvi primerna je tudi plača. Rokodel« ci živijo veliko bolje nego težaki. Zad« nji mesec je pa tudi ta obrat, ki je prej redno delal, začel čutiti krizo Brunnerjevih podjetij. Novih moči ne sprejemajo. Delavstvo so močno skrčili in tudi ostali ne delajo več celega urnika, ampak veliko manj.
Tretji najmočnejši obrat so pa
tekstilne tovarne,
ki zaposlujejo v celem obratu do 3000 delavskih moči. Tu so pa ženske v veliki premoči nad moškimi, gotovo jih je 80%. Plače delavk se gibljejo od 1 lire do 1.50 na uro. Pri akordnem delu je zaslužek boljši. Zaposleno je ženstvo iz vse goriške okolice od Vr« tojbe do Krmina, iz Brd in gor iške ga mesta, poleg tega precej izučenih tkalk iz notranjosti države. Za odda« ljene delavke je posebno zavetišče z redovnicami, ki je zelo koristna so« cialna ustanova, katera lahko spravi pod streho do 200 delavk s popolno preskrbo za nizko ceno 2.50 lir dnev« no. Poleg žensk je zaposlen le majhen del moških. Če odštejemo nadzoro« vaino in obratno vodstvo oddelkov, dobimo le nekoliko težakov pri nakla« danju in razkladanju bombaža, stroj« ne nomočnike in razne asistente. Pia« ča tega osobja se ravna po pogodbi obeh tekstilnih sindakatov. V zdrav« stvenem oziru so tu dve težavi. Če« ravno so tovarne postavljene po vseh modernih načelih zdravstva, se vendar jetika vsiljuje med žensko mladino. Druga težava je naporna pot delavk na delo in iz dela. Misli si mr« zlo januarsko jutro. Ob treh zjutraj ie dekle vstalo v Brazzanu onkraj Krmi« na. Do 4. je skuhalo zajutrek, nato je
odhod. Do dveh smo počivali in nato jedli. Takoj potem smo zopet odrinili proti goram oboroženi s tremi trdnimi vrečami, ki smo jih našli v stanova« n ju. Malo pred četrto smo zopet do« speli do jame, razdelili ostanek plena1 kolikor mogoče enakomerno, pustili luknje nezasute in se zopet napotili proti koči, kjer smo drugič odložili zlati tovor, baš ko so se prvi slabotni žarki jutranje zarje zasvetili preko drevesnih vrhov na vzhodu.
Sedaj smo bili čisto izčrpani; toda izredno razburjenje, ki nas je še dr« žalo, nam ni dalo miru. Po tri« ali štiriurnem spanju smo kot dogovor j e« ni vstali, da bi zaklad preiskali.
Zaboj je bil poln do roba. Ves tisti dan in večji del sledeče noči smo pre» bili s pregledovanjem njegove vsebi» ne. Kakega določenega reda ali razde« litve ni bilo opaziti. Vse je bilo zme« šano. Ko smo vse skrbno pregledali, smo videli, da je bilo bogastvo še ve«
čje, kot se nam je v začetku zdelo. V kovanem denarju smo imeli približno 450.000 dolarjev — prej več kot manj — pri čemer smo vrednost novcev preračunali po vsakokratnih denarnih lestvicah, kolikor je bilo mogoče na« tančno. Zraven ni bilo nobenega sre« bmika. Vse zlato je bilo starega kova in zelo raznovrstno — francoski, španski in nemški denar zraven neka« terih angleških zlatnikov in plačilnih znamk, kakršnih nisem še nikdar prej videl. Dalje so bili tukaj tudi zelo veliki in težki novci, ki so bili tako obdrgnjeni, da nismo mogli razvozlati napisov. Amerikanskega denarja ni bi« lo. Večja težava je bila preceniti vred« nost draguljev. Tu so bili diamanti — med njimi nekateri izredno veliki in lepi — vseh skupaj 110 in nobeden majhen; 18 rubinov čudovitega bleska; 310 smaragdov, vsi zelo lepi in 21 sa« firov poleg enega opala.
(Dalje.)
zasedlo kolo in ha j di eno uro na kole» su do Podgore. Ob 5. je dekle že pri strojih. Ali pa misli si lansko zimo in predstavi si dekle, ki ob 10. uri zvečer pusti tovarno in roma po Grojni v Števerjan in potem v Cerovo. Vse drugače pa izgleda stanje delavstva
po krizi Brunnerjevih tovaren.
Predvsem je bilo precej delavk od« puščenih. Med temi je bilo seveda ve« liko takih, ki so radi skrčenja delav» nih ur same zapustile tovarno. Zaslu» žek ni kril njihovih izdatkov. Preosta» lo žensko delavstvo pa dela samo vsak drugi teden. Nekateri oddelki medtem sicer delajo vsak teden, vendar po 4 ali 5 ur na dan. Tekstilna kriza se je sicer vsako poletje pojavila, toda na jesen je potem tovarna delala s polno paro. Kar je pa Brunner zagazil v fi« nančne težkoče, je kriza stalna. Kot ženske v obče tako so seveda zaposle« ni tisti odstotki moških le deloma. Dokler se kriza celega podjetja ne re« si, se pač delavski položaj ne bo po« boljšal. Domače delavstvo uživa brez» poselno podporo in pričakuje skoraj« šnje rešitve mučnega položaja Brun« nerjevih podjetij.
Idrijski rudarji.
Ako pogledaš v »Novi list« pod na« slov »Iz idrijskega kotla in okolice«, boš videl zgolj kroniko, ki pripovedu« je o gibanju prebivalstva in o nesre« čah, ki se dogajajo v vsakem večjem kraju. Drugega je malo. O življenju in delu idrijskega rudarja ni niti besede. In vendar je mesto precej veliko in znano daleč preko državnih mej.
V idrijskem rudniku kopljejo živo srebro. Po obsegu in po količini pri« dobljenega srebra spada rudnik med največje jame na svetu. Največja glo« bočina znaša 362 metrov. Ako pomi» slimo, da je nadmorska višina Idrije 333 metrov, nam bo takoj jasno, da nekateri rudarji kopljejo pod morsko gladino. In to delo ni prijetno. Niže ko greš (polj je 14), slabši postaja zrak. Zračenje je res še precej dobro izpeljano, toda zrak gre po kilome« trških rovih pod zemljo in umevno je, da ni povsod enako svež. Kjer so rovi vlažni, je tudi zrak nasičen z vlago. V nekaterih rovih je pa hud prepih. Naj« hujše je pri vrtalnih strojih, kjer je mnogo prahu. V takem ozračju in v temi preživi rudar dobršen del svoje» ga življenja. Le trdna narava mu po« maga, da prezgodaj ne oslabi.
Živo srebro je v zemlji večinoma spojeno z žveplom (cinober). Le tu pa tam se dobi samorodno, a samo v majhnih količinah. Ruda je včasih ze» lo bogata, včasih manj. Lomijo jo s pomočjo dinamita. Prej so vrtali strel« ne luknje na roko, sedaj imajo vrtalne stroje. Dobljeno rudo dvignejo na po« vrš je ter jo peljejo v zbiralnico in od tam v žgalnico. V žgalnici jo žgejo. Toplina je tako visoka, da živo srebro izhlapi. Živosrebrni hlapi gredo nato skozi zgoščevalne priprave (konden« zatorje). Na dnu se nabere svetla, tež« ka, dragocena in_s tolikim trudom pri« dobljena tekočina.
Pri rudniku je nastavljenih okoli 900 stalnih delavcev. Rudar dela osem ur na dan. Plača je urejena po letih. Najmanjša plača znaša 4.80 lir, naj* višja pa 8.70 lir dnevno. Poleg tega dobi vsak delavec raznih doklad za kakih 11 lir na delovni dan. Doklade so torej nesorazmerno večje kot te* meljna plača. Rudarji želijo, da bi se to uredilo, kajti ni isto, če imaš toliko in toliko doklad ali pa takšno temelj; no plačo. Plača je stalna, doklade lah; ko izginejo. — Delo v rudniku je akordno.
Stari delavci so zavarovani za sta; rost in za bolezen. Ta njihova usta; nova se imenuje bratovska skladnica in je zelo stara. Ustanovili so jo ru; dar ji sami v začetku 16. stoletja. V te; I ku časa se je razvila v mogočen social; ni činitelj, ki je dajal rudarju pokoj; I
nino in podporo v bolezni- Ko je pre; šel rudnik v državno last, je v sklad; nico prispevala tudi država, ki je tudi pomagala urediti njeno poslovanje. Skladnico je upravljal odbor, ki so ga sestavljali zastopniki, izvoljeni od de; lavstva in zastopniki države. Sedaj vodi upravo komisar.
Vpokojencev je v Idriji kakih 225. Nekateri dobivajo pokojnino pri bra; tovski skladnici, drugim jo plačuje država. Polna pokojnina znaša pri; bližno 250 lir na mesec.
V Idriji je danes okoli 400 brezpo; selnih. Radi brezposelnosti narašča iz; seljevanje.
O Idriji, o rudarjih in o njihovih težnjah, gmotnih in kulturnih, bi se dalo marsikaj napisati, kajti življenje ni samo v številkah. Za danes naj pa zadostuje.
bencev. Čujemo, da bodo spomladi začeli zidati na njivi v »Pjanovem« nove tramvajske lope. Kakor vidite, bo Sv. Ivan v kratkem času postalo lepo tržaško predmestje. V nedeljo dne 3. t. m. se je vršila poroka z ma; šo in petjem. Cerkev je bila ob tej priložnosti polna ljudi. Poročila se je Marijina hčerka Josipina Novakova z g. Petrom Ipavcem. — Za misijone smo zbrali na misijonsko nedeljo 270 lir.
Iz gorigke okolice.
Šempeter pri Gorici. — (P o s v e = titevnove cerkve.) — Zadnjo nedeljo se je pri nas vršila napove; dana posvetitev nove farne cerkve. Slavnost je bila tako veličastna, ka; kor je naša vas še ni videla in jo bo; mo tudi težko še kdaj dočakali. Vsi smo se potrudili, da bi kolikor mo; goče dvignili slovesnost, najbolj so se pa izkazali naši fantje, ki so postavili od župnišča do cerkve šest z zelenjem in krizantemami ozaljšanih slavolo; kov. Posvetil je cerkev prevzvišeni knez in nadškof goriški, slovesno sv. mašo je ob številni asistenci pel mons. Valentinčič. Med sv. mašo kakor tudi popoldne pri blagoslovu je krasno prepeval naš mešani cerkveni pevski Zbor pod vodstvom g. Merviča. Cer; kev je bila obakrat nabito polna. Obiskali so nas v mnogobrojnem šte; vilu Goričani in drugi sosedje, bil je res lep, vesel dan za našo faro. Naj 1 ob koncu izrečemo še iskreno zahvalo našim ženam in dekletom, ki so oskr; bele cerkev z novim okusnim perilom za oltar.
Vogersko. — (Nesreče. — O cerkvi.) — Preteklo sredo je strela udarila v hlev vdove Frančiške For; nazarijeve. Sosedom, ki so prihiteli na pomoč, se je nosrečilo rešiti živino; le enega vola, ki je bil močno omamljen, so morali zaklati. Seno so pa pri ga; šenju tako zmočili, da se bo težko po; sušilo. Škoda je krita z zavarovalnino. — Preteklo soboto se je naš vrli ba; sist Jože Gorianov zlomil nogo, ker se mu je veja ulomila, ko je na drevo plezal. — Ker ni naša cerkev še kon; čana, smo shod sv. Justa prenesli na tretjo adventno nedeljo. Takrat pa, upamo, bomo imeli lep farni praznik.
Ajševica. — (Smrt.) — Pretekli četrtek je izdihnil svojo blago dušo 17«letni Miroslav Komel. Prestal je tri operacije ter je do zadnjega upal, da ozdravi. Pogreb je bil v soboto po; poldne. N. p. v m.!
S Pivke.
Hruševje pri Hrenovkah. — (Č a ; stitljiva starka.) — Nenavad; no starost je učakala Marjeta Mikuž po domače: stara Betenca. Še štiri me; sece naj bi jo Bog pustil pri življenju, pa bi doživela stoletnico svojega roj; stva. Bila je naj starejša v hrenovški fari in daleč na okoli. Skoro do zad; njega časa je bila še pri moči. Kakor je rekla, se ji v 100 letih ni nikdar do; bro godilo in vendar taka starost. — Repa je že v čebrih. Da bo bolj kisla, jo ribamo tudi na harmoniki. Pa letos
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Jubilej g a si 1 s t v a. — Letos je poteklo 40 let, odkar je pok. g. Goli zamislil in po vec sestankih tu; di ustanovil v Idriji proštov, gasilno društvo. Naj navedemo na tem mestu v kratkih potezah samo najpomemb; nejše iz 40 letnega delovanja. Pred; vsem je treba poudariti, da se ima društvo v prvi vrsti zahvaliti za svoje uspehe pok. g. Goliju, ki je bil kot prvi načelnik in častni član v vseh ozi; rih društvu najboljši vodja in do; brotnik. — Prva brizgalna je prišla že leta 1890; druga leta 1891, obe sta stali 4400 kron, katere je plačala občina. Ob istem času smo dobili tudi ostalo orodje. Prvi nastop pri požaru je bil 21. III. 1892. pri Kendi v Sp. Idriji. Vseh požarov je bilo v dobi 40 let točno 38. Dne 26. in 27. VIII. 1893. je bila slovesna blagoslovitev zastave, ki je stala 140 kron. Postaviti si lasten dom je bila vedno največja želja vseh članov in meščanov. V to svrho se je tudi pobiralo in ne brez uspeha. Takratni prefekt Ricci nam je šel ze; lo na roko in bil navzoč 1.1925. pri polaganju temeljnega kamna novemu domu. Ob tej priliki so bili odlikovani trije člani, ki se vestno drže od po; četka, in sicer: Fratnik Blaž, Tukač Bernard in Božič Alojzij. Najstarejši, a vedno skozi 35 let zvesti član je Anton Krivec, star 84 let. Ob istem obisku je g. prefekt podaril društvu 1000 lir, od katerih naj se vsako leto izplačajo obresti najzaslužnejšemu članu. Po 14. kratni selitvi se je dru; štvo leta 1928. naselilo končno pod lastno streho. Od leta 1927. se društvo zopet udeležuje častne straže pri bož; jem grobu, kar se je začetkoma vr; šilo, a pozneje opustilo. Dne 17. III. 1929. je bil likvidacijski občni zbor in izročitev inventarja mestni občini. V vsej dobi je vodilo društvo 16 na; četnikov, članov pa je bilo skupaj 2060, torej 52 na leto. Največ jih je bilo leta 1922. namreč 75, najmanj leta 1929. — 33. Častni član društva pa je
zaslužni g. K. Treven. — Da je bilo društvo agilno, kažejo nastopi, ki jih je bilo nad 370, sej in obč. zborov pa 288. — Društvu, ki se sedaj nahaja pod obč. upravo, iskreno želimo, da bi tudi v naprej uspešno delovalo. Vsem, ki so v tej 40 letni dobi sodelovali, ali pa na ta ali oni način društvo pod; pirali, pa vsa čast in hvala!
Osebne vesti. — Namesto se; danjega obč. kom. g. svetnika Fabio; lija je imenovan notar g. Boccasini. Odvetniško pisarno je odprl v Idriji tudi g cav. Silvestri.
Važna vprašanja. — Že dalj časa se tu živahno razpravlja o uvr; stitvi rudarjev v vrste državnih na; meščeneev. V dobrobit delavstva je nujno potrebno, da se pristojni gospo; dje za rešitev te življenske zadeve idrijskega delavstva toplo zavzamejo. — Rudn. vpoko-jenci so poslali svoje vloge na pristojna mesta in želimo ter upamo, da bodo njih opravičene in že pred g. prefektom utemeljene proš; nje našle ugodno rešitev.
Iz tržaške okolice.
Barkovlje. — (Smrtna kosa. — Porok e.) — Žalostno so v sredo naznanjali naši zvonovi tužno vest — nenadno smrt Štefana Ježa. Pokojni je bil dober oče, zvest katoličan, tih in uglobljen samo v svoj preljubljeni grunt. V svojem 67. letu mu je Vse; mogočni ugasnil luč življenja. Spa; vaj mirno, dragi Štefan, v hladni naši zemlji. Vsem žalujočim ostalim naše iskreno sožalje.
Naši fantje in dekleta hočejo letos potolči rekord vseh prejšnjih let v porokah. Vse vprek hoče zlesti v za; konski stan. Dosedaj jih je v tem letu že črez 30. Pravijo, da če je dosti porok, je huda zima. — Bomo videli.
Sv. Ivan pri Trstu. — (Drobne novice. — Poroka. — V nedeljo 20. okt. ob 5. uri in pol, smo imeli prošnjo procesijo za sv. leto iz nove cerkve v staro cerkvico in nazaj. Pred bolnišnico za slaboumne so začeli zi; dati tri velike hiše za nastanitev usluž«
bi bila kmalu prehudo kisla. Na po* ; moč!	I
Studenc. — (Ribanje repe.)— j Pri nas in tudi v bližnjih vaseh je na* j vada, da se mora ribati repa le pono* či, na kar sledi ples, popivanje in več* krat tudi — ruvanje las. Glavni vzrok nočnega »direndaja« je samo ples. Ne* razsodne mamice napravijo na pritisk poskočnih hčera podobni »šunder« najraje ob sobotah ponoči, da v nede* Ijo plesalci in ribačke malo poležijo, j pa če jih prav božji klicarji opominja* j jo, da je dan Gospodov. Nekatere pri* j dejo še v polusnu v cerkev, pa po ve* j čini na razgovor o pretekli noči ali pa j po klopeh kimel sadijo. Matere! Le* tos je dobri Bog blagoslovil polje in pričakuje od nas tudi primerne za* hvale. Nikar pa ne mislite, da je bo* gokletje, ples in podobno norenje po vaših hišah in zunaj — tudi zahvala.
V tem letu smo imeli več porok. Pred dnevi sta se vzela Jožef Milavec in pridna pevka Tončka Simšiče va. Odšla sta v tujino. Bog jima daj srečo! j
Zagorje. — (Farni praznik). !
—	Pretekli teden so zvonovi slovesno \ pritrkovali. Bližal se je 20. oktober, j najslovesnejši dan naše fare. Obhajali \ smo 25 letnico vednega češčenja, 25 letnico Marijine družbe, blagoslovi* tev družbene zastave in osamosvoji* tev župnije od košanske fare. Fantje so postavili tri mlaje po 30 metrov vi* šoke. Dekleta so vse opletla. Lepo je bilo! — Trije Amerikanci so se vrnili domov. — Na 8. t. m. je tudi pri nas sneg v eni noči vse pobelil, pa le do jutra. — V zakon sta stopila Franc Boštjanov in Josipina Taj čer j e va iz Trnja. Dosti sreče!
Iz Vipavske doline.
Vipava. — (Nabor. — Kmetij* s k o predavanje.) — 7. t. m. je 22 naših fantov šlo na nabor. Obna* šali so se prav lepo. Zvečer so se mal* ce pozabavali. — Pred kratkim je imel pri nas predsednik kmetijskega poto* valnega urada iz Ajdovščine inž. Ve* likonja predavanje o trošenju umet* nih gnojil. Med poslušavci je vladalo veliko zanimanje.
Ozeljan. — (Vince žari...) — Vince postaja ko kri. Zato so se oni dan neki fantje prav zares pobožali.
—	Zadnjo soboto se ie poročil Anton Peršič z Ivanko Štrukljevo. Vzornemu paru čestitamo!
Gradišče nad Prvačino. — Na dan sv. Božidarja, ki je naš farni patron, je opravil službo božjo č. g. prvaški. Prav lepo je bilo, ko smo v domači cerkvi imeli sv. daritev. Obiskalo nas je dosti sosedov. Zvečer so fantje za* peli tudi par lepih pesmi. Ker smo že iz drugih krajev čitali, moramo tudi mi povedati, da služi v Egiptu preko 100 naših deklet in žen.
Iz Brd.
Števerjan. — (Birma na vse svete.) — Na vse svete smo imeli birmo. Škofov je bilo precej, po_večini domači fantje. Birma se je začela pri »Luviži« in se je končala pred cerkvi* jo. Krožniki, kamenje, steklenice, po*
lena, stolice, vse je frčalo po zraku. Vsi škofje so bili obenem tudi birman* ci. Pametni Števerjanci se jim smeje* mo. — Ščedenci prosijo za popravo ceste in mosta. Kmetje pa, naj bi krčmarji le kaj več dali za vino kot pa le 1.40.
Gor. Cerovo. — Tu smo imeli od 3. do 10. t. m. sv. misijon. Jako željno smo ga pričakovali, kajti že dvajset let nismo slišali misijonarjev v naši fari. Udeležba je bila vse dni v tednu zelo lepa, tako da je bila naša cerkev skoraj pretesna. K mizi Gospodo* vi je pristopilo nad 1800 vernikov. V nedeljo 10. t. m. popoldne je bil sklep z blagoslovitvijo misijonskega križa.
iz Gor.
Sv. Lucija. — (Semenj. — Mo* d e r n a razsvetljava.) — Pred* zadnjo nedeljo smo imeli običajni »vahtni semenj«, ki je bil prav živa* hen. Prodajalcev in blaga je bilo veli* ko, pa tudi kupcev ni manjkalo. — Orgle, katere bi se imele blagosloviti že pred tremi tedni, kakor je poročal »Novi list«, še sedaj niso dokončane. Kdaj bo blagoslovitev, oz. kolavdaci*' ja, bomo že poročali. — V Modreju imamo že del j časa električno napel j a* vo iz Podmelca. Svetiti moramo pa le s petrolejkami, svečami ali »treska* mi«, kar ima pač kdo pri rokah. Tudi na Modrejcah imajo elektriko, svetijo pa le po starem. Mogoče je tako mo* derno.
Idrsko. — (Poroke.) — Naša mie* karna dobro dela. Maslo smo prodali po ugodni ceni. Zdaj bomo preskrbeli tudi električno gonilno silo. — V zad* njem času je vzel za družico v življe* nju g. Franc Berginc Pavlo Uršičevo in g. S. Jake Mici Šaulijevo. Dosti sreče!
Čekovnik. — (Smrt. — N e s r e * č a.)	— Po dolgem času se je smrt
oglasila tudi v našem kotu. Umrl je posestnik Franc Šavelj v najlepši moški dobi ter nad 70 letna Katarina Ferjančičeva, žena gozd. delavca. Obema večni mir in pokoj! — Na poti iz Idrije proti domu se je ponesrečil Janez Kavčič. Padel je v Nikovi črez škarpo v jarek in se občutno poško* doval.
Sp. Idrija. — (Semenj. — Po* jasnilo.) -— Semenj sv. Martina je bil radi izredno slabega vremena jako klavern. — V predzadnji številki smo poročali, da bo 11. t. m. za tovorni promet otvorjen most. To pa se ni zgodilo, ker je bila otvoritev nenadno preložena za nedoločen čas.
Gore nad Idrijo. — (O šoli. — Vsi sveti. — Poroka.) — V za* četku šolskega leta sta prišli k nam dve novi učiteljici; pa predno je po* tekel mesec, je bila ena že prestav* Ijena. Te dni je prišla namestnica. — Pred vsemi svetimi je kar mrgolelo na pokopališču. Ljudje so kar tekmo* vali, kdo bo lepše okrasil grobove svo* jih dragih. Še nobeno leto nismo po* kazali toliko ljubavi; pa tudi veliko molitev in sv. obhajil smo darovali za trpeče duše! Moški cerkveni zbor
je nameraval na pokopališču zapeti par žalostink, ker je pa močno deže* vaio, je izvršil svojo namero v cerkvi. »Blagor mu...« in »Vigred ...« sta bili čuvstveno podani in sta zvabili solze v oči. — Cerkvenikova hčerka Julka se je poročila z rudarjem Iv. Petrovčičem. Bog daj srečo.
Zavratec. — (Zgodovinski dan.) — Letošnji praznik Kristusa Kralja bo v župnijski kroniki in srcih vseh župljanov ostal v traj* nem spominu. Po zaslugi č. g. župnika Miklavčiča in zglednih župljanov je dobil Zavratec tri krasne bronaste zvonove. Večji je posvečen Kristusu Kralju, srednji sv. Družini in sv. Urhu, mali pa sv. Florijanu in sv. An* tonu puščavniku. Na praznik se je vršila slovesna blagoslovitev, katero je opravil preč. g. prodekan Peter Li* kar, župnik gorski, ob asistenci do* mačega, godoviškega in idrijskega gospoda. Slovesno propoved je imel preč. g. duh. svèt. Osvald, ki je v iz* branih, toplih besedah nazorno ori* sai vzvišeni pomen cerkvenih zvonov in veličastnost dneva za župnijo. Zvo* nove, ki tehtajo 2100 kg, je vlila to* varna Kolbachini v Tridentu.
S Tolminskega. — V soboto 2. t. m. je umrla na Volarjih »Vrančeva teta« v starosti 75. let. N. v m. p. — Na poti v Rute so pred dnevi dobili mrt* vega 80. letnega starčka. Niso še dognali, kdo in odkod je, pa tudi vzrok njegove smti še ni znan. — V četrtek 7. novembra se je poročila v Tolminu gdč. Danica Uršičeva, učiteljica, z g. Karlom Supanom, urarjem v Postojni. Novemu paru obilo sreče!
Drežnica. — Zopet se je nekaj mia* dih ljudi podalo v svet. — Pretekli teden je bila pri nas komsiija gozdne milice. Spremenila je par gozdnih par* cel v pašnike. Naše koze ne bodo to* rej več trpele tolikšnega preganjanja. Stotnika gozdne milice smo prosili, naj nam dovoli že sedaj sekati drva, ne pa šele na pomlad, ko je delo na polju. Upamo, da bomo uslišani.
Pečine. — (Novi zvonovi.) — Po nestrpnem pričakovanju smo pred kratkim dobili dva nova zvonova na račun vojne odškodnine. Oba tehtata 9 kvintalov in 2 kg; če dodamo še tretjega, imajo vsi 1950 kg. Dovolj težki so za našo malo duhovni j o. No* ve zvonove je vlila tvrdka F. Broili v Vidmu. Posrečilo se ji je, napraviti vredna druga našemu staremu velike* mu zvonu. Prav po naši želji imamo sedaj tri zvočno zvenenje dis*g*as. Obesila sta ju dva domačina. Ne sme* mo prezreti tudi tega, da smo napra* vili v stolpu novo želežno ograjo, ki je bila nadvse potrebna. Na spomlad se začne s popravilom cerkve in nove strehe, kar je tudi nujno. — Pridelki so večinoma nod streho. Lahko reče* mo. da že več let ni bilo nebo tako bla* godarno kakor letos. Glejmo, da sc na »Zahvalnic-o« dostojno zahvalimo Bogu za dobro letino. — Med novica* mi lahko povemo, da namerava elek* trično podjetje v Podmelcu napeljati v doglednem času elektriko tudi na našo planoto. Prav!
S Krasa.
Volčji grad na Krasu. — (Strel a.) — V četrtek 14- t. m. sta šla gostilničar Alojz Metlikovec in njegova žena Ma* rij a nabirat želod v bližnji gozd. Med delom ju v jame nevihta; oba se stisne* ta pod visok hrast. Naenkrat pa trešči strela. Oba zakonca se zvrneta omam* ljena na tla. Ko pride žena k zavesti, vidi moža v plamenih. Z zadnjimi močmi mu pogasi obleko, nato pa se drsa po kolenih v sosesko po pomoč. Metlikovec je močno ožgan po telesu, a zdravniki upajo, da ga rešijo. Bog daj!
Šempolaj. —■ (S m r t.) — Po dolgem času nas je zopet obiskala bela znan* ka. Ugrabila je 77*letnega Ivana Co* ljo, ki je bil zelo priljubljen. Večna luč naj mu sveti!
Avber. — Če se nočejo oglasiti ti* s ti, ki so bolj poklicani, se pa jaz, prav zato tudi tako pozno. Na koncu oktobra je smrt pobrala Nikolaja Fabjana, 48 letnega posestnika. Bil je tih človek, veren mož, zgleden ob* čan, zato so ga bili občinarji izvolili ; v Jusarski odbor. Zapustil je pet*
Kaj se sliši po
Lov na tihotapce.
Predzadnji teden je njujorška po* licija priredila pravcati lov na tiho* tapce z alkoholom. S pomočjo svojih vohunov je zvedela za tihotapsko družbo, ki je imela v nekem gozdiču svoj grad z ogromnimi podzemelj* skimi kletmi. Vrh grajskega stolpa je pa bila radio postaja, ki je tihota p* skemu brodovju na morju javljala, kje naj ladje pristanejo. Tja so po* tem poslali svoje tovorne avtomobile in tako lepo spravili ogromne množi* ne alkoholnih pijač na varno.
Policija je skrivaj zasedla radio po* stajo in vabila tihotapske ladje, ki so v dobri veri, da jim dajejo tovariši s kopnega dogovorjena znamenja, pri* stala tam, kjer so jih čakali policijski motorni čolni. Tako so spravili vse ti* hotapce v past.
Toda tudi policija je dobila svojo. Izkazalo se je. da so tihotapci podku* pili par najvišjih uradnikov s policije, da so mežali na eno oko.
Ženin na posodo.
V nekaterih okrajih na Nizozem* skem se je komaj pred kratkim iz* trebila stara navada jemati ženina na posodo. Deklice revnejših sloiev so si za pust ali za glavni semenj (hirmes) najele fanta in se potem z njim po* stavljale, češ glejte, moj je. Fantu so plačevale piti in jesti, on jih je pa moral zato zabavati in plesati z njimi, kolikor se jim je zljubilo. Če eno de* kle ni zmoglo denarja za takega navi* dez ženina, se jih je pa po par skupaj vzelo. No, včasih se je pa tudi pripe* tilo, da je iz šale postala resnica.
Nikdar prekasno.
Nikoli ni prekasno za učenje. Po* glejte na vzgledih velikih mož! Slavni rimski senator Katon je imel 80 let, ko se je začel učiti grščine. Modroslo* vec Sokrat se je v visoki starosti opri*
člansko družino. Pokoj njegovi duši!
—	O vseh svetih je smrt pokosila mia* do življenje, 10 letno Marico Turk* ovo. Kazala je, da bo kaj več kot na* vadno dekle, pa jo je Bog poklical v nebesa. — Po vsem Krasu imamo več tednov dež, ki ovira jesenska opra* vila. Rešili se ga bomo šele, ko bosta Čaven in Nanos dve pedi na debelo s snegom pokrita in bo zmagala burja.
Brje pri Komnu. — (Nova šola.)
- Že pred časom smo imeli tu uradno komisijo za zidanje ‘novega šolskega poslopja. Določen je bil prostor; go* vori se, da se zdaj izdeluje načrt. Upamo, da bo načrt predstavljal stav* bo, ki ne požre kdo ve koliko za zuna* nje nepotrebne okraske. Pač pa je potrebno stanovanje za učitelja. Zdi se, da se v prihodnji pomladi delo začne.
Dutovlje. — (Novi zvonovi.)
—	V četrtek 14. novembra smo slo* vesno blagoslovili nove zvonove, ki smo jih tako željno pričakovali. Mno* žica ljudstva se je zbrala kljub slabe* mu vremenu. Zvonove je blagoslovil
; veleč. g. prodekan Barbič iz Povirja. Pevci so slovesnost zelo povzdignili.
svetu.
jel glasbe. Plutarh, eden naj večjih zgodovinarjev starega veka, se je spravil' nad latinščino, ko je imel že osem križev na plečih. Pisatelj Bocac* cio je v svojem 38. letu začel pisate* ljevati. Ameriški predsednik Franklin je imel 40 let, ko je začel študirati fi* ziko, potem je šele izumil strelovod. Skladatelj Hàndel je imel tudi okoli 50 let, ko je izšla njegova prva skladba.
Zlato iz svinca.
V	srednjem veku so se številni uče* n jaki, alkimisti imenovani, trudili, da bi izdelovali zlato iz manj vrednih kovin. Tak novodoben alkimist je kle* parski pomočnik Tausend v Monako* vem na Bavarskem. On trdi, da zna delati zlato iz svinca. Oblastva so ga, meneč, da gre za sleparijo, zaprla. Mož pa je baje v zaporu pred komi* sij o dokazal, da zna res delati zlato iz svinca. Če je to res, bo mož moral be* žati, ker ga bodo vse države hotele za finančnega ministra. Tudi cena svincu bo menda poskočila.
Razširjeni jeziki.
Najbolj razširjeni jeziki so: kitaj* ščina, ki jo govori 450 milijonov ljudi, angleščino rabi 200 milijonov, ruščino 180 in nemščino 100.
Korist vetra.
Pri nas se na burjo in na veter sploh jezimo, da je kaj. V resnici pa je veter koristna reč. Samo v Nemčiji je čez 13.000 podjetij na vetrni pogon.
Osmrtnica.
V	starih, občutljivih časih niso bile osmrtnice v časopisih tako kratke in jedrnate kot danes. L. 1829. je mestni list v nemškem mestu Darmstadtu objavil takode osmrtnico: »Moj naj* dražji zakonski drug klepar Miklavž Jeremija \Veuk je imel srce trgajočo
nesrečo, da je pri polni zavesti včeraj ob poldvanajstih zgubil ravnotežje vrhu cerkvenega stolpa protestantov* ske cerkve, kjer je ravno nekaj cinil, ter je padel deli. Že v sredini padca je zgubil dušo, vendar je padec nadalje* val do cestnega tlaka, kjer se je duša docela ločila od njega. Kdor je poznal plemenito dušo mojega zakonskega druga, bo razumel veličino moje izgu* be in kdor pozna višino protestantov* skega stolpa, bo znal ceniti hudo ne* srečo. Vsem, ki so z rajnim soprogom sočustvovali, zlasti med njegovim pa* da njem z zvonika, izreka zahvalo vdova Uršula, hrepeneča, po svidenju z rajnim.
Uršula Weuk, r. Henk, krčma in prodaja vina čez ulico, lokal prve vrste.«
Ameriški predsednik — Nemec.
Neki nemški list iz Porenja trdi, da je sedanji predsednik ameriških Zdru* Ženih držav doma iz Porenja. Baje se je 1. 1741. neki Andrej Hub er preselil iz mesteca Ellerstadta v Ameriko. Tam se je prekrstil iz Huberja v Hoo* verja. Njegov potomec je sedanji predsednik Združenih držav.
Zanimiva 300*letnica.
Letos je poteklo 300 let, odkar se je v trgovskem svetu začelo oglaše* vanje. L. 1629. je neki Teofrazij Re* naudot dobil na Francoskem pravico naznanjati, kje se kaj kupi. Po 18 le* tih brezuspešnega truda, — oglasi ni* so bili tiskani, marveč je bilo treba vse ustmeno opraviti, — je Renaudot na pariškem trgu postavil stojnico z velikanskim narisanim petelinom. Za 15 stotink je Renaudot vsakomur po* vedal, kje dobi najboljše blago, kdaj odhaja poštni voz, tudi katera knjiga je najboljša, kje so stanovanja praz* na itd. Ko je prihajalo k njegovi stoj* niči vedno več povpraševalcev, je dal natiskati posebne lističe z malimi oglasi. Polagoma se je iz teh početkov razvilo reklamno glasilo in navada oglaševanja sploh.
Nedelja v Njujorku.
Ni taka kot pri nas. Prav čedna je in Amerikanec jo s strahom pričaku* je. Še globoko proti poldnevu, ko solnce že toplo sije nad nebotičniki, večina Njujorčanov spi. Šele popol* dne se začno dolgočasiti. Z nedeljo namreč ne vedo kaj početi. Preveč so prevzeti vsakodnevne hitrice, ki jih žene za zaslužkom, da bi mogli do* umeti, kaj je dan počitka. Še celo žal jim je, da so ob en delaven dan.
Ne mesto in ne njih stanovanja jim ne nudijo razvedrila. Ameriški me* ščan sploh nima stanovanja v našem smislu. Prebiva tistih par ur, ko je do* ma, v ozkem prostoru ; iz ene vdolbi* ne v zidu potegneš mizo, iz druge po* stel j ali sedeže; vseh tistih malenko* sti, ki narede naš dom tako prijeten, tam ni. Celo kuhajo ne po večini do* ma. Vse naroče iz trgovin, tako da ni* j ti krožnikov ni potreba; jedo kar iz J kartonastih podstavkov, večerjajo pa ! po restavracijah. Žene so po večini v 1 uradih.
Naš nedeljski dom z lepo pogrnjen i no mizo, boljšim kosilom, pražnjo j obleko, z vabljenjem zvonov k maši, nam nudi res razvedrila po šestih dne* vib dela.
Njujorčan pa ko vstane in porine postelj v zid, gre na ulico, razgrne ča« sopis in obrne hrbet proti solncu. Vča« sih gre že dopoldne v kino ali pa sede za 10 centov na vrh avtobusa in se vos zi od začetne do zadnje postaje. Med tem se je zvečerilo in je treba v res stavracijo in nato v kino. Imovitejši se vračajo z avtomobilnega »izleta«. Dolga vrsta, po par sto voz drug za drugim, se vleče po tri do štiri ure das leč, da pride malo ven iz mesta na čisti deželski zrak. Posebna nedeljska zas bava njujorškega meščana je voziti se v starih tramvajih ali pa v starim skih kolesljih. Notri sedijo ter se smes 'jejo. Nič se ne smeš čuditi, če vidiš meščane prespati nedeljo popoldne v travi po parkih ali pa na podstavkih spomenikov. Šele kasno zvečer, ko se vsipljejo množice iz zabavišč, jim bes reš zadovoljstvo na obrazu, ker bo kmalu spet napočil dan zaslužka ...
Nedelja brez vsebine in duše...
Popravek uprave.
V zadnji številki se je med osmrtnis co rajne vdove Lapa j nove vrinila nes ljuba pomota. Ne kliče se Ljudmila, marveč Lucija.
Listnica uredništva.
K. A., št. 14: Svetujemo Vam, da tistega lis sta ne naročite. Dopis smo za enkrat odložili. Pošljite nam pa še kaj!
Preiskava zvonovine.
Preiskava zvonovine je dvojna:	1. pregled
prelom ine brona, 2. kemični razkroj (analiza). Prva preiskava je površna, nenatančna, pri« merna za ugotavljanje vzroka, zakaj se je zvon ubil. Vrši se na kosili razbitega ubitega zvona. Iz prclominc je težko izpoznati, ali je primešan činu cink ali svinec, to določi za« ncsljivo kemična analiza. Ta dožene pač mn o« žino bakra in cina in drugih primesi, ne pa, ali so bile te primesi nabavljene z bakrom in činom, ali jih je primešal zvonar sam.
Kemična analiza kot se pri nas vrši in kot jo vrši tudi vlada, ne pove čiste resnice. Navada je namreč, da sc od zvona, katerega zvonovi« na se ima preiskati, odpili na koreniki nekaj brona ali pa odžaga en košček, ki se pošlje v analizo. Drugod na okrilju bi bilo to delo škodljivo glasu. Ker pa ima mešanica bakra in cina pri strjevanju veliko nagnjenje k razmeša« vanju — zlasti v kalupu, kjer sc ne more več mešati - sili cin, ki je lažji kot baker, na po« višje, nabere se ga največ na koreniki in rav« no tu nakopičeni cin se pošilja v analizo. Te« mu sc da tako«le izogniti.
Hip preden sc izpusti bron v kalupe, ga za« jame zvonar nekoliko in vlije na razgreto skril, da se razploska in ohladi. Ta bronasta plošča se vpričo cerkv. zaupnika prelomi. Pr c« lomina mora biti gosta in drobno zrnata; ne sme biti ne gladka ne raskavo nazobčena. V prvem slučaju ima preveč cina, v drugem prc« več bakra. Ena polovica bronaste plošče se vtakne v cerkveni uradni ovitek, zapečati s cerkv. pečatom in izroči zvonarju, druga se
hrani v cerkv. arhivu do zaključka nabavnih stroškov. Če je treba sc pošlje en del te bro« naste polovice v analizo.
Iv. M—a
Vse povsod ob bistri Soči in kjer morje brege moči, kjer po piaraem burja brije in kjer jasno solnce sije, v kočah, hišah in palačah, pri mogotcih in beračih, pravijo, da „PEKATETE“ ki zavite so v pakete, so najboljše kvalitete.
Za umnega gospodarja.
Trg Mirih prldtlhos.
Trst, 19. novembra:
Z grozdjem ni več kupčije.
Jabolk domačih ni več na trgu, bla« go prihaja po večini iz Jugoslavije in se prodaja po 2Ó0 do 240.
Hruške domače 160 do 180.
Kostanja je malo več. Maron gre po 160, drugi okoli 110 do 120.
Vrzot je zelo dosti na trgu; dova» žajo jih iz Istre in z Goriškega. Cena je šla navzdol in se suče od 30 do 40.
Karfijola 140 do 150.
Krompir 50 do 55.
Drva 17 do 18.
Gorica, 20. novembra:
Grozdje belo 260, črno 200. Gre h koncu.
Hruške 120 do 180.
Jabolka (iz Jugoslavije, domačih ni) 120 do 250.
Češpelj olupljenih je malo več. Ce= na 350 do 425.
Kostanju je cena nekoliko padla. Drobni gre po 50 do 70, marori od 110 do 130.
Krompir 45.
Zelenjad: Radič zelen 50 (rdečega še ni), kapusne glave 40, repa 12 do 15, cvetno zelje (špros) 120 do 140, Spina*
ča 60 do 80, šolata endivija 70, vrzote 20 do 25.
V inozemstvo gre le kostanj, žele» n j ad pa največ v Trst.
Sejte pšenico s strojem!
Sejalnih strojev je po deželi že preš cej in so dostopni skoro vsem sejah cem pšenice, ker si jih lahko izposos di j o za nizko odškodnino. Sejanje s strojem ima pred sejanjem z roko ves likanske prednosti:
a)	Semena se porabi toliko, kolikor ga je ravno treba, redno mnogo manj kot pri sejanju z roko.
b)	Najbolj izvežban in skrben ses jalec ne bo njive nikdar popolnoma enakomerno posejal; vedno se bo p ris petilo, da bodo gotovi oplazi njive ostali goli, na drugih pa bo žito pregos sto. Tako ne bo kos zemlje dal ničes sar, drugi pa tudi malo, ker bo žito pregosto in radi tega prešibko. Ses jalni stroj pa seje povsod enakomerno, vsa zrna pridejo v vrsti v enakomerno razdaljo, oddaljenost vrst pa je točno določena. Zato se žito po celi njivi enakomerno razvija in pridelek je vis šji.
c)	Tudi žetev s strojem sejanega žita je mnogo lažja in prijetnejša kot če je bilo žito sejano z roko.
Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice !
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo raznos vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)

ZDRAVNICA
dr. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Firenci
sprejema
od IO. - 12. in 15. - 16- ure GORICA, Cosso Viti. Em. III. štev. 59.
®	^ -V/ '■‘v*' Nir' V
Majtnlje bla go!
PASCOLI
Gorica ==
Najnižje cene!
& MERICO
Corso Verdi 24 - Telef. 60
Za ženske:
Najbogatejša izb era plaščev (Palelots) po zelo ugodnih cenah napravljenih in po meri. Zadnje novosti: pHš, veleur, volna, svila, žameti in bomba-ževina.
Platna in perila. Oprema za neveste. Kožuhovina.
STALNE CENE!!
največja zaloga
blaga iz domačih, čeških in angleških tovaren.
Popolne opreme za zavode, gostilne itd. Volnene lahke in težke odeje. Obpostelj-ne preproge. Blago za tapeciranje. Tapeti, kokosovi volneni in bombaževinasti. - Trliš in volna za matrace.
Za moške:
Prvovrstna krojač-nica, popolen kroj, skrbno delo.
Obleke, palelots, površnik, površne jope
izdelane v lastni kro-jačnici.
Dežni plašči Trench - Coats, prvovrstne usnjene jope._______________
5% blagajniški popust.
Če je količkaj mogoče, in mogoče je na vseh ne preveč visečih njivah, sejte žito s strojem. Kdor je enkrat sejal s strojem, ne misli več opustiti te setve.
Tobačni izvleček
bo odslej močnejši, in sicer bo imel 6% nikotina. Dobival ga boš tudi v posodah po 1 kg, ki bodo stale 9 lir.
Kako ohranim kostanje sveže?
Sveži kostanji so višje cenjeni kot osušeni, zato pa jih skušajo posestni« ki ohraniti sveže čimdalj časa. Naj« prikladnejši načini so sledeči:
1.	Kostanj se še v jezicah na suhem prostoru spravi na kup ali pa v večjo posodo (plavnik, sod) ali pa v jamo. Tako ostane kostanj tudi mesece svež.
2.	Stratificiranje kostanja: kostanj brez ježic se na solncu nekoliko posu« ši (en dan) potem pa v večji posodi shrani med peskom. Na dno posode pride prst debela plast peska, vrhu te plast kostanja, zopet pesek, potem kostanj, zopet pesek itd. Tako ostane kostanj svež do meseca aprila.
3.	Utopitev: posebno oluščen debel kostanj (maron) se drži skozi teden dni v menjajoči se, če le mogoče te« koči vodi, potem se osuši na solncu in na to shrani v tankih plasteh ali pa med peskom. Na ta način shranimo kostanj par mesecev, a proti koncu zgublja na okusu.
Drugače shranjen kostanj začne kmalu kliti in postane rad plesniv.
Zdravo maslo.
Kakšenkrat ni mogoče dobro proda« ti masla, ker je žaltavo, kislo ali ima kakšno drugo napako. Večina vseh napak pri maslu z avi si od slabe izde« lave masla, predvsem od nezadostne snažnosti. Zato pa je prva zahteva pri izdelavi masla, da je skrbno očiščena vsa posoda, ki pride v dotiko z mle« kom, smetano in maslom, ter da je maslo dobro zgneteno in oprano. Mie« kame morajo zato imeti dober gnetil« nik, zasebniki pa vsaj valjar, s katerim maslo dobro pregnetejo. Med gnete« njem polivamo maslo z bistro vodo.
Alkohol namesto bencina.
Italija da ja letno težke milijone za bencin, ki je potreben za pogon av« tomobilov, drugih vozil in motorjev. Zato pa iščejo italijanski znanstveni« ki že dolgo primerno nadomestilo za bencin. Nadomestilo so sicer že našli v alkoholu, v Italiji nimamo nobene surovine, iz katere bi dobili po nizki ceni mnogo alkohola. Tropine, ostan= ki pri izdelovanju sladkorja (melasa), rožiči, indijske smokve, vse to daja premalo alkohola, ki je zato tudi pre« drag. Alkohol skušajo dobiti tudi iz premoga in lesa.
Zanimivo je, da porabijo v Južni Afriki, na Kubi, v Braziliji in tudi v Avstraliji prav malo bencina, za mo« torje, temveč mnogo več alkohola, ka« terega dobivajo j)rav po ceni iz me« lase sladkornega trsa. V imenovanih državah imajo iz alkohola sestavljeno posebno gorivo, tako imenovani nata« lit, ki je cenejši od bencina in ki vse« buje 54 delov alkohola, 45 delov etra in 1 del t^metilamina.
Povodom bridke smrti in nenadomestljive izgube naše nad vse ljubljene mamice
KATERINE FILIPIČ
se prisrčno zahvalimo vsem, ki so nam na katerikoli način stali ob strani in nam bili v pomoč ln tolažbo v težkih dneh.
Predvsem bodi izrečena topla zahvala preč. g. P. Sofroniju za vso njegovo požrtvovalno in ljubeznivo pomoč ves čas bolezni in ob zadnji uri. Velecen. g. Adalbertu Orešiču za enako požrtvovalnost in ljubeznivo skrb v telesnem zdravljenju. Prečast. g. dekanu I. Rejcu, ki je vodil pogrebno slovesnost in počastil spomin predrage ranjke z ginljivim govorom pri odprtem grobu. Zastopnikom iz knežjega in nadškof, dvorca, iz mirenskega Grada in preč. p. guardiana s Sv. gore, ki je poslal k pogrebu kar štiri gospode, kakor tudi vsem dvajseterim čč. gg. sobratom - duhovnikom, ki so kljub slabemu vremenu, tudi od daleč prihiteli, da na tako slovesen način spremijo k zadnjemu počitku predrago našo mamo. Enako čutimo dolžnost, da se iskreno zahvalimo šolskim oblastvom iz Grgarja in Ravnice za skupno udeležbo šolske mladine, kakor tudi vsemu obč. predstojništvu. Za krasne vence ki so jih darovali: Veleugledni pref. komisar g. Angelo Gentilini v imenu občine; Velespoštovana g. Gina Gentilini Zavaroni; ugledna družina Alice in Fr. Minetti, tuk. brigadir; mladeniška in dekliška Mar. družba iz Ravnice.
Prav prisrčna zahvala domačemu pevskemu zboru za obe nagrobnici, Marijinim družbenicam in vsem dobrim grgarskim ženicam za vse pobožne in ganljive molitve in žalostinke skozi dve noči ob truplu pokojnice. - Kakor sploh vsem, ki so ob tej priložnosti sočustvovali in nas tolažili. Vsem Bog tisočero povrni! Vimenu bratov in sester
Grgar, 19. XI. 1929.	ALoJZIJ FILIPIČ
kurat, sin.
Zatlm^olau
Vsem, ki so nam stali ob strani ob bridki izgubi naše drage nepozabne matere
Jožefe ISrotMK
se najsrčnejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa veleč. g. župniku, g. organistu, ženski Mar. družbi in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku in počastili njen spomin. Bog povrni vsem!
Žalujoči ostali
Kozaršče. 15. novembra 1929.
PHENIX
francoska zavarovalna družba
ra življenje in požar.
Glavno acastopstvo
TRST - «ia H. laukiasclli 10.
Zastopstvo za Trza ško in Goriško
POSEGAR ANTON, Razdrto.
-----———IM
KABINET ROENTGENk
primarija
dr. DE FIORI AUGUSTO
le odprt vsaki dan v Gorici
Corso Vittorio Emanuele IH št. 14
od 9. — 12. in od 2.-4.
V juliju in avgustu ob nedeljah zaprt.
»Družina" je izšla
ta teden!
Zahvala.
Ob nenadomestljivi izgubi naše nadvse ljubljene soproge, mame KATICE ŽVAL roj. Cej, ki je po dolgi in mučni bolezni v starosti 43 let, dne 17 t. m. preminula, se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam na katerikoli način lajšali veliko bol.
Skopo, dne 17. nov. 1929.
Žalujoča rodbina Žval
Porabite priliko!
S. LEVI
TRST - m S. Lazzaro št. 9 - TRIESTE
à L po „ P» „
od „ po „
Velika pošiljatev bele kotenine visoke 80 cm
à L 2.40
fuštanj, lantenis, težak v vseh barvah Flanela težka Frštanj za srajce Cotil za spodnje hlače Flanela za domače obleke Platno za pernice Kuhinjske cunje platnene Posteljne odeje	oa
Pregrinjala, posteljna v vseh
barvah	•, po
Karminsko blago za srajce od Ca j h za hlače	po
Volneni šali	od
Žameti za obleke	od
Žamet težak za moške hlače
v vseh barvah	po „	8.—
Velika izbera posteljnih pregrinjal svilenih za eno in dve postelji po konkurenčnih cenah. — Nogavice močne po 2.80. Vsakovrstne pletenine po nizki ceni,
2.40 2.80 3.30 2.80
3.40	napr.
3.50 2.70
11.— napr.
19.-2.80 6.— ,. 13.-	„
4.50	„
..
VELIMI SKLHDlStH
2 novi vinski zadrugi
so ustanovili v Istri, in sicer eno v Ko* pru, drugo v Umagu. Tudi pri nas bi bile potrebne dobre vinske zadruge, ki bi sprejemale od vinogradnikov j grozdje, napravile iz njega velike ko* ! li čin e enotnega vina ter dajale kmefo* j valcem predujme na izročeno grozdje. Dokler ne bodo pri nas vinogradniki tako organizirani, ni treba niti sanjati , o izvozu našega vina.
Pridelek pšenice v Italiji
je znašal letos 70,664.300 kvintalov s srednjim pridelkom 14.7 kvintalov na i hektar, ali približno 5 kvintalov na ! njivo. Naj višji srednji pridelek je bil j dosežen v provinci Cremona, kjer : znaša 31.7 kvintalov na hektar, ali 11 ! kvintalov na njivo. Tako visok pride* j lek se je dosegel marsikje tudi v naši j deželi, kot smo že poročali. Pšenica j pač zahteva umetnih gnojil.
Nove
postave.
KUPNCNPRODAJNA POGODBA.
Pri kupno * prodajni pogodbi se ena stranka obveže, da izroči določeni predmet drugi pogodbeni stranki in druga stranka se obveže, da plača za predmet določeno kupnino. Kupno * prodajna pogodba je sklenjena, ko so se stranke dogovorile glede predmeta in cene, četudi ni bil predmet še izro* čen in ni bila še plačana kupnina.
Nepremičnine.
Za prodajo nepremičnin pa predpis suje zakon pismeno pogodbo. Če ho* češ torej prodati hišo ali zemljišče, moraš napraviti pismeno pogodbo pri notarju. K notarju morata iti proda* jalec in kupec.
Toda z notarsko pogodbo samo še ne postaneš lastnik kupljene hiše ali zemljišča. Lastništvo na nepremični* nah se pridobi samo z vknjižbo v zem* ljiški knjigi. Notar mora poskrbeti, da se v zemljiški knjigi izvrši prepis lastništva na ime kupca. Dokler se to ni zgodilo, kupec ni še lastnik zem* ljišča.
Pogojna pogodba.
Kupnoprodajno pogodbo je mogoče tudi pogojno skleniti, in sicer tako, j da pogodba preneha, če se dotični po* j goj uresniči ali da postane pogodba j šele v trenutku pravomočna, ko se do* ; ločeni pogoj izpolni. Pogoj zamore j biti tak, da je njegova udejstvitev od* visna samo od slučaja ali pa od volje ene ali druge stranke ali pa od volje • ene izmed strank in od slučaja isto* I časno.
Prodaja tržnega blaga.
Ce se kupno * prodajna pogodba ti* če tržnega blaga, ki se ni prodalo v celoti, temveč na število, mero ali te* žo, pogodba ni pravomočno sklenje* na, dokler ni bilo blago odšteto, iz* merjeno ali pa odtehtano.
Za morebitno poškodbo blaga je med tem časom odgovoren prodaja* j
Corso V. E. III št. 16 TRST-TRIESTE Corso ff. E. III št. 16
prodaja zmeraj boljše blago po vedno znižanih cenah.
Splošna
likvidacija
DO PREKLICA
SPIOSNI POPUST
OD
Corso V. E.MII št. Ì6
TRST
TRIESTE
Corso 9
I št. 16
v	oddelkih in na cenah
označenih na vsakem posameznem predmetu.
MELIKA SKLADIŠČA
lec. Kupec pa zamore zahtevati, da mu prodajalec izroči blago ali da mu plača odškodnino, če ne izvrši po? godbe.
Če pa je bilo tržno blago prodano v celoti, je pogodba takoj pravomočno sklenjena.
Ko se prodaja vino, olje in drugo blago, ki se po navadi pred kupčijo pokuša, pogodba ni pravomočno skle* njena, dokler ni kupec blaga pokušal in tako ugotovil, da ima blago dogo* vorjene lastnosti.
Kako se določi cena?
Stranke lahko kupno ceno točno določijo.
Stranke se pa tudi lahko domenijo, da bo ceno določila tretja oseba; lah* ko se pa tudi dogovorijo, da bodo ce* no pozneje sporazumno določile; v tem slučaju morajo stranke tudi skle* niti, da bo ceno določil mesto njih okrajni sodnik, če bi se same ne mo* gle zediniti. Če bi tretja oseba ne ho* tela ali ne mogla določiti cene, je po* godba neveljavna.
Stranke lahko tudi določijo kupni* no na podlagi tržne cene.
Pogodbeni troški.
Pogodbene troške mora plačati na podlagi zakona kupec, če se niso stran* ke drugače dogovorile. Stranke se namreč lahko dogovorijo, da bo vse troške plačal prodajalec ali da bosta kupec in prodajalec plačala vsak po* lovico.
KUPNO--PRODAJNA
SPOSOBNOST.
Prodajati ali kupovati sme vsak, komur zakon tega ne prepoveduje. Po zakonu ne smejo kupiti (tudi ne na javni dražbi), ne sami ne po posredo* valcih:
1.	starši predmetov svojih otrok, ki s o še pod njihovo roditeljsko oblast* jo;
2.	varuh (tutor), njegov namestnik (protutor), oskrbnik (kurator) pred* metov oseb, nad katerimi izvršujejo varuštvo ali pa skrbništvo;
3.	pooblaščenci, ki imajo nalog pro* dati določen predmet;
4.	upravitelji občinskega premože* nja in javnih ustanov, če ni bilo v prodajnem razglasu iz posebnih raz* logov določeno, da se tudi upravitelji lahko udeležijo dražbe upravljanih predmetov;
5.	javni uradniki ne smejo kupiti predmetov, ki se pod njihovim nad* zorstvom prodajajo;
6.	tudi odvetniki in prokuratorji ne morejo skleniti s svojimi strankami glede predmetov, katerih se tičejo pravde, ne kupnoprodajne ne darilne ne zamenjalne pogodbe. Kupno*pro* dajna pogodba je v teh slučajih brez vsake veljave.
Česa ni mogoče kupiti?
1.	Ni mogoče kupiti tuje stvari. Ako kupec ni vedel, da kupljeni predmet ni prodajalčev, zamore zahtevati od prodajalca odškodnino, če mora pred* met vrniti lastniku.
2.	Ni mogoče prodati ne kupiti pra*
vic do dediščine po še živi osebi, če* tudi bi ta na kupnoprodajno pogodbo pristala.	i
Gostilna JLEEHGO V1TT0I18" Trst, Via XXX. ottobre, voga! Vin Valdirivo				
i		Telefon N.ro 39-86.		mf
|		Sobe za tujce po zmernih		1
|		cenah. Domača kuhinja, iz-		i ■
|		bera rib; istrska in kraška		1
|		vina.		1
|		Izvrstna postrežba!		1
=				F
Za obuvalo rabite SAMO
ki
Oto-
ni,
OillEŠi
in
osvetli
iiiiiiiiiiiiiiii
Izdelek
SIDOL COMPANY
TEST — Via S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.

|	ZDRAVNIK
Ì Dr. Orešič Adalberto
£j sim, po domače mladi,
0 sprejema vedno v svojem V	cmribulaitorijii
N	v GORICI,
N na Travniku (Piazze Vittoria) št. Hi/l.
^	nad lekarno Cristofoletti.
*
n
k
N
I
RUDOLF JURMAN
GOtjlCfi
VIA DIETRO IL CASTELLO N.ro 23
Tovarna orgel.
Izdeluje nove orgle ter izvršuje točno in natančno vsakovrstna popravila po najbolj ugodnih cenah. Izdeluje po naročilu nove igralnike in sapnice.
H lir zio datii
11 prav z lahkoto zasluži 14 letna deklica s pletilnim strojem „DUBiED"
S tem strojem lahko pleteš obleke, maje, hlače, nogavice i. t. d. Glavno zastopstvo
ELIJA ČUK, Gorica, Piazza Cavar štev. 9.
Tu dobiš tudi najboljše vrste šivalnih strojev, dvokoles in vse tozadevne potrebščine.
Lastna mehanična delavnica, Via Duomo št. 11. Brezplačen pouk v pletenju ln vezenju.
Dr. TE0P1L SIMČIČ
je otvoril
v IDRIJI
nasproti Ljudski šoli nad gostilno Kavčič lastno
gsravn® pisarno.
8 TOLMIN 1
Zdravnik - kirug - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt
izveiban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
^V Gorici druge dneve v tednu (via Dante 10)^
IHANUFAKTURNA TRGOVINA
OIO VAMMI MOSE
GORICA — štev. 7 Raštel štev. 7
VELIKA ZALOGA
platna, obrisač, nogavic, žepnih robcev, Židanih puilower, blaga fantazija, volnenih tkanin, odej, naramnic, pasov, podvez ;Itd. itd.
Ravnokar dospelo zimsko spodnje blago
Velika likvidacija nogavic
ženske nogavice od L 1.75 do i, 25 frštanj	od L 195 naprej
moške „ „ „ 9.95 „ „ 9 madapolan	„ „ 1.95 „
V korist Vam bo pred nakupom obiščete mojo trgovino.
3.	Kupno s prodajna pogodba je ne« veljavna, če je predmet propadel, ko ; se je pogodba delala. Če pa je samo del predmeta propadel, zamore kupec odstopiti od pogodbe ali pa prevzeti j ohranjeni del predmeta in sorazmerno j znižati kupnino.
Prodajalčeve obveznosti.
Prodajalec ima dve glavni obvezno« s ti:
1.	predvsem mora izročiti kupljeni predmet kupcu in mora
2.	jamčiti kupcu za mirno posest j predmeta in za morebitne skrite po« i greške ter pomanjkljivosti.
Kdo nosi troske predaje?
Troske predaje nosi prodajalec, a troske prevoza kupec, če se niso stran« ke drugače dogovorile.
Prodajalec mora prodani predmet izročiti v posest kupcu na kraju, na katerem sp je ob priliki prodaje naha« jal, če ni bilo drugače dogovorjeno med strankami.
Ali mora izročiti prodajalec prodani predmet, če ni kupec plačal kupnine?
Prodajalec ni dolžan izročiti proda« ! nega predmeta, če ni kupec plačal j kupnine. Če se je pa prodajalec zme« nil s kupcem, da mu bo plačal kupni« no šele po izročitvi, mora prodano stvar izročiti in čakati na plačilo do dneva, kakor je bilo v pogodbi do« ločeno.
Četudi bi prodajalec dovolil kupcu ; odlog plačila, ni dolžan izročiti pro« j dane stvari, če je postal kupec po pro« ; daji plačila nezmožen (insolventen) j ali če je zašel v konkurz. V teh slu« i čajih je prodajalec dolžan izročiti i prodano blago le pod pogojem, da položi kupec kavcijo za plačilo kup« nine ob določenem roku.
(Nadaljevanje.)
Vprašanja in odpori.
Vprašanje št. 279: če kdo stopi na rjav že« bel j ali se vreže z rjavim nožem, kaj mora na« praviti in katero sredstvo je najboljše, da si ne zastrupi krvi? In če se je kri zsatrupila, kakšna znamenja so in kako se pomaga?
Odgovor: Rane z zarjavelim orodjem so ze« lo nevarne radi otrpnega krča (tetanusa), ki lahko nastopi kot komplikacija takih ran. Prvo kar mora tak ponesrečenec storiti, je to, da si rano dobro namaže z jodovim izvlečkom (tink« turo). Če pa hoče biti varen pred otrpnim kr« čem, naj se obrne do zdravnika, da mu ubrizg« ne poseben serum (protistrup).
Vprašanje št. 280: Zakaj se rane na nosu ta« ko težko zdravijo?
Odgovor: Rane v nosu se zelo težko in po« časi zdravijo, ker so:	prvič, radi nosne sluzi
vedno mokre, drugič, ker je nosna sluz vedno umazana in polna vsakovrstnih bacilov. Iver se zato rane v nosu le težko drže v snažnem j stanju, je umljivo, da se tudi težko in počasi zdravijo.
Vprašanje št. 281: Ali sc lahko preselim v Belgijo ali Holandijo?
Odgovor: Prositi morate za potni list, kate« rega dobite le, ako vam pride iz Belgije ali Ho« landije pozivnica (atto di richiamo), to je de« lovna pogodba.
Vprašanje št. 282: L. 1923. sem si pri pobi« ranju vojnega materijala poškodoval oko, ta«
Daroui za birmo
S5&F‘i-	4'
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUBA
TEST - Corsa Garibaldi 35
Zobni zdr-aimik
ir. Robert Hlaoaly
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23 - II.
Gli sredah in sobotah ordinila
v POSTOJNI
ZobozdravniSkl ambulatori] "p|
TRST - - Via delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo' z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo
zajamčeno ! — Odprto od 9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.
Gospodinje^
Preden kupite kakršnokoli blago, obiščite mojo trgovino, kjer dobite: frštanj tiskan po L 1.95; flanelo barvano 70 cm visoko po L 2.50; volnen muslin 90 cm visok po L 9.90; madapo* lam 75 cm po L 1.95; platno za rjuhe 150 cm po L 4.50; trliš 120 cm po L 5.50; borgo Gor« mons po L 2.90. Ugodna prilika:	sivi zefir
80 cm po L 2.90; laneno platno 80 cm po L 5.90; saten 120 cm po L 3.90.
Odeje, preproge, volnena ogrinjala, srajce, spodnje hlače, nogavice itd. itd. po zelo pri« mernih cenah.
MARIJA ACCERBON1,
TRST — via Genova 21 — TRST
Če hočete varčevati!
I kupujte obleke w konfekcijski trgovini za gospe
I „ALLE GRANDI FABBRICHE"
I TRST — CORSO GARIBALDI ŠT. 10 - TELEF. 79-35 - TRIESTE
H kjer dobite v vaše zadovoljstvo najmodernejše in lepem kroju
IZDELANE OBLEKE,
površnike, Paletots, Raglam, dežne plašče iz gumija in „Trenck“ za moške, dečke in otroke H Velika izbera tudi v suknu in blagu, črnem, plavem in fantazija za one, ki
ff želijo obleko na mero, katere izvršuje NASA KMOJA.CNICA..
1 jamčimo za prvovrstno izdelavo. V nasprotnem slučaju vrnemu denar.
VSE PO TOVARNIŠKIH CENAH!
Vsi morajo vede/i, da so čevlji
PORGESSI N
najboljši in najcenejši.
Cevljarnica FORCESSIN
Momobiiiia mehanična šola, državni patent zajamčen. Vedno odprti tečaji.
Kdor pošlje 2 L v znamkah. preime knjižijo z vsemi navodili za dosep patenta in popravila pri motorju
V tem meseca se bodo vršili tečaji v Gorici, v Tolminu in v Idriji. Za vpis pišite takoj 1
ko da sedaj z njim nič ne vidim. Podjetje, za katero sem nabiral, me ni zavarovalo. Ali do« bim lahko kaj pokojnine? Kam naj se obrnem?
Odgovor: Pokojnine ne morete dobiti. Naj« brž bo danes tudi vsako postopanje proti podjetju brezuspešno.
Vprašanje št. 283: Rad bi šel v Jugoslavijo. Ali je mogoče dobiti potni list?
Odgovor: Potni list lahko dobite, a morate imeti za to važen razlog ali pa pozivnico, ozi« roma delovno pogodbo. Prošnjo vložite potom županstva na kve'sturo (Vi v Gorico).
Vprašanje št. 284: Katera banka v Trstu je najbolj prikladna za zvezo z Ljubljansko kre« ditno banko?
Odgovor: Vsaka banka. Posameznih Vam ne moremo imenovati, ker bi to bila nepoklicna reklama.
Vprašanje št. 285: Ali ima pravico do skraj« Sane vojaške službe edini sin prvega očeta, ki ima 3 polsestre? Je letnik 1906. in služi že 6 mesecev. Koliko časa bo moral služiti?
Odgovor:	Pravico do skrajšane vojaške
službe ima na podlagi člena 82. enotnega za« kona o novačenju samo vojak, ki je sirota po očetu in materi in je edini brat polsester, ki imajo s polbratom skupnega očeta. Iz Vašega vprašanja sklepamo, da mati polsester še živi, zato imenovani nima pravice do skrajšane vo« jaške službe. Služil bo 18 mesecev.
Vprašanje št. 286: Pred tremi leti smo skle« nili konkordat za zemljišče, a do danes še ni« smo dobili vojne odškodnine. Kam naj se obr« nemo? Napravili smo že eno prošnjo na finanč« no intendanco.
Odgovor:	Napravite še eno prošnjo na fi«
nančno intendanco v Trstu, da Vam izplača zemljiško vojno odškodnino.
Vprašanje št. 287:	Vojni oškodovanci so
podpisali nekomu prokure, dotičnik pa ni na« pravil skoràj ničesar. Leta 1924. je potem terjal plačilo; nekateri so plačali, drugi so se pogodili, mnogi pa niso hoteli o plačilu nič slišati. Sedaj jih dotičnik toži na občini. Ali ne propade po 3 letih vsaka terjatev?
Odgovor: Na podlagi čl. 1486 avstr, držav« ljanskega zakona niste dolžni plačati, ker je terjatev zastarela. Če ste pa terjatev na en ali drug način priznali ali pa dali na račun, mo« rate plačati.
Vprašanje št. 288:	Meseca marca sem imel
rešeno vojno odškodnino pri intcndanci v Lr« stu, a do sedaj nisem še ničesar dobil. Kaj naj napravim?
Odgovor: Napravite prošnjo na finančno in« tendanco v Trstu, da Vam čimprej izplača vojno odškodnino. Prošnjo naj priporoči žu« panstvo.
Vprašanje št. 289: Slišal sem, da bo služil letnik 1909. samo šest mesecev. Ali je to res?
Odgovor:	Nam to ni znano. Vojaki letnika
1909., ki nimajo pravice do najkrajše ali do skrajšane vojaške službe, bodo služili pač 18 mesecev.
Vprašanje št. 290: Ali je treba še vedno po« ložiti kavcijo za katero si bodi novo obrt?
Odgovor: Kavcijo 500 lir polagajo (še ved« no) samo obrtniki, ki se pečajo istočasno tudi s trgovskimi posli. Pri majhni razprodaji občin« ska komisija lahko dotičnika kavcije oprosti.
Vprašanje št. 291: Vojaki so imeli vaje in so mi napravili mnogo škode. Glede odškodnine se nisem mogel pogoditi s komisijo, ker so mi dajali premalo. Na občini so mi napravili proš« njo, a odgovora ni. Kaj naj naredim?
Odgovor: Napravite prošnjo na »Ufficio Fortificazioni, Corpo d’Armata, Trieste«. Prošnji priložite tudi cenitev občinskih ce« nilcev.
-a;	. r - • ...	.
IET1
Oa*topedicni asavad M. ZECCHI
Turin - via Roma 31, I. nadlstr.
Aparat Zecchi zatira njuje napredovanje
KILE
Nov ozdravljenec iz province Vicenza.
Izjavljam javno, da sem s pomočjo posebnega aparata ZECCHI v kratkem popolnoma ozdravel od obilne kile, radi katere sem dolgo trpel in jo še povečal z nošnjo drugih pasov.	Sandini Pietro, Nove {prov. Vicema)
Važna objava I Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije, javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih:
Cervi^namo: Četrtek 5. decembra v kotelu „Friuli“.
Moilfaicone: Petek 6. decembra v hotelu „Al Cervo".
¥tdesi: Sobota 7. decembra v hotelu „Italia“.
La tisana: Nedelja 8. decembra v hotelu „Bella Venezia“
Casarza: Sreda 11. decembra v hotelu „Leoni d’Oro".
oomica: v četrtek 12. decembra v hotelu »Angelo d’0ro“.
Irmin: Petek 13. decembra v hotelu „Leon Bianco“.
S. Giorgio di Nogaro: Nedelja v 15. decembra v hotelu „All’Angelo" Palmanova: Pondeljek 16. decembra v hotelu „Rosa d’Oro" Spilifflbergo: Torek 17. decembra v hotelu „Stella d’Oro"

	
« i 4	p,—„—		w Dr. GI0Y. SILVESTRI ^ je otvoril svojo	^ odvetniško pisarno v IDRIJI, via Roma št. 393. j
	
MODNI SALON
Velika izbera jesenskih in zimskih klobukov zadnjih novosti, po zmernih cenah.
Preoblikovanje in po* pravila po naročilu.
Sorica, m Mazzini 6 (ex sia Municipio)
Petra Mozetičeva.
v Gorici,
trg Sv. Antona,
Starmana gostilna „PRI ZVEZDI"
toči samo domača vina. Prvovrstna kuhinja. Prenočišče za tnp.
V. GULIN
Josip Eerševanl# Oorlca
S»Iaasasa Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
SSehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev. 5
W Bencin «Lampo*
Telefon St. 415,-Brzojavke: KERSEVANi, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
aSMSS89BsaS!e»ì3SOe66ae!85S?S5SS£63MS!£3iS
fl Tvrdka Teod. Hribar« Gorica I
CORSO G, VERDI it 32	g
2A' priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh gg) té vrst, posebno veliko izbero črnega sukn* za čest. duhovščino in m S platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prt®.
@ Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrat in vse Sl potrebno za njihovo popolno opremo.
g BLAGO SOLIDNO. '	CENE ZMERNE. f§
iisaiagaaBaBBeaBaageaagiMgiaaaeagMBgaaB
Valuta — tuji denar.
Dne 20. nov. si dal ali dobil za 1 dolar	19.07	lir
1 angl. funt	93.14	lir
100 dinarjev	33.85	lir
100 šilingov (avstr.)	268.90	lir
100 čeških kron	56.62	lir
100 nemških mark	456.80	lir
100 švic. frankov	370.75	lir
100 franc, frankov	75.21	lir
100 belg. frankov	267.25	lir
Beneške obveznice 73.20; Obvezni? ce »Consolidato« 81.60.
Loterijske številke
sobota, dne 16. novembra.
Bari	25	31	41	78	54
Florenca	59	11	38	30	37
Milan	44	48	83	53	25
Neapelj	8	68	42	90	5
Palermo	6	19	3	39	79
Rim	57	9	85	44	43
Turin	32	87	20	76	53
Benetke	44	46	51	68	36
Semnji v prihodnjem tednu. Ponedeljek 25. nov.: Kanfanar. Torek 26. nov.: Divača, Buje.
Sreda 27. nov.: Podgrad.
Četrtek 28. nov.: Gorica, Višnjan. Sobota 30. nov.: Nadanje selo, Ro? činj, Planina, Goče, Moščenice, Mo? tovun.
LLQVD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove:
9. decembra 1929. s parnikom
MENDOZA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. decembra 1929. s parnikom
CAMPANA
v Rio Janeiro in Santos	L. 2100
v Montevideo in Buenos Aires L. 2150 Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue? nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
Dr. VENCESLAV RE^fl
je otvoril
lastno pravno pisarno
v GORICI
via Contavalie 2/1
nasproti banke del Friuli.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici. Riva PiMzutta št»v. JR.
Hlali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo Če je navedeno posebno geslo, poiljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
Krone, sfebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po mijvišjih cenah. Vst popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna darila. — Moderna zlatarna, Corse-Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze» lenjadnemu trgu).
Pohištvo nu<ti širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Tropinovec pristni dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dora? bergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od? daja po ugodnih cenah Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trsi. Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske: avstrijske in druge inozemske liste sprejemu oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventiscttem* bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »Novi list« in »lstarski list«.
Brivec Andrej Rojic v Gorici se je-preselil v via Arcivescovado, vogel via Stretta, Se priporoča.
Poročne sobe, z<d° močne, masivne po 1400.— lir, iz češnjevega lesa 1500.— lir, iz mahagonija 1600,— lir. Pohištvo je iz posušenega lesa, najboljše izdelano in po tovarniških cenah. Tiirk — Trst, via Battisti 12, vogal via Palestina.
Najlepše, najboljše, najcenejše obuvalo se dobi pri Rebcu v Trstu, via Carducci 36.
Neveste pozor! B00 lir žimnice in vzmeti za 2 potselji. Železnica brezplačno. Jelerčič, Trnovo 2, Postojna 136.
Šola za krojenje, šivanje, vezenje in izdelovanje umetnih cvetlic. Donda, Trst, Lavatoio 5.
Prave kranjske klobase imam vedno v zalogi. — L. KOMEL, Gorica, trg Sv. Antona 5.. — Kupujem' po dnevni ceni gnjati (pri šute) s slanino.
Smilajod zdravi naduho, poapnenje žil, odpravlja težko dihanje, kašelj in čisti kri. Priporočljivo predvsem za nad 50 let stare ljudi. Prodaja lekarna Castellano, lastnik F. Bo« laffio, Trst, via C. Belli, ogel via dell’ Istria 7. Pazite na novi naslov!
Zgubil 86 j® 7 mesecev star lovski pes, bele barve, na glavi ima dve lisi pšenične barve in zadaj tri majhne. Zgubil se je od Idrije pri Bači do Sv. Lucije. Kdor ve kaj o njem, naj' javi proti odškodnini Lukmanu na Slapu ob Idriji._______________________________________
Iščejo se pod/astopniki za zavarovalni odsek za vse občine tržaške in goriške pokrajine. Pisati na »Poštena« (Onesta), Oglasni zavod Čehovin — Trst.
Med najfinejši razprodajam na drobno poceni. Pri večjem nakupu primeren popust. Stantie, čebelar (čevljar), Volčjadraga 360.
Potrebujem suh lipov hlod, dolg 2 m 10 cm, debel 35 cm. Fr. Gorše, Gorica, Via Cipressi 4.
Mlekar z dobrimi spričevali in večletno prakso, zmožen strojevodstva in knjigovodstva, išče mesta. Naslov pove uprava.
Dve stanovanji v Gorici oddam takoj v najem. Pozicija lepa. Naslov pri upravi.
V najem se odda s 1. februarjem 1930. trgovina z mešahim blagom, dobro idoča, na zelo prometnem kraju Slovenije. Obstaja nad 60 let. Trgovina se nahaja na glavnem križišču ceste na kolodvor in državne ceste. Najemnina po dogovoru. Naslov pove upravništvo »Novega lista«.
Proda Se p° ugodni ceni posestvo, obstoječe iz hiše, govspodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozdov v Brezovici 47, pri Materiji. Pojasnila se dobijo tam. Dajem v najem.
Novakov mlin pri Ajdovščini z novo
urejenimi valčnimi mlini se priporoča slavnemu občinstvu za mletje pšenice s pripravami za naj finejše móke. — Ivan Maro.
Lepo posestvo, obstoječe iz hiše prikladne za trgovino, gospodarskega poslopja, vinogradov, njiv, travnikov in gozda, je na prodaj po ugodni ceni na Vipavskem v bližini železniške postaje. Koruza Ivana, Gaberje 46, p. Štanjel.
Ondulerka, izvežbana v »marcel« in negi rok, išče službe. Prijazne ponudbe na tržaško upravništvo.
Posnemalnik 80 litrov na uro, malo rabljen prodam. Naslov pri trž. podupravi.
Naznanjam, da odprl na novo zalogo pohištva iz trdega in mehkega lesa. Cene ugodne. Sprejemam naročila Franc Kancler, Tolmin (v hiši gosp. Brenčiča).
Prodajalko, praktično za prodajo manufakture sprejmem takoj. V ponudbi označiti leta in mesto službovanja. M. Weiss, Bistrica.
Igrače in najlepša darila
zsa
». Miklavža in božič.
SKLADIŠČA CAPPELLANI
Trst, via Roma 5, telef. 77-28.
Opomba: Naročnikom tega lista, damo 15% popust.
Najvišje cene plačujem za
Kože
kun, zlatic, dihurjev, vi-der, jazbecev, veveric, (T -Gr krtov, divjih in doma-
M

Čih zajcev.	2}^a.
B. WINDSPACH - TRIESTE
Via Cesare Battisti 10/II vrata 16 Telefon št 68-31
Sprejemajo se poSIljatve po pošti.
NOVI list
1929	ji°i3
(717171 ( ARITI 3fi=163.B)