Raročnina mesečno ^apB^ ^tm^^.	A. ______^	|M|, Ček. račun: Ljul
sftajrr ^^	W %	Hi * ^ t W » <& i
^mk m B	m m J	/%/ Jf
inozemstvo 120 Din ^ Ml VB	flV ^^	K ^H ^jj
jo t ^JFJm #	mm^ JKL^mJ ^ JEL-^^^*^
Kopitar jen «1.6/111	jeTa b ,elefon 2v<
Telefoni arednlgtvat dnevna služba — nočna 2»*. »»4 In 105«	■	I shaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznika
K praškemu katoliškemu shodu
V dneh jugoslovanskega evharističnega kongresa v Ljubljani, ki je zajel vsa naša srca in duše, nismo pomislili, da so se prav v teh dneh zbirali tudi vsi češki katoličani ob oltarju sv. Reš-njega Telesa na ogromnem Svetovaclavskem trgu pod zastavo sv. Vaclava.
Ko zdaj gledamo uspehe pravkar končanega prvega shoda vseh katoličanov, ki bivajo v mejah češkoslovaške države, tako Cehov kot Slovakov, Poljakov, Ukrajincev, Nemcev in Madžarov, ki jih je zajela skupna ideja katoličanstva in jih združila v eno telo, v katoliško cerkveno občestvo, moramo pomisliti na borbe, ki so jih ti katoličani bojevali v državi, nJim od vsega početka nenaklonjeni. V spominu nam je še, kako so ob osvobojenju pred 17. leti mase ljudstva zahtevale odpad od Rima, kako so v množicah uhajali v narodno cerkev in brezverstvo, kako so barbarsko podrli prelepi kip Matere božje pred Tynsko cerkvijo in na njegovo mesto postavili Ilusov spomenik, simbol svojega odpada. Priča smo bili, da so za vsenarodni praznik proglasili dan Hu-sove smrti kljub protestu katoličanov ter da je vsa ta protikatoliška gibanja javno podpirala vlada, ki ni skrivala svojega svobodomiselnega nazora. Vsa češkoslovaška kultura je bila postavljena na temelj »čeških bratov«, na husitizem. Ali ni bil najpriljubljenejši pisatelj Jirisek, ki je opisoval boje Žižkove, belogorski poraz ter ves češki katolicizem označil z imenom »temA«? Ali ni tedaj ljubljenec svobodomiselne mladine Miichar pljuval na katoliško Cerkev, imenujoč jo »Strup iz Judeje«? Vse češko izobraženstvo je svoje najboljše moči črpalo iz humanističnega ne-duhovniškega verstva Massarykovega, ki se je v obilni meri širilo tudi med Slovence.
In danes? Naj navedem samo sodbo p r o -testantovskega filozota vseučiliškega profesorja dr. Emanuela Radia, ki jo je zapisal kot pozdrav katoliškemu shodu v »Krščanski reviji«: »Gibanje za odpad od Cerkve je prav malo Škodovalo katoličanstvu, ustanovitev nove narodne češkoslovaške cerkve ni nič spremenilo na svetovnem poslanstvu in teoretičnih temeljih katoliške veroizpovedi, svobodomiselni pokret pa povsem propada. Ljudje pri nas in drugod se zopet vračajo v Cerkev. Ko bi se danes razpravljalo o tem, ali naj se določi Husov dan za narodni praznik, bi ta predlog komaj da uspel v javnosti in parlamentu, kot je uspel v začetku našega republikanskega življenja.« Tako vidimo, da se je razmerje do katoličanstva v zadnjih povojnih letih odločno spremenilo. Tudi kultura je danes vsebolj katoliška: Durych je spremenil mnenje o belogorski bitki v leposlovju, mladi katoličani se navdušujejo ob »temnem« katoliškem baroku in veliki zgodovinar Pekar odkriva temelje predhusitskega svetovaclavskega katoličanstva, ki ga označuje za glavni osnovni temelj češki duši. Torej ne več husitizem. Zanimivo je zato, da je letos ob priliki Massarykove 85 letnice prav ta Pekar govoril slavnostni govor v imenu staroslavne Karlove univerze.
Ko so se v dneh od 27. do 30. junija valile po praških ulicah ogromne množice vernih državljanov — do pol milijona udeležencev navajajo češki listi — so bili tudi najbolj optimistični katoličani presenečeni. Shod, ki se je vršil pod geslom »Kristusu, Voditelju iz bede in s t i -s k e«, to je iz duhovne in gmotne, je združil prvikrat v zgodovini češke države, kar se ni še nikomur in nikdar in nobeni ideji posrečilo, vse žešlte katoličane najrazličnejših narodnosti v eno samo duhovno enoto v Kristusu Kralju. V krščanski ljubezni so padle vse meje, ki jih postavlja med narode poganski nacionalizem. Vsak narod je v svojem jeziku slavil Boga in razpravljal, kako bi svojo kulturo gradil na katoliških temeljih. Kongres je pokazal, da so si češki katoličani povsem svesti svoje notranje povezanosti v duhu ter jih ne razdvajajo v teh globinah trenutna politična nasprotja. V tem smislu je imel katoliški shod v Pragi tudi največji državni pomen, kar Je občutila tudi vsa vlada, ki je izredno podprla kongres: vse narodnosti so namreč s tem priznale Prago za svojo kulturno in državno središče. V veri je izvor vsake demokracije in zato ni čuda, da piše Prager Presse uvodnik z Massa-rykovim geslom »Jezus in ne Cezar!« — triumfalni dnevi vere in demokracije«. In zato je pisalo v slavnostni številki glasilo katoličanov Lidovč Listy, da se bo vršil kongres v »znamenju soglasja Cerkve in države«. Razumljivo je poudarjanje ministra dr. Beneša, da »pomeni ta shod v njegovih očeh konec pogajanj in dokončno ureditev modusa vivendi, ki bo razmerje med Vatikanom in republiko za trajno uredil«, ter odgovor papeževega legata, da »bo shod narodno enotnost duš in src še bolj utrdil in s tem podprl vlado«.
Morda je prav v poudarjanju takega političnega pomena katoliškega shoda v Pragi razlika med našim jugoslovanskim evharističniin kongresom, ki je bil zgolj in odločno verskega značaja. Češki kongres je bil namreč že v vsem početku zamišljen dvodelno: imel je namen versko poglobitev posameznikove osebnosti ter borbo za pravice katoličanov v državi. Tako so bila zborovanja namenjena kulturnemu preporodu, velika evharistična molitev na Svetovaclavskem trgu ob sv. Hostiji pod 30 m visokim križem ter veličastna sv. daritev na Strachovskem Stadionu pa sta imeli izključno verski značaj in namen zbrati ves češki katoliški narod ob učeči Cerkvi, kjer se je čital v šestih jezikih značilni evangelij, ko Kristus govori Pilatu »Moje kraljestvo ni od tega sveta« in mu Pilat odgovarja »Torej si vendarle kralj!« In Kristusu Kralju — Voditelju je veljala vsa prodava.
Kardinal Hlond, ki se je udeležil praškega kongresa pred prihodom v Ljubljano, Je podčrtal v Lidovych Listych 30. junija še en pomen obeh kongresov, praškega in ljubljanskega, z besedami: »Veselim se teh proslav in njihovih vplivov, ker verujem v veliko poslanstvo, ki ga imajo izpolniti v Cerkvi slovanski narodi. Bogastvo slovanske duše ima v sebi neizmerne nravne zaloge za ves evropski svet, ki ga branimo pred vzhodnim, zapadnim in rasnim pagan-stvom. Ko bodo pokrivale razvaline velika polja zlaicizirane Evrope in ko sc bodo razprostirala
Gil Robles mtadi katoliški Španiji:
ii
„Mi se revolucij ne bojimo . . .
Na dveh taborih je istega dne prisegalo zvestobo kat. stranki 225.000 ljudi
(Od našega dopisnika.)
Barcelona, 2. julija.
Git Roblesova katoliška stranka je te dni prvič javno pokazala, kaj pomeni kot politična moč v novi Španiji. Na dveh krajih je voditelj španskih katoličanov Gil Robles govoril ogromnim množicam in jim rarvijal s voj e bojevite načrte za bodočnost.
»Dajte Robles« vojsko, pa bo imel mir« so že zdavnaj svetovali modri politiki predsedniku republike in predsedniku vlade Lerrouzu. In res, pri zadnji rekonstrukciji vlade je Gil Robles dobil vojmo minstnstvo in takoj sc je pokazalo po vsej državi, kako pametna je bila ta odločitev, kajti Roblesova politična stranka se je z vso silo stavila na razpolago notranji ureditvi države in je postala najbolj zvesta sotrudnica Lerroujta.
Vojni minister je napovedal dvoje ogromnih zborovanj, eno v M edini del Campo, drugo v Valenciji.
V	Medina del Campo:
Gil Robles govori 40.000 lanlom
V	Medini del Campo jc hotel govoriti predvsem španski katoliški mladini. Prišla je v velikanskih množicah — uradne številke pravijo, da jih je bilo 50.000 —- ter se postavila okrog oltarja, ki je bil postavljen sredi letališča. Gil Robles je prišel v letalu ter je s pravosodnim ministrom prisostoval sv. maši. Po službo božji se je vršilo javno zborovanje mladine, organizirane v »Action Popular« (ljudski akciji), ki jo vodi Gil Robleo. Posebno navdušeno je bil sprejet Gil Robles sam, ki je med viharnimi manifestacijami razvijal program španske mladine. »Marksistična levica zahteva od nas, da naj v par mesecih napravimo iz naše lepe Španije nov paradiž,« je dejal, »pozabili pa so, da so oni sami v par tednih svojega gospodarjenju lz prelepe Španije napravili jtrnien pekeL«
ViJek je doseglo navdušenje, ko fe Gil Robles z obema rokama zgrabil za prapor stranke, ga dvignil visoko nad množicami ter jim zakričal, »da je sedaj organizacija ljudske akcije, predvsem pa pomladka ljudske akcije tako močna, da bo sama branila Španijo, četudi bi vojska odpovedala«. Toda tega se on ne boji, vojska je pod njegovim vodstvom zvesta, a ostala bo na področju, ki je njen. Ljudska akcija pa in njene mlade vrste bodo prevzele nalogo, da špansko domovino preuredijo po naukih križa in mladi rod, ki mu prisega zvestobo, je »zanj v okviru garancija za zadostno moč, da program tudi izpelje«. Ko je bil Gil Robles zakričal mladini »naj sledi svojim vodjem mirno in brez nervoznosti, saj vas peljemo skozi puščavo k svežim virom, ki vas bodo okrepčali«, je množico zajelo takšno navdušenje, da so morali govorniki tribuno zavarovati, sicer bi bila zmečkana.
V	Valenciji
Gil Roblesu prisegajo 175.000
Iz Medine del Campo je Robles odletel v Va-lencijo, kjer ga je pričakovalo še mnogo večje presenečenje. Ljudska kmetska stranka je v Valenciji organizirala velikanski ljudski tabor. To je storila nalašč, ker je ravno v Valenciji Azana pred kratkim govoril 50.000 ljudem- in si je domi-
šljevnl, da je gospodar te pokrajine. Gil Roblesov tabor je dokazal, kdo je pravi gospodar te pokrajine, ko se je na njegov )>oziv po uradnih Številkah odzvalo 175.000 pristašev stranke, ki so zasedli velikansko areno za bikoborbe. 50 [>osob-nih vlakov je prišlo v Valencijo in nad 2000 avtobusov je parkiralo v predmestjih, jx>tem ko so odložili pristaše Roblesa.
Gil Robles, ki ima še štiri druge svoje pristaše v sedanji vladi, je prišel v Valencijo z ministrom za delo, kjer je bil sprejet od prometnega, trgovinskega in industrijskega ministra, ki se jim je z letalom pridružil še minister za pravosodje. Velikanska arena je bila okrog in okrog obdana od praporov organizacij ljudske stranke. Mladina je atražiia stadion, oblečena v sive srajce in pozdravljajoč svoje šefe z dvig-anjom desne roke.
Veliki govornik dneva je bil zopet Gil Roblc«. »Španija potrebuje danes mož v pravem pomenu besede,« je vrgel med množice, ki so v deliriju vipile svoje pritrjevanje, »in ne mevž, ki jih je strah vsakega prepiha. Potrebuje v prvi vrsti mož, ki so pripravljeni, da s svojo krvjo služijo Bogu in domovini.«
»Naia stranka se revolucij ne boji, ne, ona bo revolucijo nadaljevala in jo bo končala tako, da bo Bogu t čast, domovini pa v korist.« Gil Robles jc nato prinesel pozdrav 50.000 mladih Špancev iz Medine del Campo ter nadaljeval »da sta ti dve zborovanji dokaz za to, da udarna sila ljudske stranke raste kot mogočna reka. Na dveh krajih smo isti dan zbrali skupaj 225.000 ljudi, ki se na-
vdušujejo za naše ideale, ki izvirajo iz križa. Druge stranke se na vladi obrabljajo, ker iščejo le svojih koristi, toda mi, ki vladamo za Boga in z> ljudsko dobro, mi se ne obrabljamo, mi vsak dan rastemo in bomo rasli, dokler da vsa Španija ne postane ena sama velika arena, kjer bomo vsi ma niiestirali za nauke Kristusove in za blagor domovine.«
Program mlade Španije
Končno je Gil Robles razvil še enkrat program svoje stranke, ki ga je sestavil v sledečih točkah:
1.	Brezkompromisen boj proti revolucionarnemu duhu, ki je vladal v Španiji oktobra 1934.
2.	Poštenje v javni upravi in obnovitev ter pomladitev tc ttprave.
3.	Revizija dosedanje revolucionarne ustave tako, da bo odgovarjala novemu duhu španskega ljudstva.
Svojega programa španska vlada ne bo uresničevala s pomočjo pušk in bajonetov, ki to ji sicer na razpolago, kajti to je mrtev kapital v borbi za vrednote duha. C>n ni maskir&n socialist, kakor mu na desnici očitajo starini, ki stare Španije ne morejo pozabiti, on ni mask.iran starin, monarhist, kar mu očita levica, ker z vsem srcem in z vso dušo sledi silam Španske mladine. Ljudska stranka bo v nesreči kakor tudi v triumfih visoko nosila svoje glave, ker ve, da je ona in samo ona prava Španija..,
,Uspehi" paUta z boljševiško Rusijo
Rdeči 14. julij v Parizu
Revolucionarna mobilizacija na francoski narodni praznih
Pariz, 3. julija. SE. Vso levičarsko časopisje je danes objavilo poziv 48 levičarskih združenj, da se dne 14. julija na praznik francoske re-
publike, vršijo po vsej Francije, v prvi vrsti
~ '	likans"
šizmu«.
pa v Parizu, velikanske demonstracije proti >fa-
Za vsakega je jasno, da levičarske stranke nameravajo izvesti pod krinko »protifašistične borbe« zelo obširno mobilizacijo svojih rdečih udarnih četnikov in oboroženih revolucionarjev. Vsebina manifesta je sledeča:
»Dne 14. julija se morajo zbrati vse sile, ki so pripravljene boriti se in braniti svobodo.
I Ustvariti se mora velikanska fronta, ki se bo raztegovaln od najbolj skromnih vasic pa do prestolice in ki bo predstavljala fronto bojevnikov za svobodo. Proti fašističnim poskusom moramo postaviti v bran ogromne ljudske mase svobodo ljubečih republikancev.«
»Mi že danes prisegamo, da bomo ostali združeni v obrambi demokracije, da bomo z lastnimi rokami razorožili in ra/.gnali fašistične lige. Na naš narodni praznik dne 14. julija, ki je spomin prvih velikih zmag francoskega naroda, ki si je pred Bastillo odkupil pravico do svoje svobode, na ta naš praznik svobode bomo
Kraljevska vlada na Oplencu
v šir in dalj pogorišča kulture, uničene po materiali™«, tedaj bo udarila naša slovanska ura. Ura zgodovinskega sodelovanja na obnovi duha in ustvarjanju novih časov. Pojdimo iz svojih latinskih in vzhodnih katedral, kot so šli sv. Vojteh in sveta Ciril in Metod, in z nami bo šla odrešujoča moč krščanstva, pomirjajoča in ustvarjajoča. ki ie negovana v globokih doživetjih vernih
slovanskih duš, vtelesenih dosledno in junaško, da ohrani cel evangelij Kristusov. S to sliko v duši bom z vami pri otvoritvi vašega shoda in s to vero bom predsedoval drugemu velikemu slovanskemu prazniku v Ljubljani.«
V ljubljanskem papeževem legatu, primasu poljskemu in kardinalu dr. Hlondu sta se tako združili obe veliki katoliški proslavi.	td.
prisegli, da bomo branili demokrntične svoboščine, da bomo dali kruha deldvcu, da bomo dali dela brezposelni mladini in vsemu svetu človeščanski mir!«
Po navodilih, ki so jih izdale revolucionarne pisarne, je določen Pariz, kjer se bodo osredotočile vse manifestacije. Sleherna revolucionarna sekcijn v Franciji mora odposlali svoje delegate v Pariz po določenih predpisih in na določena mesta. Prva manifestacija se bo vršila že rano zjutraj in sicer na Trgu republike. Popoldne je zbirališče Trg Bastille, odkoder naj bi šel vsiij lun.ono mož močan sprevod po vsem Parizu. Rdeči |>rapori so za vsako sekcijo obvezni. Tudi boljševiške in anarhistične skupine morajo )>riti s svojimi zastavami. Manifestacije se udeleži tudi levo, Dnlndierovo krilo radikalne stranke, ki bo v rdečem sprevodu nastopila s troharvnimi narodnimi zastavami.
»Ljudska fronta«, ime ki so si ga nadejale revolucionarne stranke, hoče torej narodni praznik spremeniti v praznik revolucije, hoče brez dvoma izzvati nerede in celo prelivanje krvi, ker je zelo verjetno, da bo na takšno izzivanje odgovoril tudi polkovnik de la Raeque z mobilizacijo patrijotičnih lig.
Modri ljudje že sedaj pritiskajo na vlado, da za 14. julij prepove vsako zbiranje ljudstva, tako levičarjev kakor desničarjev, ker je nevarnost spopadov zelo velika. A tudi grajajo jo, da je s svojim ljubimkanjem s sovjetske Rusijo dala potuho revoluciji.
Razkol v radihalni stranki
Pariz,, "5. julija, b. Vse kaže, da je razdor v radikalno socialistični stranki neizbežen. Pod vodstvom Daladiera so se fronti prodružile ek-stremne levičarske skupine. Nocoj bo seja širšega odbora. Ilerriot je izjavil, da njegova stranka ni revolucijska tvorba in da ne bo so delovni z ekstremnimi skuj>inami. če pride v tej stranki do razkola, preneha ena najmočnejših francoskih strank, v kateri so bile globoko ukoreninjene republikanske ideje. To bo imel* velik vpiiv na razvoj francoske notranje politike.
Novi berlinski škof
Vatikansko mesto, 3. julija. SE. Iz poluradnih virov se je izvedelo, da je sv. oče imenoval za novega berlinskega škofa Konrada grola von Prey-sing-Lichtcnegg, dosedaj škola v Eichstiittu. Novi berlinski škof je sedaj 55 let star in jc bil škoi v Eichstiittu na Bavarskem šele tri leta. Novi škoi je svoje teološke študije dovršil na bogoslovni fakulteti v Innsbrucku.
Novi avstrijski poslanik g. dr. WoHI
Beck v Berlinu
Silen odmev po Evropi
Nemško navdušenje
Berlin, 3. julija. Davi se je pripeljal v Berlin poljski zunanji minister Beck s svojo soprogo in .-plemstvom. Na železniški postaji ga je pozdravil v imenu kanclerja Hitlerja drž. tajnik Meissner. V imenu nemške vlade je g. Becka pozdravil zun. minister v. Neurath. Kazen tega so bili na železniški postaji tudi nemški poslanik v Varšavi v. Moltke, šef protokola grof Baževitz in vsi dlani poljskega poslanika v Berlinu ter mnogo članov berlinske kolonije.
Glede na obisk poljskega zunanjega ministra v Berlinu piše nemška diplomatska politična korespondenca, da pomeni ohisk g. Iloeka p« obisku uglednih članov nemške vlade v Varšavi, ki so obnovili stike r. nemškimi državniki, novo priložnost za poglobitev vzajemnih odnošajov. Nemška javnost pozdravlja ta prvi ohisk poljskega državnika v Herlinu tem bolj, ker vidi v njem ponoven dokaz za uspeh politike miru in sporazuma, ki je glavna karakteristika aemško-poljskega razmerja ml januarja 1984, in ker zastopa Poljsko minister g. Bork. ki jo bil eden izmed največjih zaupnikov pokojnega maršala Pilsudskega. G. Beck je imel «clo pomembno vlogo v široki in dalekosežni politiki, ki je pripeljala do zbližanja med Poljaki in Nemci. Ta ohisk poljskega gosta daje možnost la prvi noposredni razgovor s kanclerjem Hitlerjem. Osebni stik med dvema državnikoma, ki stojita na skupnem temeljil brez predsodkov, bo brez dvoma obrodil rezultate, ki bodo pripomogli k praktičnemu delu »a splošni mir do čiin večjih uspehov.
Poljsko tolmačenje
>Kurier Poranic pravi, da pomeni Beckov obisk v Berlinu nadaljevanje nemško - poljskega sodelovanja v interesu poljskega miru in delo za nadaljnjo izgradnjo dobro soseščine med Poljsko in Nemčijo, ki je tako važna za evropski mir. Beck bo imel razgovore i voditeljem rajha kanclerjem Hitlerjem in i zunanjim ministrom von Neurathom o vseh perečih političnih problemih. Poljska je trdno odločena nadaljevati svojo politiko v duhu maršala Pilsudskega.
Drugi organ vladnega tabora, »Kurier Varšavski«. ki je blizu industrijskim krogom, pa poudarja. da je to prvi poljski uradni obisk v Ber- j linu. Obisk bo mnogo pripomogol k nadaljnjemu ■
raivojn dobrega prijateljstva med Poljsko in Nemčijo. rlankar podčrtava simpatično zadržanje nemških vodilnih krogov oh smrti in pogrebu maršala Pilsudskega in pravi, da so tedanje geste uradne Nemčije ustvarile na Poljskem ozračje, ki je zelo ugodno za nadaljnje uradne razgovore nieil Varšavo in Berlinom.
Pariz napada
Pariz, 3. julija, b. Časopisje je ne razpoloženo zaradi Beckovega potovanja v Berlin. Edino »Eclio de Pariš« pripisuje važnost temu obisku in poroča, da je francoski poslanik v Varšavi Noel že pred par tedni vprašal Becka, kakšeu je cilj njegovega potovanja v Berlin. Po informacijah poljskih diplomatskih krogov je smoter njegovega obiska sodelovanje z Nemčijo. To se ne bo spremenilo tako dolgo, dokler bo Beck ostal nu svojem mestu. »Kcho de Pariš« ugotavlja, da se Litva nahaja v neugodnem položaju in da je ostala tako rekoč brez prijateljev.
S Čehi pa bojno razpoloženje
Praga, 3. jul. c. Odnošaji med Češkoslovaško in Poljsko so se zadnji čas zelo poslabšali. Posebno po sklenitvi pakta med Rusijo in Češkoslovaško se je nezaupanje med obema vladama v Varšavi in Pragi še povečalo. Poljska diplomacija de a z vsemi sredstvi proti nameram praške politike v Po-donavju in v vzhodni Evropi. Zelo je ojačila tudi svojo propagando med poljsko manjšino na Češkoslovaškem. V Pragi so zaradi tega postali zelo pozorni in tudi oprezni. Te dni je hotela večja skupina Poljakov iz Slezijc odpotovati v Krakow na grob maršala Pilsudskega. Češkoslovaško zunanje ministrstvo jim je v zadnjem trenotku odvzelo potne liste. Poljski rdeči križ je povabil 500 poljskih otrok iz Češkoslovaške na Poljsko, da bi se tam okrepili v raznih otroških kolonijah. To so predvsem otroci poljskih delavccv na Češkoslovaškem. Vlada v Pra gi je sedaj prepovedala otrokom odhod na Poljsko.
Baltska konferenca
Riga, 3. jul. c. Konferenca zunanjih ministrov baltskih držav se je danes zaključila z resolucijo, v kateri izjavljajo, da bodo poslej vse tri države še ožje sodelovale med seboj, tako na političnem kakor ludi na gospodarskem polju.
Domači
Odmevi evharističnega slavja
v
v.sofe obisk Sholdr.Carevico kongresu
pri ,Slovencu' ■^^^mmh^hmmh^^^mh^h^SL^hhb
Včeraj je počastil naše uredništvo s svojim obiskom škof starodavnega mosta Dubrovnika, g. dr. .Josip C a r e v i č. V razgovoru so se izmenjale seveda v prvi vrsti misli in vtisi evharističnega kongresa v Ljubljani. Na naše vprašanje, kaj sodi o^pj veličastni prireditvi, je gospod škof dr. Ca-revic dejal:
, »Prav je nekdo rekel, da so Irci, Bretonci in
Slovenci najpobožnejši narodi na svetu. Kar se I(če Slovencev, je lo dovoljno dokazal tudi II. narodni evharistični kongres v Jugoslaviji. Mnogi mislijo, da je mednarodni evharistični kongres, ki je bil lela 1982 v Dublinu, odnesel rekord, kar se tiče pobožnega razpoloženja in discipline. Bil sem sam navzoč v Dublinu, toda moram priznali, da se pobožnost, organizacija in disciplina na kongresu v Ljubljani, čeprav je bil mnogo manjšega obsega, more meriti in vzporediti s kongresom v Dublinu. Zato bratom Slovencem gre popolno priznanje in pohvala, kakor je to naglašul tudi Nj. Eminenca kardinal-legat Hlond. Zopet moremo s ponosom reči, da v versko-socialnem in organizatoričnem delu slejkoprej Slovenia docet, kakor prej pod močnim vodstvom belolasega kneza in nadškofa Jegliča, tako sedaj pod modro in energično upravo mladega knezoškofa Gregorija Rožmana. Globoka in vztrajna je bila duhovna priprava, s pomočjo katere je slovensko dithov-ništvo celo leto pripravljalo svoje vernike na to veličastno evharistično proslavo, goreča in vztrajna je bila molitev, da bi Bog kongres blagoslovil in v resnici — kongres Je uspel nnd vsako pričakovanje. Ljudje 60 naredili vse od svoje strani in
vse prireditve, muzikalične, pevske, drainatske, kakor tudi razstave so krasno uspele, toda glavno je naredil evharistični Odrešenik po molitvi svojih vernikov in po sv. obhajilu, ki se je delilo deset in deset tisočem. Zato ni dvoma, da bo kongres rodil najbogatejše duhovne sadove; globoki govori na kongresu, kakor tudi stanovska predavanja Bodo neprestana pobuda za premišljevanje in :a nove plodonosne inicijative v duhovnem življenju. Organizacija in disciplina sta pokazali, da so katoliki v Sloveniji acies bene ordinata — dobro postrojena vojska. Laiki vršijo apostolat v službi cerkvene hierarhije in pod vodstvom svojih škofov ter po navodilih sv. Očeta papeža Pija XI. za delo v Katoliški akciji. To je moč, a to Je tudi neobhodni pogoj za uspeh in zmago.
Laik, ki bi tega ne razumel, ne more biti član nobenega katoliškega združenja, ker tak človek bi ne bil graditelj, ampak rušrtelj Katoliške akcije. Katoliška akcija in evharistični Odrešenik zedinjujeta vse katolike, ki so dobre volje brez ozira na strankarsko in politično opredeljenje. Ev-haristija je vez in edinstvo ljubezni, ki je triuni-firala na kongresu, kakor je lo lepo nuglašal ljubljanski škof dr. Rožman. Praktično izvajanje teh načel in izkušnje, ki so bile pridobljene na svetovnih evharističnih kongresih, so dvignile evharistični kongres v Ljubljani do zavidne moči in sijaja. Nadaljujmo po tej poti in nadaljnji uspehi in sadovi ne bodo izostali, j Gospod škof dr. Carevič se je nato ljubeznivo | od nas poslovil. Poda se za delj časa na oddih na ' lepo Jezersko.
Avstrija dobiva heimwehrovski obraz
Heimwehr strmoglavil Winterla
Konec vseh poskusov razširitve delavske stranke na levo
Heinnvehrovcev, ki so udrli v mestno hišo. razbili vrata z vzkliki: »Dol s klerikalci! Dol s klerikalnimi župani Ic ter nasilno razobesili na rnestui hiši svojo zastavo. Časopisje o tem ni smelo poročati. Tudi inozemsko časopisje ni dobilo nobenih pojasnil. Zdi se. da se ho sedanji režim v Avstriji kmalu pretvoril v odkritega heimwehrovskega.
Ljubljanska univerza dobi svojo knjižnico
Belgrad, 3. julija, m. Davi sta prispela semkaj predsednik Akademske zveze Poštovan in akademik Ciril Žebd ter sta finančnega in prosvetnega ministra prosila, da se v zakon o dvanajstinah vnesejo anuitet« v pooblastilo za prosvetnega ministra, da najame posojilo pri Drž. hipotekami ban-i ki za zgraditev vseučili:ke knjižnice v Ljubljani. Gospod minister je akademikom obljubil, da bo to storil.
S tem je končana dveletna borba slovenskih akademikov in treh rektorjev slovenske univerze dr. Slaviča, dr. Ramovša in dr. Samca, da bo do-I bila slovenska univerza prepotrebno vseučiliško
knjižnico.
Politična amnestija
Bclgrad, 3. jul. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II., po milosti božji in volji naroda, kralja ! Jugoslavije, je kraljevsko namestništvo na pred-| log notranjega ministra in v skladu s členom 30 ustave odredilo in odreja:
da se izroče pozabljenju vse krivde političnega značaja, storjene pri volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino v dobi cd razpisa volitev, to je od 6. lebrnarja pa do dne razglasitve tega ukaza, za katerih preiskavo in sodbo so pristojne splošne upravne ali državne krajevne policijske oblasti in katerih razsodbe za omenjena dela so te oblasti izrekle. Izdane, a še ne izterjane denarne globe se r bodo izterjale, že izterjan? pa ne bodo vrnjene.
Minister notranjih zadev naj izvrši ta ukaz.
V Belgradu, 29. junija 1935. Pavle, 1. r.
Dr. Stankovič, I. r.	Minister notranjih zadev:
Dr. Perovič, 1. r.	Dr. Anton Korošec, L r.
Pred sejo narodne skupščine
Kakor je bilo že javljeno, se bo narodna skupščina otvorila v četrtek, 4. julija obenem s senatom. Na otvoritveni seji narodne skupščine se bo prebral ukaz o otvorjenju seje, poleni ukaz o sprejetju de-rnisije vlade g. Jevtiča m o imenovanju vlade dr. Stojadinoviča. Potem bo dr. Stojadinovič prebral deklaracijo vlade. Deklaracija vlade se je pretresala 3. julija v komitetu ministrov, nakar je prišla pred ministrski svet, da se končno potrdi. Budžetske dvanajstiue, na katerih se zelo živo dela, se bodo stavile na dnevni red skupščine čez nekoliko dni. Zdi se, da o deklaraciji vlade ne bo diskusije, ker se bo čez nekaj dni začela itak diskusija o dvanajstinah in bodo pri tej priliki poslanci imeli priložnost, da se izjavijo o vladni politiki. Na drugi seji narodne skupščine bo na dnevnem redu izvolitev stalnih skupščinskih odborov, v prvi vrsti finančnega odbora, kateremu bo takoj izročen predlog o dvanajstinah in pa finančni zakon. Izvestno število narodnih poslancev, ki želijo miren razvoj v narodni skupščini, se prizadeva, da bi se za vse odbore postavila ena sama lista.
Mnenja o novih političnih stranhah
Belgrajski in zagrebški tisk te dni veliko pišeta o novih strankarskih grupacijah, ki se bodo , osnovale. Največ se zanimajo za vprašanje, ali bodo bivša radikalna stranka g. Ace Stanojeviča, SLS i in stranka g. dr. Spahe osnovali eno samo skupno stranko. Mnenja so popolnoma različna. Med njimi navajamo samo mnenje »Politike«, ne da bi le ko-I lička] mogli garantirati za to, da li je pravilno ali i ne. »Politika« torej pravi, da je med radikalno ' stranko, SLS in stranko dr. Spahe že zdavnaj obstojalo sodelovanje, ki je f>ostajalo vedno bolj prijateljsko in tesno. Do kakšne edinstvene stranke p ; dosedaj ni prišlo. Ko se je osnovala sedaj vlada dr.
Stojadinoviča, se je začelo resno govoriti, da se bo i osnovala skupna stranka iz teh treh grup, ki naj j bi dobila ime »Radikalna jugoslovanska zajednica«. I V zadnjih dneh pa — tako Irdi »Politika« — iz-i gleda, da se taka enotna stranka še ne bo osnovala, j Razlog pa je ta, da hoče vlada dr. Stojadinoviča J ohraniti svoj značaj izmirjenja in da zato ne bi bilo 1 oportuno, če bi se osnoval strankarski blok, kateri j bi vlado podpiral, tako, da bi vlada sama dobila ! strankarsko obeležje. Taka stvar bi samo dražila opozicijo in otežila nalogo pomirjenja in sprave. Tudi hoče nova vlada izdati zakone ter izvršiti zelo važne stvari, ki naj ne bi imele strankarskega pečata. Zato se je misel na ustvaritev skupne velike stranke za sedaj opustila, s čimer pa ni rečeno, da ne bi stranke g. Stanojeviča, dr. Korošca in dr. Spahe nadaljeval? svoje intimno sodelovanje.
Tudi o kakem opozicijskem bloku ni govora, trdi »Politika«.
Dunaj, 3. Julija.
Zadnje čase 90 9e raznesle po Avstriji in menda tudi po inozemstvu vesti, da je dunajski podžupan dr. Winter napravil samoumor. Vlada je vest sicer takoj demantirala, toda ipak je ostalo kljub zanikanjem neko čudno tajinstveno šušljanje
0	delovanju dr. VVinterja. Stvar je sledeča:
Na zahtevo Heimwehra. ki dobiva v avstrijskem režimu vedno bolj odločujočo moč in vedno bolj surovo nastopa proti krščanskemu delu domovinske fronte in proti vsemu, kar je »klerikalnega«, je morala vlada glasilo podžupana dr. Winterja »Die Aktion« ustaviti, češ, da je preveč levičarsko in da torej meša socialne pojme in daje delavstvu zmotni dojeni, da avstrijska vlada pakti-rn i. marksisti. Kancler Schuschnigg se je moral diktatu IIeimwehra enostavno ukloniti.
Dr. VVinterja. ki je brez dvoma med najbolj socialnimi voditelji sedanjega režima v Avstriji in si j prizadeval, da bi marksistično delavstvo z ljubeznijo pridobil za krščanska načela, je ta ukrep Heimwehra tako užalostil. da se je umaknil
1	Dunaja, so skril na deželi in od tam poslal svojim delavcem veliko okrožnic, v kateri razlaga, da Je vodstvo »avstrijske delavske akcije (to je bila Wintcrjcva organizacija) sklonilo, da ustavi svoje delovanje, če hi policija prepovedala izdajanje glasila »Die Aktion«. To se je sedaj zgodilo. Dr. Winter poziva torej svoje ljudi, naj opustijo rsako nadaljnje delovanje, naj izstopijo iz vseh državnih delavskih organizacij in naj prenehajo z vsakim političnim udejstvovanjem pri organizacijah režima. Od \Vintcrjeve akcije ostane samo še kulturna in književna centrala, ki bo še naprej izdajala knjig« in brošure.
To je Heimwehr brez maske
V zvezi s tem je zanimivo povedati javnosti, kar so Je zgodilo zadnjo nedeljo pred tukajšnjim magistratom. Ko je sprevod prišel pred mestno hišo, so se člani Heimvvehra začeli razburjati, ker na magistratu ni visela belo zelena hcimwchrovska zastava. Takoj se ja odcepilo od sprevoda nekaj
Vesl ,,Politike" neresnična
Nova konferenca velesil?
Zahteva jo Mussoiini
Dunaj, 3. jul. SE. Tukajšnja »Reichpost« objavlja dopis iz Rima. v katerem zatrjuje, da želi Mussoiini, da bi se zapadne velesile sestale na novi konferenci. Mussolinija skrbi trdovratno odklonilno zadržanje Anglije v vprašanju Abesinije ter angleško stališče glede dolžnosti, ki jih ima Zveza narodov, da učinkovito posreduje v abesinskem sporu. Mussoiini hoče torej predlagati konferenco treh zapadnili velesil s sledečim dnevnim redom;
L Vprašanje znpndne letalske pogodbe mora biti organično povezano s podonavskim pnk-tom. Brez prvega ni mogoč drugi. Urez drugega Italija noče vstopiti v prvega.
2.	Treba je končati z dvostranskimi pogodbami med velesilami in se vrniti nnzaj h kolektivnimi pogodbami 4 evropskih velesil (pakt štirih).
3.	Priznanje abeslnskegn spora in to v takem smislu, da ima Zveza narodov pravico posredovati, a se spor ne sme rešiti edino nn škodo Italije. Italija želi dobiti protektorat nad Abesinijo, če tega ne. mora kot mandatni na država vpornbiti drugn sredstva, da se zavaruje proti Abesiniji. (Abesinski cesar je nedavno izjavil. »da tista država, ki bi prišla v poštev kot
.......— ........... m	puma * J M1 > 11 \ Kiti
nadzorna država, v primeru, da pride Abcsini-ja pod protektorat kakšne velesile, gotovo 111 bo Italija«. Ta izjava je Italijo še bolj razbil-
,	J....... .j.. •,» j, ........ --> imi | itt/|i||'
rila. ker i/ nje sledi, da	obstoja neki tajni do
govor tnr.d Abesinijo iu	med neko velesilo. Op. ured.).
»Obzor« pa prinaša vest, da sta bila Miša Tri-funovič in dr. Laza Markovič sprejeta od dr. Korošca in se z njim razgevarjala celo uro. Laza Markovič je nato dal časnikarjem izjavo, da je bil današnji sestanek dogovorjen že pred dvema dnevoma in da se bodo razgovarjali o jugoslovanski radikalni zajednici. česar se je razgovor tudi dejansko tikal. To, kar današnja »Politika« poroča o jugoslovanski radikalni zajednici, je neresnica. Absolutno ni res, je dejal Laza Markovič, in pooblastil dopisnika, da to objavi. Posebej je Laza Markovič rekel: Vodstva radikalne stranke, JMO in SLS so sklenila že prej, da napravijo to stranko in da jo organizirajo. Radi tega poročila »Politike« smo iz-nenadeni. Ker je »Politika« resen Ust, mora povedati, odkod ima to informacijo, ker je nima od vod-1 stva radika ne stranke, niti od dr. Korošca, niti od i dr. Spahe.
Žalostna usoda bivše JNS
Tako zvani Jugoslovanski klub narednih po-i slatieev, ki ga je vodil bivši šef vlade g. Jevtič, se bo z gotovostjo razcepil. Eno skupino bodo tvorili pristaši Voje Laziča, katerim pripadata tudi bivša ministra Dimitrije Vujič in Dragutin Jankovič. Ker sta ta dva r.ajzaupnejša pristaša Bogoljuba Jevtiča, se zdi, da bodo iz kluba izstopili tudi prijatelji Jevtiča. Ti poslanci pravijo, da bodo tvorili sku-I pino kakih 50 ljudi in da se bodo imenovali »samostojni jugoslovanski klub«. Deset poslancev pa, ka-. terim pripadajo v prvi vrsti Milan Banjič, Srpko Vukatiovič, Bogdan Ercegovac, Tisa Dimtč, Nikola Kabalin in Luka Kostrenčič, bo osnovalo svoj klub, ki ga bodo imenovali »Klub jugoslovanskih faši-; stov«. Poleg teli dveh skupin pa se tvori tretja I skupina, kateri pripadajo med drugimi bivši pred-! sednik vlade Nikola Uzunovič, Milan Srskič, Grga j Angjelinovič in Jurij Demetrovič. Kako se bodo imenovali. Je ni znano, pač pa trdijo, da ta klub v nobenem primeru ne bo podpiral nobene vlade, da pa tudi ne bo sodeloval s poslanci one skupine, kjer so prijatelji g. Jevtiča. Kakor vidimo, je razsulo bivše 1NS popolno.
odmevi ——
Izjava dr. Spahe
Z ozirom na neke intrig* m a njimi zvezane
vesti, ki jih je objavila sarajevska »Jugoslovenslca pošta«, je dr. Spaho te dni izjavil sledeče:
»Sklep, da sodelujemo v vladi dr. Stojadinoviča, smo storili po dolgih razgovorih in proučevanju |x>ložaja. Razmere do osnovanja te vlade so bile take, da smo smatrali za svojo dolžnost napram narodu in državi, da sprejmemo sodelovanje v sedanji vladi, zato, da bi se državi in ljudstvu vrnila svobodo in demokratska vladavina. Vse, kar se je od strani te vlade že do sedaj naredilo, je najboljši dokaz, da vlada res namerava izvršiti svoj program. Po tem potu bo nadaljevala svoje delo stopnjema in obzirno,« Dr. Spaho je potem omenil, kaiko je bil sprejet v Sarajevu, kar je najboljši dokaz, kako je ljudstvo sprejelo novo vlado, ker je že prve dni začutilo razliko med starim in novim. Nato je dr. Spaho demantiral govorice gotovih intrigantov, da poslanci, ki so bili izvoljeni kot njegovi prijatelji na Mačkovi listi, ne bodo šli v narodno skupščino. Nadalje tudi ni res, da bi v vodstvu muslimanske stranke bila kaka nesoglasja, narobe, vlada med dr. Spahom in dr. Hrasnico popolna harmonija. Kar se tiče jugoslovanske narodne zajednice, je dr. Spaho dejail, da je bilo ustvarjenje take stranke v načelu sprejeto ž? pred dokaj časa. Spaho meni, da se bo letos stvorila taka zajednica ter da se bo izdeloval program.
Bivši režim je nameraval internirati nad 100 politikov
Zagrebške »Novosti«, ki jih citirajo vsi listi v Belgradu in Zagrebu, trdijo, da je bivša vlada g. Jevtiča imela pripravljenih več odredb proti svojim političnim nasprotnikom. Vlada g. Jevtiča je nekaj dni pred padcem imela tudi pripravljen večji spisek uglednih političnih oseb, katere naj bi se bile internirale v nekem malem bosanskem mestu. Na tem spisu je bilo nad sto imen.
Kakor znano, so »Novosti« bile do danes glasilo bivšega režima, ki je nameraval nad sto uglednih jugoslovanskih politikov internirali. »Novosti« se hočejo brez dvoma nekoliko rehabilitirati v očeh javnosti, ko ob tej priliki poročajo, da je na spisku teh politikov bil tudi član njihove belgrajske redakcije ...
Posojilo za javna dela
Belgrad, 3. julija. AA. V skladu s čl. i, uredbe javnih del v svrho obnove narodnega gospodarstva, pobijanja nezaposlenosti in pospeševanja tujskega prometa je finančni minister dne 1. junija t. 1. izvršil emisijo prve tran-še posojila za finansiranje javnih del v znesku 100 milijonov Din. Kakor je bilo že prej jav-Ijeno, je emisijski tečaj obvezno določen al pari. Podp is emisije je bil dosežen še tisti dan, ko je bil razpis izvršen. Ves znesek prve tranše posojila 100 milijonov Din je efektivno vplačan pri Državni hipotekami banki in odobren posebnemu računu javnih del, s katerega se bo denar jemal in porabil, kakor bodo ta dela napredovala.
Kmetski krediti po banovinah
Belgrad, 3. julija. AA. Z odlokom kmetijskega ministra so dovoljeni tile krediti kr. banskim upravam: t Ljubljani 40.000 Din, v Zagrebu 60.000 Din, v Splitu 40.00(5 Din, v Banji Luki 50.000 Din, v Sarajevu 70.000 Din, v Novem Sadu 80.000 Din, na Cetinju 30.000, v Nišu 70.000 Din in v Skoplju 50.000 Din.
Te podpore bodo banovine porabile za nabavo diagnostičnih sredstev in razkuževalnega materi-jala za pobijanje živinskih kužnih bolezni.
Bani pri dr. Korošcu
Belgrad, 3. jul. m. Notranji minister dr. Korošec je danes sprejel bana vrbaske banovine Kujundžiča in bana primorske banovine Jablaniča.
Ljotič v Zagrebu
Zagreb, 3. jul. b. Dimitrije Ljotič, vodja po-kreta »Zbor«, bo imel v petek v zagrebškem »Kolu« konferenco, na kateri bo obrazložd svoje poglede na sedanje naše notranje in zunanje politične probleme.
★
Znani dr. Andjelinovič, ki je dozdaj igTal vedno veliko vlogo v bivši JNS, je podal v »Novostih« glede nove vlade izjavo, v kateri pravi, da do vlade dr. Stojadinoviča ni še mogoče zavzeti definitivnega stališča, ampak da bo to mogoče šele po njeni deklaraciji. Ce bo v resnici vlada pomirjenja, potem bo on za to vlado. Ce pa bi se zopet začela stara taktika radikalov, da bi se izolirali Hrvati, potem bo proti njej, ker je on pač bil proti dr. Mačku, nikakor pa ni proti Hrvatom... Kakor znano, odhaja dr. Andjelinovič iz skupščine v senat.
Bivši seljački dom, v katerem so bile nameščene Radičeve zadružne organizacije, bo kupila zagrebška banska uprava, ki bo v njem namestila veliko galerijo slik.
Pogajanja za debavo premoga med državnftni železnicami in zasebnimi premogokopi se nadaljujejo. Od TPD se pogajanj udeležujeta generalni ravnatelj g. Skubic in ravnatelj g. Vrhunc.
Vodstvo radikalno-socialisticnc stranke je sklenilo, da naprosi notranjega ministra, da prizna ra-dikalmo-socialistično stranko, katera je breziisj)ešno zahtevala to priznanje že za časa vlade Nikola Uzu-noviča. Izvoljen jc bil ožji odbor, v katerem so dr Dra^utin Smiljanič, dr. Gjoka Jovanovič in dr. Svetislav Zivkovič. Ta ožji odbor bo v prihodnjih dneh pred lož i 1 prijave notranjemu ministru.
G. Ljuba Davidovič, ki je zbolel na trebušni bolezni, bo v začetku prihodnjega tedna odšel v Vrtijačko banjo radi zdravljenja.
belgrad, 3. jul m. Danes popoldne je ve-nfikacijski odbor skupščine na svoji seji verificiral mandate narodnih poslancev, pristašev •Spahe. ki so bili izvoljeni na Mačkovi listi.
Osebne vesti
Zagreb, 3. jul. b. Včeraj je v Zagreb prispel novi francoski konzul g. Georges Oueyrand, ki je bil doslej v Benetkah. Njegov prednik g. Gnrreau pa je premeščen za svetnika francoskega poslaništva v Kairo.
Bolgrad, 3. julija. AA. Premeščen je za agrarnega referenta k sreskemu načelstvu v Ljubljan' Matko B r n č i {, agrarni referent v šesti skupini na sreskem načelstvu v Varaždinu.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno in nevihte. Spremenljivo vreme.
Zagrebška vremensko napoved: Oblačno** se bo spreminjala; zmerno vroče. Nekoliko nestalno.
Ureditev ljubljanskega trga
Po evharističnem kongresu
bo vedno brezhibno, če vzameš za
samo v tem zavitku
Pred nekaj dnevi je »Slovenec« na tem mestu grajal stanje, v katerem se nahaja naš trg zlasti ob bregu Ljubljanice. Na to smo prejeli od g. podžupana prof. Jarca sledeča pojasnila, ki jih radi natisnemo, ker bodo zanimala širšo javnost.
Mestna uprava je že pred leti mislila na ureditev trga v zvezi z zgradbo novega magistrata na prostoru bivše Mahrove hiše. Arhitekt Plečnik je izdelal sijajen načrt, ki so ga naši listi tudi priobčili. V tedanji dobi ugodne finančne konjunkture smo pričakovali, da se bo načrt lahko stop-njema izvršil. Pogajanja za odkup Mahrove hiše so dospela tik do zaključka, ko je prišel vmes ljubljanski zli duh, sumničenje tistih, ki smo se za to transakcijo zavzemali. Odkup je padel v vodo. Danes je tistim, ki so to povzročili, seveda žal, slično kakor ob ponesrečenem odkupu Froh-lichovih parcel ob Dunajski cesti, kjer je občinska uprava zaradi kratkovidnosti nekaterih zavrgla milijonsko vrednost. Sličnih zgledov je še mnogo.
Ker je bila s preprečenim nakupom Mahrove hiše celotna ureditev trga onemogočena, je bilo treba misliti vsaj na delno rešitev, na ureditev sadnega in mesarskega trga, ki je res v škandaloznem stanju in kar vpije po preureditvi, zlasti odkar je Ljubljanica regulirana. Občinski svet je na moj predlog izvolil poseben odsek za ureditev trga, ki je stavil predlog, naj se razpiše interni natečaj za ureditev trga. Natečaj je uspel; udeležili so se ga gg. arhitekti Lenarčič, Musič in Spinčič, ki bo predložili na podlagi komisionelno določenih smernic dobro premišljene načrte. Ker gre za rešitev vprašanja, ki ne zanima samo prodajalca ampak širšo javnost sploh, bi bilo umestno, ko bi se priobčilo vseh troje načrtov.
Za danes bodi priobčen načrt arhitekta Lenarčiča s poročilom in legendo.
Ljubljanica je zaradi betonskega obzidja bolj podobna kanalu kakor reki. Zato je ne kaže očem
.......;J
še bolj zožiti z zidom odnosno s tržnicami, ki bi stale vrh obstoječe škarpe. Na obeh straneh reke bodi cesta z nasadi-qnai. Brežine naj bodo zelene, vodna gladina naj se napravi pristopna.
A Pot 1 m široka v višini škarpine krone, na katero vodi.
B Pristopi takoj pri začetku brežine, na obeh straneh novoprojektirane brvi in pri Zmajskem mostu.
C Ograja, med njo v redu postavljena drevesa in klopi.
D Vrsta dreves na Sv. Petra nasipu, kateri sicer ostane neizpremenjen, uredi se le brežina in zniža strmi klanec na Zmajski most.
E Nabrežje 20. septembra je od Kresije dalje 7 m široka tranzitna cesta do Zmajskega mostu.
F Vrsta mesarskih stojnic z vhodom s tranzitne ceste.
G Hodnik s streho na litoželeznih stebričkih, s klopjo vzdolž zidu, hodnik se uporabi za živilski trg, ki mora biti pod streho.
H Nove lope za sadjarice.ev. podkletene.
I Dvojna vrsta mesarskih stojnic.
J Mali trg z drevjdtn in vodnjakom.
K Vodnjak.
L Skupina dreves, ki estetsko izpopolni Vodnikov spomenik.
M Tržno nadzorstvo in klozet.
N Potrebna brv za pristop na trg iz kolodvorskega okraja.
Načrt predvideva 93 mesarskih stojnic in 40 stojnic za sadje. — Mesarske stojnice so velike 4.20 X 3.35 m.
Vse tržišče je brez trotoarjev, asfaltirano v velikih ploskvah med robniki in bogato oprem-I ljeno s požiralniki.
] Nivel cest in trga ostane sedanji z izravnal-I nimi korekturami.
Maribor ima svoj dom ob Adriji
V soboto 29. fumija so se odpela vrata ponosne nove mariborske postojanke ob sinji Adriji — doma Jadranske straže v Bakru. Blagoslovitev in otvoritev novega doma se je izvršila z vso slovesnostjo v prisotnosti številnih predstavnikov
oblastnega odbora Jadranske straže iz Maribora. V etek je odpotovala mariborska delegacija v Ba-ar. Skupno z njo je potovalo na morje 200 otrok, ki so jih poslali krajevni odbori JS iz Maribora, Ptuja, Rogatca im Št. Jurija na ekskurzijo. V so-
C
1 boto zjutraj ®o Mariborčani prišli v Bakar, kjer so I bili deležni slovesnega sprejema na kolodvoru. Izpred mestne hiše v Bakru se je vil nato sprevod do doma. Po blagoslovitvi je otvoril dom mariborski župan in predsednik oblastnega odbora dr. Fran j>o Lipold, ki je pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja poilkovnrka Kostren&iča, zastopnika bana savske banovine okr. načel, iz Sušaka, zastopnika bana dravske banovine, predstavnike oblast, odborov JS iz Ljubljane, Zagreba, Sušaka, Splita in Belgrada ter predstavnike krajevnih oblasti. Zvečer se je vršil v občinskem parku slavnostni koncert, pri katerem fe sodeloval oktet Jadranske straže iz Maribora. — Naslednjega dne, v nedeljo so naipravili udeleženci slavnostni celodnevni izlet s pamikom »Plav« okrog otoka Krka, zvečer pa je sledil povratek nazaj v Maribor. Nova mariborska postojanka, ki je bila v soboto v Bakru blagoslovljena in otvorjena, bo sprejela danes svoje prve goste — 100 deklic, ki jih pošilja mariborska mestna občina skupno z dobrodelnimi organizacijami za mesec dni na morje. Deklice so snoči odpotovale iz Maribora. Druga leta je ta dekliška kolonija letovala v Bakarcu. Deklice ostanejo na morju mesec dni, avgusta pa jih zamenja nova kolonija — 100 dečkov.
Papeževega legata kardinala Hlonda je v imenu pripravljalnega odbora za evharistični kongres pospremil do Dunaja g. dr. Franc Štele. — S tem bodi popravljena vest, da je g. dr. Štele kardinala-legata spremil le do Gradca.
Legatovo slovo na meji slovenske domovine
Št. Flj, 2. julija.
Ob odhodu kardinala Hlonda se je tudi v postaji Št. Ilj zbralo lepo število otrok in tudi starejših Šentiljčanov. 5 letni mali Božo postajenačel-nika in Milica Dimnikov a sta mu podala v slovo šopke dišečih nagelj6kov. G. postajenačelnik Zitter-schlager se je poslovil od njega z besedami: »Dovolite Eminenca, da se ob povratku z veličastnega kongresa in iz naiše lepe domovine poslovimo od Vas. Z Bogom!« G. kardinal je bil vidno vesel in dolgo še odzdravljal mladini, otrokom pa je še dajal cvetke z besedami: »Da boste imeli v spomin na me.« Oči otrok in odraslih se niso mogle ločiti od preprijaznega kardinala, pa tudi on je še dolgo odzdravljal nam, ki smo ga pozdravljali s perona.
Madjari na ljubljanskem kongresu
Našega evharističnega slavja se je udeležilo tudi okoli 200 Madžarov, predvsem iz Bačke. Dospeli so pod vodstvom svojega škofa prevzv, g. Bu-danoviča iz Subotice. Da bi lahko imeli vsaj nekatere slovesnosti v lastnem jeziku, so jim aobre ss. usmiljenkc odstopile svojo čudovito lepo kapelo v Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Tu so med drugim imeli svojo pobožnost v soboto 29. junija, ko je daroval škof Budanovič slovesno škofovsko mašo, pri kateri so ss. usmilienke "brano odpele Gruberjevo »Missa dominicalis«. V soboto zvečer so imeli Madžari nočno češčenje in pol-nočnico. Vsi so tudi opravili sv. spoved. Med spovedniki je treba omeniti neumornega g. župnika Klekla z Prekmurja. Pri polnočnici so ss. usmilje>nke odpele »Angeljsko mašo«, sv. mašo pa j-e daroval zavodski duhovnik. Škof Budanovič je daroval sv. mašo v nedeljo 30. junija ob 7. Med to službo božjo so prepevali Madžari svoje nabožne pesmi. Nekam svojski je odmevalo njihovo enoglasno in skoro turobno petje v tej veselja in cvetja pre-poLni kapeli.
Slovo od gostoljubne strehe hčera sv. Vincen-cija je bilo nad vse prisrčno. Madžari — po večini preprosti ljudje — niso mogli prehvaliti ljubeznji-vosti, katere so bili s strani ss. usmiljenk deležni Da so skupne kongresne slovesnosti napravile na nje neizbrisen vtis, skoro ni treba posebej poudarjati. Tudi prevzv. g. Budanovič ni našel dovolj besed za hvalo in hvaležnost. Vsi se bodo radi in ponovno vračali v Ljubljano.
Kamniška dehanija v procesiji
Ljudem, ki so pret. nedeljo gledali sklepno evharistično procesijo, se je Čudno zdelo, da so v oddelku kamniške dekanije korakali pod vodstvom domžalske godbe le številni moški. Moških je bilo res za celo dekanijo, kje neki pa so ostale narodne noše in ženske, so se spraševali ljudje. Zato moramo pojasniti to zadevo:
Kamniška dekanija se je v največjem številu udeležila evharističnega kongresa. Seboj je ime-
la tri godbo: domžalsko, mengeško in vodiško. Razmere pa so tako nanesle, da je prvi del z domžalsko godbo korakal pred Najsvetejšim, medtem ko je drugi del korakal za Najsvetejšim. Takoj za častniki je korakala vrla mengeška godba, ki je že pri polnočniei vneto igrala, pod vodstvom g. Petra Lipa rja. Za mengeško godbo so šle lepe in številne narodne noše kamniške dekanije, za vodiško godbo pa ženstvo. Žal, da nihče ni vedel, da ta impozantni del sprevoda še spada h kamniški dckauiji.
Dubrovniška škofija na kongresu
Med odličnjaki, ki so prisostvovali veličastnemu evhar. kongresu v Ljubljani, je bil tudi odlični član jugoslovanskega episkopata dr. Josip Carevič, škof starodavnega mesta Dubrov-
nika. Dubrovniška škofija je poslala na evhar. kongres mlado križarsko organizacijo in sicer križarje iz Mandaljene, ki so bili zastopani po članih v narodnih nošah z novo dragoceno zastavo, ki so jo gotovo vsi zaradi njene lepote opazili. Škof dr. Carevič je bil to zastavo blagoslovil neposredno pred ljubljanskim kongresom. Ob veliki udeležbi 10.000 vernikov s 87 zastava-
mi je škof Carevič 10. junija tudi blagoslovil monumentalni križ na tkzv. Srgiju. Ta križ, iz-
nna tudi '.Srgiju.
delan iz belega polumramorja, je visok 14 m in 65 cm širok ter bo spominjal dalmatinsko ljudstvo na jubilej odrešenja človeškega rodu. Sploh stoji Katoliška akcija v dubrovniški škofiji tako v vorskoni in kulturnem kakor v socialno-kari-tativnem oziru na visoki stopnji in zlasti si osvaja mesta in vasi organizacija katoliške križarske mladine, škof dr. Carevič je obnovil mnlo semenišče, ki ima 60 gojencev, dočim jih ima bogoslovnica 16. l ega leta je dalo semenišče dubrovniški škofiji 6 novomašnikov. G. škof, ki je znan po svoj-i izredni ljudomilosti, je počastil s svojim obiskom tudi naše uredništvo.
Pogled z nebotičnika na
evharistično procesijo
Vjekoslav Višošcviž, starešina Ciril - Metodovega ibora in urednik Ciril-Metodovega vestnika. Ta gbor je te kongresne dni občudovala Ljubljana.
Nova vrsta slovenske češnje
G. Zupančič, ki stanuje v Idrijski ulici v Ljubljani, je v teku nekaj let odgojil novo vrsto češenj-hrustavk, ki so debele ko češplje. V uredništvo nam jih je prinesel pokazat. Prašali smo ga, kako je odgojil to novo češnjo, iin nam je povedal:
Pred leti, ko je bil na Gorenjskem, je dobil iz Avignrna na Francoskem cep žlahtne češnje ter jo tu gojiil. Potem pa je poskusil s križanjem. Cvet žlahtne »avignonke« je križal s cvetom divje planinske češnje. To križanje je dalo nekaj 6adežev. Njihove pečke je vsadil v zemljo in »ako dobil novo drevesce. Cepič tega drevesca je vcepil na domači divjak ter se je vse lepo prijelo.
Ta češnja je letos prvič rodila. Prvotni sadeži so brli letos debeli kake 3 cm v premeru. Toda požrešni kosi so to skoro vse obrali. Drugi sad ima le kaka 2 in pol cm v premeru, vendaT je zelo lep, težak in sočnat. Pečke pa niso debelejše kakor od navadnih češenj. Sedaj g. Zupančič preskuša, katera vrsta češenj se bo bolj obnesla za tako cepljenje: ali z belim ali temnim lesom. Pridni gojitelj želi ,da bi se te češnje pri nas udomačile in da bi kraji, ki slove po svojih češnjah, od njih imeli korist. Te vrste češnje bi bile namreč izvrstne za izvoz. Take češnje doslej še niso rastle na slovenskih tleh. Zato g. gojdtelju čestitamo in mu želimo, da bi pri svojem prizadevanju bil deležen podpore.
Novo češnjo bo g. Zupančič najbrže imenoval »Kongresovka«, ker je rodila ob času evh. kongresa v Ljubljani.
Liuhlianske vesti:
Žeparshe zgodbice na kongresu
Med kongresom se je zateklo v Ljubljano več vsiljivih prodajalcev in drugih priložnostnih za-služkarjev. Ti so nadlegovali s svojo vsiljivostjo vernike, opravili pa so navadno slabo. Priprosti kmetje, ženske, otroci niso imeti nič preveč denarja, da bi ga dajali za razne igrače in podobno. Toda ti so bili vsaj pošteni.
Najbolj temen tip, ki je zlorabil zbiranje ogromnih množic v Ljubljani, so bili pa žeparji. Ti prihajajo vedno v naše mesto, kadar se vrše v njem večje prireditve, razna večja zborovanja itd. Kadar je na prim-ar v Ljubljani vdesejem, se redno prikradejo, tako. da« i Ljubljani že reden pojav. Seveda ima policija tudi strogo evidenco o njih. Ko pa se je po Jugoslaviji raznesel glas, da bo v Ljubljani letos veliko zbiranje množic, so se seveda vsi poklicni žeparji potrudili v Ljubljano. Nekateri so si dovolili celo udobno vožnjo v boljših razredih vlakov, drugi so se celo izdajali za razne zastopnike uradov itd. Nekateri pa so bili zelo skromni.
Policija je v času evharističnega kongresa dobila nad sto prijav o raznih žepnih tatvinah. Okoli 20 žeparjev pa je bilo aretiranih. Žeparji so bili skrajno predrzni. Neki žepar se je na primer med sluibo božjo na Vidovdan vtihotapil med odlične zastopnike. Žepar je bil oblečen v lep frak, Pri službi božji je stal med dvema uglednima gospodoma — eden od obeh je bil z univerze. Oba sta pač mislila, da je le-po oblečeni človek med njima pač kakšen neznani zastopnik. Naenkrat pa se je neznanec v fraku izmazal iz srede. Gospod z univerze je malo pozneje hotel pogledati na uro, toda ure v žepu ni bilo. Šepnil je sosedu: »Okradcn seml« Sosed se je prestrašeno potipal za žep: »Nemara sem jaz tudi!« V žepu pa je otipal srebrno uro, ki je bila last gospoda z univerze. Žepar, in to je bil neznanec v Iraku, je namreč univerzitetnemu gospodu ukradel zlato verežico s srebrno uro. Zlato verižico je obdržal, srebrno uro pa je vtaknil sosedu v žep.
Na Stadionu se je dogajalo nešteto primerov takih žepnih tatvin. Dve ženski z dežele sta naenkrat spoznali, da so ju okradli žepni tatovi. Denarnici nista namreč bili na pravem mestu, temveč je prva našla v desnem žeipu denarnico druge, druga pa v levem žeipu denarnico prve. Obe sta imeli nekaj kovačev v denarnicah, seveda vsaka pa tudi nekaj papirnatega denarja na bolj varnem mestu, namreč v zavitku v nedrijih, po stari ženski navadi. Izkazalo se je, da sta bili v gneči obe ženski obkoljeni od več žepnih tatov, ki so jima pobrali denarnici, vzeli iz njih denar, nato pa vrnili prazni denarnici previdno v žep, toda obe v ne-
SVEŽE SARDELE
kg po 5 Din jutri v trgovini
„RIBA" J. OGRINC
Gradišče in Pogačarjev trg
l'v© Ravnateljstvo drž. učiteljske šolo v Ljubljani sporoča vsem interesentom, da ne more dajati prav nobenih informacij o otvoritvi 1. letnika ozir. o pogojih sprejema (zlasti učencev meščanskih šol), ker še ni nobene ministrske odredbe o tem. Kadar bode dospela kaka odločitev, bo to objavljeno na objavni deski v veži šolskega poslopja ier v vseh dnevnih časopisih.
© Pripravljalni odbor za ustanovitev slovenske šahovske zveze priredi danes t. j. v sredo, dne 3. julija t. I. zvečer ob tričetrt na 9 v mali dvorani restavracije »Zvezda« družabni sestanek na čast letošnjemu jubilantu, velemojstru pro[. ing. dr. Milanu Vidmarju. Vsi šahisti in zastopniki šahovskih klubov ste k temu sestanku najvljudneje vabljeni.
© Avtomobilstvu. Uprava policije v Ljubljani razglaša: Vedno gosteje se množe pritožbe proti ka-Ijenju dnevnega in nočnega miru, ki ga povzročajo vozači avtomobilov in motociklov. Poved pritožbam je predvsem prekinemo hupanje (ako podnevi ko ponoči in nepravilno izpuščanje plinov, posebno pri motornih kolesih starejšega tipa. Radi tega se lastniki in vozači avtomobilov ponovno opozarjajo na določila paragrafa 50 in 51 občega cestnega reda in paragr. 12 meslnega cestnega reda s pripombo, da imajo varnostni organi nalog vsakega vozača motornih vozil, ki bi se ne ravnal po določilih navedenih paragrafa brezpogojno ustaviti in prijaviti
© Zadnji dan razstave cerkvene umetnosti. Vsi, ki so si razstavo doslej ogledali, najvišji cerkveni dostojanstveniki in najpriprostejši obiskovalci, so polni hvale in občudovanja. Kdor noče zamuditi edinstvene prilike, da vidi zbranih toliko umetniških predmetov, naj danes, zadnji dan, to razstavo
Mariborske vesti
Zahvala
prave žepe. Tatovi so imeli na ta način denar, obenem pa so zabrisali za seboj sledove.
Na Stadionu je bilo v nedeljo dopoldne, ko je čuječ detektiv krepko zagrabil predrzno roko boljše oblečenega človeka, ko je ravno segal v žep nekega dnhovnika, da mu izmakne zlato uro. Žepar se je pričel taikoj v hrvatskem jeziku razburjati, čež, kaj nadlegujejo v Ljubljani poštenega človeka, kaj vendar mislijo. Detektiv mu je pokazal legitimacijo in ga pozval na policijo. Tedaj je bil mož šele v ognju, kaj vendar »o Slovenci. On, pošten hrvatski katolik, pa prijet na Stadionu zaradi žepne tatvine. Detektiv pa se ni dal ugnati. S težavo se m« je posrečilo, da žepar med službo božjo ni pričel še večjega škandala. Toda na policiji se je šele pričel pravi kraval. Lepo oblečeni gospod je pričel vpiti ,kaj vendar policija misli, on je veleugdeden trgovski potnik iz Subotice, pokazal je legitimacijo s fotografijo, on ima zveze z vlado, z mednarodnim časopisjem, kamor bo že sporočil o postopanju ljubljanske policije, on je v prijateljstvu s temi in. teimi poslanci...
Ubogi detektiv, ki ga je privedel, je bil kar majhen, toda čudno se mu je le zdelo, kako, da tako imeniten gospod sega neznanemu duhovniku v žep. Na predlog detektiva so »odličnega gosno-da »obdržali v zaporu, obenem pa vprašali v Su-botico, kdo je ta G., kakor so ugotovili, da se žepar piše. Odgovor je bil presenetljiv: »Največji, najbolj predrzen žepni tat Jugoslavije I Izrablja za svoje delo vee večje prireditve v državi in v inozemstvu! Mednarodna policia ga ima v evidenci! Držite ga dobro, ga sami iščemo!« Pri žeparju policija ni našla ničesar obremenilnega. Žeparji delajo namreč v zadnjem času na ta način, da se organizirajo v prave trojke. Dva delata umetno gnečo okoli svoje žrtve, tretji seže v tuji žep, nato pa hitro izroči plen svojima tovarišema. Tovariša pa nato takoj izpraznita listnico ali denarnico ter jo zopet vtakneta najbližji osebi zopet v žep. Marsikateri pošten slovenski deželan se je na Stadionu seveda začudil, ko je našel v svojem žepu tujo denarnico.
Na Stadionu je bilo najdenih vse polno denarnic, po večini praznih ali pa v njih po dinar, dva drobiža. To so bile ukradene denarnice, iz katerih so tatovi pobrali ves papirnat in srebrn denar, drugo pa so zavrgli. Mnogim okradencem se niti ni zdelo vredno, da bi tatvino prijavili policiji, vedoč, da je plen že v sigurnih tatinskih rokah. Na časi ljubljanski policiji pa moramo priznati, da je proti predrznim žeparjem storila vse, kar je mogla. Sicer pa je v primeri s stotisoči udeležencev odstotek okradencev sorazmerno majhen,
obišče. Vstopnina prosta. Razstava je pri uršulin-kali na Kongresnem trgu. Vhod je pri glavni porti.
0 Zahvala ljubljanskim gospein in gospodičnam. Gospem in gospodičnam ljubljanskim, ki so nam udeležencem kongresa v dnevih od 28. do 30. junija 1935 postregle s hladno vodo, izrekamo naj-iskreuejši Bog plačaj. Huda žeja nas je mučila, ko smo čakali v sprevodu, da se pričnemo pomikati naprej. Boječe smo potrkali na veliko okno in zaprosili: »Gospodično prosimo malo pitne vode « Pa so romali kozarci skozi okno iz rok v roke, dokler ni bilo večje število udeležencev pokrepčanih. Na drugem sla pa prišli gospa in gospodična z veliko posodo vode ter poslrežljiv deček s kozarci, pa so stopali ob vrsti čakajočega sprevoda in tešili hudo žejo. Za te in gotovo še mnoge druge usluge še enkrat: Bog obilno plačaj! — Udeleženci.
© Bil železničarskih otrok odide drevi ob 1H.16 na štiritedensko letovanje na morje v Krn-Ijevico v doni Franje Tavčarjeve. Pošilja jih pre-tnžno na svoje slroške letos ustanovljeni železni-čnrski krajevni odbor Jadranske Straže v Ljubljani, ki mu načeljuje železniški direktor g. Jo sip Čugmus. Odbor je v kratkem času svojega obstanka pokazal izredno agilnost in dosegel, da so po mnogih edinicah v Ljubljani uslužbenci 100% učlanjeni v Jadranski Straži. Prešel je takoj k dejanjem in zbral z intenzivnim delom lepa sredstva, tako, da mu je mogoče že prvo leto poslati res veliko število otrok na morje. To je vsekakor najboljša propaganda za ideje Jadranske Straže in nas solnčni aJdran. Otroke bo spremila na postajo železničarska godba s-Sloge«. Želimo mladim jadranskim stražarjem nekaj lepih uric na našem morju, da ga vzljubijo in postanejo njegovi navdušeni propagatorji.
© Svilo jc kradel po trgovinah. V zapore ljubljanskega okrožnega sodišča je bil priveden trgovski pomočnik Dušan M. Na Vidovdan je prišel z nekim tovarišem v Urbnnčevo trgovino na Marijinem trgu in kupil 3 robce za 2.5 Din. Zahteval je še finejše. Ko se je trgovski uslužbe-
Čutim se dolžnega, da se javno ishvalim p.
n. duhovščini, komunalnim in vojaškim oblastvom, in vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri sprejemu in slovesu papeškega legata za ljubljanski evharistiiui kongres, Rminence kardinala Avgusta Hlonda, ko je potoval skoti Maribor, oziroma po osemlju lavantinske škofije. Visoki zastopnik av. Očeta, s svojim spremstvom vred, je ponovno ganjen naglašal, kako veselo je presenečen po dokasih vdanosti tukajšnjega prebivalstva do Cerkve in njenega poglavarja. Vse doprinešene žrtve naj Bog plačuje s svojim blagoslovom!
Maribor, dne 3. julija 1935.
f Ivan Jožef, škof.
□	Zlatomašnik p. Andrej Golob. V nedeljo bo v baziliki Matere Milosti izredna slavnost. Frančiškanski oče Andrej Golob bo imel zlato sv. mašo. Slovesni vhod v baziliko bo ob 9.15, nato slavnostna pridiga, ob 10 slovesna služba božja in zahvalna pesem. Na slovesnost se pripravlja vsa obširna frančiškanska župnija in bo to vesel dogodek za vse mesto, saj je p. Andrej priljubljen in spoštovan kol dolgoleten neumoren delavec za božjo čast in bližnjega korist.
□	Proslava mednarodnega zadružnega dne v Mariborn se vrši v velikem obsegu na praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. t. m. (v slučaju slabega vremena v nedeljo 7. t. m.) in obsega povor-ko, ki krene z Rotovškega trga ob 16 in veselico na telovadišču Sokola I. v Koseskega ulici (Mag-dalensko predmestje). Pri koncertu sodelujejo glasbena in pevska društva. Koncertu sledi prosta zabava, ognjemet itd. Za jedila in pijačo bo vsestransko preskrbljeno.
□	Mariborski šahisti so imeli v torek zvečer v Centralu redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik podžupan Golouh ter podal zanimiv pregled dela, ki ga je klub v minulem letu uspešno vršil. Poudarjal je zlasti veliko mednarodno prireditev, ki jo je klub lani ob priliki Mariborskega tedna vzorno organiziral, ter podal nekaj tehtnih idejnih smernic za poglobitev dela v bodočnosti. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika znova Rudolf Golouh, za podpredsednika Ostanek, za tajnika prof. Sila, za 1. blagajnika Franjo Goleč, ' za 11. blagajnika dr. Daneu, gospodar Kukovec, odbornika prof. Stupan in Lohkov, nadzornika minister Vesenjak in mag. ph. Albaneže. Za častnega člana je bil izvoljen mojster Vasja Pire.
□	Zanimiv sklep. Zadnji sklep tajne seje občinskega sveta mariborskega je bil, da se župani slikajo, sedanji občinski svetniki pa skupno fotografirajo. G. župan je konstatiral, da je sklep soglasen ter nato sejo zaključil. Ta sklep je bil pravzaprav plebiscitaren, ker so občinski svetniki že pred sejo na posebnem aktu s podpisom izrazili željo, da bi se župani slikali, na kar je logično sledilo, da je moral izraziti' tudi g. župan željo, naj bi se občin, svetniki vsaj fotografirali. Tako bo ohranjen sedanji mariborski občinski svet še poznim rodovom v spomin!
□	Ciril-Metodov kres bodo žgali Mariborčani drevi pri Sv. Urbanu.
□	Mariborska tekstilna tovarna namerava svoj obrat znatno povečati s predilnico, katero bo prenesla v Maribor iz Varažditia.
□	Praznik slovanskih apostolov st. Cirila in Metoda se bo slovesno obhajal v nedeljo 7. julija. Ob 10 bo v stolnici slovesna služba božja.
□	Sv. mašniško posvcčenje bo podelil pre-vzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič v nedeljo ob 7 zjutraj' 8 letošnjim novomašnikom.
□	Hrvaški agronomi pridejo. Jutri v petek pride v Maribor 26 absolventov agronomske fakultete iz Zagreba pod vodstvom profesorjev dr. Postiča in dr. Filipiča. Ogledali si bodo vinarsko in sadjarsko šolo ter mariborsko okolico.
□	Diplomirana je bila na farmacevtskem oddelku filozofske fakultete v Zagrebu gdčna Dragica Nežič iz ugledne mariborske družine. Čestitamo!
□	Nove zgradbe. Gradbena dovoljenja so dobili: krojaški mojster Alatevž Smid za enonadstrop-no hišo v Belgrajski ulici; dr. Ivan Jančič, drž. tožilec v p., za dvonadstropno hišo na vogalu Vrtne in Gosposvetske ulice; dr. Rudolf Mikuž, zdravnik iz Vojnika, za trinadstropno hišo v Prešernovi 30. — Uporabno dovoljenje sta dobila Kerin Martin za novo hišo v Metelkovi ulici ter Herman Wogerer za svoj novozgrajeni stanovanjski blok v Prešernovi ulici 20 in 22 ter v Maistrovi 9.
nec odstranil, je porabil priliko in izmaknil 67 m svile v vrednosti 1417 Din. Bil pa je zasačen. Njega so prijeli, pajdaš pa je pobegnil ter je med begom pustil zavoj z blagom, vrednim 900 Din. Dušan se izgovarja, da je svilo ukradel njegov slučajni znanec, ki je navedel neko čudno ime.
□	Vasja Pire se preseli v Ljubljano. Naš šahovski velemojster Vasja Pire zapušča Maribor ter se naseli v Ljubljani. Za šahovsko življenje obdravske prestolnice bo njegov odhod občutna izguba.
□	Vinarska in sadjarska šola priredi danes s svojimi gojenci dvodnevno ekskurzijo v Preikmurje. Bodoči gospodarji si bodo ogledali banovinsko |x>-sestvo v Rakičanih, videli pa bodo tudi načine prekmurskega gospodarstva in življenja.
□	Carinski dohodki pri mariborski carinarnici so znašali junija 4,547.038.50 Din, od tega pri izvozu 15.323.75 Din.
□	Na otoku polnijo bazene s studenčnico. Na Mariborskem otoku je kopalni mojster Zierer odkril tako močne izvire vode, da polnijo sedaj že veliki bazen s studenčnico, dočim so ga napolnjevali prej s filtrirano dravsko vodo, ki seveda ni bila tako čista. Sedaj iščejo še nove izvire, ki bodo dajali dovolj vode za vse bazene.
□	Borza dela za izobražence ima na razpolago dve mesti za absolvente trgiovske akademije. Prijave v pisarni v gradu od 11 do 12.
Gostilniški obrat
v planinskem letovišču
PENSION LOBNICA
na Smolniku (Pohorje) — otvorjcnl
Celie
a- Diplomski izpiti. Za inženerja gozdarstva je bil diplomiran na zagrebški univerzi g. Ivan Možina, na filozofski fakulteti pa je bil diplomiran g. Oskar Reddi. Čestitamo!
0 Občinske seje ne bo. Za danes zvečer je bila sklicana seja celjskega mastnega sveta, katera pa je bila v zadnjem trenotku preklicana. Včeraj je namreč izdal g. župan dr. Goričan naslednje obvestilo: 2e 13. junija sem |xxlal ostavko na položaj predsednika mestne občine v roke g. bana s prošnjo, da me razreši. Ker ne morem prejudicirati odločitve svojega naslednika, ne morem predsedovati seji, ki bi se imela vršiti 4. julija. Pre-klicujem radi tega na 4. julija določeno plenarno sejo mestnega sveta celjskega. Predsednik mestne občine celjske: Dr. Goričan.
& Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju se je vršil završni izpit v junijskem terminu pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. Dolenca Mateja, ravnatelja trgovske akademije v p. iz Maribora. K izpitu se je prijavilo 10 kandidatov in 14 kandidatinj, skupaj 24. Od teh je 6 kandidatov, oziroma kandidatinj prestalo izpit s prav dobrim, 12 z dobrim in 2 z zadostnim uspehom. Pravico do polaganja popravnega izpita v septemberskem roku imajo štirje kandidati, oziroma kandidatinje. Izmed kandidatov in kandidatinj so položili izpit: Babic Stanislav, Cepin fvan, Dirmajer Rihard, Fras Ferdinand, Krušič Valter, ŠkerI Miloš, Stok Josip, Ce-puš Elizabeta, Cater Jožefa, Ferdič Helena, Koleni: Brigita, Kosi Pavla, Loibner Hedvika, Marinko Roza, Oražem Marija, Sketa Angela, Svajger Ljudmila, Vidmajer Marija, Zabukošek Justina, Zidan-šek Milena.
gr Umrla je v celjski bolnišnici Kukovič Jožefa, 63 let, dninarica iz Loč pri Poljčanah. Naj jx>čiva v miru!
gt Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, 9. julija v jx>-svetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici.
Ptui
Zopet dva požara. V ptujskem okraju so požari na dnevnem redu. Ne mine dan brez požara. Prvi požar je izbruhnil v vasi Pestike. obč. Zavrč v Halozah pri posestniku Jakobu Težaku. Zgorela je stanovanjska hiša do tal s pohištvom in obleko vred. Škoda znaša 25.000 Din in je le deloma krila z zavarovalnino. Požar so povzročili otroci, ki so bili brez nadzorstva in so se igrali z vžigalicami. Drugi požar je izbruhnil pri Sv. Bol-fenku pri Majšpergu. Zgorela je vinska klet po-sestnice Marije Klasinc iz Stražgonjcev pri Cirkov-cih. Tudi ta klet je zgorela do tal, žrtev požara pa je tudi nekaj vina in večja količina vinske posode. Škoda znaša okrog 10.000 Din.
Hudo se jc ponesrečil 37 letni zidar Ivan Za-vec iz Gruškovja. Pri popravljanju cerkve v Cve-tlinu^ je padel iz visokega odra v globočino in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno.
Smrtna kosa. V ptujski^ bolnišnici je_ umrla po dolgi mučni bolezni Marija* Senica, uslužbena v minoritskem samostanu, stara 44 let. — V Krče-vini pri Ptuju je umrla Marija Arnuš, hči posestnika, stara šele 15 let. Blag jima spomin!
KuMtnrn* obzornik
Evharistija v slov. književnosti
2. V pripovedništvu. Nadaljevanje članka iz šf. 145.
Kaj pa naše prijx>vedništvo? Trudil sem se, da bi kje bral tako plastične opise Telovskih [procesij, kot jih ima Reymont ali vsaj takih kot jih |xxlaja alpinist Kugy, ki jih opiše z Golice. Ali i morda prvih svetih obhajil, sv. (»potnic, nočnih j češčenj ali celo svetih maš, ki bi ostale zavedno v našem spominu, kot edinstveni opisi teh obredov. | Naši starejši klasiki skoraj da ne opisujejo cer- I kvenih obredov, njih zanima samo narod s folklor- | ne strani, gledan izven cerkve. Kaj ima Jurčič religioznega? Polopis božje poti? Ali Erjavec v Eni noči na Ktimu? Opisuje mašo, pa ga ne zanima, kaj sc godi na oltarju, le kako zoprno gledajo godci in se zabavajo romarji preti cerkvijo. Saj bi ležko našli kakšnega njihovega junaka, ki bi umrl previden s sv. [»potnico. Zdi se mi, da je začela paziti nato šele prva dom in svetom generacija (Pomladni glasi, Debcvec: Vzori in boji) ter Detcla, ki vsakega pred smrtjo previdi. Detela iina tudi opise — kratke sicer — prvega svetega obhajila (Svetloba in senca), velikonočne in telovske j procesije (Vest in zakon). Ko je Kersnik hotel j v celoti opisati »Kmečko smrt«, ni mogel mi- i iivo sv. popotnice, dasi je podrobneje ne opisuje, kakor bi pričakovali. Tudi od le strani bi bilo zanimivo pregledati nekoč naše starejše klasike natančneje, saj bi dali zanimivo podobo religioznega liberalizma, izkoreninjenega iz duhovnega cerkvenega občestva.
Najzanimivejši le dobe je še Tavčar. Njegov »Izgubljeni Bog« se je nekoč smatral kot pam-flet, vendar pa ima v dnu nekaj dobrega, svetega, Ier jc le obtožba duhovnika, kt ni dovolj vesten. Toda Tavčar ni pisal feljtona, da obrani bogo-skriinstvii izgubljeni hostijo iz velikega spošfo
vanja do nje, temveč, da napade duhovnika, kar daje podlistku dnevno bojevit ton in jemlje tudi umetniško vrednost. Sicer pa je Tavčar med vsemi mladoslovenci še najbolj religiozno oglašen ter je sv. hostijo spoštoval do zadnjega, ter vero svojih junakov vanj tudi večkrat podčrtal. Najbolj naturalistično podobo pa je našlo sv. obhajilo v črtici M. Preglja: Igra, ko odurno opisuje smrt svoje matere z besedami: »naravnost od mize gospodove je padla v kamenit in globok jarek, v usmrajeno in kalno vodo in se tam ubila in utopila; tam v gnilem jarku, v samoti gluhe noči, kamor je prišla naravnost iz svetišča, od svežega boga in s svojim bogom v ustih.« — Meško je morda še najnatančnejše in morda prvi opisal obred svete popotnice (Ko so zvonovi plakali...). Dalje, hrepenenje po njej umirajoče, ki umira »Pozabljena v samoti«; veliko čast božjega groba (Slike), zločin starca Matije, ki izpred božjega roba vzame križ in se vrže z njim v prepad; ob-ajanje umirajočih v kugi, itd. Sploh ima Meško veliko obrednih motivov. Zdi se mi, da je tudi F u n t c k v svojih Lučih opeval večno luč, ki gori v naših cerkvah... Pri Finžgarju mi je ostalo v spominu samo pričakovanje smrti v »Moja duša vasuje«, ko bolnik posluša cigljanje zvončka sv. popotnice, ki jo neso drugemu... Ier obhajilo Jančaric iz »Bojev«, ki ga z vso družino daruje za mrtvega moža. Močno opisana in psihološko zelo zanimiva je Vel ikon jeva črtica »Izpoved«, kjer opisuje notranje boje dijaka v konviklu, ki misli, da ni opra-dobro izpovedi, pa vendar drugi dan pod pritiskom zunanjega reda gre k sv. obhajilu. Zanimiva snov, ki bi jo moral prebrati vsak katehet in vzgojitelj mladine. Prav tako tudi tiste odstavke iz Ivana Cankarja avlobiografije »Moje življenje«, kjer govori o svojem prvem svetem obhajilu (XVII zv. 203), kot najbolj žalostnem spominu na mladost. To je v nasprotju s tradicijo-nalnim opisom tega otroškega praznika kot je opisan na pr. v Cerkvici na gori. Pomladni glasi I.), Cankar namreč opisuje, kako brez pobožnosti je čakal v vreli prvoobhajancev in v tej nepazljivosti
je prišla vrsta nanj, in njemu se je zdelo, da je i zagrešil božji rop. Tako ga je mučila ta zavest, da je hotel iti v vodo. — V poznejši črtici z naslovom ; Sv. Obhajilo« pa ni nič religioznega, primerja z njim le svojo mater za nas malo neprimerno — kot tako, ki daje telo in kri svojim otrokom. Omenjati pa moram pri njem Mohorsko novelo »V samoti«, kjer opisuje — kot Meško — željo umirajoče po sv. popotnici na sveti večer.
Povdariti pa moram dva umetnika, ki sta ustvarila najlepši noveli o sveti hostiji v naši književnosti: to sta — Golar in Pregelj vsak z drugega gledanja. Golar je v Ljubljanskem zvonu 1. 1911 napisal novelo Čebelarjev greh, ki je ! vsa zajela iz slovenske narodne pesmi. Legendo o »Onečaščeni hostiji« je prenesel v živ-ijenje čebelarja ter je skušal psihološko utemeljiti. Čebelarja, ki mu čebele nikakor nočejo vzrojiti, skuša hudič na vse načine, prigovarjajoč mu, naj pri sv. obhajilu ne zavžije hostije, ampak naj jo prinesev uljnak, na kar bo imel tako srečo pri čebelah, da bo daleč najbogatejši. Po hudem notranjem boju z vragom kmet res prinese hostijo in jo položi v srednji panj: takoj so čebele rojile. Ko pa zopet čez tri dni pogleda svoj čebelnjak, se zgrozi: j čebele so z načislejšiin voskom obdale sv. hostijo in napravile iz uljnjaka oltar. Čebelar pade v ke-I sanju na kolena in kleči nepremično leta in leta, da ga prerasle mali in na ta način doseže odpušče-nje in svetost. — Popolnoma narodna pripovedka. — Pregelj pa je dojel, kot brez dvoma dozdaj noben slovenski pisatelj, duhovno globino katoliške lilurgije. V vseh njegovih povestih ima sv. popotnica važo mesto: tako v živih mejnikih, Petru Markoviču, P. P. Glavarju, Muzniku itd. Obred svete maše in svečeništva je n. pr. v Magistru Antonu glavni motiv »romana« kjer je tudi najlepše opisana posvetitev novomašnika in njegovo prvo presnavljanje kruha v Njegovo Telo in vina v Kri.
j Ob današnji lomi omenjam samo evharistič-i no pesem v Izgubljenem sinu. grozno obhajilo pro-| lestanla Knaflja pod obema podobama ob njega
smrti ter najlepši opis nočne poti svečenikove s sv. popotnico v gore v — prosluli njegovi noveli »Thabita kumi«, ki se po čudovito plastični poti spremeni v bolestno bogoskrunstvo, najgroznejše v naši književnosti, ki ima seveda vzrok v seklanski misli vikarja Potrebuježa. Isti vikar Potrebujež jw je v »Plebanusu Joannesu« najglobokeje dojel oči-ščujočo moč in milost sv. evharistije v prizoru, ko umirajočemu dijakonu Petru, ubijavcu in izobčencu, da piti od Krvi Kristusove: »Ali mar ljubi Gospod ne bo dal piti od svoje Krvi človeku, ki je mnogo trpel in ljubil do konca?« Ob smrti se Gospod v ljubezni skloni tudi do ubijalca in izobčenca, ki ljubi. In kaj je veličastnejšega? —
Tako sem skušal samo v ubeinem pogledu pokazati najbolj znane omembe sv. Rešnjega Telesa v naši književnosti. Vem, da jih je še morda mnogo, toda v glavnem se ta črta ne spremeni. In z žalostjo vidim, da je slovenski pisatelj stal oddaljen od največje katoliške religiozne skrivnosti, da ni v zadostni meri opisoval njenega kulta, da ni zajemal iz občestvenega narodnega duhovnega zaklada, v katerem je našla narodna pesem toliko poezije. Nimamo opisov evharističnih manifestacij, procesij, ki so tako lep in pester motiv vsakemu besednemu slikarju in oblikovancu. Kako prav je nekdo nekoč napisal, da imamo tako malo res katoliške umetnosti. Vse, kar imamo, je dala šele moderna doba od poetičnega realizma dalje. Pa tudi naši moderni realisti in psihologi so dali !e zunanje obrise obreda, notranjo veličino je doživela šele religiozna sintetična povest in ekspresionistič-na pesem (na pr. F r. Vodnik v lepi pesmi »Sv. maša«, kjer dinamično prikaže religiozno napetost vernika pri povzdigovanju in njeg notirajo povezanost z vsem cerkvenim občestvom). Zdaj je čas, da se poglobe naši pisatelji v občestveni religiozni nazor našega ljudstva, ki stoji na kultu Boga v sv. Rešnjetn Telesu. Zdaj se obnavljajo religiozne osnove in zakaj se ne bi prenovili tudi pozitivistjčni temelji naše književnosti z novim religioznim, res katoliškim duhom?	^
Bodganja vas pri Žužemberku pogorela
Žužemberk, 2, julija.
Davi ob 2 je izbruhnil požar v Bodganji vasi v Ustniku pri »Štrekalu« in je namah objel vsa sosednja poslopja. Ljudje so si komaj rešili golo življenje. Ognjeni steber se je naenkrat dvigal do neba. V celi vasi ni bilo več nobene vode, Klica pa teče v globoki strugi pol km daleč. Ubogi ljudje niso imeli nobenega sredstva na razpolago proti vničujočemu elementu. Na nekatera slamnata poslopja so nanosih kiste repe iz kleti, da so omočili in tako so se obvarovali požara. Smihelski gasilci, ki so bili prvi na mestu, niso mogli vporabiti svoje motorke, ker niso imeli zadosti cevi. V Žužemberku pa gasilci niso dobili komi na razpolago in tako so gasilci sami privlekli 800 kg težko mo-torko pol ure daleč po silno slabi in strmi poti pod Bodganjo vas v strugo Krke in so skupno s Smihelci dajali vodo iz Krke. Prihiteli so tudi ga-
Močna nevihta
Ljubljana, 3. julija.
Od petka, ko je po noči nekoliko zarosilo in se ozračje ohladilo, se je vročina od dne do dne stopnjevala ter je včeraj dosegla najvišjo toploto +32C. Snoči se je oblačilo. Okoli 1.30 davi pa se je začelo nujprej močno bliskati. V okolici je nastal silen vihar, ki je ponekod podrl mlada drevesa in jih preklal kar čez pol, nato pa je sledila ploha, ki je trajala le par minut med bliskom in gromom. Parkrat je tudi treščilo, toda nikjer ni nastala kaka večja škoda. Zmeren naliv v Ljubljani in okolici je poživel rastlinje, vplival je blagodejno na rast in ohladil tudi ozračje, žal, da do korenin ni prišla vlaga. Podnevi je vladala vnovič velika sopara.
Krajevna nevihta se je pibala od Krima
Broti vzhodni Dolenjski in dalje proti Zagrebu, 'opoldne so bile pretrgane vse direktne telefonske zveze Ljubljane z Zagrebom in Belgradom,
Ki vodijo skozi Trebnje proti Zagrebu. Prav na Dolenjskem v tej smeri so morale biti po noči hujše nevihte, ki so najbrže napravile večjo škodo, toda podrobnejših poročil še ni. Od Ljubljane proti Zagrebu napravljajo novo direktno telefonsko progo z Zagrebom. Ta dela deloma motijo spoj, nevihte so pa ta dela davi nekoliko ovirale. Naprava nove direktne telefonske proge bo v kratkem končana.
Poročila, ki so prispela v Ljubljano, navajajo, da je ponoči morala divjati hujša nevihta okoli Zagreba in dalje proti Belgradu. Naliv v Ljubljani je bil drugače pohleven, kajti vsega je davi do 7 padlo le 3.8 mm dežja.
silci iz Zagradca in dali svoje cevi na razpolago
in tako je bil požar omejen.
Zgorelo je pet stanovanjskih hiš in 13 poslopij. Pogoreli so tile posestniki, kakor jim ljudje pravijo po domače; Dobrave, Mihatov, Štrekal, Jer-navs in Cesarjeva Micika, — Štrckalu sta zgoreli tudi dve kravi, Škode je naid 200.000 Din, zavarovani pa so vsi samo za 25.000 Din.
Pozivljemo občino, naj naredi enkrat za vselej konec prerekanju, kdo bo dal konje gasilcem, ko med tem uničuje ogenj stotisoče ljudskega premoženja. Gasilcem pa vsa čast, storili so več kot je bila njihova dolžnost. Vodovod nam v Suho Kra-iino obeta vsak, kdor potrebuje naših glasov. Če pa pride požar, moramo gasiti s kiselino in gnojnico. Naj bi prišlo že skoraj od obljub do dejanj! Zažigala je brez dvoma zlobna roka, in bomo odslej zopet v večnem strahu, kedaj nam zločinec zapali naše domov«.
V Ljubljani je treskalo a prav malo deževalo
O vročini, ki je vladala letos junija, smo prejeli še naslednja poročila: Dol. Lendava 38, Sv. Trojica v Slov. goricah 34.2, št. Jurij ob južni železnici 36.3, Mozirje — Nazarct 39.4, Kranjska gora 33.4, Jezersko 35.6, Žiri 34.8, Sodražica 34.8 in Kočevje 36.3 C. Ta uajvišja toplota je bila zaznamovana povsod 28. junija.
Kako velikanska vremenska razlika je letos junija napram lanskemu juniju kaže zlasti račun, koliko dežja je padlo ta mesec na ozemlju mestne občine ljubljanske Račun kaže: lani junija 119,080.000 hI, letos junija le 10,720.000 hI.
Ves vremenski položaj pa kaže, da vročina v Sloveniji še ne bo tako kmalu ponehala. Letošnje leto je sploh v pogledu padavin izjemno leto.
kronogu, Alfonz Cepuder, starešina okr. sodišča v Ribnici, Franjo Gorenc, starešina okr. sodišča v Gor. Radgoni, Nikola Antipin, namestnik drž. tožilca v Celju, dr. Albin Juhart, namestnik drž.
tožilca v Celju. dr. Julij Fellaher, namestnik drž. tožilca v Ljubljani, Franc Juhart, sodnik okr. sodišča v Mariboru, Valentin Bidovec, sodnik okr. sodišča v Ljubljani, in dr. Vladimir Muha, sodnik okr. sodišča v Ptuju. V 4. skup. 2. stop. je napredoval Zvonko Dokler, okr. sodnik v Brežicah. — Premeščen je Evgenij Maslov, sodnik v Re-kovcu in bivši pristav v Ljubljani, za drž. tožilca v Požarevac.
= 1» soilnopisnrniške slulbe. Iz VII. v VI. po-ložajno skupino so napredovali: Viktor Marčič, računovodja pri apelacijskem sodišču v Ljubljani,
meščansko šolo. 2. Deklice, ki žele obiskovati realno gimnazijo v bližnjem Novem mestu. 3. šoli odrasl? dekleta, ki se žele v enoletnem privatnem nemškem tečaju dobro priučiti nemščine v govoru in pisnni 4. Dekleta, ki žele na zavodu obiskovati enoletno gospodinjsko šolo.
—	Za romanje na SV. Goro pri Gorici dobite točna pojasnila brezplačno, če takoj sporočite svoj naslov upravi lisia >Po božjem svetuc, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
—	Tretja državna razstava čistokrvnih psov vseh pasem se vrši pod okriljem Mariborskega tedna v dneh 3. in 4. avgusta 1935 v Mariboru. Lastniki čistokrvnih psov naj se javijo klubu, da jiin tajništvo dopošlje prijavnice. Klub ljubiteljev
Žrtev strele
Laško, 1. julija.
Strašna noč je bila med 28. in 29. junijem, ko je po vročem valu, ki vlada v celi Sloveniji, se zvečer stemnilo, pričelo grmeti m treskati, da je bila prava groza.
Kmalu smo zapazili žar na nebu. Naši vrli gasilci so se podali z motorko k Sv. Lenartu, kjer so od strele zažgano . Cepuševo (Posodnikovo) gospodarsko poslopje gasili. Pogorelo je vse, kar je bilo v poslopju in poleg še eno tele. Mož baje ni bil zavarovan!
Pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ IOSEF grenčice.
Registrirano od Min. soe. pol. in nar. /dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Rajko AlCviš^ ofici^d "ok, svišča v Ptuju Ivan I	lo^K VMStfSJSfifc
Drame, višji ohcijal okr. sodišča v Slov. Konjicah, , je £eJnaroclno prmiami.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično Radenska vam ohrani zdravje in mladostno
svežost.
—	Vkuhnvnnje (konserviranje) sadja in iet*-njave za zihiske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov pomnožen in izpopolnjen natis knjižice: »Sadje v gos|>odinjstvu<, ki ga j« priredil M. Huniek, daje vsaki gospodinji in kuharici obilo važnih nasvertov in navodil, kako ji je ravnati s sadjem in zelenjavo pred vkuhava-njem, kako pripravi sadje ali zelenjavo za konzerviranje, kako ji je ravnati s posodo za vkuhavanje, s steklenicami itd. V knjigi dobi navodila, kako
' pridelujemo razne sadne mezge, marmelade, sadni sir, sadne sokove, brezalkoholne pijače. Drugi del govori o koneerviranju zelenjave v kisu ali slanici, o konserviranju s sterilizacijo in nepro-i dušnim zapiranjem v steklenicah ter sušenjem zelenjadi in sadja. Knjiga obsga 100 strani besedila in nad 90 slik in več barvastih prilog ter stane nevezana 21 Din, vezana 32 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjige toplo priporočamo vsem gospodinjam, gdč. pomočnicam in kuharicam.
—	Vsaka dama ima ugodno priliko kupiti do 15. julija slamnik z 20% popusta. Salon Anita, Ljubljana, Krekov trg 10.
■— Richard Tauber na potu v kopališče Pi-j stj-an. Richard Tauber, ki se je nedavno zaročil z angleško filmsko lepotico Diano Nepier, je na potu v kopališče Pistyan, kamor se je podal skup-svojo zaročenko na 4 tedensko zdravljenje.
GinIjiv pogreb v Radovljici
Radovljica, 3. julija. Ganljiv pogreb se je vršil v Radovljici 2. julija. V domačo zemljo je bilo položeno truplo dne 15. junija v Savi ponesrečenega 24 letnega Ber-ceta Janka. Od dneva nesreče so domačini in gasilci iskali utopljeno truplo. Šele mali deček iz Podnarta, ki je stekel po vodo v Savo za očeta, ki je klepal koso, je prvi zapazil truplo utopljenega Janka pri podnarškem mostu. Za roko je bil ujet v mostno nogo. Brez obleke in las je bil in po obrazu ves spremenjen. Spoznali so ga le po tetoviranem znaku na roki. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi vseh faranov. Gasilci so ga spremili v uniformi, spremljala ga je močna četa bivših bojevnikov, katerih član je bil, pevci so mu zapeli v slovo v cerkvi in na pokopališču. V slovo je pokojnemu spregovoril funkcionar gasilske čete, ki ga je slavil kot pridnega gasilca. Domači g. dekan ga je pa naslikal kot zglednega in vcdoželjnega mladeniča. Med fanti je bil on kot kmečki sin edini naročen osebno na »Slovenca«, ki ga je vsak dan komaj čakal. Prvi se je priglasil na evh. kongres in se naprej veselil, kako bo nastopil v narodni noši. Sredi poklicnega dela ga je Bog poklical k sebi po plačilo. Sedaj ne uživa svojega Odrešenika le pod podobo kruha, ampak Ga zre od obličja do obličja. Naj v miru počiva!
Novi grobovi
+ Franja Vidmar roj. Terpinc. V dolgi vrsti naših dobrih rajnkih mater zasluži skromen spomenik. Umrla je — kakor je -»Slovenec? že poročal — na predvečer presv. Srca, katero je vedno častila, in v osuiini zavetnika trnovske župnije, kjer je bila tako rada. — V javnosti rajnica sicer ni nastopala, zato pa je vsa živela svoji rodbini. Vsem svojim peterim otrokom je dala globoko srčno izobrazbo, kar je prvo. S svojim lepim zgledom jih je že zgodaj, zgodaj učila razžalni-kom iz srca odpuščati. Ce je njo kdo razžalil ali če je sama koga zoper svojo voljo, morda kakega posla, je doticnega toliko časa nagovarjala, da je bil spet dober in potolažen. Razžaljivcem od srca
višji oficijal
Josip Kontelj. višji olicijal v Krškem. Božidar Kryl, višji oficijal v Ljutomeru, Josip Sinko, oficijal v Ormožu, Fran Autiacher, oficijal pri okr. sodišču v Celju in Rudolf Bižal, oficijal v Slov. Bistrici.
= Diplomiran je bil na juridični fakulteti v Ljubljani dne 27. junija absolvirani pravnik g. Anion Majdič, sili veletrgovca Antona MajdiSa iz Kranja.
Ostale vesti
—	Danes ob 10 bo ljubljanska radio postaja oddajala čitanje vladne deklaracije iz narodne skniv ščine.
—	Izseljenci se vračajo. Izseljenci iz llolan-
dije, Belgije, Francije in Nemčije, ki so dospeli v preteklih dneh na obisk v domovino, se vračajo vsi skozi Maribor. V četrtek 11. jnlija se peljemo v Maribor z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.20 zjutraj, iz Litije ob 6.07, iz Zid. mosta ob 6.57. iz Celja ob 7.33 in prispemo v Maribor ob 9.10 dopoldne. Oni, ki ne bi mogli potovali s tem vlakom, se pripeljejo na vsak način z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.22 — k temu vlaku imajo tudi oni iz Trebnjega in Nov. mesta (iz Novega mesta ob 4.34), kakor tudi potniki iz Zagreba in Brežic (odhod iz Brežic ob 6.36) zvezo. V Maribor pride ta drugi vlak ob 11.14. Odhod iz Maribora popoldne ob 5. Na vseik način je želeti, da prispejo vsi potniki že dopoldne v Maribor. Kdor ne bi mogel dopoldne priti, naj sporoči to na naslov: Drago Oberžan, Zidani most. — Vodstvo izleta.
—	K sprejemu Marije Pomagaj v Komendi nam g. šolski upravitelj Ostanek Franc piše iz Vodic: V vašem cenj. listu št. 140 a od dne 29. junija 1935 med poročilom o prevozu slike Marije z Brezij v Ljubljano je bilo navedeno pod poročilom iz Komende: »Šolska mladina je obsula pod vodstvom šol. uprav. Ostanka in učiteljatva.,. To ni točno, ker nisem jaz šol. uprav, v Komendi, temveč v Vodicah. Glasiti se mora: pod vodstvom šol. uprav. Trobiša Štefana in učiteljstva. Prosim vas, da to popravite v listu in s tem dobi učitelj-stvo v Komendi pohvalo, katera mu tudi pritiče.<
—	Proti zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice Odobr od Min. soc. pol. in nar. zdravje S. br 15.485 od 25 V 1935.
Nesrečna smrt
Zadnje dni se dogajajo . .,„...-------- .	. .	—- - — ----------
smrtne nesreče druga za drugo. Po večini pri ko- ni okrog nje; saj je dospela, dasi nič ne sluteč n	I:—i: i.: nevarnp hnlPTni vnrn.r tleli .lan	a
Maribor, 3. julija, mariborski okolici
- Pojasnilo KID. Kranjska industrijska druž-bu nam sporoča: V vašem cenj. listu z dne 28. junija t 1. je pod naslovom: »Ali je to potrebno?«
____________ ... _______,„„„. „„t„„,,,.„„,„ olra , objavljena vest z Jesenic in Koroške Bele, ida je
odpustiti in to takoj, še preden solnce zaide ali ! tovarna Westen v svojih tovarnah odredila na ni to najtežja krščanska dolžnost? Koliko jih je praznik sv. Petra in Pavla delo,« proti pnenkova-med nami tako plemenitih, junaških, velikoduš- ! ni"	7nn,fin del- da le želel 1>n"
nih? — V neprestanih izletih, zabavah, obiskih., gotovo ni prave sreče. Blagopokojnica jih je učila ljubiti dom, domačijo. »Ali ni doma najlepše?« je tako rada dejala. — Sedaj tudi v šolah priporočajo zmisel za varčnost: kdaj je to že rajnica gojila v krogu svoje rodbine! — Krščanska načela je globoko vcepila v nežna srca svojih otrok. Menim, da ne izdam rodbinske skrivnosti — saj je to tedaj v Ljubljani vedel marsikdo — če spomnim tole dejstvo: Njena najmlajša je bila že kot srečna nevesta pripravljena žrtvovati vse, tudi lepo bodočnost ob strani uglednega moža, kakor pa ravnati proti določbam katoliškega zakonskega prava. Kakšen zgled premnogim našim dekletom! In ta pogum je imela hčerka od svoje matere, res močne svetopisemske žene! — Iz vseh teh razlo
Nastanil se bo v hotelu Thermia Palače.
Novo mesto
V	Krki je utonil pretekli petek okrog 20 lel
stari Mikec, posestnikov sin iz Slatnika pri Novem mstu. Tisti dan je bil v Novem mestu pri naboru, nakar se je šel kopat v Krko na neko plitvino oh globoki krnici in v njej izginil. '
V	zavodu de Notre Dame v Šmihelu bodo tridnevne zaprte duhovne vaje za bivše učenke in gojenke v dneh od 10. do 14. julija zjutraj. Ne odlašajte s priglasitvami! Splošno žensko zborovanje, h kateremu iskreno vabimo zavedno ženstvo zlasti iz Smihela in Novega mesta, pa bo v nedeljo, dne 14. julija ob pol 8 zjutraj v samostanski dvorani In ne ob 9, kakor je bilo prvotno sporočeno.
Gaštanj
gov — skoraj smemo tako misliti — ji je pa Bog naklonil srečo, da so bili ob smrti vsi otroci zbra-
panju, ko sili silna vročina v vodo tudi ljudi, ki plavanja niso vešči. Tako je v potoku Velki v Zgor. Žerjavcih utonil 11 letni Alojz Bunderl. Kopal se je v družbi svojega 8 letnega bratca v plitvini, pa je zašel v tolmun. Ker ni znal plavati, je utonil pred očmi svojega brata.
V Škalah se je vtopila Frančiška Friškovec v ribniku. Našli so jo šele drugi dan in izvlekli iz globine. Tudi za njo je bilo pogubno, ker ni znala plavati.
Na Remšniku je našla Elizabeta Snežič na pašniku nepoznanega starega moža. Ljudje so prepoznali v njem 67 letnega Franca Kaurana iz Selnice ob Dravi. Mož je bil 8 tednov v slovenjgraški bolnišnici, iz katere se je vračal domov. Med potjo je omagal ter ga je na samoti zatekla smrt.
Koledar
Četrtek, 4. julija: Urh, škof; Berta. devica; Lovrijan.

Srce, ledvice, živce ženske bolezni, sp/ošno in moško slabost zdravi z uspehom nase najkrepkejše prirodno ogljikovo-mineralno kopališče
Slatina Radenci
Zdravljenje s kopanjem in pitjem slovite Radenske na samih izvirih
Idealen odmor za telesne in duševne delavce
nevarne bolezni, vprav tisti dan hčerka s sinkom 'z Romunije, iz daljnjih Cernovic. Njen spovednik je bil ob uri, ko je navadno zadržan, pripravljen kakor na božji klic. In tako je odšla mirno k vse-odpuščajočemu Bogu. — Spremljali smo jo k Sv. Križu prav ob uri, ko je Ljubljana radostno sprejemala kardinala.
+ Jožef Zupan. Včeraj popoldne je umrl nenadne smrti Jože Zupan, znan čevljarski mojster in ljubljanski meščan. Pokojni je doživel visoko starost 74 let in je svojo družino vzorno vzgojil in svojim 5 otrokom pripomogel do lepih položajev. Eden njegovih sinov je znani slovenski slikar Franc Zupan, drugi, Ciril, je kontrolor pri direkciji drž. železnic, hčerka Ženi, poročena Tu-rin, je bila znana cerkvena in Matična pevka, Jože upravlja paromlin v Banatu, in najmlajša Jožica je poročena v Ljubljani. Bog mu daj večni mir in pokoj! Preostalim pa naše iskreno sožalje.
+ Krlževci pri Ljutomeru. V Hrast ju - Moste je umrl g. Streicher Henrik, trgovec in posestnik. Rajni je bil veren kristjan, vzoren gospodar
nju delavstva čigar znaten del, da je želel prisostvovati evharističnim slavnostim v Ljubljani. Ker sta v tej notici gotovo mišljeni tovarni nnše družbe na Jesenicah in n aJavorniku (v občini Koroški Beli), bi želeli ugotoviti, da se nista niti tvrdka A. Westen d. d., niti predsednik naše družbe g. A. Westen s to zadevo bavila, da torej tudi nista odredila, da bi se v naših tovarnah moralo delati. Pač pa je naš- družba sama pravočasno odredila, da se bo na piaznik siv. Petra in Pavla obratovanje višiic samo v tistih obratih, ki se brez znatno škode ne morejo vsak čas ustaviti, t. j. zlasti v obratih, ki delajo z metalurgič-nimi pečmi, n tudi v teh obratih je delavcem udeležba pri evbarističnili slnvnostili bila omogočena; v vseh ostalih obratih, in tudi v pisarnah, je pa delo povsem počivalo. Službo je torej opravljalo na praznik sv. Petra in Pavla le razmeroma malo število naših uslužbencev.«
— Redki jubileji. 1. julija so obhajali neka: teri meteorološki opaizovalci v Dravski banovini redek jubilej, namreč štiridesetletni«) zvestega meteorološkega opazovanja na enem in istem mestu. So to gospodje: Verbič Mihajk), šolski upravitelj v. p. v Sodražici, Skvarča Ivan, sodni oficijal v. p. na Vrhniki in Košutnik Josip, šolski upravitelj v. p. v Vojniiku. — V teh krajih so imenovani gospodje 1. julija 1805 prevzeli naporno opazovanje vremena in podnebja. Opazovanje je naporno radi tega, ker je opazovalec navezan na beleženje vremenskih elementov, predvsem temperature zraka, trikrat na dan ip sicer ob 7 zjutraj, ob 2 popoldam in ob 9 zvečer. Opazovanje zahteva točnosti, tako glede časa, kakor glede čitanja instrumentov. Gori omenjeni gospodje opravljajo to tiho delo nepretrgoma že 40 let. Je to višek vztrajnosti in potrpežljivosti. Uprava državnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko na ljubljanski univerzi je tudi ugotovila, da so vsa dolgoletna opazovanja točna in zansljiva, za kar jim izreka javno zahvalo. Zeli samo, da bi našla še marsikaterega tako idealnega posnemovalca, kakor so ti gospodje. Pri malenkostni
Evharistični križi. Na Petrovo popoldne je bil blagoslovljen evharistični križ nad GuStanjein. Procesije se je udeležilo mnogo vernikov, ki so lako v duhu bili združeni z onimi v Ljubljani. Križ je nad 16 m visok. Les je daroval g. župan Dominik Kotnik. Proti večeru istega dne pa so blagoslovili križ, ki so ga postavili Rožankovi v Pod-gori pri Kotljah. Ta je visok 12 m in postavljen na precej visoki skali
Koti je
»j--- j«	. —. m luiiuiii tuui vii ^ vro i/uvi m, Skl"~ f——----;	,	" * " i	11
ben oče in blaga duša. Bodi mu ohranjen lep spo- ; nagradi 370 Din na leto za vse to ogromno kul-in in ljubi Bog naj bo njegovi duši milostliiv! turno delo, je izključeno, da bi gospode zadrževali
Osebne vesti
— Nova in srebrna sv. maša. Dne 16. t m. bo v frančiškanski cerkvi na Hvaru opravil svojo prvo najsvetejšo daritev H a i 1 o don Ante iz Skoplja. Istega dne bo v isti cerkvi opravil srebrno sv. mašo novoniašnikov stric in vzgojitelj višji vojaški duhovnik H a i 1 o don Mato.
= Sodniška naprodovnnja. V IV. skup. 1. stop. so napredovali: Jože Rus, sodnik okr. sodišča v Ljubljani, Fran CoS, starešina okr. sodišča v Mo-
pri tem delu materijalistični oziri. Samo čisto veselje do kulturnega dela in gola ljubezen do prirode jih je toliko časa nepretrgoma priklenila k meteorološki hišici. Gospodje še dalje vztrajajo pri opazovanju kljub visoki starosti. Hvala jim!
— Vzgojni in učni zavod šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novem mestu ima lepo in zdravo lego v krasni okolici. Vzgoja je versko nacionalna, oskrba prvovrstna. Šola dobiva vsako leto pohvalno priznanje višjih šolskih oblasli. S prihodnjim šolskim letom 1935-36 se sprejemajo: 1. gojenke, ki žele obiskovali v zavodu narodno ali
Telefon otvorjen. Dolgoletna želja, da bi dobili svoj telefon, se nam je 1. julija uresničila. Telefon je bil uradno izročen prometu. Da je bil telefon nujno potreben, se razume samo obsebi. Koliko [»vpraševanja je bilo po njem za časa letne sezone, še bolj v zimskem času, ko je v našem kraju do 200 smučarjev. No, sedaj bo ustreženo domačinom in goslom. Žico in montažo je oskrbela direkcija v Ljubljani, drogi in drugi stroški pa so 9e krili iz prostovoljnih darov. Cut hvaležnosti zahteva, da se zahvalimo obč. odboru, predvsem županu Kotniku, g. grolu Tliurnu, gospe Nešič, gasilski četi Kotlje in drugim darovalcem. Posebna zahvala pa g. načelniku dr. Lebarju iz Ljubljane, ki nam je šel tako na roko, da so se naši načrti tako hitro uresničili in postali dejstvo. Ilvala vseinl
/Vazznanilci
Ljubljana
1 Občni zbor iDnbrote«, ohamirtiioKa pod-poriifti?«
dniStva postnih nadnežoeneov v Ljubljani, 1k> <lrevi <>b 19.30 v veliki dvornni Trjrovfikeffn dotnn v Gregorčičevi nllci 27.
I Nočno služb o imajo lekarne: da\ Krnet, Tjrrfievn cpflt« 41; mr, Trnkoo/T ded., Mestni trg 4, in mr. U«tar SolouburKova ulica 7.
Maribor
m V Laznrei pri LimbuSu .priredi dmrnaUki odsek ▼ 9olx>to ob 18 na prontom NuŠiCovo isro »Navale« človek«.
Cerkveni vestnih
Dom duhovnih vaj pri sv. Jožrfu v Ljubljani. Pu hov ne vajo xa duhovnike: 8. do 12. julija, 22. do •*%. Julija, 5. do 9. u-\»ru»ta. 26. do 30. avjfuMa, 2. do fi. soptombra. Votli vtf. p. VArrc S. .1,
Olonofino dcičcnj« najtvetej. zakramenta v ljub IJansdti stolnici bo drovi h prtfetkom ob 9. Molili boino ix eVočne molitve« 11. uro: 1'roSnJa za duhovnike Vljudno vabimo mofce In mladeniče, da ae o<fcwvejo temu vabilu.
II. \'nanjn Marijina kongrcgacija pri urSulinkah v Ljubljani imn jutri, v petek ob MS »kupno av. obha Jil<>. V nedeljo izlet na Zaida?. pri Čatežu. Odhod z jrlav-no^a kolodvor« ob 6.10 do Velike Loko. Pridite v*e! — Vndtaoli.
Katoliški shod v Pragi
Stanovska zborovanja in druge prireditve - Evharistična slovesnost na Vacfavsftem trgu - Pontilikalna sv. maša na strahovskem stadionu in zaključek katoliškega shoda
Pontifikalna maša kard. Verdierja t osmih jezikih.
Praha, 29. junija.
Včerajšnji in današnji dan sta bila namenjena vsakovrstnim stanovskim zborovanjem. Tako so imeli na raznih prostorih svoja stanovska zborovanja z govori: duhovniki z bogoslov-ci, učitelji, delavci in kmetje, trgovci in obrtniki, javni nastavijenci, žene in dekleta. Kdo bi se mogel vseh zborovanj udeležiti? Vem pa, da so bile pri vseh zborovanjih napolnjene velike dvorane, kljub temu, da so tudi praške ulice bile ves dan polne romarjev z znaki katoliškega shoda. Vsebina predavanj in razgovorov je bila v prvi vrsti tale: Kakšen je trenutno verski položaj v življenju posameznih stanov in kako najti sredstva za izboljšanje verskega življenja.
Svoja posebna zborovanja so imele tudi posamezne narodnosti češkoslovaških katolikov, tako Slovaki, Nemci, Rusini in Madžari. V posebno velikem številu so se katoliškega shoda udeležili katoliški Slovaki. Z njimi je prišel tudi njih voditelj prelat Andrej Hlinka, ki je bil v posebni avdienci sprejet pri kardinalu Ie-gatu Verdieru. Verdier se je posebej zanimal za usodo slovaškega naroda in prelntu Illinki obljubil, da po kongresu obišče Slovaško.
Včeraj kakor danes popoldne pa se je na stadionu na Letnah vršilo plenarno zborovanje vseh stanov in narodnosti. Nasproti častni tribuni se dviga velikanski križ s trnjevo krono in napisom: »Ti si kralj? — Da, jaz sem kralj!« Teh plenarnih zborovanj so se udeležili vsi visoki cerkveni in državni dostojanstveniki, tudi kardinal Verdier. Predsedoval jim je rektor Karlove univerze Drachovsky. Mogočni ojačevalci so glasove govornikov prinašali do ušes stotisoč-gluve množice. Poleg dr. Prečana in dr. Kašpara, obeh nadškofov, je govoril tudi predsednik katoliškega shoda dr. Riickl. Poudarek je bil v
misli, naj katoliški shod ne bo samo zunanja manifestacija, naj poglobi versko in nravno življenje češkoslovaških katoličanov in poudari, da katoličani tudi v javnosti zahtevamo svoje pravice, zlasti versko vzgojo mladine. Zato je pa treba borbenosti. Toliko pravic bomo imeli, kolikor si jih bomo sami priborili.
V okviru programa katoliškega shoda je še mnogo drugih prireditev. To so zlasti razne razstave cerkveno uporabnih reči, karitativna in misijonska razstava. Narodno gledališče ima dnevno slavnostne predstave »Prodane neveste«, »Svete Ljudmile«, »Libuše« in »Rusalke«. češka Filharmonija z orkestrom izvaja Foersterjev oratorij »Sveti Vaclav«. Sodeluje moški zbor Moravanov iz Brna.
Po veličastnosti pa je vse dosedanje prireditve katolikega shoda v Pragi prekosila nocojšnja evharističnu slovesnost na Vaclavovem trgu. Slovesnost se je vršila zvečer okoli devete ure, da je vsa bajna razsvetljava oltarja z velikanskim križem kakor razsvetljava celega trga, prišla do polne veljave. Zastopniki vlade in diplomatski zbor so zavzeli mesta pred muzejem. V spremstvu vseh cerkvenih knezov, spremljan od častne čete vojske in policije, se je na Vacla-vov trg pripeljal kardinnl-legat. Kardinal se je vozil v slavnostnem zlatem vozu, v katerega je bilo vpreženih šest belih konj. Zadnji se je s tem vozom vozil kardinal Leo Strbcnski, nekdanji praški nadškof. Iz cerkve sv. Ilavla pa s^e je razvila evharistična procesija. Najsvetejše je spremljalo okoli 2000 duhovnikov s prižganimi svečami. Vaclavov trg, ki ima prostora za 200.000 ljudi, se je napolnil, da si videl samo glavo pri glavi. Praška policija, reditelji, češki Orli, skavti, zdravniki in pomožne sestre z rdečim križem, so komaj zmagovali ogromni posel. Pred Najsvetejšim so nato vse narodnosti v svojih jezikih
Pogled na oltar na Vaclavskem trgu.
Faraoni rentgenizirani
V Kairi sem videl, kako so v neki dvorani razvijali več tisoč let staro mumijo. Zdelo se mi je, ko du gledam kako operacijo. Več svetilk je zažarelo na truplo. Privlekli so rentgenov aparat. Starinoslovci so bili v belih huljah — kot zdravniki. Vsi so se sklonili nad glavo mumije. Zdelo se je, ko da se nam smehlja zarjaveli obraz. »Izvrstno je ohranjen! Kar posnetek napravimo!« so šepetali gospodje
Dve in pol ure so gospodje imeli opravka z mumijo. Odstranili so ovoje z rok, prinesli povečevalne leče in kar najskrbneje preiskovali truplo. V vseh legah so ga fotografirali. Nato so očistili krsto in varno položili mumijo nazaj. Prihodnje jutro so jo odpeljali v muzej v Kairo. Marsikako mumijo so gospodje že na ta način preiskali in dognali veliko zanimivega. Tako so določili, da so Tutanknmona boleli zobje. Veliko mumij je imelo v življenju vnetje dlesna. Saj beremo na marsikaki stari listini faraonov, da je bila njih država — domovina zdravnikov in sicer zobnih zdravnikov. Vendar — plombirati zobe le niso znali. — Troje bolezni so imeli baje faraoni. Kako so to dognali? Mumije so položili do vratu v velikanske, s soljo napolnjene posode. Neki cgiptski zdravnik, ki je živel 1500 let pr. Kr., je zapisal, da vse bolezni deli na tri vrste. »Ali je to bolezen, ki jo jaz proučujem; ali je bolezen, ki se borim znner nint ali je na taka.
ki ni pomoči zanjo.« A tista čudovita zdravila, ki so jih tedaj uporabljali faraonski zdravniki, moreš kupiti še dandanes v bazarjih v Kairi. Vse tiste maže in kapljice so tako stare ko mumije.
Večkrat sem v Londonu gledal, kako so preiskovali trupla mumij. Tedaj so imeli v delu faraona iz druge dinastije. Kakšen je bil! Imel je zlomljen zatilnik, zlomljeno roko in sploh dvajset poškodb svojih kosti. Neki zdravnik je vse kosti s smolnato raztopino zlepil in je bilo vse truplo v redu, le enega rebra niso mogli najti. Pa so to najstarejšo mumijo sveta slednjič le tako »prerodih«, da so jo kot novega človeka postavili v muzej.
Ponarejene mumije doženejo starinoslovci tudi s pomočjo rentgenovih žarkov. Tak učenjak more vse zvedeti o mumiji, ne da hi le odkril pokrov krste. More dognati starost trupla in še to, ali je dotični faraon umrl naravne smrti, ali je umrl od bolezni ali so ga usmrtili. — Najodličnejši starinoslovec sveta glede na rentgeniziranje mumij je pač R. L. Moddie, pa-Ieopatolog londonskega muzeja. Ta je na stotine mumij fotografiral in ne da hi mumijo vzel iz krste, je tudi dognal, ali je mumija pristna — ali ponarejena. — Če bi faraoni oživeli, nemara bi z zlatom poplačali to našo moderno zdravniško oskrbo njih častitljivih trupel!
Vroče solnce Floride je neusmiljeno pripekalo. Gruče drvarjev so sedele kraj jezera. Paznik Madon se je igral s svojim psičkom. Zamorec Rufe je zaspano mežikal na soncu. Le Bob, paznikov psiček, je neglede na močno pripeko razburjeno tekal sem in tja. Že večkrat ga je njegov gospodar z žvižgom priklical nazaj, saj je bilo vsem znano, da v umazani vodi kar mrgoli polno aligatorjev, ki so izredno nevarne živali, čeprav so manjše ko krokodili.
Mahoma je bil slišati kratek, kar človeški krik malega psička. Že spet se je bil približal mahovitemu in s praprotjo zaraslemu bregu. Kot blisk je planil aligator in potegnil živalco v vodo. Tudi to se je v trenutku zgodilo, da je orjaški Madon, najbojši plavač razen zamorca Rufeja, skočil v močvirnato vodo, da osvobodi svojega ljubljenca. Nenadoma je vsa jasa oživela. Od vseh strani so prihiteli delavci, da vidijo to igro in — če bi bilo mogoče — tudi priskočijo na pomoč. Tudi Rufe je vneto opazoval prizor. Najprej ni bilo videti drugega, ko udarjanja repa zverine. Medtem je bil psiček osvobojen. Ves krvav je splezal na suho in je divje bevskal. A zdaj je bil njegov gospodar, paznik Madon v smrtni nevarnosti. Zdaj je bil sam potreben pomoči. Metali so ostre sekire v zverino, a odbijale so se na trdem oklepu, ne da bi ranile aligatorja. Orjaški delavec Bal se je zagnal s sekiro v vodo in je skušal usekati aligatorja v zatilnik. A bilo je, kot bi sekal po granitu. Ko je vdrugič zamahnil, se je toporišče zlomilo in Bal je komaj utekel udarcem z repom, ki je z njim udrihala pobesnela zverina. Ali bodo Madona prepustili aligatorju?
Hipoma je bilo videti zamorca, ki je bil splezal na drevo, ki se je sklanjalo nad vodo, in je odondot pazno motril aligatorjeve gibe. Dokler je zverina čutila, da je v nevarnosti, bi bilo Madona še mogoče rešiti. A čim bi bil privlekel svojo žrtev na ono stran brega, bi bil paznik izgubljen, zakaj, preden bi bili mogli tja priti na pomoč, bi ga bila zverina že usmrtila. Prav na to pa je čakal Rufe. Ko je bil aligator prav pod njim, se je spustil z vso močjo nanj in aligatorja zajnhal. Ta se ga je otepal in otepal, a črnega jezdeca se le ni mogel iznebiti. Z nogami se je Rufe močno oklenil aligatorje-vega trupla in je dal, da ga je aligator vlekel po vodi.
Vsi gledavci na obrežju so z začudenjem opazovali divjega jezdeca. Kaj bo le storil? Saj še orožja ni imel pri sebi. Ali meni z golimi rokami zadaviti grozno žival? Ali je hotel razkleniti mogočne čeljusti in tako osvoboditi Madona?
Rufe je bil popolnoma miren. A medtem, ko se je z nogami držal zverine, so se mu roke počasi, a trdno premikale naprej. Slednjič je ležal na hrbtu aligatorja. Še dalje so grabile njegove roke, dokler se niso ustavile na glavi zverine. Nato se je nekaj čudovitega zgodilo. Rufe, ki so mu od napora bolščale oči iz jamic, je pritisnil oba palca nn aligatorjeve oči. '/.delo se je, da ie
| našel ono mesto, kjer so aligatorji ranljivi. Madon je bil koj rešen. Več delavcev ga je prijelo in potegnilo na suho. Rufe je tiščal in tiščal. Aligator se je divje poganjal kvišku. Blato in mah je škropilo naokrog, vse jezero je bilo eno samo močvirje. Slednjič mu je uspelo, da je nameril aligatorja proti obali in z mogočnim skokom se je rešil na obrežje. Še nekaj časa je besnela žival po vodi, bičala razrito močvirje, a nato izginila.
Madona so nezavestnega potegnili iz vode, a ni imel razen na nogah nobenih večjih ran. Tudi psičkove rane so bile brezpomembne. Zamorec Rufe pa je postal junak dneva.
Ježa na aligatorju
Hude ure se še zmeraj bojimo. Na deželi je tedaj hujše, ker ni strelovodov. Staro kmečko pravilo pove :j,Pod hrast ne hodi v past; kjer smreka stoji, naj vse beži; jelke se boj, a pod bukvijo stoj!« Te besede niso brez podlage za hudo uro, zakaj bukov les prevaja elektriko bolj slabo ko hrast ali jelovina. Ob hudi uri se tudi ne oprijemaj železnih ograj; v stanovanju se ne bližaj plinskim in svetlobnim napravam; izogibaj se radio-aparatov, telefona, peči. — Sleherno leto je na vsem svetu 16 milijonov neviht; na dan torej 44 tisoč, na uro pa 1800. Na otoku
Java jih je največ, po 200 na leto.
*
Dobrohotni zdravnik.
»Kajo morate pustiti! Če se pa le ne bi mogli premagati, pa pojdite k mojemu tovarišu, ki to dovoli!«
Današnja kupčija.
»Gospod blagajnik, kje sta ona dva dinarja, ki hi morala biti t blagajni?«
Kardinal legat Verdier zapušča Prago. Od leve na desno: Msgr. Chaptal, pariški škof za tujce —Malypetr, čsl. predsednik vlade — kardinal-legat Verdier — praški nadškof dr. Kašpar — olo-
muški nadškof dr. Prečan.
obnovile krstno obljubo in izpovedale sveto vero. To je bil mogočni Gredo, ki ga je mogoče samo doživeti, ne pa opisati. Verujem v Boga
Očeta___, verujem ..., verujem ..., je izpovedalo
200.000 grl in v navdušenosti nato so prejeli blagoslov z Najsvetejšim, zapeli papeško in državno himno, da je odmevalo do neba: »Kje dom je moj...«!
Praha, 30. junija.
Včerajšnjo evh. prireditev na Vaclavovem trgu je po svoji ogromnosti še presegala današnja končna prireditev katoliškega shoda na stadionu na Strahovem. To je bil veliki Te Deum. Ogromni stadion je bil poln ne samo na breži-nah ampak tudi v areni. Sodijo, da je zbral ta dan strahovski stadion okoli pol milijona katoličanov. Tik častne tribune je bil postavljen
Kard. Verdier se pelje v zgodovinski kočiji.
oltar, na katerem je kardinal-legat ob najveličastnejši asistenci služil sv. mašo. Mogočni zbor je izvajal koralno mašo »Cum jubilo«. Evangelij je bil prebran v vseh jezikih češkoslovaških narodnosti. V lepem nagovoru se je nato kardinal-legat zahvalil prirediteljem in vsem katoličanom republike za slovesnosti, prirejene v čast Kristusu-kralju, zapel Tebe Boga hvalimo, podelil papežev blagoslov, ves stadion je zapel papeško in državno himno in katoliški shod v Pragi je bil zaključen.	Matija Munda.
Gospodarstvo
Kriza bank po svetu
Zveza narodov, oddelek za gospodarske , razmere pri hranilnicah, dočim se hilnnin« bank študije, je izdala knjigo o trgovskih bankah v še zmanjšuje, vendai v prav malen obsegu. V Av-
vetu vl 1929—1934. V knjigi je poleg splošnega uvoda in številnih primerjalnih tabel zbrano statistično gradivo o trgovskih bankah 44 držav do konca leta 1934, v splošnem pregledu pa je vpoštevan tudi položaj tja do konca marca 1935, torej vpošteva še devalvacijo belge.	, . „
O višini vlog navaia študija na strani » uVoda tele zanimive podatke, ki kažejo gibanje vlog v tekočih računih raznih držav od junija (932 t j. od viška bančne krize v večini dr/.iv pa do konca 1. 1934, oz. saj do septembra 1934. Čc vzamemo vloge pri trgovskih bankah na tekočem računu junija 1932 kot 100, je znašalo stanje konec septembru 1934 v posameznih državah (v oklepajih pa navajamo še podatke za december 1934):	,„o
Ekvador 300 (322), Peru 216 (221), Čile 199 (207), Južna Afrika 188 (191), Kolumbija 161 (149), Portugalska 140 (153), Nova Zelandija 139 (137), Brazilija 132. USA 124 (130), Litva 123 (140) Švedska 118 (122). Mehika 117, Letonska 116 (130), Eslonska 116 (130), Cjrčija 116 (124), Avstralija 112 (118). Japonska 111 (124), Anglija 109 (120), Danska 108 (114), Kanada 107 (118), Poljska 107 (110), Češkoslovaška 99, Finska 98 (102), Argentina 93 (94), Italija 90 (88), Nemčija 88 (89), Francija 87 (83), Mudjarska 85 (87), Jugoslavija 85 (84) in Švica 75 (73).	.
Ta tabela nam kaže, kje je še vedno kriza bank. Pred nedavnim smo poročoli o moratoriju ene največjih švicarskih bank. Ta kriza je posledica raznih transfemih omejitev, ki onemogočajo banki dotok obresti, v še večji meri pa vnovčenie terjatev v švicarske franke Kriza madjarskega denarstva je v zvezi z kmečkim moratorijem. Pri francoskih bankah pa gre za še trajajoče tezavriranje ter za prenos vlog v druge zavode. Podobno v Italiji. Tudi v Nemčiji je dotok v hranilnice znaten, dočim so vloge v bankah kolikortoliko stabilne.
Če pogledamo po posameznih državah, se je položaj bank v letu 1934 skoraj povsod znatno izboljšal in je v splošnem kriza bank na svetu prebrodena. V Nemčiji so se predvsem izboljšale
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila slaba. Tečaji so popustili. V nekaterih papirjih posebno na belgrajski borzi sploh ni bilo zabeleženih tečajev. Promet je bil slab, na zagrebški borzi pa sploh ni bilo zaključkov.
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 81 — 83, agrarji 45—46, vojna škodil promptna 372— 375, iiegluške obveznice 64—65, H% Blcrovo posojilo 76—77, 7% Blcrovo posojilo 66—68, 7% posojilo Drž. hip. banke 72—74, 7% stab. pos. 78—80.
Zagreb, državni papirji; 7% investicijsko posojilo 81.50—83, ugrarji 45—47, vojna škoda promptna 371 den., 7., 8., 9. 371 deu., begluške obveznico 63.50—64.75, 8% Blcrovo posojilo 76.50 lil., 7% Blerovo posojilo 66.75—68. 7% stab. pos. S3 bi. — Delnice: Narodna banka 5700 den., Priv. agrana banka 230 den., Osješka sladkorna tovarna 135—150, Trbovlje 95-103 (105).
Belgrnd držnvni papirji- vojna škoda promptna 373.25—375 (373, 374), 7. 373.50—374.30 (374), begluške obveznice 65.50- 66 (66)', 9. 65.50—66, (65.50), 7% stab. pos. 84 bi. — Delnice: Narodna banka 5800—6000, Priv. agrarna bnnka 233.50 —235 (234).
stri ji se še dela na reorganizaciji bank, vendar bo glavne težkoče že premagane. Helgijski bančni sistem je preživel v letu 1934 več. pretresljajev ter je bil tudi na novo normiran. V letu 1938 je bil pred devalvacijo belge velik naval na banke, ki je pa kmalu ponehal. Danska beleži dviganje hranilnih vlog in nobenih Večjih pretresljajev. Položaj španskih bank se je zadnja leta izboljšal.
V	Estoniji so se razmere izboljšale. Finska je dobila leta 1933 novi bančni zakon. V Franciji je likvidnost bank še vedno velika, polagoma pa se njih vloge zmanjšujejo. Posebnih pretresljajev ni bilo. V Grčiji se je od leta 1931 sem položaj znatno izboljšal. Na Madjarskem je jedro bančnega problema v kmečkih dolgovih bankam, ki znašajo 1.240 milj. pengov, vloge pa so znašale pri bankah 1983 2.099 milj. pengov. V Italiji se ugodnejše razvijn drž. denarstvo, dočim mora velikim bankam pomagati država. V Norveški je poseben zavod pomagal bankam in hranilnicam, ki so zašle v težkoče. V Holandiji je pozicija skoraj vseh bank zelo močna. Na Poljskem se opaža znatna okrepitev poldržavnih in državnih denarnih zavodov, dočim vloge pri zasebnih zavodih še padajo, vloge padajo tudi pri zadrugah, dočim se hranilnice drže boljše. Kot pri nas je mogoče kriza v Romuniji najhujša, pa je zopet v zvezi b kmečkimi
dolgovi. Vloge romunskih bank so padle od 53.323 . 210, št. 2. bč. 180—190, milj. lejev v letu 1930 na 26.188 milj. lejev leta debeli bč. 105—110. 108(1, istočasno pa (»večanje eskompta za G milj. lejev od 1930 na 1931 ni izboljšalo položaja. Velika večina romunskih bank dela pod posebnim režimom zaščite in čaka na reorganizacijo aH pa na končnoveljavno likvidacijo. Leta 1934 je dobila Romunija novo bančno zakonodajo, ki pa ni prinesla posebnega olajšanja. Normalizacija razmer je ovirana v mnogočem po dolžniški zakonodaji.
V	Angliji imamo zelo centralizirano bankovstvo in je položaj angleških bank izredno močan. De-flacijska kriza v Švici je povzročila trajno dviganje vlog, posebno za Inozemski račun. Češkoslovaške banke so sicer radi krize zelo trpele, vendar v manjši meri kot banke v sosednjih državah. Za oživitev denarnega trga je bil ustanovljen re-eskontni zavod.
Žitni trg
Ljubljana (franko nakladna postaja, plačilo proti dupiikatu). Pšenica: 78 kg 2% bč. 115—117, 78 kg 2% ban. 112—114. Oves: slav. 100—102. Koruza: popolnoma suha s kvalitetno garancijo bč. 77—79, ban. 75—77, činkvantin hč. 105—110. Moka: ničla ban. 205 —215, bč. 200— št. 5. 150—170. Otrobi
slav. 112—114. srem. ttl — 1t3, bč. 110—113, gor.
ban. 108—113, Oves, rž, ječmen ne notirajo. — Koruza, moka. fižol ueizprem. Otrobi: bč. in srem jut« vreče NO—#2, ban. juta vreče 79 81. Tendenca nei/prt ni. Promet srednji.
Budimpešta, tendenca stolna. Promet omejen. koruza: julij lt.30-35, znklj. 11.34-avg. 11.18—20, zaklj. 11.20—21; maj 10.62 72— 65 69, zaklj. 10.70—73.
Živina
Ljubljanski živinski sejem 3. julija. — Na
ljubljanski živinski sejem dne 3. t m. je bilo prignanih (v oklepajih število prodanih glavi: 45 (21) volov, 51 (23) krav, 25 (15) telet, 146 (<)J) prašičkov za rejo in 134 (13) konj. Cene na sejmu so bile neiz.premenjene in sicer: voli I. 3.50—4. II. 2.75—3.50, lil. 2—2.725. krave debele 2—3.50. krave klobasarlce 1.50—2, teleta 4.50 5.50 Din za kg aive teže, prašički za rejo s'> -130 Din 'a komad, konji 500—3.500 Din za komad. Sejem je bil srednje živahen, ker so kmetje zaposleni večinoma pri poljskih delih.
Hmelj
Določitev cen pšenice
»Politikac poroča, da je v ponedeljek nadaljeval odbor za določitev cen pšenice. Ta odbor je ustanovljen kot posredovalni organ kmetijskega ministrstva s točno odrejeno nalogo. O zaključkih odbora se je zvedelo, da se je odbor zedinil na to, naj bo srednja cena za producenta letos 130 Din. Bavnotako smatra tudi letos odbor za potrebno, da naj se intervenira za to ceno. To bi mogla biti Priviligl-rana izvozna družbu, če se izvrši njegova reorganizacija tako, da bodo v njeni upravi sodelovali tudi zainteresirani krogi. Intervencija naj bo stalna do formiranja in vzdrževanja že-ljenili cen. Pri tem naj. se drži princjpa javnosti in popolnega obveščanja o intervenciji. Če se ni izvršila reorganizacija Prizada., je odbor mnenja, da je treba v letošnjem" izvozu pšenice izvesti sistem premij, ker v lansko intervencijo odbor ne veruje. Za intervencijo je potrebno, da se zagotovi minimum 100 milij. Din. 50 milij. Din bi dal preferencijal, 50 milij. Din pa ministrstvo financ. Letos je potrebno izvršiti tudi registracijo kupcev ter da se razen izvoza pšenice bolj forsira izvoz mlevskih izdelkov. Kreditiranje žetve bi se najboljše izvršilo na podlagi varantov javnih skladišč, za kar bi se porabila vsa sposobna skladišča v državi. Predstavniki zadružnikov in izvoznikov so prevzeli nalogo, da izdelajo popolnoma natančen načrt za organizacijo odkupa pšenice, kar bi dajalo popolno garancijo, da bo dosežena res intervencijska cena.
Ustanovitev ovčjerejskega društva
Na pobudo uredništva Msta »Rejec malih Živali« in priznanih ovčjerejcev Jezerskega, Kokre i<n Solčave ©e je zbralo v nedeljo, dne 23. junija v gostilni Štular na Zg. Jezerskem precejšnje število ovčjerejcev, med njimi tudi star priznan rejec Virnifc Ivan z Zg. Jezerskega. Zborovanje je ot v o rili in vodil sam pre-dsednik občine, gosp. Vir-nik Peter in naglasiil uvodoma res nujno potrebo ustanovitve društva za pospeševanje domače ovčjereje. Navzoče rejce je toplo pozdravil tudi urednik lista »Rejec malih živali«, gosp. Inkret s Šenkovega turna pri Ljubljani, ki je pojasnil namen in cilj novega društva. V dobro zasnovanem strokovnem predavanju je kamniški okr. kmetijski referent, gosp. HJadnik Jakob, ki je vešč ak na polju ovčjereje, podal zgodovino je zer.sk o-solčavske ovce, njen svetovni sloves s posebnim ozirom na kvaliteto volne ter izvajal smernice za razširjenje in ohranitev domače pasme. Navzoči so z zanimanjem sledili razlagi o selekciji volne in plemenski odbiri ovac, dalje o zapiskih v rodovno knjigo itd. S pozivom na skupno delo za napredek naše ovčjereje je končal predavatelj svoja strokovna izvajanja, ki so jih navzoči z odobravanjem vzeli na znanje.
Po predavanju je sledila debata o raznih pojavih, ki ogrožajo našo ovčjerejo, tudi medved je bij na dnevnem redu, san je posameznim posestnikom napravil že ničkoltko škode, nekaj pa so jo povzročili zlobni ljudje na rovaž medvedove kože. Prečitana in obravnavana so bila pTavila, na kar je bil izvoljen pripravljalni odbor s starosto ovčjerejcev, goop. Virnikom Ivanom na čelu- V odboru so tudi zastopniki iz Solčave, Jezerskega in Kokre. Pravila so bila takoj podpisana in vloežna na okr. načelstvo v Kranju. Izreklo se je še mnogo dobrih načrtov za prihodnje delovanje novega društva, na kar je bilo zaključeno dobro uspelo zborovanje, ki pomeni zopet em korak naprej k napredku našega malega gospodarstva.
•
Bilanca sladkornih tovaren. Osješka sladkorna tovarna (prva hrvatsko - slavonska deln. družba /.a sladkorno industrijo) izkazuje za poslovno leto 19*54-35 (od 1. aprila 1934 do 31. marca 1935) izgubo v znesku 3.8 milj., dočim je bil za 1933-34 izkazan dobiček v znesku 0.19 in 1932-33 v znesku 0.6 milj. Din. Bilanca družbe izkazuje povečanje investicij, zmanjšanje zalog proizvodov ter dolžnikov. Med pasivi so se zmanjšali upniki. Donos je znašal 1934-35 35.8 (50.4) milj., odpisi investicij pa 2.8 (2.8) mili.
Naša trgovina s Francijo. V prvih 5 mesecih je vnašal uvoz v Francijo iz naše države 10.5 milj. frankov, dočim je Francija izvozila k nam svojih proizvodov za 39.46 milj. frankov.
V. poročilo Hmeljarskega društva za Drav-sko banovino o stanju hmeljarskih nasadov. —
'J.alec v Savinski dolini, dne 2. VII. 1935. — Ko so poglavitna dela v naših hmeljarskih nasadih večinoma opravljena, pričakujejo hmeljarji dobo cvetja in zoritve polni najlepšega upanja. V bujnih nasadih so rastline lepo obložene i stranskimi poganjki, na katerih se prikazujejo cvetni nustavki, ki so |>a v svrlio nadaljnjega razvoja potrebni pohlevnih padavin. V manj bujnih nasadih je pa rastlina bolj vitke rasti i V posameznih delih okoliša so pričeli hmeljarji Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 112—114. ' z obrambnim delom zoper uši. Društveni odbor.
Spotil
Ilirija : Rapid (Maribor)
Vpisi v zadružni register: Mlekarska zadruga v TešanOveili, r. z. z o. z.. Strojna zadruga pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, r. z. 7 o. z.
Poravnalna postopanja. Poravnalno pošto- j panje je uvedeno o imovini Kušarja Andreja, gostilničarja in trgovca v Kožarjih št. 90„ oglasiti se je 21. julija, narok za sklepanje poravnave 26. julija, nudi 50%. — Štrukelj Ivanka, lastnica trgovine z manufakturo, konfekcijo in galanterijskim blagom v Ljubljani Florjanska ulica 22, narok za sklepanje poravnav 26. julija, oglasiti se je treba do 21. julija. — Pavla Marija Hilgert, posestnica in gostilničarka v Spod. Iludinji 41, nurok za sklepanje poravnave 17. avg., oglasiti se je do 10. avg. — Jakše Franc, trgovec v Celju, Krekova cesta št. 4., narok za sklepanje poravnave 17. avgusta, oglasiti se je do 10. »avgusta. — Presz Kolomnn, 1 trgovec v Domanjševeih št. 41, narok za sklepanje poravnave 3. avgusta, rok za prijavo do 28. junija, nudi 40%. — Putan Adolf, trgovec v Celju, Prešernova ul. 5, narok za sklepanje poravnave 22. avg., rok za oglasitev do 15. avg.
Likvidacija zadrug: Delavska posojilnica v Celju, r. z. z o. z., Bikorejska zadruga v Dra-gotincili. r. z. z o. z., Mobilna kreditna zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z., Stan in dom, občo-koristna stavbna in kreditna zadruga z o. z. v Ljubljani
Jugoslovanska destilacija lesa v Zagrebu izkazuje v poslovnem letu 1933-34 0.3 mil j. dobička, leta 1932-33 je bil izkazan celo majhen dobiček, dočim znaša izguba iz prejšnjih let 8.1 milj. Din pri glavnici 20 milj. Din.
Hranilne vloge pri vojvodinskih bankah. Dne 30. decembra 1930 so znašale vloge pri vojvodinskih banknh 1.518.3 milj. Din ter so se do konca leta 1931 zmanjšale lia t.248.4 milj., do 1932 986.2, do 1935 9I7.R, do konca 1934 874.6 milj. in konec aprila 1935 867.6 milj. Iz tega sledi, da so vojvodinske banke izgubile od decembra 1930 i~i% svojih vlog.
Grški boni. Dne 26. junija 1935 je znašal obtok grških bonov 23.2 milj. Din, saldo vezanih terjatev pri grški Narodni banki pa je znašal 42.1 milj.
Jugoslov.-ruska trgovina. Agencija Estrop piše, da je akluelno tudi vprašanje trgovskih odno-šajev med Jugoslavijo in Rusijo. Kmetijski interesenti zahtevajo zamenjavo jugoslov. proizvodov za ruske kmetijske stroje in petrolej. Poleg tega bi s tem prejelo jugoslovansko donavsko brodovje velike tovore in bi si s tein znatno opomogle.
Dotok zlata v Švico. V dobi od 22. do 29. junija ie zlati zaklad švicarske narodne banke naraste! za 26.6 milj. frankov na 1.195.5 milj. frankov. Poleg tega pa ima šc zn 10.9 milj. frankov zlatih deviz. Zadnji teden junija je bila obremenitev prav znatna, saj so se lom-bardna posojila povečala za 29.9, menična za 9.4, drž. papirji pa za 21.4 milj. frankov.
Odločilna tekma za prvenstvo LN1* t nedeljo
ob 18. uri.
Stara tekmeca za naslov prvaka dravske banovine se spoprimeta po dolgem presledku zopet v nedeljo v zaključni tekmi podzveznega prvenstva. Slučaj je hotel, da rešuje mariborski klub svojemu domačemu tekmecu prvo .mesto, ln če doseže le neodločen rezultat, je odprl železničarjem dostop v ligo. Ljubljančani pa želimo, da imamo svojega zastopnika med izbranimi. In če je omajana pozicija Primorja, tedaj moramo pripravili pot Iliriji. Moštvo je v zanesljivi formi, pridno trenira, je v odlični fizični kondiciji; fantje so polni poguma in resne volje za zmago. Ce jih bo v njihovem stremljenju |>odprlo tudi športno občinstvo, potem bo izid takšen, kakršnega si želimo. Tekma bo na enem ljubljanskih igrišč, pod vodstvom zagrebškega sodnika.
Maratonski teh - športni dogodek za Ljubljano
V	okviru lahko atletskega mitinga SK Ilirije v dneh 6, in 7. julija t. 1., ki se vrši na igrišču ASK-Primerja, je tudi I. del državnega prvenstva za poedince.
Ob toj priliki se teče za državno prvenstvo prvič v Ljubljani maratonski tek, na katerem sodelujejo vsi najboljši jugoslovanski dolgoprogaši, ter državni reprezentanti Špom, Starman in Be-las. Borba za prvenstvo se bo vršila predvsem med imenovanimi, ki so v letošnjem letu že ab-solvirali maratonski tek v Atenah na Balkanijadi. Kot poznano, se je v internacionalni konkurenci Sporn plasiral na tretje mesto pred vsemi drugimi sodelujočimi.
Start za maratonski lek se vrši v nedeljo 7. t. in. ob 7 zjutraj na igrišču ASK Primorja, ter gre tekmovalna proga po državni cesti proti Celju do Lukovice, kjer je pri km 22.5 obrat ter se vrača do igrišča ASK Primorja s ciljem na teka-lišču.
Po končanem maratonskem teku se vrši druga točka tekmovanja za državno prvenstvo in sicer balkanska štafeta (800, 400, 200, 100). Pole.g ljubljanskih klubov Ilirije in Primorja 30 prijavljene štafete tudi zagrebških klubov.
V	izpopolnitev programa priredi lahko atletska sekcija SK Ilirije propagandni lahkoatletski miting in sicer v soboto, dne 6. t. m., ob 16, v nedeljo 7. t. 111. ob 9. Sodelujejo poleg prireditelja tudi ostali ljubljanski lahko atletski klubi.
Medklubske kolesarske dirkališčne dirke
Kot del proslave 10 letnice ikluliovotra obstoja primi i v nedeljo, 11. t. m, ob 16 kolesar,s^a sokoija S. K. Herniesa nn lautmum dLrkaliSGu s slodoflltn sporedom: Pozdravni krog vseh sodelujočih dirkačev Dirka novincev, t. j. dirkačev, ki nn dirkalift^u Se ni*o tekmovali. 4 kropi. — Nnirrnde: 1. diipjoma 2, 3 Ln 4 kotni ne.
Borza
Dne
Denar
3. julija 1955.
Neizpreinenjeni so ostali tečaji Berlina in Curiha, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Londona, Newyorka in Parizu, narasli so pa tečaji Bruslja, Prage in Trsta.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi narastrl na 8.75—8.S5. dooim je na zagrebški borzi popustil na 8.685—8.785, v Belgradu pa je notiral 8.765 blago. Grški boni so notirah v Zagrebu 37 blago, v Belgradu pn 36.50 denat. Angleški funt je nadalje popustil v Zagrebu na 231.70—233.30. v Belgradu pa je notiral 232.08—233.68. španska pezeta je uoti-rala v Zagrebu 6.00 blago, v Belgradu 6.10— 6.20.
Ljubljana: Amsterdam 2963.15—2977.75, Berlin 1752.05—1765.95, Bruselj 733.82—738.88, ( tirih 1424.22—1431.29, London 213.77—215.82. \rw-york 4301.10—4337.41, Pariz 287.92—289.36. Praga 181.69—182.80. Trst 359.49—362.57.
Promet na zagrebški borzi 209.226 Din.
Curlli. Belgrad 7, Pariz 20.2175, London 15.05, Newyork 304.625. Bruselj 51.575, Milan 25.275, Madrid 41.90, Amsterdam 208.05, Berlin 123.20, Dunaj 57.70. Stockholm 77.60, Oslo 75.60. Ko-ponhngen 67.20, Praga 12.765, Varšava 57.80. Atene 2.90. Carigrad 2.48. Bukarešta 3.05. llel-singfors 6.63, Bucnos-Airos 0.805.
Radio
Programi Radio Liubtianai
Četrtek ob 10 Prenos deklaracije kraljevske vlade iz narodne skupščine iz Belgrada.
Četrtek, 4. julija; 12.00 Harmonika in citre na plo-flčah 12.45 Poro&ilo, vreine 13.00 Čas, obvestila 13,15 Slovenske narodne pojo ga. Nerat-Raiufikova, gdč. Miilče-va, gg. Gostič in Janko s »premijevanjem radijskega orkestra 14.00 Vreme. spored, borz,a 18.00 Orgelekl kon-cert, tavaj a Blaž Aru i <5 18.50 Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič) 10.10 C as. vreme, poročila, spored, obvestila 19.30 Nac. ura 20.00 Po porah gorijo kreso-vi. «Zaklad* — zvočna igra |w> narodni legendi. Napisal: Joža Vomborgar, izvajajo člftni radijskega dramskega študija, režim: ing. Ivan Pengov. Sodelujejo Se radijski onkoster in Fantje na vasi 21.30 C'as, poročila, vreme 22.00 Napevi iz znanih opor, rhdijekl Orkester. K on »v ob 28.
Drugi programi t
Četrtek, 4. julija: Belgrad: 20.00 Vokalni ln orkestralni koncert 21.00 Narodne poami 21.30 Koncert nn knilofonu iti saksofonu 22.30 Prenos iz kavarne Zagreb: 20.00 Belgrad — Dunaj: 17.30 Petje in klavirska glasba 20.00 Hvala iona pester koncert 21.30 Pesmi 22.10 Moderna glasba 28.50 Jaza — Budimpeita: 20.00 l?at>kaiova ura 21.30 Ciganska glasba 22.50 Plošče —. Milun-Trtt: 17.05 Petje 20.40 Prenos operete 22.15 Plonna glasim Him-liari: 20.40 Prenos opere — Praga: 19.25 Iz življenja ameriških Slovakov 20.20 Igra '22.30 Šratnel - Hra-t i si ara: 20.00 Komorna gla«l>a 21.00 Man dol in UM An a glasba 21 -2f> Veseloigra 21.45 Pesniti — rarlara: 20.10 Ameriška glasba 21.00 Stare ]*>lj«ko pesmi 21.15 Pozabljeni valčtki 7.a klavir 22.10 Plesna glasba — \'tta Nemčija: 23 00 Sodobna glasba — Berlin: 20.10 Plesna glasba h'(i ni gaber g: 20.10 Orkestralni koneert 21.20 | Ljuds-ki plesi — Hamburg: 20.10 Plesni večer — I rati-stara: 20.10 Lous Grnveur poje Liimko: "JO.10 Berlin ' — KOln: 20.10 Radijska vojaAka parada in koračnic Frankfurt: 20.10 Ljudske basovske nosni i Stuttgart: 20.10 Monakovo 21.00 Tgra Monakom: 20.10 Orkestralni koncert 21.00 Stuttgart Ziirieh: 20.00 Slike i" C nMr.ro no ve igre: Velik.i svetovni teater Sli sburg: 20.45 Svečan orkestralni koneort.
1 Dirka glavnih kon kurim tov. 9t*rt>ft)o trt Bfa» pln« i>o«ebeJ, v veaiki skupini po 4 dirkači. Vnaka akiw
ptna vozi tri krof?«, pri čeuiar zadnji dirkač odipnda. Nato vov.ijo vsi drugoplasirani zopet tri kro^r«, kjer ne planirata prvi in drugi, a zadnji otipati«. Prav taiko vazi Jo v«i tretj« plasirani, od katerih se plasira prri. dragi in tretji odi vade. Vsi prvoplasirani začetnih treh skupin vozijo nato 6e tri kroge, nakar voaijo tri kroge Ae ostali trije. Oba prva ol»oh skupin ne v končnih treh krogih borita za 1. oziroma II. m«»to, oba drn*m aa III. oziroma IV., oba trf»tja pa za V. oziroma VI. mesta.
Nagrade: 1. 1 in 1 .»»pominska darila, 4, ft fen < kotaj-na.
i.Dirka juniorjev. V primera večjega Atorila konkurentov bodo preti vožnje i>o 4 kroge, kjer se planirajo od vsake skupine po 4 dirkači, ki pridejo ▼ finale.
Glavna dirka bo dirka ciljev na 30 krogov ■ t oiljl, t. J. vsak poti krog bo cilj. Klasificira se po kah, ln sioer ima: I. pot, II. Štiri III. tri. IV. dve hi V. eno točko. Na 7,adnjem t. j. fioatem cilju bo IteO* dvojno. Dirkač z največ točkami Je zmagovalso.
Nagrade: I. pokal, II. in III. darilo. IV. In V. kolajno.
5. Finale juniorjev 5 krogov. Nagrade: I. In H. darilo, III. tai IV. ter V. kolajne.
ODMOR.
Izločeval na dirka. Število krogov v tej dink-i se
ravna po Številu v njej nastopajo'ili dirkačev. Na v*a kom krogu tapnde 'AadnJl, ki vozi sko/,i ciljsko črto, pri čemer se Število konkurentov niauj&a, dokler ne ostanejo le fttirje, ki se, provozlvfli Se mrtvi krog, klasi ficirajo v žalujem krogu.
Nagrade; I. bi II. darilo, III. hi IV. kolajne.
7. Dirka dirkačev * Hermesove*. sekeije
a) prvorazredni vozači S kroge;
h) Juniorski vorz.ači 3 krogo;
o) finale I. Ln II. glavne tier I. in II. Juniorsk« skupine;
Nagrade; Siranifiska darila in kolajna.
Pri teh dirkah pride v podtev tudi krasni po*al bivftega g. župana mesta LJubljane, za katerega ae bo vozilo že drugič. Prvič si ga je leta 1933 priborilo KoL druStvo Sava Ln bi se moralo zanj vo/.i-ti v lanskih na-inoravarfiih dir.kah, ki pa so bile zaradi ialostlih oktobrskih do: . 'kov ukinjene. Ta pokal pride v prehodno last onega Kluba, h kateremu pripadajo dirkači, ki ho dosegli v vseh točkah sporeda (raaen toč»k 1 in 7) najboljšo »kil/pno klasifikacijo Ln Lma prvo mesto 5, drn-gu 4. tretje 3, četrto 2 in peto 1 točko. V končno (to je trajno) kis t pn pride pokal, ako ga isti klub pribori dvakrat zajiorodonia ali trikrat v preslediklh.
Splošna določila.
1. Dirka se i»o pravilih Kolesarske zveze kr. .In gosi a vije i<n imajo pravico startati vsi v t<\j Zvrni včla njeni dirkači. — 2. V.si dirkači *e morajo javiti vod stvu dirk najmanj ono uro pred začetkom razpisanih dirk s predpisano verifikacijo — legitimacijo. — 3. Vsnfc dirkač vozi na lastno (osobno) odgovornost in ne ima strogo pokoravati vodstvu dirk. 4. Kolesa morajo ustrezati dirkniliftčnim prod<pUomt to Je biti morajo brez prostega toka, zavor in krilatih matic. — 5. Vsaka krSi-tev (tudi najmanjša) zvočnih dirknliAčnHi pravil (napravil >no prebMevanjo, oviranje sovozačov z zapiranjem in križanjem proge, izzivanje, nedostojno vedenje ter opu.Sčanle krmilu v teku vožnje) kav.nnjojo brezpogojno s takoJSnjo izključitvijo od nadaljnjega te>k movanja. -- f». Prolosti z vlogo 30 Dfoi «*• morajo vložiti najkasneje 15 minut j»o izvrSemj toč»ki, na kntero se pro test nanafia, vodstvu di.nk. (V Je protmt nerodno jn^oti se vloga vrne, nnsiprotno pn pripade prireditelju - 7. Vpisnina za vse točke je to Din, z.a eno 5 Din. Jamstvo z,a hrbtno $t eviliko Je 10 Dim, ki se i>oivrne po vrniti"' isto. — S Dtnkafii v nedostojnih <lr«<lh ne ne nriiniMtlj« k dirkam. — !). Pri lave dirkaVv sprfOoma 7-SK HprrnoH Idtihlljinn Vit, |x>Stnl tiriulnl ..Spnctrum . totfron 28.4S nnlkAsnR]« rlo m lull.tn — Prlroditvi-ni oithor pri držnjp irrnvloo sin-onipjnbp r;i7.p:sa. knkar lu.li evont. PTMIOS dirk nn t;,i«ne.isi termin. Itnr/delitev nn.(rrnd se vr.^i po dirknh v prostdirih Kftflfteve Koritiln« na 'i'yrAtv vi (Dunajski) ro.st.t.
Prve letošnje medklubske kolesarske dirke na
dirkališču priredi v nedeljo. 14.julija kolesarska sekcija llermesa na lastnem dirkališču. Po udeležbi na dosedanjih cestnih dirkah je pričakovati kar naj-oslrejše konkurence, ki se bo i7.ra7.ala pri izvajanju več zanimivih točk obširnega sporeda. Zaradi predvidene vročine se di'rke pričnejo ob 16. Natančnejši spored bo še objavljen.
Kolesarska sveta, podzveza Ljubljana, otivrfi.'* vw> klube, d« tvoiin v nmloijo, 7. julija kolesarske dirke SK Mlsihija nn proci Slm-anJirriMlee Mislili in HravoBrerl. 7,a lo dinko je rarpiflauih voCJe Število lepih pokalov in daril, kntero »o darovale ra-/n.' t\-rclke. Za najhr,) vor7,ar-a kltiha .Mistinja. le rar/.nisann dnrilo nnro.lTi>Mrn poslanon dr. Novaf-ann. SK Misllnjn Je »el«. pro«lo«n tel« ustanovit svojo kolesarsko nnke.i.lo, knlern «e Ja'<o lepo razvija in ima že neliroj vnr.n<'ev. ki Inlilin konkurirajo maralknteremn klnlm. Po kontnih r||rl nh hr inhavn in rn^lelitm' nairrad. Klubi sr p,r/,ivi.|n •oilnlujejo na dirknh in s tran manifrstlralo 7.1 kolesar »ki šport v Savinjski dolini.
Občni zbor Druitva rportnih prijateljev r IJnbljani bo 4. Jnlijft oh 30 v rrvjlavrneiji hotela fttrn.ke]l. V pri meril n»»klrtr>^.nOMtt se ho pol ure kosnefe vrSii drut °l',vni zbor ob vsaki udeiw,l»i. Itndi važnosti pro«lme !>oln.iAtftvilne ud«lef,be
SK Grafika. V petek oh 10 sndannk vseh iirrnleev r»ti nftdetj*.keffa tnkmm-anja v Celju.
.4SK Pritnorjr. t,ahkoallelska sekcija. V«e aktiv no Članstvo opozarjamo na dnevne redne treni', -e od 17..V dalje in polivamo, da slodnjih nslno udntiv.u leto zaradi miel.-Jbe nn vcv\|lh lnhkonl.iolaklh prireditvah v tu in InozetriNlvu V JubileJiiein letni naj vir aktivno Članstvo sekeije pokaže vseslTBnokt klubov na prodok v 1 ah k letakom sjtortu.
MRK Primorje. l.nhknntlctskn sekcija. Sekeiln bo unsU.pita nn mitinirn Ilirije v solsilo oh lfi ln v nede tJo oh H. Tmenn nastopajočih ntlrtov v, razvidna v klu ltovem lokalu. Vsi atleti morajo bili v slmMInM v««io krat najmanj I »o! ure pred pri.Vt.kom tok movanja.
S K Mars bo leral v nedeljo v DomJalah Pontavr in vse dtrugo »e Izve v klubovem lokalu.
.■1SK Primorje. Nogometna sekcija. Da^es od 17.3» na»f»re,1 sfrt»gt» obveven tretiliig llirlnega in Prvega mo Stva. Po trmhigu sestanek ra<li odhoda v Sarajevo
Naročajte »Slovenca!"
,to®na
6 9inS, .
je!-'
Edinstvena je . . . Coty-ieva ko-lonjska voda »Cordon Rouge«, ta zmes finoče in nežnega vonja, ki se ne da ponarediti....
Edinstven je ... občutek avežosti in udobja ki Vam ga ona prinaia v dnevih neznosne vročine .. •
Edinstven je . . . občutek umirjenosti in odpočitka, ki Vam ga ona nudi tudi po najbolj napornih potovanjih, njeno blagodejno poživljajoče delovanje . ..
.... Glejte, to so dragocene vrlina Coty-jeve kolonjske vode »Cordon Rouge«, iz katere boste črpali
»življenjsko radost
in novo energijo«.
"Cj\do/z Tfoupe" EAU DE COLOGNE
v
Tinčkove in Tončkove prigode
68.
Dečka se lačneta rediti.
Dijaki
Uboge Šolske sestre
v Krekovem domu na Jesenicah sprejemajo učen ke in učence meščanskih šol v celotno oskrbo. Mesečno plačilo 300 Din. (D)
Poizvedbe
Mlad volčji pes
znamke 231 Prosenjakov-ci, se je zatekel. Dobi se v gostilni »Tržaški dvor«, Maribor.	(e)
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Hlnko Mayer In drag, pnrflmerijski od d. Zagreb
MAEI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—j ženltovanjskl oglasi Din J —. Na|mai,jsl znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglaai se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka pelllna vrstica po Din J'50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
Kuharica
srednjih let, vešča vsega gospodinjstva, išče službo kjerkoli. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Snažna in poštena« št. 7872.	(a)
Služkinjo
sprejme takoj Jože Ko-govšek, Dravlje 67. (b)
Odvetn. kandidata
spreime večja odvetniška pisarna v Ljubljani. Vprašati pod »Stalno event. komp.« 7823 na upravo »Slovenca«.	(b)
Kroj. pomočnika
za takojšen nas-top sprejme Dolinšek Karol, krojač, Kamnik.	(b)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
eno- ali dvosobno, išče mlad zakonski par za avgust. Ponudbe z navedbo cene in pritiklin na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« 7871. (c)
Dve stanovanji
pet- in enosobno, komfortno, oddam s 1. avgustom na Vodnikovi c. 17, Šiška.	(i)
ODDAJO: Dve stanovanji
eno- in dvosobno se od-dasta takoj ali za avgust. Ogled: Moste, Detelova ulica 8. Informacije: »Posest«, Miklošičeva 4. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam pri tramvajski postaji. Rožna dolina, cesta XIX. št. 16.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, balkonom in s posebnim vhodom, oddam takoj ali pozneje v Zeleni jami, Tovarniška ulica 21.	(č)
Trisobno stanovanje
balkon, kopalnica pripravljena, se odda za 450 Din s 1. avgustom. Poizve se: Gostilna Urbanček, Stožice 19.	(č)
Opremljeno sobo
takoj oddam. - Jegllčeva cesta 9.	(s)
Denar
Posojila
na vložne knjižic« dale Slovenska banka. Ljubljana Krekov trg 10
Izgubil se je
zavoj fotografij od Prešernove do Streliške ulice. Najditelj naj ga odda pri »Fototehnika« poleg pošte.	(e)
Prireditve
Veselico
priredi v nedeljo, 7. julija prostovoljna gasilska četa v Orlah na vrtu Antona Nebca. — Vljudno vabi Anton Nebec.	(h)
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po naivišjih cenab CERNE, luvelir, Liubliana WoIfova ulica št. 3,
Ejs 5£
Usodna prilika za nakup avta!
6 cil., velik, odprt voz za ture, motor, pneumatika v prvovrstnem stanju, se iz prve roke ugodno proda samo solidnemu kupcu. Na vpogled in vprašanja pri Ralph W. Lip-pitt, grad Turniš, Ptuj. (f)
Novolundlandce
krasne, čistokrvne psičke z rodovnikom — proda Drvenik, Ptuj, Aškerčeva ulica 10.	(1)
Prodamo
200 kom. dobro ohranje nih sodov od vegetabilnih olj in mazil, 90 kom. steklenih balonov v košarah po cca 50 litrov in 20 kom. železnih sodov od mineralnih olj po cca 200 litrov. - Ponudbe pod zn. »Ugodno« 7840 na upravo »Slovenca«.	(1)
Kompletna oprema
za špecerijsko trgovino naprodaj. Vprašati v pekarni Janič, Celje. (1)
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudoll Zore, Lfabljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10 Pismeni odgovor 3 Din.	|d|
Prvovrstno belo vino
mešanih vrst, staro in novo, iz lastnih goric, naprodaj. Dopise prosim nasloviti: Marija Janič, vdova, Celje, Babno. (1)
Lister suknjiči
buret, skavt hlače, pum-parce, razno perilo, zelo poceni kupite pri Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Avto »Opel«
uporaben takoj, naprodaj za 10.000 Din. — Sire, Svabičeva 1.	(f)
S2HEB33
Lokal
primeren tudi za pisarno, oddam v najem. Janič, Celje.	(n)

Entel - ažur - plise
izvrši ekspres — Matek & Mikeš, Liubliana, poleg hotela Strukel.	(t)
Posestva
Hiša
dvodružinska, z elektriko in vodo, po solidni ceni naprodaj. Poizve se: Zg. Šiška, pekarna Pire. (p)
Nemško konverzacijo
nudi gospodična otrokom čez počitnice. Naslov v upravi »Slov.« št. 7760. u)
Poglavar Hamham je mlada ujetnika izročil v varstvo svojemu dvornemu kuharju in mu naročil, naj jima streže z najslastnejšimi jedrni, ki Jih najde v dvorni shrambi.
Kuhar Debeluhar je vestno izpolnil poglavarjev ukaz. Kakor za stavo je začel prinašati polne pladnje jedi in jih vsiljevati svojima žrtvama.
Tinček in Tonček se ob pogledu na vse te dobrote nista mogla premagovati; to tembolj, ker sta bila že prav pošteno lačna. Napolnila sta si trebuščka s slastnimi prigrizki tako, da sta se jima napela kakor nogometna žoga. Kuhar Debeluhar pa ni odnehal. Prinašal jima je še in še. Nazadnje je bilo Tončku vseh dobrot vendarle preveč. Jezno je zakričal nad kuharjem:
»Zdaj pa ne vzamem niti koščka več, drugače bom počili Crnub nemarni, gotovo v mislih že požiraš pečenko, ki jo boš spekel iz mene. Nak, tako hitro ti pa tega veselja ne privoščim.«
Pustimo za trenutek naša dva mlada prijatelja in se vrnimo spet^ na njun dom. — Tinčkova mama je pravkar spet obiskala Tončkovo mamo in ji v skrbeh dejala:
»Revčka gotovo strašno stradata nekje v afriških gozdovih, če ju niso že divje zveri požrle.«
»Veste, meni se je nocoj sanjalo, da sta zašla med divjake in da se jima tam zelo dobro godi. Vsega imata dovolj, kar si po-žellta,« jo je skušala pomiriti Tončkova mama.
Ponavljalni tečaj za
srednješolce
Pod strokovnim vodstvom profesorjev se priredi v času od 10 julija do 20. avgusta ponavljalni tečaj za srednješolce v poslopju osnovne šole na Ledini v Komenskega ulici. Pouk vrše le kvalificirani profesorji s popolno dolgoletno prakso. Prijave se sprejemajo od 3. do 9. julija od 11—12 šolskem poslopju na Ledini.
Sedmošolka
instruira za ponavljalne izpite vse predmete. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna« 7848. (u)
Avtomatski buffef
zelo dobro idoč, se proda. Ponudbe pod zn. »Avtomatski buffet« št. 788S na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domo-liuba« in »Bogoliuba«. naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030.
Pridobivajte novih naročnikovi
Dolores Vjpser
64
PEVCEK
Ljubezenska zandba mlade duše
Spet vtakne pisemc« v žep, skoči po gosli. Jurko poluka skozi vrata in se malo začudi, da si Ivan s toliko vnemo izteplje prah z rokavov.
»Kaj moraš že spet v Kolnhof?« vpraša nemilo.
»Spetk zakliče Ivan in ne prikriva žarečega obraza.
Ozlovoljen brska Jurko po notah. Je prišlo nekaj med nju, sam ne ve kaj. Nič več ni moči govoriti z Ivanom.
Ta jo ustreli z gosli iz sobe. Spodaj zaloputnejo vrata v magistrovo pisarnico. No, magister ne bo preslišal, da tako bije z vrati. Nehotoma pogleda Jurko na tla, pod katerimi se mora pač vsak čas začeti zmerjanje. Tedaj zagleda rožnat, dišeč omot na tleh in ga pobere.
Zelo častnemu monsieur-ju Ivanu Kamenarju, njemu samemu v roke.
Tedajci Jurko ne more drugače: od srca se mora zasmejati, da odjekne od gosli. Monsieurl Krasno! Ta monsieur ima zakrpano dno pri hlačah.
T.iza, čvrsta, kmečka hišna gospe pl. Wertenpreis, priteče po poti čez tratino in kliče tako glasno in globoko sopeč, da ji poka grozovito zažeti životec in da stegajo glave iz izbe za služinčad in se smejo:
»Gospodična, Vaša milost že sedi v utici in čaka. — Pa ne, ni me videla!«
Na koncu pota. ob čigar robeh stoje pristrižena rožna drevesca, se skriva odprta utica v cvetočem jasminu. Helioza sedi v zelenem mraku in zre naproti fantiču, ki počasi prihaja po pesku. Zazdi se ji, da sta monsieur in
cavalier že dosegla svoj namen, zakaj Ivan stopa bolj možato in nese glavo z razmršenimi, črnimi lasmi še svobodneje in ponosneje kakor sicer. Vesela je slednje njegove gibčno čile kretnje, vesela oguljenega plaščka, ki mu daje nekak dih ljubke vznesenosti, in se čudi, odkod pač ima ta beraček to — da zares — plemenito vedenje. O — ta dogodek se bo dal kaj mikavno vplesti, ako bo kdaj pisala svoje »memoires«!
Ko pride Ivan bliže, si nasloni Heloiza čelo v belo dlan, kakor da se je globoko pogreznila v turobne misli. Plaho stopi dečko čez leseni prag. Tedajci se gospodična prestraši, si potegne z roko preko oči, mu jo proži, da jo poljubi. Drobna, svetla kapljica visi ob zlatem prstanu na sredincu. — Je jokala?
Dečku divje za pol je srce. Ne ve, kaj naj reče. Stoji med vhodom v utico, s cvetjem prevešenim, in se ne gane. Roka ji že spet počiva v naročju, njegove oči pa strme še vedno kakor prikovane na malo kapljico, ki počasi sunkoma zdrkne čez drobni členek in pade slednjič na belo svilo. — Gospodična ga gleda in molči. — Noče mu olajšati. Prisrčno se veseli njegove zmedenosti.
Končno zajeclja Ivan:
»Pismo sem dobil •— in sem precej —-.«
Polahko in žalostno reče ona:
»In mu je bilo seveda zelo nadležno.«
»Nikakor ne,« odvrne Ivan vneto in ji iskreno pogleda v obraz.
Ona noče pokazati, da se smehlja; z istim glasom nadaljuje kakor prej:
»Vendar, vem, ima se dosti učiti. Pa saj vidi — tako sem sama. Veracini je bolan — zdaj nimam ni-zen hjega.
Ivan stoji čisto tiho med vrati in prisluškuje njenim besedam. Zdi se mu, da doživlja pravljico. Prišel je na
vrt ubog, zakrpan, bedast beraček, še ves pregret od naporov v šoli, ponižan od grdih priimkov in udarcev magistrovih, zastran večletnega preziranja in dobrodelnosti tujih ljudi tako siromašen sam pred seboj — — tu pa ti sedi najlepša priucezinja in žaluje sama v i cvetni uti, mu nudi roko in pravi, da nima nikogar razen jega.
Komaj potlači vase prisrčnost, ko vpraša, kakor mora vprašati sleherni vitez: »Kaj naj storim za vas?«
Gospodična mu pomigne, naj sede poleg nje na klop. Vendar si Ivan ne upa sesti, kamor mu je pokazala gospodična, temveč sede na skrajni rob klopi. Helioza dolgo ne odgovori, temveč genljivo otožno povesi glavo. Ivan jo gleda. Zdaj pa zdaj ji zamigetajo svetli bliski čez beli tilnik in utripnejo doli po oblih ramah. Dečko vidi, da je čudovito lepa. — Pa vse to zveni samo temno in plaho izpod viharne pesmi, ki mu pretresa dušo. Ta pesem naganja:
Vi ste žalostni — zakaj ste tako žalostni? Povejte mi — zakaj? Vi ne smete biti žalostni!
Gospodična čaka. Vpraša naj. Vendar Ivan molči. Tedaj pogleda gospodična kvišku in vidi, da so mu oči vse polne tega vprašanja. Trpko se zasmeje: »Ni res — pri meni je danes dolg čas!« Ivan odločno odkima. Ona se mu primakne bliža »Ah — vedeti mora —« začne skrivnostno in prisluhne venkaj, ali morda kdo ne posluša. »Samo njemu povem — tako težko mi je čestokrat pri srcu.< Zakaj? — divje vprašujejo oči Ivanu. »— In pred nobenim drugim ne smem tega pokazati. Ne smem. — Tam se moram smejati in biti duhovita in priljudna, naj se mi zdi še tako nemogoče. Danes pa ni nikogar tukaj razen njega.«
> ej <d
™ '« 'jš S
E P &
N u	«	Vf
a> «	"g	:E"
::=.	-M
n	«	m
&) -J	r-	ra
•X .2	-M
c	-	(O
J5 <8	E	a
m c	«	u
^ o	®	" o
- _č 3 SJS
C	«043
ti4 . B > -a <" S; o o £ S
wc ; ? «s s N
C 4) > >
g iS
8> LJ __»O
S -S »o
s ~
* s 3
I S
4) M •N U O ftj
a «
e Is
o, -d
a
<u U.
C
o
• «•»
fci C
s •a
09
M C n
O -1 co
S. s 5 §•
/a »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc,
Izdajatelj; Ivan Rakovea
Uradniki Viktor CenfUL