Leto LXXV~ it. 220 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCLNI JEVA ULICA 5 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« — naročnina 11 nr — Račtm Alle Durchbruchsversuche dcr SowJets abgewiesen Heftige Kantpfe bei Saporoschie — Neue Erfolge dcr deutschen Unterseeboote Aoh dem Fuhrerhauptquartier, 30. Sept. Dsus Obfrkommando der VVehrmacht ^ibt bekannt: Im mJttleren Ah^chnlrt des Kubanbru-rkenkopfes schpiterte ein An^riff Parker feindlieher Krafte. Gfgen unscre Abwehrfront |m Kampf-gehiet von Saporo*chje fiihrten die Sotvjet* onter ruek*ioritHlosen Einsatz zahlreieher neu zupetiihrter Divi**ioneu mit starker SeMaohtflie^eninterstiitzung: erreeut Durch-brurhsansfriffe. Sio tvurden liberali hlutig abgpwlescn. A m mittl< ren Dnjeper setzte der FVimI srinp ttbersetzuntr^ver^uche an zahlreichen Stellen fort. En eigener Gepenangriif warf die SOujets a"* popiti Bruckenkopf, den sfe sich im unuher**ichtlichon Gelan-de hatten bBdfeU konnen. Im mlttleren Frontabsehnitt fiihrten un-»ere TmpjMMi ir<>tz sch\vicrigsten VVetter-und Gclamlcvprhaltnissen und unter stan-diger Abivehr 7Him TVil erbitterter feindlieher An^riffc die befohlrnen Bewrgnngen dureh. An der siiditalienischcn Front folgt der Feind imaeieu Bewe£imgen im Alljremei-n*m mir mit ^ohMiiohprpn Kriiften. Siid-Heh do« Ve*Miv stark naehdriing-ende brl-tlsehe Panzerkrafte tvurden sam Stehen grebracht. In der hinter unserer Front lie-pcnden S tad t NeapH «ind zur Verhinde-rrmg feindlieher Landungen d|c Hafenan- lapen nar b hal ti g z«* rs tort uoi"den. Sehar-fe Massnahmen grgen aufiebende K Omni unište nun ru h en sind ergriffen. Die Sauberung Nordo«*titaliens von slo-\venisehen und k®mmiinistischei» Banden im Kamne 6»tlich Gbrz maeht ffilte Fort-*ehritte. Die Bandiben ver!«ren in den Ictzten Tagen iiber tausend Tete and meh-rere tansend Gpfangene. Britische Bomber flopen in der Naeht zum 30. tJnpl<»nhrir in da*» rheiniseh-%vest-tiillisehe Gebiet ein und warfen \velt zer-Streut Bomben auf \Vohnviertel mehrerer Orte, vor alfem auf Boohum. Einige Kir-ehen und KrankenhSus^r wurden schwer gretroffen. Die Bevolkerung hatte Ver-histe. Die Zahl drr abgeschossenen Flug-zeuffe \vird zur Zeit noch fe»tgestel!t. Fnterseeboote ve«*senkten Im Kampfe ppjfen die feindliehe Lnndung^f lotte im Mittelmeer und den feindlichen Nach-sehubverkehr im Atlantik sechs Schiffe mit 42.200 Brt. und einen Zerstorer. Deutsche Seestreitkrafte, Bordfiak von Handel»sehiffen und Marineflak vvrnieh-teten in der Zeit vom 1. bis .30. September 121 Flujrzeuge. Bei der erfol^reiehen Abu-ehr de» rp-ctern pemeldeten Luftan^riffe« auf die HafenHtadt Constanza i**t die rumanisehe Flakartillerie hervOrragend beteiligt ge- \vesen. Vsi sovjetski prodorni poskusi Srditi boji pri Zaporožju — Novi uspehi nemških podmornic Iz Fiihrerjevetra glavnega stana. 30. septembra, »mftko vrhovno poveljništvo javlja: V srednjem odseku kubanskega pred-mostja se je izjalovil napad močnih sovražnih sil. Proti naši obrambni fronti na bojnem področju pri Zaporožju so sovjetske čete z brezobzirno uporabo številnih no-voprivedenih divizij in močno podporo bojnih letalcev ponovno izvedle napade ra prodore. Bili so povsod krvavo zavrnjeni. Ob srednjem Dnjepru Je sovražnik na Številnih mestih ponovil svoje poskuse za prestop reke. Naš protinapad je vrgel sovjetske čete fz pred m ost ja. ki so si ga bile mogle ustvariti na nepreglednem ozemlja. V srednjem odseku fronte so naše čete kljub najtežavnejšim vremenskim in terenskim okoliščinam in ob stalni obrambi deloma ogorčenih sovražnih napadov iz-wdle zapovedane pokrete. Na južno-italijanski fronti sledi sovražnik naShm pokretom v splošnem samo s šibkejšimi silami. Angleške oklopne sile. ki močno pritiskajo za njimi južno od Vezuva, so bile ustavljene. V mestu Neaplju, ki leži za našo fronto, so bile zaradi preprečenja sovražnih izkrcanj pri- staniške naprave temeljito razdejane. Ostri ukrepi so bili uvedeni proti vedno živahnejšim komunističnim nemirom. Čiščenje v *evernovzhodni Italiji slovenskih in komunističnih tolp. predvsem na prostoru vzhodno od Gorfre. dobro napreduje. Banditi so v zadnjih dnevih iz-cnbili nad 1000 mrtvih in več tisoč ujetnikov. Angleški bombniki so prileteli v noč! na 30. septembra nad porcnskovestfalsko ozemlje in odvrgli daleč raztreseno bombe na stanovanjske okraje nekaterih krajev, predvsem na Bochum. Težko zadete so bile nekatere cerkve in bolnišnice. Prebivalstvo Je Imelo Izgube. Število sestreljenih letal se ob uri še ugotavlja. Podmornice so potopile v borbi proti sovražnemu izkrcevalnemu brodovju na Sredozemskem morju in proti sovražnemu prometu za dovoz v Atlantiku 6 ladij z 42.200 br. reg. tonami in en rušilec. Nemške pomorske enote, protiletalsko topništvo s trgovskih in vojnih ladij so uničile v času od 1. do 30. septembra 121 letal. Pn" uspešni obrambi včeraj javljenoga letalskega napada na pristaniško mesto Konstanto je bilo v veliki meri udeleženo romunsko protiletalsko topništvo. Tetitativi di inSiltrazione ssvietici falliti Accaniti eofnbattitnenti presso Saporosde — Nuovi successi dei sottotnarJni germanici Dal Qua*-tler generale del Ftihrer. 30 set_ tembre. H Comando siipremo tedesco co-mun i ca : NeJ settore centrale della testa df ponte del Cuhan faUiva un attacco di ingenti for-■e nemiche. Contro le nostre po^izoni di difesa nel-la zona di combattimento presso Saporosde i sovietiei aittaccavano nuovainente tentando di penetrare impiegando senza rigruardo numerose fresehe dfvisioni con l»a-htto poderoso di bombardieri. Dovunque ven Kano sanguinosamente res pinti. Sel Nipro centrale il neraico ripeteva in mol ti punti i tentativi di rrapassare il fiu-me. I^n nostro contrattaeco respimreva i ao\ietici da u na testa d i ponte che il nemire era riuscit© a crearsi nella e»tesissima l»nda. Nel settore centrale del fronte, ma Ig rado le pose ime condizioni atmosferiche e del terreno e sotto la continua difeaa degli at-tacehi nemici parzlaimente eaasperati, le no«tre truppe eseguivano i movimenti se-eondo gii ordanf impartitL Sul fronte sud-italiano H nemico segue 1 nos tri movimenti in generale con deboli forze. Forze co raz za te britanniche, chc pre. mevano a sud deil Vesuvlo, venr\*ano arre-sta4e. Nella eitta di NapoJi, sita dietro H nostro fronte, impianti portuali sono stati radicalmonte distrutti |»er impedir^ sbar-chi nemici. Sono state prese gravi misu-re contro cresc<»nti disordini comunisti. II rostrellamento di bande slovene e co-mumste nelMtalia del nord-est procede con buon risul.ato nella zona ad est di Go. rizla Neg-li ultimi giorni i banditi perd^*-vano oltre mille m o rt i e parecehle miglia-ia di prigionieri. Bomba rspe dali furono gravemente colpiti. Perdite fira la popolazione civile. Per ora si sta anco-Ca accertando U numero degli aereoplani abbattat> i sommergirili nella lotta eonrr,, In flot. ta di sbarco n» mica nel Mediterraneo t contro i trasporti nemici nell*Atlautico af-fondavsno 6 nav> di 42.000 ton e un cae ciatorp, deniere. L« forz* navali tedesehe, Parttg^ena an tiaerea a bordo di navi mercan il e >i + guerr ar.r :< nta\ano dal 1 ai 30 i>tt« mhn 121 aere Nel* furimats difesa delta o»tt& di C* stanzi daila'tiMfr aereo di ni; ! b»dl-t tino di ieri. ebi,r grande pa rte »♦ar;igl»eri antiaerej* r»nwna. četrti dan bitke pri Zapcrožju BerHn. 1. ckt. R. O težkih obrambnih boj^ na podrečju pri Zaporožju poročajo iz pooblaščenih vojakih krogov: Na področju pri Zap-rožju so bili sov. jetski napadi tudi četrti dan bitke brezu-speSni. Nemške čete so reomajno odbijale vse boljše viške poskuse za prodor. Sovražnik je imel pri tem hude izgube. Čeprav je sovražnik z združitvijo svojih sil poskušal premestiti krajevna težišča bejev. se mu prodor ni posrečil. Pač pa je pri tem izgubil 13 tankov in mnogo drugega vojnega materiala. Na srednjem odseku potekajo zapovedani premikalni pokreti kljub najneugodnejšim vremenskim in terenskim prilikam po naprej dokčenem načrtu. Naše čete se morajo boriti po blatu in močvirju proti deloma srdittm sovražnim napadom. Vse to zahteva od vojakov najtežje napore. Močne sovražne skupine so se vernozapadno od Smolenska prešle t ogorčen napad in se jim je posrečilo vdreti v neki kraj, kjer ae vodijo sedaj ogorčene poulične borbe. Nase protitankovsko orožje je zelo učin- se adntoe. Poseb- no se je pri tem odlkoVala skup na napadalnega tepništva. Ts skupna je sestrelila v šestih tednih borbe 310 sovjetskih oklopnih vozil. Nemško letalstvo je včeraj na področju Smolenska učinkovito bombardiralo oskrbovalni zveze szvražn ka Borbena in strmoglavna letala so uspešno rapadala motoriz:rane in druge sovražne kolone Na nekem mestu je bilo zadetih 30 polno na-tovorjenih brljševiških tovornih vozil. Berlin, 1. okt. TU. Neki oddelek ?zv'dni-šfcih letal za daljnje polete- ki operira na visokem severu, je javil te dri svoj 2000. polet proti sovražniku. V najtežjih okoliščinah so posadke teh letal nad posebno močno zavarovanim prostorom poleg važnih terenskih izvidniStev ugotovile tudi znatno število sovražnih konvojev na poti po arktičnih vodah in 8 tem omogočile njihovo pobijanje. Pri oboroženem izvidni-štvu je ta oddelek potopil aH hado poškodoval okrog 4S sovražnih ladij s ■kupno nad tonami. NEIZPROSNA BORBA DO ZMAGE Poslanice zunanjih ministrov ob tretji obletnici trojnega pakta Berlin, 27 sept TU. Ob obletnici trojnega pakta so govorili nemški državni zunanji minister von Ribbentrop, Duce kot zunanji minister fašistične republikanske vlade ter cesarska japonski zunanji minister Šigemlcu pO raaiu narr.dom trojnega sporazuma. Govor v. Ribbentropa Narod., ki so pred tremi leti sklenili trojni sporazum, so si bil na jasnem, da so s tem^ sklenili svetu zvezo, ki pomen' najv-šjo ob-* veznost in k bo nekeoa dne od njih lahko tudi zahtevala, da zastavijo za zvezo vse SVO je sile Smoter pogodbe, ki je narode Nemčije. Italije. Japonske. Madžarske Rumunije, Slovaške. Bolgarije n Hrvatske privede) do sklepa zveze, je bil temu primerno tudi visok. Ob>taja! je v tem. da so se prijavile življenjske pravice teh narodov, ki jih je zgodovinski razvoj obravnava! nepravično, ter s tem. da Se je zahtevala zagotovitev njihovih življenjskih potreb v pripadajočih iim prostorih nasproti narodom, ir: vlaaajo nad največjim delom naše zemlje in uživajo bujno blagostanje. V Evropi Nemčija in Italija, st.snjeni na ozkem prostoru, nista mogli zadostno prehra' niti svojega rastočega prebivalstva, v vzhodni Aziji r>a je veljaio 'sto za Japonsko, katere narod v svoji otoški držav ni mogel najti svojega obstoja Ni dvema, da bi bil pri nekoliko dobre volje mogoč sporazum glede upravičenih zahtev siromašnejših narodov s popolnoma saturiran^mi državami, ki skupno obvladujejo skoraj tri četrtine zemeljske površine ali pa jo smatrajo kot svoje interesno področje Toda vse predstavke m poskusi ne-zadošcenih narodov doseči mimo rešitev napram ob!a«»odarjeniin. k; sc bil: podvzeti v teku let. so bil- zaman. Vedno so bile Anglija Amerika in tudi Rusija tiste, ki so nastopale proti takim stremljenjem To se pravi, proti pravičn: rešitvi so bili narodi, ki so nad vse ohlagr.darjen; / gmotnimi dobrinami na«e zem lje ali pa vsa; razpolagajo z življenjskimi prostori ki jih zaradi njihove ogromne razsežnost- ne morejo rrt- približno zadostno nasesti, obaelovati in izkoriščat' ter jih puščajo "zato deloma šc danes neobdelane, ne da bi sami imeli kako korist od nj-:h Sebičnost, zavist in goli pohlep po nadvlad: nad tujimi deželami in naroo:. torej lmpcnjalizem najč'Stejše vrste, in sicer v iia's':ibšem pomenu besede, so bila gibala teh narodov. Tako je prišlo do današnje velike borbe. Kt bo za bodočnost dr žav. povezanih v trojnem paktu, za pokolenja odločena Dočim hočeta i.h Daljnem vzhodu Anglija in Amerika preprečiti Japonska na podrečju. kjer nimata niti v zemljepisnem niti v etničnem pogledu ničesar iskati, s silo potrebni novi red. hočejo v našem starem svetu Anglija n Amerika na eni strani n Rusija na drugi strani skupno in 'z dobičkaželjnih razlogov osvojiti zopet povsem zase Evropo. To sc torej pravi, da hočejo tr sile. ki nadzirajo itak že večji del zemeljske površrne. iz gole vlasto-željnosti in pohlepa svojih vladajočih plasti po dobičku — ne da bi imeli njihovi narod od tega kake koristi — osvojiti se naš evropski del zemlje. Ta pohlepnost po osvojevanju se prikriva z različnim frazami o osvoboditvi evropskih narodov m o osrečenju na?e celine z demokratičnim: pridobitvami, prava namera pri tem pa je. obvladat' našo cel no in zasuž nj't; njene prebiva'ee Kako sramotne in neizmerno prostaške so njihove namere in me-toae. nam je pokazal nek amer ški diplomat v Švici na naravnost cm'čen način Dejai ie. »Sedanja vojna nam nudi pril-ko. ki se ne bo nikdar vrnila, da osvobodimo amenško izvozno industrijo od e\ ropske konkurence na svetovnih trgih.« Pod pretvezo vojne se morajo torej evropske ndustr^jc in pristaniška mesta z bombnim' napadi temelj;to raztvti. da se na ta način izloč' niihova svetovna konkurenca za dolgo dobo Na ta način b' bile rudi najbolje odstranje ne brezposelnost m socalne težkoče. pred ka terimi b; se znašla Amerika ob koncu vojne Z drugimi besedami, evropsk' dela v C; nai bi postali z uničenjem njihovih delovnih mest biczposelni in tako mezan- sužnji ang'eško-?mcrišk'h kapitalističnih ali bolj^evfških 'nI^-resov. Ako torej nasi sovražniki v svor propagandi podtikajo državam trojnega pakta stremljenje po nadvlad:, pobijaj-, take- ptc-pagar'.2o učinkovita dejstva: na eni >trani sile trojnega pakta brez zadostnega orostora v borb' za svoj obstoj in na drug- stran- naši sovražnik- kot gospooarji obširnih področij v poizkusu da b: silam trojnega pakta >vojevaln: t>ohod v Evropo, ga je Fiihrer — kakor smo mi to z gotovostjo vedel: in Kakor je bilo poslej po izpovedih ujtt:h sovjetskih oficirjev vedno znova potrjeno — le za nekaj tednov oreh:tel :n zavrnil boljše mški napadalni val Kakorkoli je bila ta Stalinova namera, da isvoj. Evropo, zahrbtna po sklemen:h nemško-sovjetskih dogovorih, je vendarle bila ta misel v nekem smislu dosledno nadaljevanje starih vseslovenskih razšinevalnih sanj. Z boljševičkim svetovnim nazorom na eni strani in s tankovskim: divizijami na drugi strani naj b: se nas stari del sveta z najbolj su--rovo silo vključil v Zvezo sovjetskih republik. Nemška vojsks je nasproti prvemu postavila branik iz jekla in železa in ne bo prej odložila orožja, dokler ne bo bolj še viška nevarnost za Evropo dokončno odstranjena. Da pa danes Amerika fn predvsem Anglija te bolj še viške napade na Evropo podpirata in bosta s tem v primeru uspeha ustvarili položaj v Evropi, ki bo tudi za njiju sami enak katastrofi, kar bomo nekoč lahko oanafiB aa grotesko svetovne zgodovine. Tudi njuna da so samo Nemčija in njeni zavezniki Evropo in njih same rešili pred takšno brezprimerno katastrofo. Nasproti današnjim, omejenim in kratkovidnim vladajočim krogom v Angliji in Ameriki, moramo postaviti samo geslo, ki ga je oznanil Ftihrer: boj in spet samo boj do povsem jasne odločitve. Kaj bi mogla ostala Evropa pričakovati od Angležev in Američanov, za to nam nudi Italija šolski primer. Navzlic zgodovinsko brezprimerno nizki ponudbi italijanskih izcraialcev. bivšega kralja, bivšega prestolonaslednika. Badogliia in to^-varifiev. da naperijo italijanske puško čez noč na Anglijo in Ameriko proti lastnim zaveznikom, navzlic ponudbi, da bi pomagali odrezati nemške čete v iužni Italiji, navzlic ponudbi o prednji Duceja in raznih drugih nečastnih predlogov. 5» sovražniki vendarle postavili izdajalcem zahtevo po »brez.pogoini pred "-i i"- Potem, ko ie ta strahopetna izdajalska klika sama to sprejela, proglašajo sovražniki povsem odkrito zaplembo italijanske posesti v Afrki in deloma odkrito deloma prikrito tudi razkosanje same Italije. Izdajalci so razen tega v ujetništvu, čigar ponižujoči okoliščin ni mogoče preko?'! i. To je klasična usoda izdajalcev, ki kaže obenem, kakšne so posledice za narod, ki misli, da sme v tej vojni na življenje in smrt zaupati v kaj drugega kakor v lastno moč in v moč svojih zaveznikov. Med tem je Duce Italije po svoji osvoboditvi spet vzel v svoje krepke roke usodo svoje dežele. Zavezniške vlade trojnega pakta so to srečno spremembo pozdravile z navdušenjem in največjim zadoščenjem. Med prvimi svojimi dejanji je Mussolini izjavil, da ostaja trojni pakt slej ko prej tudi za Italijo v veljavi in da bo fašistična republikanska Italija zopet stala z ramo ob rami z ostalimi zavezniki v borbi proti skupnemu sovražniku. Mislim, da bo dejstvo, da se je prav danes ob obletnici našega pakta vrnil Duce v Italijo in imel prvo sejo fašistične republikanske vlade v Italiji, ugodno zjia-menje za bodočnost. Danes, oh tretji obletnici sklenitve trojnega pakta, lahko ugotovimo, da se je ta pakt v vsakem pogledu' izkazal. Zveza, ki ie bila prvotno zamišljena kot svarijo predsedniku Rooseveltu. nai se ne zonerstavlja življenjskim pravicam nesaturiranih narodov, je po«-stala po vojni napovedi Amerike simbol te osvobodilne vojne in na^ih narodov. Pod tem simbolom so se vsi v tem paktu združeni narodi spojili v borbeno skupnost na življenje in smrt. Tako je bilo v preteklosti in tako naj bo tudi v bodočnosti. Trdo vojno leto je za nami. leto težkih bojev, pri katcr'h lahko zaznamujemo pomembne uspehe, pri katerih pa tudi udarci nisc> izostali, kakor je to v tak(, gigantski borbi v ves svet obsegajočem prostoru docela prirodno Takšni delni uspehi so na^e sovražnike že nekaj ća^a sem napotili, da so pri-čefli z vsem^ sred?tv; svoje prc-pagar.de na-povedovati dozdevno prihniajočo zrnato- Pred stavijaio io celo že za doseženo. Govoric"jo o sprehodu v Evropo, o pohodu na Berlin Govore o odstranitvi narodnega socializma in faš;zma. o i/treblicniu nemškega naroda in njegov;h zavczn'kov Govori >c o osredotočenem napadu na Japonske«, o atomiziranju janonskcaa cesarstva, o kaznovanju dozo'ev-n:h vojnih krivcev, n ureditvi prtMorov ki jih je treba zavzeti, o kazenski vzgoji premaganih narodov in Je o mnogih drugih bedasto-čah. C:c takih glasov ne bi b;!o zares vsak dan slikati v sovražni prr,pa?andi. bi se ne moolo verjet1, da si na^i sovražniki snloh upaio nastopat5 s tako bedusto prevaro . Vsekakor b; hotel tukaj za ncm:k narod, ki mora nositi glavno breme te velike borbe, ugotovi eno — in prenričan «em da velia to v enaki men tudi za ostale v trojnem paktu združene narode —. namreč to. da naleti ta prav tako samodopadlfva knkor bedasto drz na propa^anoa sovražnikov pri nas na popolne, mi neplodna tla Skoraj četrt miliarde Iruoj trojnemu paktu prinadajočih narodov stoji danes slej ko prej v Evropi in Vzhodni Aziji pripravljenih za na iskra inei^c rr;pravlien:h bramti svejo rodno grudo in tuo" na'5-kra inci^-e žrtvovati za «vobodo in brvločno^t «voie domovine in svojih narodov Mislim, da na^i nasprotniki ^e vedno nimaio n;t no ima o tem česa co sposobni nemšk; narod in niegmi zavezniški narodi in s kako vztraino ooločnostjo in neomajno zavestjo zmage gledajo na bodoče bo;e Morda nas čaka še marsikatera trda bitka, toda glede enega smo bhko prepričani: Naši vojak: sc bodo. svesti si svoje oremoči nad nasprotnikom, borili na branah Evrope z breznrrmernim fanatizmom NJit; boljševik;, nit? Anglo-američap ne bodo nikdar zavoie-vali Evrcne ;n Vzhodnr Azije ne bodo nikdar več iztrgali Japonski Drzni napidalni duh na-^h vn rakov na kornem. na mr.riu in v zrakj bo tudi v hndrč:h bojih odločilen Na^e čete borlo sovraž.vkn nanaoale vedno znova, koder koli se i'm bo midfffl nrl;ka. ;n mu tako dolgo z^d^iale uničujoče noraze da oo imel nekega dne dokončno dovob te vojne ki io je «mroži! Potem bo pr^el konec te trde. težke n usodne borbe in države trojnega pakta bodo potem v staniu u« tvar t' nov red. ki bo pravičen do krvn;h /rtc\. k: iih denrinašajo na bojiščih n na hcToiski domovinski front5 in ki bo zagotavljal nrbke nakaznice, ki jih je izdal mestni preskrbovala! urad v LJubljani, Izvzete so doda.ne nakaznice za deJavcct ki so j:h izdali cstali pi eski bovalni uradi. živila se bodo delila v dveh obrokih in sicer: 1. kruh aH krušna moka na vse nakaznice za kruh za prvih 10 dni (odrezki ozna_ ceni z datumom cd "1. do 10. oktobra); 2. koruzna moku na vse nakazn ce za kruh za naslednja dva dneva (na odrezke cznačene z datumom 11. in 12. oktobra); 3. 100 gr maščob (maslo ali mast ali 1 del olja* na prvh 8 dnevnih odrezkov. ki so označeni z datume m od 1. do 8. okto- • br2; -1. ostala raeionirana živila v celomeseč- nih kol činah. Delitev kruha, krušne in keruzne moke in maščob na ostale odrezke bo objavljena prnvoč3S-o v dnevnem časepisju. Na ;zd:;ne živalske nakaznice pr'paćajo sledeča r:>c:onirana živila: a) Xa\adna živiKka nakaznica: dnevno: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke aH 225 gr koruzne meke; mesečno: 2000 gr ž vil za juho (r'ž ali testen.net; testenin sme oddati trgovec na oseh o cajveč 400 gr. ostalo riž 400 gr maščob (maslo, mast ali olje) 500 gr sladkorja 500 gr soli 100 gr parad!žnik-ve mezge na odrezek >901 60 gr trdega sira na odrezek »902 ; v kelikor ne hi dobili potre šn;ki dovolj s/.ra pri svojem trgovcu, naj ga dvignejo pri mlekarskih stojnicah na Pogačarjevem trgu: 100 gr pralnega mila 100 gr toaletnega mila na odrezek 2 903* b) Dodatne nakaznice za delavce (8D): dne\-no: 100 gr kruha ali 82.6 gr kruAne moke ali 150 gr koruzne moke 'na vsak odrezek. ki nosi oznako »SDI«, SDLT . SDIII ; mesečno: 600 gr riža na odrezke za živi1« za juho- c) Posebna dodatna nakaznica za kron < za za vodar je in noseče žene): dnevno 150 gr kruha ali 124 gr kružne moke ali 225 gr koruzne moke. d) Dodatna živilska nakaznica OMa (za otroke do 3 let): mesečno; 1000 gr riža. 750 gr marmelade in sicer 500 gr na že določeni odrezek ter 250 gr na* odrezek »5«, 500 gr sladkorja. e) Dodatni živilski nakaznici GMb in OMc (za mladino ol 3 do 18. leta>: 500 gr marmelade. f) Nakazilo za marmelado (za esebe nad 65 let starosti): 500 gr marmelade. g) Dodatna nakaznica za kruh za> bolnike: dnevno: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne meke. h) Dodatna nakaznica za meso za bol-nke: dnevno: 100 gr mesa pri običajnih mesarjih. i) »Posebno nakazilo« in »nakazilo za bolnike«: Trgovci smejo do nadaljnje odredbe iz-'dajati raeionirana živila samo na posebna nakazila r in »nakazila za bolnike«, kt jih jc izdal podpisani zavod ali mestni preskrbovalni urad. Potrošnike' opozarjamo, naj najskrbne-je čuvajo živilske nakaznice, ker se du-plikatov ne bo izdajalo v nobenem primeru, razen v primeru dokazanega uničenja po višji sili (čl. 3 naredbe vis. Komisarja za Ljubljansko pokrajino št. 78 z dne 23. aprila 1942). LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI DNEVNE VESTI — Zvišana proizvodnja lokomotiv v Nemčiji. Od marca do junija letošnjega leta je bila zvišana proizvodnja nemških lokomotiv za približno 340r^. — Izredno dobra letina jabolk je letos na Spod. štajeiskcm in v raznih predelih Južne Nemčije. — Trgovina z živili na Hrvatskem. V smislu odredb hrvatskega gospodarskega ministia je nad vso trgovino z živili in živalskimi proizvedi na Hrvatskem poostreno državno nadzorstvo, za katero je pooblaščena strokovna zveza za živinorejo in živinorejske izdelke. Omenjena zveza je tudi upravičena za prisilne nakupe živil, Če bi bilo to potrebno. — 0*mi letnik mesečnika »Umetnosti«. Prejeli smo prvo trojno številko novega letnika Umetnostir z literarno pr^ogo >2ivo njivo-. Kljub težavam urednik slikar Mih" Mah-š vztrajno nadaljuje svoje poslanstvo, ki si ga je n/vdel, k*j je začel izdajati ta naš elini mesečnik za umetniško kulturo. Na 52 straneh nove trojne številke je kakor vedno obilo zanimivega gradiva iz umetniškega življenja in o umetnostnih problemih. K številki se povrnemo z obširnejšim prilcazom. — Strela zanetila p°žar. V Naklem je zažgala strela gospodarsko poslopje Franca Kcrenčana. Pogorela je vsa zaioga krme. Gasilci so rešili živino in preprečili, da se ni ogenj razširil na sosedna poslopja — Ljudsko gibanje m\ Gorenjskem. Umrli so: v Kranju Marija šetina. na Ko-krici Andrej Sitar, v Mengšu 85 letni bivši trgovec Jožef Kandušar in 55 letni delavec Frane Kregar. Poročili so se v Kranju Alojzij Hafner iz Škofje Loke in Veronika Cemažar. Tomaž Godec. Lanišče, in Katarina Kristan, Jarča dolina, Franc Kuralt, žahnica. in Antonija Dolenec, Spod. Bitnje. Ciril Krek. Kranj, in Frančiška Gantar. Kranj. Andrej Sorli in Marija Jeršin, oba iz Kranja. IZ LJUBLJANE —Ij Nov grob. GostilničArka Marija Mi-helič iz Ribnice je umrla v Ljubljani. Njen pogreb bo jutri v soboto ob 14.30 iz kapele sv. Marije k Sv Križu na Žalah. Naj počiva v miru. žalujočim naše globoko sožalje. —lj Himen. Poročila J»ta se g. Inž. Ivan Zalokor. sin primarija ženske bomišnice v Ljubljani, in gdč. Nastja Ogorelec, vele-trgovčeva hčerka. Mladoporočencema naše iskrene čestitke! —lj Nezanesljivo, jesensko vreme. Včeraj smo se že veselili izboljšanja -Temena, Po dolgih pustih dneh smo zopet videli solnce. ki Se ni izgubilo svoje moči in je popoldne toplo grelo. Kazalo je pa že kmalu popoldne, da si ne smemo obetati delj časa lepega vremena. Zavladal ;e zopet jug. Z°.to se je včeraj tudi po zelo hladnem jutru precej ogrelo, tako da je znašala najvišja dnevna tempreaitura 20.8°. Po barometru davi pa smemo soditi, da bo vreme ostnlo vsaj še suho. Če že ne bo solnca. kajti zračni tlak je davi še naraščal. Davi je bilo oblačno in megleno. Ni bilo zanesljivo, ali se bodo oblaki razpršili že dopol I ne. —lj Gledališki abonma. Uprava Držav_ nega gledalšča v Ljubljani bo sprejemala od ponedeljka 4. oktobra dalje pnjave abonentov za novo sezono. Repertoar in cene bodo objavljene v 4»botni številki našega dnevnika. Za lanske abonente bodo njihovi stari sedeži rezervirani do vključno 7. oktobra, od 8. oktobra dalje pa se bodo sprejemali novi interesenti. Prijave bedo sprejemal; v veži dramskega gledališča gori navedene dneve od 10. do 12. in od 15 do 17. ure. —lj Zbirke Narodnega muzeja ostanejo občinstvu za ogled odprte le še do prihodnje nedelje (3. oktobra). — O zopetni otvoritvi se bo izdalo posebno obvestilo. —lj Vpisoval je na drž. klasični gimnaziji: a) za prvo>olce dne 4. oktobra od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni; b) za lanske učence našega zavoda dne 2. oktobra cd 9. do 12. za šesto-, sedmo- :n osmcsolce, od 15. do 18. za vse druge razrede: c) za učence s tujih zavodov in zamudnike dne 5 oktobra od 8. do 12. v ravnateljevi pisarni K vpisu mora vsakdo prinesti prijavo (golioe so pn šol. slugi). Umsko spričevalo potrdilo o davkih in potrdilo o spregledu prekoračene prcdp:sane starosti, kdor jo ie nrekrraČfl za vpis v peti *n sedmi razred. Vsa podrobna navodila vise v Eolski veži. — Ravnatelj. —lj Prehranjevalni zavod poziva vse trgovce (zadruge), kateri imajo na 7 logi mehki sir. da ga dne 1. odnosno 2. oktobra v dopoldanskih urah dostavijo na Klavnico k pregledu in odkupu proti takojšnjemu plačilu. —lj Važno za trafikante! Združenje trafikantov sporoča, da aa nabavo tobaka ni potreben podpis finančne kontrole. V toliko našo včerajšnjo notico popravljamo. — Iz pisarne udruženja trafikantov. -—lj Nesreče. Pri vožnji s tramvajem so mnogi potniki še vedno zelo neprevidni. Čudno, da se ne pripeti še več nesreč. Nekateri zastavijo vhod v tramvajski voz, ker se navesijo na stopnice kakor čebele na brado panja, tako da ne morejo vstopiti tudi oni, ki jim ni za vežnjo med tramvajem in čast o. Včeraj je padel s tramvaja na Masarvkovi cesti Egon Štrukelj, 19 letni črkoslikar iz Ljubljane. Potolkel se je tako, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. V bclnišmco so pa. sprejeli še naslednjo ponesrečence: Stanko Končina. 12 letni sin delavca iz Ljubljane, si je pri padcu z drevesa zlomil desno nogo. — Viktor Ferkov, 29 letni brivski pomočnik iz Ljubljane, si je pri padcu na stopnicah zlomil desno nogo. — Marija KJopčič. 69 letna mestna uboga iz Ljubljane, je padla pri božjastnem napadu ter si zlomila desnico. — Karol Zupane, 20 letni delavec Marijanišča v Ljubljani, si je pri padcu s strehe zlomil levico. — Pavel Japelj, 37 letni poslovodja z Vrhrrke. se je močno potolkel pri padcu s kolesa. Tržaške novice Himen. Poročili so se v zadnjem času v Trstu uradnik Karel Brajkovič in grspo-dinja Laura Fabro. trgovski nameščenec Filip Nemec in natakarica Marija Rutar, uradnik Jordan Dolci in zasebnica S. Plani nšek. — Tržaški škof msgr. Anton Santin je hirmoval tc dni v Novem Gradu, kjer je bil slovesno sprejet. Birmanih jc bilo nad 100 dečkov in deklic. — Nezgodi. Med delom se je ponesrečil 18 letni Paskval Viola. Poškodoval se je po desnici in levici. Med delom je priletel 33 letnemu mehaniku Neronu Sorta v levo cko železen drobec. Mehanikov vid na omenjenem očesu je ogrožen. KOLEDAR Danes: Petek. 1. oktobra: Remigij. DANAŠNJE PRIREDITVI! Kino Matica: Svatba na Me.ved.em dvoru. Kino Sloga: Zelena opojnost. Kino Union: Odmev mladosti. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9: Ramor. Miklošičeva cesta 20: Murmaver Sv. Petra cesfa 78. klno tic.a Telefon £3-41 Veliki umetnik Heinrich George in šarmantna lise Werner v ljubavni drami najvišje kakovosti Svatba na Medvedjem dvoru Odlična režija, nadvse lepa gLasbena spremljava m sijajni igralci. Predstave dnevno ob 15 in 17. uri. v nedeljo matineja ob' 10.30 uri. Skoraj milijon in pol lir za nezaposlene TeL 27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Hansi Knoteck in Paul Riehter v prelepem UFA-filmu po romanu L. Gang-hoferja ZELENA OPOJNOST (DER VVALDRAVSCH) Ljubezen, zavist, mržnja, požrtvovalnost. Prekrasni naravni posnetki Dolomitov. Predstave ob 15. in 17. uri KINO UNION Telefon 22-21 Mlado, ljubko in samozavestno dekle izpremeni postarnega, čemernega samca v simpatičnega starega očeta ter prizadene s tem sorodstvu obilo groze in strahu ... ODMEV MLADOSTI Emil Jannings, Maria Landrock, Viktor de K©wa Predstave ob 15.30 in 17.30 uri I Svarilo! Prepoved povišanja cen Vse od italijanskih oblasti doslej ustanovljene in predpisane cene ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor ne bodo z drugimi predpisi spremenjene ali na novo odrejene. Predpisi se morajo tudi nadalje natančno izpolnjevati. To svarilo se tiče obratov vseh vrst, kakor tudi vrtnarjev in proizvajalcev poljedelskih produktov in prav posebno še lastnikov gostiln, restavracij in hotelov, kjer so se v zadnjem času na polju politike cen ponovno pokazala prekoračenja cen. Posebno se opozarja na točno ustanovljene cene vina in jedil. V primeru ugotovitve samovoljnega zvišanja cen se bo proti kršiteljem postopalo z najstrožjim kaznovanjem. Iz predsedstvene pisarne šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani. Važno cprzorris Vsi hi.-ni posestniki in najemniki stanovanj, ki sc oddajali v najem ali v pccna Vic-oke pa k o nr'.'a rij a ta v Ljubljani, morajo iste takoj prijaviti mestni r^cini ljubljanski hi torej nc sinejo svobodno razpolagati z njimi ali pa j h oddati v najem brez ccp'asja mestne cbčiic v Ljubljmi lz pisarne predsedstva Pokrajins.ie uprave v Ljubljani. Najvišje cene za rnarnte?as!o Na prošnjo tvrdk M:;! i na. Potnik tn drug. Vitamin in Tvornice sadnih sokov v Ljubljani z dne 21. septembra t. 1. za odobritev višje ceno za marmelado in po ugotovitvi, da je prošnja utemeljena, je Pokrajinska uprava v Ljubljani na podlagi določb čl. 1. naredbe z dn^ 9. maja 1941. št. 17. v zvezi s čl. 2 uredbe o cenah in na podlagi določii čl 2 uredbe o kontroli cen odebrila naslednje najvišje prodajne cene. Za maimelado I. vrste, ki mora vsebovati 60^ dodanega sladkorja, znaša najvišja cena 2345 lir za 100 kg. Cena se raaume za blago v posodah po 5 kg brez javnih dajatev. V prodaji na drobno znaša najvišja cena 30 lir za 1 kg. franko prodajalna. Cene je v smislu določb čl. 4 naredb z čine 9. maja 1941 objaviti v prodajnem prostoru. Frekorsčenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o eenah v zvezi z naredbo z dne 26. januarja 1942, št. 8. Ljubljana, 1. oktobra. Iz poslovnega pc ročila Borze dela za lani posnemamo naslednje poi--tke: Prispevke za javno sluibo posredovanja dela predpisujejo in izterjujejo organi delavskega socialnega zavarovanja: Zavod za socialno zavarovanje. Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega podpornega društva in Merkur. Razdelitev prispevkov na posamezne organe javne službe posredovanja dela je naslednja: na Visoki komisa-riat je odpadlo 3r( . na Pckrajinsko ravnateljstvo dela v Ljubljani 7%, na Borzo cela v Ljubljani 85o 0 in na organe delavskega zavarovanja za bonifikacijo upravnih stroškov 5<"r. Ko je pristojnost Po-kranjinskega ravnateljstva dela prešla na Borzo dela (z naredbo aprila), je poedej prejemala ta ustanova tudi Ustih 7« 0. skupno torej 92%. Plačujoei člani. Prispevke za javno službo posredovanja dela v Ljubljanski pokrajini plačujejo zavarovanci, zavezani bolezenskemu zavarovanju po predpisih bivšega jugoslovanskega zakona o zavarovanju delavcev (zakon iz leta 1922). Med plačujoče zaposlence torej ne spadajo delavci in nameščenci, zavezani socialnemu zavarovanju po predpisih pravil bra-tovske skladnice. Povprečno je bilo lam 26.509 plačujočih članov. Na Zavod za socialno zavarovanje jih je odpadlo 21.882, na Trgcvsko bolniško podporno društvo 4536 in na Merkur 91. Število plačujočih članov se je v drugI polovici lanskega leta znižalo skoraj za 10%. Btevflo podpiraneev. Glavna naloga javne službe posredovanja dela je podpiranje nezaposlenih delaccev in nameščencev. Lani je odpadlo 65.42^ vseh izdatkov za ta namen. Pravico do podpore pri Borzi dela imajo nezaposleni, ki so izpolnili predptsane pogoje, to se pravi, da so si pridobili minimalno članstvo v zavarovanju meti obračunsko dobo. Vseh podpiraneev je bilo lani 5383. Povprečno je znašalo število podpiraneev na mesec lani 448 (v di-ugem obdobju predlansk:m 736). Razumljivo je, da je največ podpiraneev po- zimi, ko je največ nezaposlenih. Povprečno mesečno Število podpiraneev v prvih 4 mesecih lani je znaSalo 1239. v drugih mesecih pa samo 55. Število nezaposlenih je bilo namreč v začetku leta mnogo večje kakor v ostali dobi. V prvih petih mesecih je pa urad tudi izplačal zelo nuiogo izrednih pedpor. Pozneje se je število dotedanjih nezaposlenih zelo zmanjšalo, novih nezaposlenih, ki bi imeli že pravico do redrve podpore, pa je bilo še malo. K -vine podpore je prejemalo lani 29S5 podpiraneev, izredne podpore pa 229S neza]>oslc-nih. Razumljivo je, da je največ podpiraneev odpadlo na Ljubljano, in sicer skoraj dve tretjini. L. 1941 je odpadlo še več pcKlpirancev na Ljubljano, in sicer 77" n. Večino so imeli moški (73L2%). Med no-zaposlenimi. ki so prejemali podpore, je bilo 3155 poročenih ali 5S.6« „. Uradnikov je bilo 577 aH 10.7rć. kvalificiranih delavcev 2725 (50.60 0i in 20S1 <2S.7<>) nekvalificiranih delavcev. Večino so imeli to-vej kvalificiram delavi-:. Wi na n-v • nih uradnikov, ki so prejemali poiiporo. je odpadlo na Ljubljano (90.S-> „) in njeno okolico (6.2'r ). Podpore# Lani je bilo izplačanih skupaj 682.449 lir rednih podpor in 779.685 izred-nik. Skupno so torej Izplačali nezaposlenim 1.462.134 lir. Povprečno so izplačali na mesec po 121.844 Pr. V pivih štirih mesecih lani je znaša! povprečni znesek izplačanih pcKlpor na mesec 327 .140 lir. v drugih mesecih pa samo 19097 lir. Skoraj vsa vsota izrednh podpor je bila laplaOa^ na v prvih petih moacdh. Največ podpor so izplačali februarja, in sicer 131 218 lir, najmanj pa avgusta, le 9470 lir. I.ani je odpadlo na posameznega nesapoaletiega podpiranca povprečno 271.62 lir. PovproJS nina podpore na posameznika se je zvišala lani v primeri z letom 1941 od 187.15 na 271.62 lir. torej za 84.47 lir ali za 45%. — Ol prispevkov, ki so bili lan? vpla in odkazani javni službi posredovanja dela v Ljubljanski pokrajini, je odpadlo na plačujočega člana 73.S lir; ta povpiočnl-na se je zvišala v primeri z eno 1. 1941 za 26.3 lir ali za 56' j . Kmetic in mitnica r Mftničar»ob mcii opazi takoj, če ima- kaj prepovedanega hlapa s seboj in vidi poru ku ali vozniku aB kmetu že na ohra/u. ali mu sme zaupati a!j ne. Deset nedolžnih pustj mimo in ne vzame stvari tako natančno. Enajstega pa. kj kaj ima. ustavi in mu preišče vse vreee in ^nve. dokler kaj ne najde. lY<;tcnje pa velja. Včasih pa zadrži tudi nedbiŽnegfl brc/, potrebe, kar se pae nikoli nc ve. kako in kaj. Včasih kak prevejanee tudi potegne in mu stoTi nepotrebno delo. Tak je peljal voz ovsa čez most. Onstran mostu je že švignil nv'rmčar 'z hišice: »Stojte-, kaj imate v freeah?« Kmetic je dejai polglasne s stra hopetnini glasom: »Oves,« ;n sc s preplašc-n:m pogledom ozrl po konjih. Mitničar je meni!, da gleda po vrečah, m t>i je mislil: »Stcj!« — »Ali ni nič druaepa. kakor kar pravite?« — »\'e nič.« Lastnik blaga ni dolžan ga ?»am roztcvoTir. od vezati in zavezati, temveč je to dolžnost mitničarja, ki je za to tudi plačan. Tnrej je poklical mitničar pomočnike »Tu jc treha preiskati sum'ji ve vreče « Otipavali so vrečo za vreeo. Trcbatlaii jih z dolgirT iglami. Slednjič so razložili z voza vrečo za vrečo m jih 'zprazniji. V prvi ni bilo nič, v drugi nič in v vseh nič kakor sam oves in oves. Slednjič so vse še prere^ctali s^:ozi rešeto, če bi r.o bili vmes drapri kamni ali popa*1 v zrnih. Tudi teh ni bHo skritih vmes Tedaj so mitnic?rji nosu!] oves zopet v vreče, jih zavezali in zmetali na voz in s° potHi zraven kr.kor mlatiči. Ker niso proti y '.kovanju ničesar dobili, je dejal mitničar kmetiču: >E>ragi prijatelj, vi ste poštenjak! Tola zakaj ste bili tako prepade1"1 i in preplašeni? Na tem spoznamo vebče slabo vest in smo bili popolnoma prepričrni, la smo prijeli prevejanega tiča-Teaaj je kmetic potegnil mitničarja v stran in mu pcltiho in šaljivo dejal: Moral sem to storiti, da bi moji konji ne izvedeli, da vozim oves. Že štiii mesece ga jim nisem dal.« Tedaj se je mitnička* iaz-togv>til: a Da bi vas sama po&art .. . Naj_ rajše bi vas . . .« Toda mnogo ni mogel opraviti. Kajti storil ni cbv.^^a. Ivtfccr svojo dolžno«^ in še toga mu kmetic m bil ukazal. »Sad mi je,« je dejal, >la rte me cei3 uro zadržali! O tem in onem Opazovalci so dognali, da modra barva muham ne prija. Prostori, v katerih ne bi :mcle biti muhe. naj bi se pobarvali z mo'.io barvo Svoj čas so izdali v Argen-tiniji oilok, po katerem so moi^le biti stene mlekarn pobarvane z modro barvo. Prve češnje so prišle \ letu 70. pred Kr. rojstvom iz svoje domovine iz Keraza ob črnem morju. Bogati Lukul si je dal ta sa i poslati. Skoraj v vse*, jezikih je dobila čicšnja svoje ime po svoji domovini. p'> Kerazu. Polenovka — samica je menda najbolj plo'.ovita žival na svetu. Znese namreč do 9 milijonov iker na leto Pri izkopaninah blizu Teb so se dobile mumije, ki so imele z zlatimi blombam: opremljene zobe. To:ej so živeli zobni zdravniki že v Starem Egiptu Banan ne napade nobena žuželka, pa tudi nobena rastlinska bolezen. Parski marmor je tako fin, da propuščajo 3.5 cm debele plošče še svetlobo. Najbolj zgodnja velika noč t. j. na dan 22.marca je bila v letih 1598, 1693, 1761. 1818. prihodnja bo čez približno 250 let. Najpozneje t. j. 25. aprila se je praznovala velika noč v letih 1666, 1734. 1886 in letos Na Novi Zelandiji (jugovzhodno ol Avstriji je) raste drev, ki ga imenujejo domačini kavr-i. To ig-ličasto drevo ne redi če-arkov. marveč jagode. Posebnost drevesa je ta, da ne more rasti ramo. marveč vedno le v di*užbi drugih dreves. Oskrbo za vojne pohabljence so pozni 1 i že v stari Grčiji. Vsak pohabljenec je prišel v takozvani atenski pritanej. kjer je oštsl do svoje smrti. DRŽAVNO GLEDALI J CE I> R A M A Sobota. 2. oktobra, ob 15.30: V Ljubljano jo dajmo! Izven Cene od 18 lir navadol, Nedelja. 3. oktobra, ob 15.: Velihi mo>. I;:ven. Cene od 13 lir navzdol. J. Ojrrinee: »V Ljubljano jo ri.ijmo!« Veri -Igra v treh dejanjih. Ljubezenska zgodba lz meščanskih krogov. katere drjanj-. u 1nM v drugi polovici preteklega stoletja. V vlogah: Cenar, P. Juvanova, Levarjeva. Dreno-vec. Režiser: M. Skrbinšek. Ljuba Prenner: »Veliki mož«. Satirična komedija v treh dejanjih iz sodobnega tiliJanje v kulturnih ln literarnih krogih. V Klavnih 11 >-gah: V. SkrblnAek. Danilova O^ar. R;i borgrr- Jeva. Nakrst. Režiser: M. Skrbtniek. OPERA Sobota. 2. oktobra, ob 16.: Thals. irven. Cen« od 32 lir navzdol. Nedelja. 3. oktobra, ob 16.: Traviata. I?vf n Cene od 32 lir navzdol. J. Masscnet: »Thats.« Opera v sedmih slik&b, po romanu A. Francea. V glavnih partijah: Hevbalova ln Primožič. Ostala zasedba običajna, Dlrlcjent: N. Strltof; režiser: C. D^brvec; koreograf: P. Golovin. RADIO LJUBLJANA PETEK, 1. OKTOBRA 8.:0—9.00: Jutranji pozd:;i < .<>. I' rr>- člla v nemščini in slovenSčin:. 12.20—12 u i: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemsCini ln slovenščini. 12.50—14.00: Vencek napevov — igra Radij,ki orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. H oo— H 15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanska-glasba. 15.00: Poročila nemškega vrhovnega poveljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini m slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. pj.00— 1D.30: >Pantje na vasic pojo. 19.30—19.50: Poročila v slovenščini. Poročna nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.50—20.00: Medigra. 20 00—20 20: Poročila v nemščini. 20.20^—21.15: Glasba velikih mojstrov — igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. 21.15—22.00: Lahka glasba. 22.00— 22.10: Poročila v nemščini. PRKKI.IC. Podpisana tudi osebno preklicu- jem, da so živilske nakaznice št. 6898D do 68993 neveljavne, na kar opozarjam vse trgovce in peke, da ne Izdajajo živila nanje. — Josipina Janežič, Poljanska cesta 3. KT.OBrCARNA V (%\ W9r Vam strokovno oanaii, oreoblika in prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča RUDOLF P A J K, LJUBLJANA, SV. PETRA CF&TA AT. 88 MIKLOŠIČEVA CESTA ftT. Vt 'Nasproti hotela Union) i I I t P. G. VVodehouse: 85 MALA PEPITA >Pisala vam je, kaj ne?c »Da.« »Povedala mi je snoči. takoj po vrnitvi s potovanja, in mi pokazala v3š odgovor. Vaše pismo je bilo v resnici krasno: jokala sem, ko sem ga črtala. Prisegla bi, da je tudi Cintija jokala. Seveda, za dekle njenega značaja je takšno pismo nekaj dokončnega. Tako poštena je, dušica mila!« »Ne razumem vas.« Smcoth Sam bi bil rekel, da se je zdelo, da govori: besede so ji prihajale iz ust. a njih pomena n:sem mogel ujeti. »Zdaj, ko imate njeno besedo,« je nadaljevala, »sem prepričana, da je Cintija za nič ne bi prelomila, ne glede na to, kakšna so njena ceebna čustva. Tako zvesta je! Njen značaj je kakor suho zlato It »Ali smem prositi, da bi govorili nekoliko jasneje?« sem ji naglo segel v besedo. »Prav res da ne razumem, ka] mi skušate povedati. V kakšni zvezi je vse t d z zvestobo in značajem ? Ne razumem in ne razumem.« Toda ni je bilo moči odvrniti s steze, ki jo je bila ubrala; odločila se je bila zanjo in jo je hotela prehediti do kraja, ne meneč se za bližnjice. >Za Cintijo. kakor sem rekla, je bilo tisto pismo nekaj dokončnega: vsekako ji ni moči dopovedati, da stvar vendarle ni tako nepreklicno odločena. To mi je pr: nji tako všeč: Po drugi strani pa imam kot mati dolžnost, da se branim sprejeti poležaj za obvezen, d:kler lahko še kaj storim za njeno kar najpopolnejšo sreče. Vem. Peter, da ste viteški značaj in pravi altruist; in jaz lahko govorim z vami tako. kakor Cintija ne bi mogla. To se pravi, da lahko apeliram na vaše veliko-dušje tam. kjer si ona nikoli ne bi dovolila. Skratka, lahko vas Jasno razložim, kako in kaj.« Prestregel sem žego. »Saj to bi rad. Samo izvolite.« Spet je zavila v stran. »Cut dolžnosti je v nji tako neupogljivi Vsaka beseda je bob v steno. Rekla sem ji, da vam niti v sanjah ne bo prišlo ca misel, da bi jo ovirali, ako zveste resnico. Take velikodušni ste in tako zvest prijatelj, da ne boste mislili na nič drugega kakor nanjo. Ce bi bila njena sreča, vidite, odvisna od tega, da ji vrnete dano besedo, vem, da ne bi niti za hip pomislili nase. In tako sem nazadnje sklenila vzeti stvar v svoje roke in sem pr šla. da se pogovoriva. Iskreno mi je žal za vas. dragi Peter, a zame ima Cintijina sreča seveda prednost pred vsem ostalim. Saj I me razumele, kaj ne?« V tem, ko je govorila, se mi je stopnje-nia svitalo. kaj pomenijo njene besede. Čeprav sem se obotavljal verjeti; in kakor hitro se mi je oglasila prva rahla slutnja, j za kaj gre. me je pograbil« taka vrtoglavica upanja, aa sem se ustrašil, češ. kako naj prenesem razočaranje, ako se motim. Ce sem bil pa uganil — in bogme, drugega pomena vse to ni moglo imeti — tedaj sem bil svoboden, svoboden! Obetalo se mi je, da častno uidem iz tega groznega brinjevega grma. Vendar se v takšni stvari nisem mogel zadovoljiti z golimi namigi; potreboval sem jasne, odkrite besede. »Nemara je ... nemara je Cintija ...« — premolknil sem. da bi dal svojemu gla- sni bolj trden zvok. — »Cintija se je nemara .. •« Gospa Drassllls me je rahlo potrepljala po komolcu, kakor da mi hoče p: kazati sočutje. »Peter, imejte pogum!« j-Nu torej kaj je?« >Da.« Drevje, pot, trata, nebo. ptice, avtomobil in celo Jarvis, naveličani šofer, vse to se je za trenutek zlilo v vrtinec, čigar središče sem bd jaz. in zaplesalo okro;r mene. Nato se je jela zmešnjava spet urejati, stvari so se vračale na svoja mesta, in kakor v sanjah sem začul svoj glas: »■Povejte mit Svet je bil spet tisti kakor prej, in z mirnim, nedolžnim zanimanjem sem čakal, kaj še poreče. Glavno dejstvo sem vedel, podrobnosti me pa niso mogle razburiti. »že od trenutka, ko sem ga prvič videla, mi je bil všeč,* je rekla gespa L>ras-siiis. *In ker je bil vaš dober prijatelj, sva kakopak . . .< »Moj prijatelj?!« »Lorda Mountrvja mislim.« Schriftleiter — Urejuje — Redat t ore: Rudolf Octan — Fttr »Narodna tiskarna A. O.c als Druekatelle — Za »Narodno tiskamo d. d.« kot tlskarnarja — Per la »Narodna tiskarna a. a.« quale stampatore: Fran Jeran — Fttr dea Inseratenteil verantwortlich — Za ftnseratni oddelek odgo varja — Responsablle per la parte pubblicitaria; Ljubomir VolcJć