fl) -<r 3 X
O O
O k^ c
3 g ®
« «F K
¡5
"G ta < _i
m
I
■u>

KLIMATSKE RAZMERE V JANUARJU
Sončnega vremena je prrmanjkovalo v Julijcih, na Notranjskem in Koroškem
TEMPERATURA
Temperaturno je bil januar v mejah običajne spremenljivosti
PADAVINE
V Posočju velik primanjkljaj padavin, velik relativni presežek v Beli krajini in na Dolenjskem
Obvestilo
Lahko se naročite na prejemanje biltena po elektronski pošti. Prejemanje mesečnega biltena je brezplačno. Prejeli boste datoteko, formata PDF, ki jo lahko berete s programom Adobe Reader. Program je v internetu na voljo brezplačno. Vsak mesec sta na voljo dve različici datotek, ena je optimizirana za branje na zaslonu in obsega okrog 2 do 2.5 MB, druga je optimizirana za tisk. Njena velikost je okrog 4 do 5 MB. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje.
Naročila sprejemamo na elektronski naslov bilten@email.si. Sporočite nam, katero od datotek želite prejemati.
vsebina
1.	METEOROLOGIJA	3
1.1.	Klimatske razmere v januarju 2004......................................................................................................3
1.2.	Razvoj vremena v januarju 2004........................................................................................................ 17
2.AGROMETEOROLOGIJA	24
3.	HIDROLOGIJA	28
3.1.	Pretoki rek v decembru 2003..............................................................................................................28
3.2.	Pretoki rek v januarju..........................................................................................................................32
3.3.	Temperature rek in jezer v decembru 2003.......................................................................................36
3.4.	Temperature rek in jezer....................................................................................................................38
3.5.	Višine in temperature morja................................................................................................................40
3.6.	Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2003............................................................44
3.7.	Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v januarju 2004...............................................................46
4.	ONESNAŽENOST ZRAKA	48
5.	KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH	56
6.	POTRESI	62
6.1.	Potresi v Sloveniji - januar 2004........................................................................................................62
6.2.	Svetovni potresi - januar 2004...........................................................................................................64
Fotografija z naslovne strani: Po nadpovprečno topli osrednji tretjini meseca sta mraz in snežna odeja v zadnji tretjini meseca pričarala pravo zimsko vzdušje (Foto: Tanja Cegnar)
Cover photo: During the second third of January temperature was well above the normals, but due to snow cover and low temperature wintry weather prevailed during the last third of the month
(Photo: Tanja Cegnar)
UREDNIŠKI ODBOR
Glavni urednik: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC
MOJCA DOBNIKAR TEHOVNIK JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
1. meteorologija
1. METEOROLOGY
1.1. Klimatske razmere v januarju 2004
1.1. Climate in January 2004
Tanja Cegnar
Prvi mesec leta 2004 je bil temperaturno v mejah običajne spremenljivosti, nadpovprečno topel s pogostimi padavinami je bil osrednji del meseca, mrzlo pa je bilo v zadnji tretjini januarja. Padavin je v primerjavi z dolgoletnim povprečjem primanjkovalo na zahodu države, v Beli krajini in okolici Novega mesta pa je bil presežek padavin več kot 50 %. Na severovzhodu je bilo sončnega vremena več kot za tretjino več kot običajno, na severozahodu, Notranjskem in Koroškem pa dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. Povprečno število dni s snežno odejo večinoma ni bilo doseženo, v Ljubljani je debelina snežne odeje dosegla 24 cm.
12
^ 10
O
8
<
O 6
O 2 2
D 0
O 0
S 2
O -2 g 4
-10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
^	6
<3	6
I	4
š	2
'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
12 10 8 6 4 2 0 -2 -4
Q
O
-10
t
mii
MURSKA SOBOTA
m
TI
i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Slika 1 Figure
1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka januarja 2004 od povprečja obdobja 1961-1990 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, January 2004
Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Prvi januarski dan je bil nekoliko toplejši od dolgoletnega povprečja, sledilo je nekajdnevno hladno obdobje, osrednji del januarja pa je bil nadpovprečno topel, kot običajno so bili odkloni na Primorskem manjši kot drugod po državi, kjer je 13. oziroma 14. januarja odklon od dolgoletnega povprečja presegel 10 °C. Z 22. januarjem se je začelo hladno obdobje s temperaturo pod dolgoletnim povprečjem, na Dolenjskem in na severovzhodu države je največji dnevni negativni temperaturni odklon presegel 8 °C.
Najvišjo temperaturo zraka so izmerili 14. ali 17. januarja. Ob obali, na Krasu in v Vipavski dolini je bilo okoli 12 °C, v Ljubljani 11.5 °C, v Celju 14.3 °C, v Črnomlju pa kar 15.5 °C. Tudi na Kredarici se je ogrelo nad ledišče, najvišja temperatura je bila 0.6 °C. Najhladnejši zrak nas je dosegel 22. januarja, na Kredarici so takrat izmerili -19.2 °C, po nižinah je bilo najhladneje v dneh od 23. do 30. januarja, v Ratečah se je ohladilo na -20.1°C, v Kočevju na -21 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura -11.2 °C. Tudi v Vipavski dolini in ob morju se je ohladilo precej pod ledišče, najnižja januarska temperatura je bila od -8 do -10 °C.
3
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Povprečna januarska temperatura zraka v Ljubljani je bila -0.3 °C, kar je 0.8 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši januar 1975 s povprečno temperaturo 4.3 °C, najhladnejši pa leta 1963 z -6.2 °C. Odklon povprečne popoldanske temperature od dolgoletnega povprečja je bil manjši od odklona povprečne jutranje temperature. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila -3.0 °C, kar je 0.8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Januarska jutra so bila z -9.6 °C najhladnejša leta 1963, najtoplejša pa z 1.6 °C leta 1988. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 2.3 °C, kar je 0.3 °C nad dolgoletnim povprečjem, januarski popoldnevi so bili najbolj mrzli leta 1963 z -2.7 °C, najtoplejši pa leta 1975 s 7.9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta opazno prispeva k naraščajočemu trendu temperature.
-10 'I I I I I I I I I I I ITI I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000
-20 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1
1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 2004
Slika 1.1.2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu januarju
Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in January and the corresponding means of the period 19611990
Temperaturni odklon v visokogorju je bil večji kot v nižinskem svetu. Na Kredarici je bila povprečna januarska temperatura zraka -10.3 °C, kar je 2.1 °C pod dolgoletnim povprečjem. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najbolj mrzel januar 1963 s povprečno temperaturo -14.7 °C, le malo manj mrzla sta bila decembra 1981 (-12.0 °C) in 1985 (-12.8 °C); najtoplejši pa je bil januar 1989 s povprečno temperaturo -2.7 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna januarska najnižja dnevna in povprečna januarska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 1.1.4. Število hladnih dni v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 1.1.4. Number of days with minimum daily temperature less or equal 0°C in January and the corresponding mean of the period 1961-1990
Slika 1.1.3. Število ledenih dni v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature bellow 0 °C in January and the corresponding mean of the period 1961-1990
Ledeni so dnevi, ko ostane temperatura ves dan pod lediščem. V Ljubljani je v dolgoletnem povprečju januarja 9 ledenih dni, januar 2004 pa je bil z njim izenačen (slika 1.1.3.), od sredine minulega stoletja so bili 3 januarji brez ledenih dni, v letu 1954 jih je bilo 20, v letih 1963, 1964 in 1985 jih je bilo po 19. Bolj pogosti kot ledeni so hladni dnevi, to so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ali vsaj do ledišča. V Ljubljani je bilo 24 hladnih dni, na Koroškem 30, v Prekmuiju 27, na letališču v Portorožu 18. Najmanj hladnih dni je bilo januarja v Ljubljani v letih 1977 in 1988, in sicer le 11, vsi januarski dnevi so bili hladni leta 1964, po 30 hladnih dni je bilo januarja v letih 1954, 1966, 1968, 1981 in 2000.
Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4.
10
5
0
35
30
25
20 --
15
10
5
0
4
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
o
P
H
W
W H
O
0
1 p
H
W
W H
O
H
I
W
w
H
O
P
5
6
w
2
w
H
-25 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
-25 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 -25
15 10 5 0 -5 -10 -15 -20
-25 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
O
O
O
-25 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
P
^ -5
W -10
-15 -20
1 3	5 7 9 11 13	15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
MARIBOR		_______A__________________________________________________________________
; ič,		\/\ A_________/
k., i	hAJJr-	K/.
		
		
		
		
		
1 3	5 7 9 11 13	15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
25 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) januar 2004
Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), January 2004
Kljub razmeroma toplemu vremenu v osrednjem delu meseca in mrzli zadnji tretjini meseca je bil januar kot celota temperaturno blizu povprečja obdobja 1961-1990 in v mejah običajne januarske temperaturne spremenljivosti. Odkloni v pozitivno in negativno smer v pretežnem delu države niso presegli 1 °C, za 1 do 2.1 °C hladneje od dolgoletnega povprečja pa je bilo v Julijcih, na Trnovski planoti in zgornjem delu Vipavske doline. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne januarske temperature od dolgoletnega povprečja.
5
DAN
DAN
5
Agencija Republike Slovenije za okolje
Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka januarja 2004 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, January 2004
Slika 1.1.8. Višina padavin januarja 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in January 2004 compared with 1961-1990 normals
Urad za meteorologijo
Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin januarja 2004 Figure 1.1.7. Precipitation amount, January 2004
Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja januarja 2004 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in January 2004 compared with 1961-1990 normals
6
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Na sliki 1.1.7. je prikazana januarska višina padavin, največ padavin je bilo v Kočevskem rogu. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon januarskih padavin od dolgoletnega povprečja. Na zahodu države je bilo padavin manj od dolgoletnega povprečja, drugod je bilo le-to preseženo. Bistveno manj padavin kot v dolgoletnem povprečju je bilo v Posočju, ki je običajno najbolj namočen del Slovenije, ponekod niso dosegli niti polovice povprečnih januarskih padavin. V Beli krajini in na Novomeškem območju je bil presežek padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem največji. Padavinskih dni, če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin, je bilo največ v Julijcih, na Kredarici jih je bilo 13, drugod po državi jih je bilo od 5 do 11.
Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce
4
50
| povprečje 1961-90
100
150
| |januar 2004
Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm januarja 2004 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in January 2003 and the 1961-1990 normals
25
20
§ 15
O
J
>
£ 10
LJUBLJANA BEŽIGRAD
-jbmmttji
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v januarju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in January with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow)
Slika 1.1.12. Januarske padavine in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 1.1.12. Precipitation in January and the mean value of the period 1961-1990

£
200
150
100 -
50
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
0
5
0
0
V Ljubljani je januarja padlo 115 mm, kar je 41 % več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja sta bila v Ljubljani brez padavin januarja 1964 in 1989, zelo malo padavin je bilo tudi v letih 1993 (2 mm) in 2000 (4 mm). Največ padavin je bilo januarja 1979, padlo je 175 mm, le malo pa so zaostajali januarji 1951 (153 mm), 1952 (156), 1965 (155 mm), 1977 (168 mm), 1984 (166 mm) in 2001 (158 mm).
7
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
w
is >
<; 20
30 -
KREDARICA
u
piptpjF)
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
> w
vi
m o o
N
>o
N
o
^ 30
w
J: >
A20
D
A
P*
10 -
BILJE	
	
	
	
l.......j......i	i.......
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
50
10
50
10
40
8
40
8
6
6
4
4
10 -
2
2
0
0
0
LJUBLJANA			
			
			
I	J		...............................................I.......... .
i.......Jpjj			........1
> W
VI
m o
o
£
>o §
w
Js >
<
a
<
P*
NOVO MESTO		
		
		
		
i	L	
DAN
DAN
10
50
10
8
40
8
6
30
6
4
20
4
2
0
2
0
0
0
> < 20
CELJE
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
DAN
> w
vi
m o o
N >o N
o
^ 30
i; >
< 20
Q
<
MARIBOR
1 3 5 7 9 11 13
U
15 17 DAN
L
19 21 23 25 27 29 31
50
10
50
10
40
8
40
8
30
6
6
4
4
10
2
10
2
0
0
0
0
W
Js >
A20
D
A
P*
10
MURSKA SOBOTA

> w
VI
m o o
N
>o §
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
w N
D
A
P*
PORTOROŽ	
	
	
	
	„„„jJ
>
6 W
VI
m o
4 g
>o §
2 GO
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN
Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) januarja 2004 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve)
Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, January 2004
Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji.
50
10
10
40
8
8
6
4
0
0
0
8
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano januarsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Na Koroškem, Notranjskem in na severozahodu države je bilo sončnega vremena manj kot v povprečju referenčnega obdobja, drugod je bilo nadpovprečno veliko sončnega vremena, relativni presežek je bil največji na severovzhodu države.
150
125
100
75
50 -
25 -
I^fzlfz
l
LJUBLJANA

ill



Slika 1.1.14.
število ur obsevanja in
Januarsko sončnega povprečje
obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in January and the mean value of the period 19611990
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
0
V Ljubljani je bilo januarja 61 ur sončnega vremena, kar je 30 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). To je bil že tretji nadpovprečno sončen januar zapored. Najmanj sončnega vremena je bilo januarja v letih 1970 (4 ure) in 1972 (9 ur), največ pa v letih 1981 (133 ur) in 2000 (120 ur).
10
W 4
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 1.1.15. Število jasnih dni v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
30
g 20
Q O
d 15
>
M H
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 1.1.15. Number of clear days in January and the mean Figure 1.1.16. Number of cloudy days in January and the value of the period 1961-1990	mean value of the period 1961-1990
25
8
6
10
2
5
0
0
Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Ob obali je bilo 7 jasnih dni, prav toliko jih je bilo tudi na Notranjskem. Povsod po državi sta bila vsaj dva jasna dneva. Tudi v Ljubljani sta bila 2 jasna dneva, kar je enako dolgoletnemu povprečju (slika 1.1.15.), od sredine minulega stoletja je bilo petnajst januarjev brez jasnega dneva, leta 1981 je bilo 9 jasnih dni.
Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine, januarja jih je bilo opazno več od jasnih dni. Največ oblačnih dni je bilo v Beli krajini, in sicer le 16, le po 8 oblačnih dni pa je bilo na Kredarici in v zgornji Vipavski dolini. V Ljubljani je bilo 15 oblačnih dni (slika 1.1.16.), kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo največ oblačnih dni januarja 1972, zabeležili so jih 29; najmanj oblačnih dni je bilo leta 1981, samo 3.
Najnižja povprečna oblačnost je bila januarja 5.6 desetin, zabeležili so jo ponekod na zahodu države. Na Kredarici in ob obali je bila povprečna januarska oblačnost 6 desetin. V povprečju so v Ljubljani oblaki januarja prekrivali tri četrtine neba. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj siv januar 1970 s povprečno oblačnostjo 9.6 desetin, le za spoznanje manj oblakov je bilo januarja 1972 (9.5 desetin), največ jasnega neba pa je bilo januarja 1981 s povprečno oblačnostjo 4 desetine.
9
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki podatki - januar 2004 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - January 2004
Postaja						Temperatura							Sonce		Oblačnost					Padavine in pojavi						Pritisk	
	NV	TS	TOD	TX	TM	TAX	DT	TAM	DT	SM	SX	TD	OBS	RO	PO	SO	SJ	RR	RP	SD	SN	SG	SS	SSX	DT	P	PP
Lesce	515	-2.5	-0.2	2.1	-6.1	11.5	14	-17.2	24	28	0	697	85		6.4	10	2	84	91	8	0	2	16	18	28	4.3	
Kredarica	2514	-10.3	-2.1	-7.3	-12.8	0.6	14	-19.2	22	31	0	959	111	83	6.0	8	2	94	90	13	1	18	31	250	19	737.5	2.0
Rateče-Planica	864	-5.4	-0.7	-0.2	-9.9	6.5	14	-20.1	24	31	0	788	67	77	5.6	9	6	47	55	5	0	2	31	54	28	910.0	3.8
Bilje pri N. Gorici	55	1.9	-0.8	6.3	-2.0	12.2	14	-9.7	24	21	0	560	112	110	6.0	11	4	67	64	8	0	1	1	1	27	1005.5	5.4
Slap pri Vipavi	137	1.7	-1.1	5.8	-1.7	12.0	14	-8.5	24	19	0	567			5.8	8	5	130	116	9	0	0	1	2	27	4.6	
Letališče Portorož	2	3.4	0.0	7.5	-0.8	12.0	17	-8.6	24	18	0	515	100	107	6.0	13	7	47	67	5	2	4	0	0		1011.7	5.9
Godnje	295	1.2	-0.3	5.5	-2.0	12.0	14	-8.0	24	22	0	583			5.6	13	9	88	80	8	0	1	1	3	27	4.6	
Postojna	533	-1.3	-0.4	2.4	-5.2	11.0	14	-15.3	30	23	0	661	80	92	6.1	12	7	106	94	11	0	3	14	30	19	5.0	
Kočevje	468	-1.9	-0.3	2.6	-6.4	12.3	14	-21.0	24	27	0	680			6.8	14	2	115	129	10	0	10	16	40	19	4.4	
Ljubljana	299	-0.3	0.8	2.3	-3.0	11.5	14	-11.2	24	24	0	630	61	130	7.5	15	2	115	141	11	1	8	15	24	28	977.3	5.0
Bizeljsko	170	-1.1	0.2	2.8	-4.5	11.0	17	-13.0	24	26	0	655			6.9	14	3	72	124	8	0	5	6	10	28	4.7	
Novo mesto	220	-1.0	0.3	2.8	-4.3	11.5	14	-15.2	24	27	0	651	81	117	6.7	14	3	91	179	8	0	7	17	29	19	984.1	5.0
Črnomelj	196	-0.5	0.6	3.8	-4.7	15.5	14	-17.0	30	25	0	637			6.9	16	4	114	152	9	0	3	7	15	29	4.9	
Celje	240	-1.0	0.8	3.4	-4.9	14.3	14	-16.0	30	26	0	650	74	140	6.8	13	2	75	133	6	0	5	10	9	28	984.0	4.8
Maribor	275	-0.6	0.7	3.4	-4.1	13.5	14	-10.5	23	25	0	638	82	118	6.9	12	2	57	115	7	0	2	5	12	28	978.8	5.0
Slovenj Gradec	452	-2.7	0.7	1.6	-6.5	9.5	14	-14.0	24	30	0	705	77	97	6.9	13	2	60	118	5	0	5	21	9	28	4.6	
Murska Sobota	184	-1.6	0.7	2.3	-5.7	11.7	14	-18.8	30	27	0	669	88	151	6.4	11	5	48	130	5	0	8	8	16	28	990.6	4.5
LEGENDA:					
NV	- nadmorska višina (m)	SX	- število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C	SD	- število dni s padavinami ž 1.0 mm
TS	- povprečna temperatura zraka (°C)	TD	- temperaturni primanjkljaj	SN	- število dni z nevihtami
TOD	- temperaturni odklon od povprečja (°C)	OBS	- število ur sončnega obsevanja	SG	- število dni z meglo
TX	- povprečni temperaturni maksimum (°C)	RO	- sončno obsevanje v % od povprečja	SS	- število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas)
TM	- povprečni temperaturni minimum (°C)	PO	- povprečna oblačnost (v desetinah)	SSX	- maksimalna višina snežne odeje (cm)
TAX	- absolutni temperaturni maksimum (°C)	SO	- število oblačnih dni	P	- povprečni zračni pritisk (hPa)
DT	- dan v mesecu	SJ	- število jasnih dni	PP	- povprečni pritisk vodne pare (hPa)
TAM	- absolutni temperaturni minimum (°C)	RR	- višina padavin (mm)		
SM	- število dni z minimalno temperaturo < 0 °C	RP	- višina padavin v % od povprečja		
Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C).
n
TD = £ (20 °C - TS,) če je TSi < 12 °C i=1
10
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - januar 2004 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - January 2004
Postaja			I. dekada							II.	dekada						III	dekada			
	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5	T povp	Tmax	Tmax	Tmin	Tmin	Tmin5	Tmin5
		povp	abs	povp	abs	povp	abs		povp	abs	povp	abs	povp	abs		povp	abs	povp	abs	povp	abs
Portorož	2.8	6.8	11.1	-0.8	-7.0	-2.4	-9.4	6.2	9.7	12.0	1.5	-2.0	1.1	-2.7	1.4	6.1	8.6	-2.8	-8.6	-4.9	-10.4
Bilje	1.4	5.2	9.6	-1.9	-8.1	-3.7	-10.6	4.5	8.7	12.2	0.4	-3.5	-0.1	-5.9	0.1	5.0	8.0	-4.3	-9.7	-6.4	-11.4
Slap pri Vipavi	1.4	4.7	8.5	-1.2	-8.0	-3.7	-12.0	4.4	8.4	12.0	0.3	-3.0	-2.1	-8.0	-0.3	4.4	8.5	-4.0	-8.5	-7.9	-15.0
Postojna	-1.6	1.4	6.4	-4.0	-12.6	-5.2	-14.0	2.5	5.6	11.0	-1.2	-6.8	-2.0	-8.6	-4.5	0.5	5.2	-9.9	-15.3	-11.1	-16.4
Kočevje	-2.4	1.0	3.7	-5.2	-11.5	-6.7	-14.0	2.8	6.5	12.3	-1.5	-6.9	-3.3	-9.5	-5.8	0.6	7.2	-11.8	-21.0	-14.8	-24.1
Rateče	-5.3	-1.1	1.3	-8.5	-13.8	-12.2	-18.2	-1.8	2.3	6.5	-6.0	-11.4	-10.0	-18.2	-8.8	-1.6	2.5	-14.8	-20.1	-20.0	-28.3
Lesce	-2.3	1.2	7.3	-4.7	-10.0	-4.9	-10.0	0.7	4.9	11.5	-2.6	-7.5	-3.5	-8.6	-5.5	0.3	5.1	-10.7	-17.2	-11.6	-18.1
Slovenj Gradec	-3.3	-0.5	2.4	-5.5	-10.2	-6.8	-12.6	0.5	4.8	9.5	-3.4	-6.4	-4.6	-9.0	-5.2	0.7	4.5	-10.2	-14.0	-12.0	-18.2
Brnik	-1.9	0.6	2.8	-4.0	-11.4			1.3	4.2	10.0	-1.6	-5.5			-4.0	0.0	5.1	-8.2	-14.4		
Ljubljana	-0.9	1.2	3.9	-2.8	-8.8	-3.8	-10.5	2.7	5.6	11.5	-0.2	-4.6	-1.0	-6.4	-2.6	0.4	6.1	-5.8	-11.2	-9.2	-17.8
Sevno	-2.7	0.6	5.7	-4.8	-9.6	-5.6	-11.8	2.2	5.3	11.3	-0.8	-4.1	-2.4	-7.8	-3.7	-0.3	5.0	-7.1	-11.6	-10.3	-16.0
Novo mesto	-1.4	1.4	4.9	-3.6	-9.3	-4.6	-12.2	2.7	6.3	11.5	-0.3	-4.2	-1.6	-7.7	-4.0	0.9	6.5	-8.6	-15.2	-10.4	-17.4
Črnomelj	-1.5	1.5	3.8	-4.1	-10.0	-4.6	-11.0	4.1	8.3	15.5	0.2	-4.0	-0.2	-6.0	-3.9	1.8	9.2	-9.6	-17.0	-10.8	-19.0
Bizeljsko	-1.8	1.4	3.8	-3.9	-10.0	-4.7	-11.2	2.6	6.2	11.0	-0.9	-3.8	-2.2	-5.8	-3.9	0.9	5.6	-8.3	-13.0	-9.8	-14.4
Celje	-1.4	2.3	6.5	-3.9	-9.2	-5.0	-11.6	2.5	7.3	14.3	-1.9	-6.4	-3.3	-8.5	-3.7	1.0	6.3	-8.6	-16.0	-10.8	-18.5
Starše	-2.3	0.2	2.8	-4.4	-8.4	-4.8	-9.4	3.3	6.5	11.6	-0.7	-6.4	-1.8	-7.5	-3.8	0.2	5.4	-8.6	-14.0	-9.6	-15.2
Maribor	-2.0	1.3	5.8	-4.2	-8.3			3.3	7.7	13.5	-0.6	-5.1			-2.9	1.4	7.8	-7.2	-10.5		
Jeruzalem	-3.2	-0.2	4.0	-5.0	-10.0	-5.3	-10.5	3.4	6.4	11.0	0.3	-3.0	-0.9	-4.0							
Murska Sobota	-2.7	0.3	3.6	-4.9	-10.2	-5.6	-11.4	2.6	6.0	11.7	-1.8	-6.4	-3.1	-6.0	-4.4	0.8	6.6	-10.0	-18.8	-11.5	-23.7
Veliki Dolenci	-3.3	-0.4	3.5	-5.8	-12.0	-7.7	-15.0	3.0	5.8	11.8	-0.7	-4.4	-3.0	-6.6	-3.4	0.5	5.5	-7.0	-10.8	-9.8	-14.5
LEGENDA:
T povp	- povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs	- absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
- manjkajoča vrednost
LEGEND:
T povp	- mean air temperature 2 m above ground (°C)
Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs	- absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C)
- missing value
Tmin povp	- povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmin abs	- absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C)
Tmin5 povp	- povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C)
Tmin5 abs	- absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C)
Tmin povp	- mean minimum air temperature 2 m above ground (°C)
Tmin abs	- absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C)
Tmin5 povp	- mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C)
Tmin5 abs	- absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C)
11
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - januar 2004 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - January 2004
Postaja	I. RR			Padavine II.	in število padavi m		nskih dni M RR			I. Dmax	j	5nežna odeja in š m		tevilo dni s snegc mi		m M Dmax	
		p.d.	RR	p.d.	RR	p.d.		p.d.	od 1.1.2004		s.d.	Dmax	s.d.	Dmax	s.d.		s.d.
Portorož	7.8	3.0	32.2	4.0	7.4	2.0	47.4	9.0	47	0	0	0	0	0	0	0	0
Bilje	9.6	3.0	49.4	4.0	8.4	2.0	67.4	9.0	67	0	0	0	0	1 1		1	1
Slap pri Vipavi	19.4	2.0	100.2	5.0	10.2	2.0	129.8	9.0	130	0	0	0	0	2 1		2	1
Postojna	15.1	4.0	82.3	7.0	8.6	2.0	106.0	13.0	106	0	0	30	3	30 11		30	14
Kočevje	7.2	4.0	101.8	7.0	5.5	3.0	114.5	1 4.0	115	0	0	40	4	31 11		40	15
Rateče	4.4	3.0	35.8	6.0	7.0	2.0	47.2	11.0	47	38	10	50	10	54 11		54	31
Lesce	10.6	4.0	65.0	6.0	8.5	1.0	84.1	11.0	84	3	2	11	3	18 11		18	16
Slovenj Gradec	15.9	5.0	39.1	4.0	5.0	1.0	60.0	10.0	60	3	2	4	7	9 11		9	20
Brnik	13.7	4.0	66.8	6.0	7.5	2.0	88.0	12.0	88	1	1	2	1	9	4	9	6
Ljubljana	17.2	3.0	84.6	8.0	13.3	2.0	115.1	13.0	115	0	0	3	3	24 11		24	14
Sevno	14.4	3.0	50.7	5.0	6.9	3.0	72.0	11.0	72	1	3	18	4	18 11		18	18
Novo mesto	10.8	3.0	73.8	5.0	6.2	3.0	90.8	11.0	91	0	0	29	5	24 11		29	16
Črnomelj	7.8	4.0	90.8	7.0	15.3	4.0	113.9	15.0	114	0	0	6	2	15	5	15	7
Bizeljsko	10.6	3.0	54.1	5.0	7.4	3.0	72.1	11.0	72	0	0	0	0	10	6	10	6
Celje	18.5	2.0	51.1	7.0	5.4	3.0	75.0	12.0	75	0	0	2	4	9	4	9	8
Starše	24.8	2.0	29.6	4.0	10.4	4.0	64.8	10.0	65	2	7	1	1	16	7	16	15
Maribor	23.2	3.0	27.5	4.0	6.1	2.0	56.8	9.0	57	0	0	0	0	12	4	12	4
Jeruzalem	27.4	2.0	22.4	4.0	11.2	3.0	61.0	9.0	61	1	1	1	1	17	5	17	7
Murska Sobota	23.0	2.0	13.8	6.0	11.3	1.0	48.1	9.0	48	1	1	1	1	16	4	16	6
Veliki Dolenci	17.8	3.0	12.1	3.0	8.4	1.0	38.3	7.0	38	0	0	0	0	11	4	11	4
LEGENDA:
I., II., III., M	- dekade in mesec
RR	- višina padavin (mm)
p.d.	- število dni s padavinami vsaj 0.1 mm
od 1.1.2004	- letna vsota padavin do tekočega meseca (mm)
LEGEND:
I., II., III., M	- decade and month
RR	- precipitation (mm)
p.d.	- number of days with precipitation 0.1 mm or more
od 1.1.2004	- total precipitation from the beginning of this year (mm)
Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. januarja 2004
LJUBLJANA	/
	
	
	
	
	
JANUAR
120
100
80
60
40
20
0
12
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Ljubljana
5.6 % N 0.8 m/s
Maribor
NNE 1.5 m/s
Kredarica
10.7 %
18.5 %	N 61 m/s	2.9 %
NNW 7.0 m/s	NNE 5.0 m/s
3.0 % WNW 1.2 %/s
,„, 2.7 % W 1.5 m/s
2.3 % WSW 1.4 %/s
CMC 86 %
ENE 0.9 m/s
9.5 % E 1.3 m/s
ESE 76 %
ESE 1.3 m/s
8.2 % SSW 0.9 m/s
3.6 % SSE 1.1 m/s
Novo mesto
Portorož - letališče
Bilje
3.2 % NNW 1.5 m/s
1.9 % N 1.6 m/s
1.7 % NNE 1.7 %/s
4.3 % NW 2.0 m/s
4.2 % NE 3.0 m/s
3.7 % WNW 1.7 m/s
_ 9.2 %	2.0 %
E 1.8 m/s	W 1.5 m/s
10.1 % ENE 3.6 m/s
2.4 % S 3.4 m/s
Slika 1.1.17. Vetrovne rože, januar 2004
Figure 1.1.17. Wind roses, January 2004
13
N
4.2 % NNW 0.2 %/s
7.7 % NNE 0.8 m/s
5.8 %
NNW 1.8 m/s
11.5 % NE 0.9 m/s
1.3 %
NE 4.7 m/s
NE
1.9 %
ENE 4.3 m/s
CMC 4.2 %
ENE 1.1 m/s
2.5 % E 4.6 m/s
4.0 % E 0.9 m/s
WSW 9.8 m/s
FSE 32 %
ESE 4.2 m/s
1.7 % WSW 1.2 m/s
3.5 % ESE 0.9 m/s
0.1 % SW 1.2 m/s
SE 3 0 % SE 3.6 m/s
2.0 % SW 1.0 m/s
82 % SE 1.2 m/s
SE 6 3 % SE 1.1 m/s
0.1 % SSW 1.5 m/s
SSE 05 %
SSE 2.9 m/s
3.9 % SSW 1.8 m/s
SSE 166 % SSE 1.9 m/s
0.1 % S 2.3 m/s
11.7 % S 1.7 m/s
8.1 % S 1.0 m/s
N
N
1.6 % NNW 0.7 m/s
1.1 % NNW 0.6 m/s
0.7 % NNE 0.5 m/s
NNE
7.1 % NE 1.2 m/s
1.4 % NW 1.0 m/s
1.0 % NE 0.9 m/s
4.4 %
WNW 1.0 m/s
CMC 134 % ENE 1.7 m/s
WNW 0.° m/s
CMC 6.8 %
ENE 2.0 m/s
9.1 % W 1.1 m/s
7.6 %	2.7 %
E 2.8 m/s	W 0.9 m/s
32.1 % E 2.6 m/s
10.2 % WSW 1.1 m/s
2.2 % WSW 0.5 m/s
ESE 191 % ESE 2.0 m/s
12.2 % SW 1.3 m/s
1.7 % SE 0.7 m/s
2.8 % SW 0.5 m/s
2.1 % SE 0.3 m/s
SW 1.6 %/s
23.3 % SE 2.2 m/s
10.4 % SSW 1.5 m/s
3.3 % SSE 1.3 m/s
2.2 % SSW 0.8 m/s
0.5 % SSE 0.2 m/s
2.2 % SSW 1.8 m/s
SSE 41 %
SSE 2.7 m/s
6.6 % S 1.3 m/s
S
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh so izdelane za 6 krajev (slika 1.1.17.); narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadalo 49.7 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 18. januarja dosegel 16.6 m/s. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadlo 58.0 % vseh terminov; najmočnejši sunek je 18. januarja dosegel 18.2 m/s. V Ljubljani je bila porazdelitev vetra po smereh dokaj enakomerna, najpogostejši so bili severovzhodnik, ki mu je pripadlo 11.5 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 31. januarja 10.8 m/s. Na Kredarici je veter 11. januarja v sunku dosegel hitrost 39.0 m/s, prevladovali so severozahodnik in zahodseverozahodnik ter severseverozahodnik s skupno 67.2 %. V Mariboru, kjer je s 16.6 % prevladoval jugjugovzhodnik, je sunek 12. januarja dosegel 15.5 m/s.
Preglednica 1.1.4. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, januar 2004 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, January 2004
Postaja	Temperatura zraka					Padavine			Sončno obsevanje			
	I.	II.	III.	M	I.	II.	III.	M	I.	II.	III.	M
Portorož	-0.7	3.3	-3.0 -	0.2	33	140	31	67	126	64	126	107
Bilje	-1.0	2.3	-3.3 -	0.8	33	147	19	63	125	59	1 40	109
Slap pri Vipavi	-1.0	2.2	-3.9 -	1.0	54	333	22	116				
Postojna	-0.1	4.3	-4.8 -	0.3	41	266	19	93	117	49	109	92
Kočevje	-0.2	5.4	-5.5 -	0.2	25	315	20	1 29				
Rateče	0.4	3.3	-5.5 -	0.7	16	126	23	55	68	65	103	81
Lesce	0.8	4.1	-3.7	0.3	40	249	23	94				
Slovenj Gradec	0.7	4.7	-3.1	0.7	94	230	29	118	94	63	127	96
Brnik	0.9	4.6	-2.7	0.9	54	260	28	113				
Ljubljana	0.6	4.7	-2.7	0.8	60	321	50	1 41	113	59	197	130
Sevno	-1.0	4.2	-4.0 -	0.4	58	222	37	1 09				
Novo mesto	0.2	5.2	-4.0	0.4	62	434	38	1 79	90	42	204	117
Črnomelj	-0.3	6.4	-4.2	0.6	30	327	72	1 52				
Bizeljsko	-0.3	5.0	-3.9	0.2	58	274	37	1 24				
Celje	0.7	5.4	-3.1	0.9	100	242	31	1 31	132	117	153	136
Starše	-0.5	5.9	-3.6	0.6	146	162	68	1 28				
Maribor	-0.3	5.6	-2.9	0.7	141	154	41	115				
Jeruzalem	-1.7	5.5	-0.4	1.1	175	130	69	1 24				
Murska Sobota	-0.1	6.0	-3.2	0.8	199	105	95	1 31	121	90	21 3	151
Veliki Dolenci	-1.2	5.6	-3.1	0.4	125	91	66	95				
LEGENDA:
Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C)
Padavine	- padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%)
Sončne ure	- trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%)
I., II., III., M	- dekade in mesec
Povprečna temperatura je bila v prvi tretjini januarja blizu dolgoletnega povprečja, neobičajno topla pa je bila osrednja tretjina meseca, največji odkloni so bili okoli 6 °C, najmanjši odklon pa je bil v Vipavski dolini, kjer je bilo za dobri 2 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Zadnja tretjina meseca je bila opazno hladnejša od dolgoletnega povprečja, januar kot celota pa je bil temperaturno v mejah običajne spremenljivosti. V prvi tretjini januarja je bilo nadpovprečno veliko padavin le na Štajerskem in v Prekmurju, v osrednji tretjini meseca je bilo nadpovprečno veliko padavin povsod po državi, izjema je bilo le Goričko. V Ljubljani in Kočevju je padlo trikrat toliko padavin kot običajno. Zadnja tretjina januarja je bila povsod po državi skromna s padavinami. V prvi tretjini meseca je bilo po dolinah severne Slovenije in na Dolenjskem sončnega vremena manj kot v dolgoletnem povprečju, drugod je bilo povprečje preseženo, v Celju kar za tretjino. Ob pogostih padavinah v osrednjem delu januarja je sončnega vremena primanjkovalo, izjema je bilo le Celje, kjer je bilo dolgoletno povprečje preseženo. Zadnja tretjina januarja je bila nadpovprečno sončna povsod po državi, na Dolenjskem in v Prekmurju je bilo sončnega vremena dvakrat toliko kot običajno.
Na sliki 1.1.18. je januarska največja debelina snežne odeje na Kredarici. 19. januarja so na Kredarici namerili 250 cm snega. Leta 1977 je snežna odeja na Kredarici dosegla za januar rekordnih 434 cm, januarja 2001 so namerili 415 cm, komaj 30 cm snega pa je bilo januarja 1989, tudi januar 2002 je bil s
14
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
snežno odejo skromen, namerili so le 50 cm snega. Brez izjeme snežna odeja prekriva tla v visokogorju vse januarske dni. V Ljubljani je snežna odeja 28. januarja dosegla 24 cm.
450 400 350 300 250 200 150 100 50 0
1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v januarju Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in January
Od sredine minulega stoletja smo imeli v Ljubljani 4 januarje brez snežne odeje, zadnji med njimi je bil januar 1989. Petnajst januarjev od sredine minulega stoletja je sneg prekrival tla ves mesec. Januarja 1987 je višina snega dosegla 89 cm, 80 cm so namerili v prvem mesecu leta 1952. Na sliki 1.1.19. je število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. V Ratečah je snežna odeja prekrivala tla ves mesec, drugod po državi pa je snežna odeja vztrajala manj dni kot v dolgoletnem povprečju.
RATEČE

1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
MURSKA SOBOTA
i if
l||l
1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001
Slika 1.1.19. Število dni s snežno odejo v januarju in povprečje obdobja 1961-1990
Figure 1.1.19. Number of days with snow cover in January and the mean value of the period 1960-1990
Slika 1.1.20. Število dni z meglo v januarju in povprečje obdobja 19611990
Figure 1.1.20. Number of foggy days in January and the mean value of the period 1961-1990
30
25
15
1951

LJUBLJANA BEŽIGRAD
1956 1961

1966
1971

1976 1981

1986
1991

1996 2001

100
75
50
0
35
0
0
25 --
20
20
15
10
0
20
10
5
0
15
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Na Kredarici so zabeležili 18 dni, ko so jih ovijali oblaki. V začetku osemdesetih let minulega stoletja so skrajšali opazovalni čas na meteorološki postaji Ljubljana, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. Letos so januarja v Ljubljani zabeležili le 8 dni z meglo, kar je 7 dni manj od dolgoletnega povprečja, ki je bilo s 17 dnevi z meglo zadnjič preseženo leta 1999.
Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Pozimi so območja nizkega in visokega zračnega pritiska bolj izrazita kot poleti, zato so tudi razlike med najnižjimi in najvišjimi izmerjenimi vrednostmi večje kot poleti. Dvakrat se je prek naših krajev pomikalo globoko območje nizkega zračnega pritiska: prvo se je nad nami zadrževalo med 13. in 15. januarjem, drugo pa 27. in 28. januarja. Najnižji povprečni dnevni zračni pritisk je bil 27. januarja z 965.2 mb. Najvišji je bil zračni pritisk 6. januarja z 991.0 mb. Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Dvakrat je bil nad našimi kraji dokaj suh zrak: med 3. in 6. januarjem in 23. in 24. januarja, najnižja vsebnost vlage je bila 2.7 mb. Največ vlage je bilo v zraku v osrednjem delu januarja, ko so bile padavine pogoste, 14. januarja je bil delni pritisk vodne pare 8.3 mb.
Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare januarja 2004 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in January 2004
SUMMARY
In January mean air temperature was close to the 1961-1990 normals and well between the limits of the normal variability. The anomaly was mostly between ±1°C, the largest anomaly was on Kredarica, where temperature was 2.1 °C bellow the normals. Most of precipitation was concentrated in the second third of January. West part of Slovenia got less precipitation than on the average in the reference period. Upper Soča valley got even less than half of the normal precipitation amount. Elsewhere the normals were exceeded. Snow cover depth in low land was up to 40 cm, in Upper Sava valley 54 cm were registered. On Kredarica on 19th of January snow depth was 2.5 m. There was much more sunny weather than on the average in the reference period, especially in Štajerska and Prekmurje. Only northwest of Slovenia, Notranjska and Koroška got less sunny weather than on the average in the reference period.
Abbreviations in the Table 1.1.1.:
NV - altitude above the mean sea level (m)	PO
TS - mean monthly air temperature (°C)	SO
TOD - temperature anomaly (°C)	SJ
TX - mean daily temperature maximum for a month	RR (°C)
TM - mean daily temperature minimum for a month	RP (°C)
TAX - absolute monthly temperature maximum (°C)	SD
DT - day in the month	SN
TAM - absolute monthly temperature minimum (°C)	SG
SM - number of days with min. air temperature <0 °C	SS
SX - number of days with max. air temperature >25 °C	SSX
TD - number of heating degree days	P
OBS - bright sunshine duration in hours	PP RO - % of the normal bright sunshine duration
-	mean cloud amount (in tenth)
-	number of cloudy days
-	number of clear days
-	total amount of precipitation (mm)
-	% of the normal amount of precipitation
-	number of days with precipitation >1.0 mm
-	number of days with thunderstorm and thunder
-	number of days with fog
-	number of days with snow cover at 7 a.m.
-	maximum snow cover depth (cm)
-	average pressure (hPa)
-	average vapor pressure (hPa)
16
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
1.2. Razvoj vremena v januarju 2004
1.2. Weather development in January 2004
Janez Markošek
1.- 2. januar
Na Primorskem občasno delno jasno, drugod oblačno, ponekod manjše padavine
Nad Sredozemljem in Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Ob šibkih višinskih vetrovih je nad naše kraje pritekal precej vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, drugi dan je pihala burja. Drugod po državi je prevladovalo oblačno vreme. Prvi dan je predvsem v jugovzhodni Sloveniji občasno rahlo rosilo ali deževalo, drugi dan pa je ponekod v notranjosti države občasno naletaval sneg. Količina padavin je bila majhna. 2. januarja je v severovzhodni Sloveniji pihal severni veter. Najvišje dnevne temperature so bile okoli ali malo nad 0, na Primorskem od 7 do 11 °C.
3.- 4. januar
Na Primorskem delno jasno, burja, drugod zmerno do pretežno oblačno
Nad južno Italijo in južnim Balkanom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad zahodno in srednjo Evropo pa območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je pihal vzhodni veter, višje severni veter. Občasno je pritekal razmeroma vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je burja. Drugod po državi je bilo zmerno do pretežno oblačno. Drugi dan je občasno ponekod naletaval sneg, količina je bila neznatna. Najvišje dnevne temperature so bile od -4 do 0, na Primorskem do 5 °C.
5.	januar
Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo
V	območju visokega zračnega pritiska se je severovzhodno od nas proti jugovzhodu počasi pomikalo jedro hladnega in vlažnega zraka. V višinah je pihal severozahodni veter. Pretežno jasno je bilo, občasno pa tudi zmerno do pretežno oblačno. Jutro je bilo mrzlo, čez dan pa so bile najvišje dnevne temperature od -1 do 2, na Primorskem do 6 °C.
6.	januar
Delno jasno, občasno zmerno do pretežno oblačno, na Gorenjskem naletava sneg
V	območju visokega zračnega pritiska je v višinah s severozahodnimi vetrovi na obrobju jedra hladnega zraka nad naše kraje občasno pritekal precej vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Delno jasno je bilo, občasno pa predvsem na gorenjskem in v osrednji Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na Gorenjskem je naletaval sneg. Najvišje dnevne temperature so bile od -5 do 0, na Primorskem od 4 do 8 °C.
7.- 8. januar Zmerno do pretežno oblačno
Od severovzhoda je proti Alpam segalo območje visokega zračnega pritiska. Nad zahodno in severno Evropo pa je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Prvi dan zjutraj je naše kraje oplazila oslabljena vremenska motnja in ponekod v severovzhodni Sloveniji je za krajši čas naletaval sneg. V višinah je pihal severozahodni veter, v nižjih plasteh ozračja pa šibak jugozahodnik. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, drugi dan je bilo v severovzhodni Sloveniji delno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od -2 do 6 °C.
17
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
9. januar
Oblačno s padavinami, po nižinah deloma dež, deloma sneg
Iznad severozahodne Evrope je proti Alpam segalo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je ob zahodnih do jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Ponoči in čez dan je bilo oblačno s padavinami. Po nižinah je deloma deževalo, deloma snežilo. Najmanj padavin je padlo v severovzhodnih krajih, drugod so izmerili od 4 do 12 mm padavin. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 2, na Primorskem do 6 °C.
10.- 11. januar Zmerno do pretežno oblačno, po nižinah pogosta megla
Po prehodu vremenske fronte se je iznad jugozahodne Evrope nad naše kraje razširilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme, po nižinah je bila pogosta megla, ki se je v ljubljanski kotlini drugi dan zadrževala ves dan. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 6, na Primorskem od 8 do 11 °C.
12. januar
Pretežno oblačno, proti večeru od zahoda padavine
Nad severno, zahodno in srednjo Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Vremenska fronta se je ob močnih zahodnih višinskih vetrovih hitro bližala Sloveniji (slike 1.2.1.-1.2.3.). Sprva je bilo zmerno do pretežno oblačno, popoldne in zvečer pa je bilo oblačno. Padavine, po nižinah dež, so hitro zajele večji del Slovenije. V severovzhodnih krajih je bilo do večera suho vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 11 °C.
13.- 14. januar Zmerno do pretežno oblačno, toplo
Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Od zahoda je pritekal nad naše kraje topel in vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Prvi dan je ponekod v severovzhodni Sloveniji pihal jugozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 7 do 14 °C.
15.	januar
Oblačno s padavinami, ki čez dan ponehajo, po nižinah povečini dež
Nad severno Italijo je ponoči nastalo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je nato prek naših krajev pomikalo nad Balkan. V višinah je bila nad Alpami dolina s hladnim zrakom. Ponoči so se pričele pojavljati padavine, ki so čez dan ponehale. Po nižinah je povečini deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 2 do 7, na Primorskem do 9 °C.
16.	januar
Delno jasno, občasno pretežno oblačno, ponekod na severovzhodu jugozahodnik
Razen nad Sredozemljem, je bilo nad Evropo še vedno območje nizkega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal malo manj vlažen zrak (slike 1.2.1.-1.2.3.). Vreme je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Ponekod v severovzhodni Sloveniji je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 4 do 8, na Primorskem okoli 10 °C.
18
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
17.- 18. januar
Oblačno s pogostimi in obilnimi padavinami, sneg ponekod do nižin
Ob jugozahodnih višinskih vetrovih nas je prvi dan od zahoda dosegla hladna fronta, nato pa je drugi dan nad severno Italijo in severnim Jadranom nastalo še območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa samostojno jedro hladnega zraka. 17. januarja je bilo oblačno s padavinami. Sprva je bila meja sneženja nad 1000 metrov nadmorske višine, ponekod je pihal topel jugozahodni veter. Proti večeru se je meja sneženja ponekod spustila do nižin. Ponoči so padavine prehodno ponehale, drugi dan pa se spet okrepile. Po nižinah je deloma deževalo, deloma snežilo. Na Primorskem je zapihala burja. Največ snega je zapadlo na Notranjskem.
19.- 20. januar Delno jasno, občasno pretežno oblačno, prvi dan burja
Območje nizkega zračnega pritiska se je iznad Severnega morja prek srednje Evrope pomikalo proti vzhodu. V višinah je bilo prvi dan nad zahodnim Sredozemljem samostojno jedro hladnega zraka, nato pa se je od severa dolina spustila proti Alpam in Sredozemlju. Prvi dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, pihala je burja, drugod je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno pretežno oblačno. Drugi dan je bilo sprva pretežno oblačno, čez dan se je delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 6, na Primorskem okoli 9 °C.
21.- 22. januar Spremenljivo oblačno, kratkotrajne snežne plohe
Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah pa je bila nad srednjo Evropo dolina s hladnim zrakom, ki je segala do osrednjega Sredozemlja (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prevladovalo je spremenljivo oblačno vreme. Prvi dan je ponekod v ljubljanski kotlini naletaval sneg, drugi dan pa so se v notranjosti države pojavljale kratkotrajne snežne plohe. Jutra so bila mrzla, najvišje dnevne temperature pa so bile od -3 do 2, na Primorskem okoli 6 °C.
23.- 24. januar Pretežno jasno, občasno delno oblačno, mrzlo
Nad srednjo in severovzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severnimi vetrovi pritekal hladen in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno ponekod delno oblačno. Jutra so bila mrzla, na planotah Notranjske so izmerili okoli -30 °C. Drugod so bile najnižje jutranje temperature od -20 do -8 °C. Najvišje dnevne temperature pa so bile le na Primorskem nad lediščem.
25.- 26. januar Zmerno do pretežno oblačno, ponekod naletava sneg
Območje visokega zračnega pritiska je nad srednjo Evropo oslabelo. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal bolj vlažen in malo manj hladen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Ponekod v notranjosti države je občasno naletaval sneg, količina padavin je bila zelo majhna. Jutra so bila manj mrzla kot v prejšnjem obdobju, najvišje dnevne temperature pa so bile od -3 do 5 °C.
27.- 28. januar
Oblačno z občasnimi padavinami, na Primorskem dež, drugod sneg
Nad zahodno Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska, ki se je prek Alp in severnega Sredozemlja pomikalo nad Balkan in Jadran. V višinah je bila nad zahodno in srednjo Evropo obsežna dolina s hladnim zrakom (slike 1.2.1.-1.2.3.). Nad nami je pihal zahodni do jugozahodni veter. Že v noči na 27. januar je v notranjosti države rahlo snežilo, čez dan je sneženje prehodno ponehalo in se zvečer ponovno okrepilo. Snežilo je tudi v noči na 28. januar, na Primorskem pa deževalo. Čez dan so padavine
19
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
ponehale in popoldne se je na Primorskem delno razjasnilo. Najvišje dnevne temperature so bile okoli ledišča, na Primorskem prvi dan okoli 5, drugi dan do 8 °C.
29.- 31. januar Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo, topleje
Iznad jugozahodne Evrope se je območje visokega zračnega pritiska pomaknilo nad Alpe in Jadran, zadnji dan obdobja pa s svojim središčem nad Balkan. Nad zahodno Evropo se je namreč poglabljalo območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta je dosegla zahodno Evropo (slike 1.2.1.-1.2.3.). V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal toplejši in suh zrak, zadnji dan obdobja pa se je v nižjih plasteh ozračja veter obrnil na jugozahodno smer, začel je pritekati bolj vlažen zrak. Vreme je bilo pretežno jasno, predvsem prvi in zadnji dan obdobja pa je bilo ponekod občasno tudi pretežno oblačno. Po nekaterih nižinah je bila zjutraj megla ali nizka oblačnost. Zadnji dan obdobja se je popoldne pooblačilo, v višjih legah in ponekod po nižinah je pihal jugozahodni veter. Jutra so bila mrzla, najbolj se je ohladilo do okoli -17 °C, najvišje dnevne temperature pa so bile iz dneva v dan višje in zadnji dan so izmerili do 2 do 9 °C.
20
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
—-O <c
m
Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.1.2004 ob 13. Slika 1.2.2. Satelitska slika 6. 1. 2004 ob 15. uri
Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 6. 1. 2004 ob 13. uri
Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on January, 6th 2004 at 12 GMT
Figure 1.2.2. Satellite image on January, 6th 2004 at 14 GMT Figure 1.2.3. 500 mb topography on January, 6th 2004 at 12 GMT
Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine	12.1.2004 ob Slika 1.2.5. Satelitska slika 12. 1. 2004 ob 15. uri 13. uri
Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on January,	12th 2004 at 12 GMT
Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 12. 1. 2004 ob 13. uri
Figure 1.
12 GMT
Figure 1.2.5. Satellite image on January, 12th 2004 at 14 GMT Figure 1.2.6. 500 mb topography on January, 12th 2004 at
21
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 16.1.2004 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 16. 1. 2004 ob 15. uri
13. uri
Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on January, 16th 2004 at 12 GMT
me ■ i \■
¿it
Figure 1.2.8. Satellite image on January, 16th 2004 at 14 GMT
Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 16.1. 2004 ob 13. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on January, 16th 2004 at 12 GMT

vi
> /m -

Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 21.1.2004 ob	Slika 1.2.11. Satelitska slika 21. 1. 2004 ob 15. uri	Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 21. 1. 2004 ob 13. uri
13. uri	Figure 1.2.11. Satellite image on January, 21st 2004 at 14 GMT	Figure 1.2.12. 500 mb topography on January, 21st 2004 at
Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on January, 21st 2004 at	12 GMT 12 GMT
22
Agencija Republike Slovenije za okolje
Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 27.1.2004 ob 13. uri
Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on January, 27th 2004 at 12 GMT
Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31.1.2004 ob 13. uri
Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on January, 31st 2004 at 12 GMT
r	-
Slika 1.2.14. Satelitska slika 27.1. 2004 ob 155. uri
Figure 1.2.14. Satellite image on January, 27th 2004 at 14 GMT
Slika 1.2.17. Satelitska slika' 31.1. 2004 ob 15. uri
Figure 1.2.17. Satellite image on January, 31st 2004 at 14 GMT
Urad za meteorologijo
Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 27.1. 2004 ob 13. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on January, 27th 2004 at 12 GMT
Slika 1.2.18. Topografija 500 mb ploskve 31.1. 2004 ob 13. uri Figure 1.2.18. 500 mb topography on January, 31st 2004 at 12 GMT
23
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
2.agrometeorologija
2. AGROMETEOROLOGY
Ana Žust
Povprečne mesečne temperature zraka so bile v Primorju in na Goriškem med 2 in 3 °C, v večjem delu celinske Slovenije pa od -2 do -5 °C. Temperature so bile pod povprečnimi vrednostmi le v Primorju in v višjih predelih Gorenjske, drugod je bil, kljub precejšnji vremenski raznolikosti, januar toplejši kot običajno. V osrednji Sloveniji je bilo več kot 15 ledenih dni z negativno povprečno dnevno temperaturo zraka, v severovzhodni Sloveniji je bilo ledenih dni več kot 20, v višjih predelih Gorenjske in Notranjske pa so taki dnevi prevladovali. Štiri ledene dni so zabeležili celo na Obali, osem pa na Goriškem in v Vipavski dolini. Absolutne minimalne temperature zraka so na Babnem polju padle do -30.6 °C in se precej približale absolutnemu štiridesetletnemu rekordu -34.5 °C (1951-1990). Temperaturni primanjkljaj je bil največji na Obali in na Goriškem, vsota efektivne temperature zraka nad pragom 0 °C je bila tam kar za 20 do 40 °C nižja od povprečja (preglednica 2.2.).
Januarske padavine so dosegle 40 do 70 % povprečnih vrednosti, razen v severovzhodni Sloveniji, kjer so namerili blizu 50 mm, oziroma 30 % več od povprečja. Dež je po 17. januarju prešel v sneg. Višina snežne odeje je merila 20 in 30 cm na Dolenjskem in Notranjskem, nad 50 cm pa v hribovitih predelih Gorenjske. V kmetijsko pomembnejših predelih osrednje Slovenije se je snežna odeja obdržala približno 15 dni, v vzhodni in severovzhodni Sloveniji pa le zadnjo dekado meseca.
Povprečna mesečna temperatura tal do globine 10 centimetrov je bila na Primorskem pozitivna, v drugih predelih Slovenije pa mesečno povprečje ni preseglo ene negativne stopinje. Najnižje temperature, do -8 °C, so bile na globini med 5 in 10 centimetri zabeležene predvsem v zadnji tretjini januarja (preglednica 2.1.). Negativne temperature tal so v celinskem delu Slovenije prodrle pod 20 centimetrov globoko na Goriškem pa do globine 10 centimetrov. V posameznih dneh je zamrznil površinski sloj tal tudi na Obali. Nihanje dnevne temperature zraka je močno vplivalo na nihanje temperature tal do globine 20 centimetrov, v večji globini pa je bil ta vpliv precej manjši (slika 2.1.).
Slika 2.1. Minimalna dnevna temperatura zemlje v različnih globinah in zraka (2m) v Rakičanu pri Murski Soboti, januar 2004) Figure 2.1. Minimum daily soil temperature at various depths and minimum air temperature (2m) recorded in Rakičan / Murska Sobota, January 2004
Prevladoval je veter severovzhodne smeri. Na Vipavskem je 12 dni pihala močna burja. Najmočnejši sunki so v prvih dneh meseca presegli 17 m/s. Vremenske razmere z močnim temperaturnim nihanjem so na Vipavskem povzročile ponavljajoče zamrzovanje, odtaljevanje, izsuševanje in odnašanje površinskega sloja tal. Na izpostavljenih predelih so bile zato korenine ozimnnih žit izpostavljene nizkim temperaturam in izsuševanju.
24
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 2.1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, januar 2004 Table 2.1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, January 2004
Postaja			I. dekada						II. dekada						III. dekada				mesec (M)	
	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5	Tz2	Tz5
			max	max	min	min			max	max	min	min			max	max	min	min		
Portorož-letališče	3.0	2.9	8.9	9.2	-0.8	-0.7	5.7	5.6	8.5	8.4	2.0	1.8	2.0	1.9	5.8	5.9	-0.9	-0.7	3.5	3.4
Bilje	0.9	1.1	7.4	7.2	-2.8	-2.5	3.7	3.7	8.6	8.5	0.4	0.6	0.0	0.2	3.6	3.9	-2.8	-2.5	1.5	1.6
Lesce	-0.6	-0.1	2.5	2.5	-4.1	-2.6	0.0	0.3	2.5	1.9	-2.0	-0.6	-1.4	-0.8	0.3	0.4	-3.5	-2.0	-0.7	-0.2
Slovenj Gradec	-0.7	-0.7	1.3	0.5	-3.8	-3.0	0.5	0.2	4.3	1.5	-1.3	-1.2	-1.9	-2.1	0.6	0.2	-6.0	-5.6	-0.8	-0.9
Ljubljana	-0.7	-0.5	2.6	2.4	-4.5	-3.3	1.3	1.3	6.2	5.9	-0.3	-0.3	-1.5	-1.0	0.2	0.3	-5.7	-3.4	-0.4	-0.1
Novo mesto	-0.3	0.3	4.2	4.1	-2.6	-1.9	1.7	2.0	5.7	5.4	-0.2	0.0	-1.5	-1.1	0.3	0.7	-4.8	-3.5	-0.1	0.3
Portorož-letališče	3.0	2.9	8.9	9.2	-0.8	-0.7	5.7	5.6	8.5	8.4	2.0	1.8	2.0	1.9	5.8	5.9	-0.9	-0.7	3.5	3.4
Bilje	0.9	1.1	7.4	7.2	-2.8	-2.5	3.7	3.7	8.6	8.5	0.4	0.6	0.0	0.2	3.6	3.9	-2.8	-2.5	1.5	1.6
Lesce	-0.6	-0.1	2.5	2.5	-4.1	-2.6	0.0	0.3	2.5	1.9	-2.0	-0.6	-1.4	-0.8	0.3	0.4	-3.5	-2.0	-0.7	-0.2
LEGENDA:
Tz2
Tz5
-povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) -povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C)
PORTOROŽ
Tz2 max	-maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C)
Tz5 max	-maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C)
Tz2 min	-minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C)
Tz5 min	-minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C)
LJUBLJANA
10

10 i
o 5
-10 J
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
Slika 2.2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, januar 2004 Figure 2.2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, January 2004
MURSKA SOBOTA
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan
0
25
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 2.2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, januar 2004 Table 2.2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, January 2004
Postaja	I.	II.	Tef> 0 °C III.	M	Vm	I.	II.	Tef > 5 °C III.	M	Vm	I.	II.	Tef > 10 °C III.	M	Vm	> 0 °C	Tef od 1.1 > 5 °C	> 10 °C
Portorož-letališče	31	62	18	111	-42	1	15	0	16	-17	0	0	0	0	-2	111	16	0
Bilje	19	45	10	75	-22	0	5	0	5	-8	0	0	0	0	0	75	5	0
Slap pri Vipavi	19	44	8	71	-28	0	5	0	5	-8	0	0	0	0	0	71	5	0
Postojna	4	27	0	32	-8	0	4	0	4	1	0	0	0	0	0	32	4	0
Kočevje	2	31	1	33	-4	0	9	0	9	4	0	0	0	0	0	33	9	0
Rateče	0	1	0	1	-5	0	0	0	0	0	0	0	0	0	0	1	0	0
Lesce	1	11	0	12	-8	0	0	0	0	-1	0	0	0	0	0	12	0	0
Slovenj Gradec	1	10	0	10	-4	0	0	0	0	-1	0	0	0	0	0	10	0	0
Brnik	2	15	0	17	-2	0	0	0	0	-1	0	0	0	0	0	17	0	0
Ljubljana	5	27	2	34	-1	0	5	0	5	2	0	0	0	0	0	34	5	0
Sevno	1	25	1	28	-16	0	3	0	3	-2	0	0	0	0	0	28	3	0
Novo mesto	4	28	0	32	-3	0	4	0	4	-1	0	0	0	0	-1	32	4	0
Črnomelj	4	43	0	46	-2	0	13	0	13	3	0	1	0	1	0	46	13	1
Bizeljsko	3	27	0	30	-6	0	2	0	2	-1	0	0	0	0	0	30	2	0
Celje	3	27	2	31	-2	0	4	0	4	0	0	0	0	0	0	31	4	0
Starše	1	34	1	36	-1	0	5	0	5	0	0	0	0	0	0	36	5	0
Maribor	1	33	1	36	1	0	4	0	4	-1	0	0	0	0	0	36	4	0
Maribor-letališče	1	37	1	39	4	0	5	0	5	0	0	0	0	0	0	39	5	0
Murska Sobota	1	28	0	29	2	0	2	0	2	-2	0	0	0	0	0	29	2	0
Veliki Dolenci	0	30	0	31	-2	0	4	0	4	0	0	0	0	0	0	31	4	0
LEGENDA:
I., II., III., M -dekade in mesec	Tef > 0 °C,
Vm	-odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94)	Tef > 5 °C,
Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C
26
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Temperaturne razmere januarja niso motile zimskega mirovanja, vmesne otoplitve so bile maloštevilne in predvsem kratkotrajne. V drugi polovici meseca, ko so bile izmerjene najnižje minimalne temperature zraka, so bile ozimnine zavarovane z več centimetrov debelo snežno odejo. Rastne premike pri prvih spomladanskih samoniklih rastlinah je bilo opaziti le na Obali. Sredi meseca sta na sončnih legah zacvetela lapuh (Tussilago farfara) in rožmarin (Rosmarinus officinalis), konec meseca pa mali zvonček (Galanthus nivalis) in leska (Corylus avellana). Od gojenih sadnih rastlin so konec meseca na obalnem območju zacveteli le posamezni primerki mandeljevca. Cvetenje spomladanskih samoniklih rastlin v tem območju je ta čas povsem normalen pojav, ki je posledica odzivnosti rastlin na temperaturne razmere in ne napoveduje nevarnosti prezgodnjih rastnih premikov. V gričevnih in grebenskih legah Slovenske Istre, so nizke temperature (do -8°C, izmerjene na Letališču Portorož) predstavljale potencialno nevarnost za pozebo mladih oljčnih drevesc, še posebno na območjih, ki jih je močno prizadela lanska poletna suša.
RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL
Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli:
vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3;
Absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h.
VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C
S(Td-Tp)
Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C
ABBREVIATIONS in the section 2
Tz2	soil temperature at 2 cm depth (°C)
Tz5	soil temperature at 5 cm depth (°c)
Tz2 max	maximum soil temperature at 2 cm depth (°C)
Tz5 max	maximum soil temperature at 5 cm depth (°C)
Tz2 min	minimum soil temperature at 2 cm depth (°C)
Tz5 min	minimum soil temperature at 5 cm depth (°c)
od 1.1.	sum in the period - 1 st January to the end of the current month
Tef>0 °C	sums of effective air temperatures above 0 °C (°C)
Tef>5 °C	sums of effective air temperatures above 5 °C (°c)
Tef>10 °C	sums of effective air temperatures above 10 °C (°C)
Vm	declines of monthly values from the averages (°C)
I., II., III.	decade
ETP	potential evapotranspiration (mm)
M	month
*	missing value
!	extreme decline
SUMMARY
In most continental parts of the country extremely low minimum air temperatures below -15 °C were recorded in January. In most wheat growing areas the frost stress of winter crops was moderated by snow cover. In Vipava Valley frequent northeast wind desiccated the soil surface and exposed the roots of winter crops to frost and desiccation. On the Littoral flowering of snow drop, coltsfoot, hazel and rosemary was recorded.
27
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
3. hidrologija
3. HYDROLOGY
3.1. Pretoki rek v decembru 2003
3.1. Discharges of Slovenian rivers in December 2003
Igor Strojan
December je bil hidrološko suh mesec. Pretoki rek so bili v povprečju 29 odstotkov manjši kot navadno v tem mesecu (slika 3.1.1.).
Časovno spreminjanje pretokov
Decembra so se v začetku meseca dokaj veliki pretoki rek zmanjševali vse do konca druge dekade meseca. Sledila sta dva porasta pretokov, od katerih je bil drugi v zadnjih decembrskih dneh večji od prvega (slika 3.1.2.).
Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990
Največji pretoki rek so bili decembra manjši kot navadno. Nekoliko večje od tistih v dolgoletnem obdobju so bile visokovodne konice na Sori v Suhi, Vipavi v Dolenjem in Ljubljanici v Mostah (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Pretoki so bili največji v začetku meseca, po drugi dekadi meseca ter zadnja dva dneva v decembru.
Srednji mesečni pretoki rek so bili z izjemo na Vipavi v Dolenjem manjši kot navadno. Najmanj vode je glede na dolgoletno obdobje preteklo po Kolpi, Sotli in Savinji (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.).
Tudi najmanjši pretoki rek so bili z izjemo Vipave v Dolenjem manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma najmanjši ob koncu druge in v začetku tretje dekade (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.).
SUMMARY
The mean discharges of Slovenian rivers were in December 29 percents below the multi annual mean.
28
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki decembra 2003 in povprečnimi srednjimi decembrskimi pretoki v obdobju 1961— 1990 na slovenskih rekah
Figure 3.1.2. Ratio of the December 2003 mean discharges of Slovenian rivers compared to December mean discharges of the 1961 - 1990 period
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
BORL+FORMIN
GORNJA RADGONA
								
1 1 1 III					i i i i i i			
1 1 1 .III ^V 1 1 1					i i i i i i i i i			
\l 1 1 V 1 1 k iV \- 4-\ 1 \ 1 1	U				i i i i i i -1- 4. A 1 1 /l\			-
\ \l 1 — 'VWi" ~ ■ . i NL r^"-	- -	---	---	-	1 1 / 1 \ - -t- —^ r/vv i '/ /1 \	--	--	If-
TV A — ;—- 1 Y —	— r ~ t T"*—				L 1 l// 1 yV — s f ,-h + -	1 -ff— h,4 ri T		
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
RADOVLJICA
-HRASTNIK
450 400 350 s 300 m 250 : 200 150 100 50 0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
-SOLKAN	-DOLENJE	PODROTEJA
£ 150
3
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — RAKOVEC	— VELIKO ŠIRJE
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SUHA	— PODBOČJE
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — MOSTE	—RADENCI	I
Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek decembra 2003 Figure 3.1.1. The December 2003 daily mean discharges of Slovenian rivers
50
600
500
K300 O
200
100
0
250
200
S 150
100
50
29
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
5,0
> 4,0
š O
W 3,0 <A
Ph
2 2,0 §
N Ž 1,0
I
0,0
f i t i cp	r
iti
iti
i
1ü


□ Qvk dec 2003 □ dec 1961 - 1990
v
3,0
O
0	2,0
H
R
P
ü
1	'•»
N
0,0
jfl
cP

iT
■ž*
4,0
i 3,0
O H
^ 2,0
ä M
S
N 1,0
3
0,0
/ J? J> J / ^
// * □ Qsr dec 2003




□ dec 1961 - 1990
o
ju
# .(V

V
y /
/ jr ¿P Jr /

* ^ /# /
# # * ^
# ^ <r ^
□ Qnp dec 2003
□ dec 1961 - 1990
' -if

Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki decembra 2003 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961-1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990 Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in December 2003 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period
30
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki novembra 2003 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990
Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in December 2003 and characteristic discharges in the 1961-1990 period
REKA/RIVER	POSTAJA/		Qnp		nQnp	sQnp	vQnp
	STATION		December 2003		December 1961-		1990
			m3/s dan		m3/s	m3/s	m3/s
MURA	G. RADGONA		68,0	22	53,5	79,0	130
DRAVA#	BORL+FORMIN	*	137	26	78,3	155	305
DRAVI NJA	VIDEM	*	3,0	19	1,8	5,6	17,3
SAVINJA	VELIKO SIRJE		11,6	19	7,6	19,2	44,6
SOTLA	RAKOVEC	*	1,3	20	0,8	3,18	6,8
SAVA	RADOVLJICA	*	10,1	28	6,6	14,3	31,5
SAVA	MEDNO		40,1	25	23,4	45,6	85,6
SAVA	HRASTNIK		78,1	20	42,4	96,7	241
SAVA	CATEZ	*	92,7	20	62,8	156	363
SORA	SUHA		6,2	21	3,9	8,9	20,7
KRKA	PODBOCJE		20,1	20	6,8	26,1	69
KOLPA	RADENCI		11,9	19	9,1	19	46
LJUBLJANICA	MOSTE		20,6	21	6,3	29,5	103
SOČA	SOLKAN		15,6	18	17,8	34,9	77,2
VIPAVA	DOLENJE		4,7	21	1,61	4,0	13,1
IDRIJCA	PODROTEJA		1,9	19	1,0	2,5	7,7
REKA	C. MLIN	*			0,64	2,6	7,8
			Qs		nQs	sQs	vQs
MURA	G. RADGONA		82,0		57,2	104	172
DRAVA#	BORL+FORMIN	*	230		123	239	493
DRAVI NJA	VIDEM	*	5,6		3,1	12,8	26,5
SAVINJA	VELIKO SIRJE		26,0		21,3	47,4	108
SOTLA	RAKOVEC	*	3,6		3,6	12,2	30
SAVA	RADOVLJICA	*	20,4		14,6	36,1	84,5
SAVA	MEDNO		74,5		45,4	85,5	163
SAVA	HRASTNIK		143		91,4	194	416
SAVA	CATEZ	*	191		160	313	669
SORA	SUHA		18,9		9,6	22,7	51,8
KRKA	PODBOCJE		36,8		25,1	64,5	154
KOLPA	RADENCI		36,4		34,4	73,7	184
LJUBLJANICA	MOSTE		64,8		28,0	72,2	157
SOČA	SOLKAN		77,8		35,5	92,4	197
VIPAVA	DOLENJE		15,8		6,0	15,3	37,7
IDRIJCA	PODROTEJA		9,2		3,2	10,8	26
REKA	C. MLIN	*			3,4	12,0	31
			Qvk		nQvk	sQvk	vQvk
MURA	G. RADGONA		119	1	65,2	189	589
DRAVA#	BORL+FORMIN	*	394	1	307	602	1624
DRAVI NJA	VIDEM	*	32,6	22	11,7	53,9	206
SAVINJA	VELIKO SIRJE		201	31	55,5	260	972
SOTLA	RAKOVEC	*	18,1	23	14,1	62,9	155
SAVA	RADOVLJICA	*	59,8	1	39,7	145	401
SAVA	MEDNO		318	30	85,2	349	936
SAVA	HRASTNIK		488	31	157	582	1456
SAVA	CATEZ	*	520	31	281	946	2383
SORA	SUHA		146	30	16,1	125	388
KRKA	PODBOCJE		87,3	1	45,3	185	315
KOLPA	RADENCI		229	22	63,5	445	993
LJUBLJANICA	MOSTE		193	31	66,2	191	320
SOČA	SOLKAN		393	30	83,4	625	1856
VIPAVA	DOLENJE		99,7	30	12,9	92,1	181
IDRIJCA	PODROTEJA		79,8	30	8,4	97,2	271
REKA	C. MLIN	*			13,6	94,2	276
Legenda: Explanations:
Qvk
Qvk
nQvk nQvk sQvk sQvk vQvk vQvk Qs
Qs
nQs nQs
sQs sQs vQs vQs
Qnp
Qnp
nQnp nQnp
sQnp sQnp vQnp vQnp
veliki pretok v mesecu-opazovana konica
monthly discharge-
the highest extreme
najmanjši veliki pretok v obdobju the minimum high discharge in a period srednji veliki pretok v obdobju mean high discharge in a period največji veliki pretok v obdobju the maximum high discharge in a period srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti
mean monthly discharge-daily average
najmanjši srednji pretok v obdobju the minimum mean discharge in a period
srednji pretok v obdobju
mean discharge in a period
največji srednji pretok v obdobju
the maximum mean discharge in a period
mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti
the smallest monthly discharge-daily average
najmanjši mali pretok v obdobju
the minimum small discharge in a
period
srednji mali pretok v obdobju
mean small discharge in a period
največji mali pretok v obdobju
the maximum small discharge in a period
pretoki (December 2003) ob 7:00
discharges in December 2003 at 7:00 a.m.
obdobje 1954-1976 period 1954-1976
*

31
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
3.2. Pretoki rek v januarju
3.2. Discharges of Slovenian rivers in January
Igor Strojan
Januarja so pretoki v povprečju le malo odstopali od običajnih pretokov v tem času. Glede na pretekli mesec december so se povečali pretoki v osrednji in vzhodni Sloveniji, ki so bili v decembru podpovprečni (slika 3.1.1.).
Časovno spreminjanje pretokov
Časovno spreminjanje pretokov je bilo na večini rek podobno, razen na Muri in Dravi, kjer je potek pretokov že običajno preoblikovan s pretočnimi režimi hidroelektrarn (slika 3.1.2.). V prvem tednu so se pretoki zmanjševali, drugi teden so bili pretoki majhni in se niso mnogo spreminjali. Za tretji teden je značilen visokovodni val s hitrim naraščanjem in kasnejšim zmanjševanjem pretokov. Zadnji teden v januarju so bili pretoki rek majhni in so se postopoma zmanjševali.
Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961-1990
Največji pretoki rek so bili januarja manjši kot navadno. Nekoliko večje od tistih v dolgoletnem obdobju so bile visokovodne konice na Kolpi, Krki in Ljubljanici (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Pretoki so bili največji v začetku meseca ter 18. in 19. januarja.
Srednji mesečni pretoki rek so bili, z izjemo Save v Radovljici, običajni za ta čas. Povprečni pretok Save v Radovljici je bil polovico manjši kot navadno (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.).
Najmanjši pretoki rek so se v povprečju le malo razlikovali od povprečnih obdobnih vrednosti. Januarja so bili najmanjši pretoki glede na dolgoletno obdobje na Soči, Savi in Sotli. Na večini rek so bili pretoki najmanjši od 9. do 13. ter 29. in 30. januarja. Na Dravi je bil pretok najmanjši 14., na Muri pa 25. januarja (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.).
SUMMARY
The mean discharges of Slovenian rivers were in January similar to those of long-term period.
32
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Slika 3.2.1. Razmerja med srednjimi pretoki januarja 2004 in povprečnimi srednjimi januarskimi pretoki v obdobju 1961-1990 na slovenskih rekah
Figure 3.2.2. Ratio of the January 2004 mean discharges of Slovenian rivers compared to January mean discharges of the 19611990 period
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
BORL+FORMIN
GORNJA RADGONA
700
600 ■|50°
3 400
O g 300
O,
200 100 0
9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
RADOVLJICA	MEDNO
-HRASTNIK
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN	-DOLENJE	PODROTEJA
3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 — RAKOVEC	—VELIKO ŠIRJE
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
PODBOCJE
450 400 350 ^ 300 m 250
; 200 PRE150
100 50 0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
Slika 3.2.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek januarja 2004 Figure 3.2.1. The January 2004 daily mean discharges of Slovenian rivers
800
— SUHA
300
200
K150
50
0
33
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
6,0
> 5,0
S
S 4,0 H
<A
^ 3,0
n
1 2,0 N
^ 1,0
i
JD
ul
ni
nI
i

cv
3,0
O
0	2,0
H
R
Ph
ü
1	1-»
N
0,0
□ Qvk jan 2003
□ jan 1961 - 1990

cP

iT
■ž*
5,0
> 4,0 O M O
§ 3'0 £
S 2,0
M
S
N
iS 1,0
0,0
J-S S S.t* _
□ Qsr jan 2003
□ jan 1961 - 1990



o
id
#

f i V

/
□ Qnp jan 2003
¿////S

□ jan 1961 - 1990
4?

Slika 3.2.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki januarja 2004 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 19611990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961-1990
Figure 3.2.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in January 2004 in comparison with characteristic discharges in the period 1961-1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961-1990 period
34
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 3.2.1. Veliki, srednji in mali pretoki januarja 2004 in značilni pretoki v obdobju 1961-1990
Table 3.2.1. Large, medium and small, discharges in January 2004 and characteristic discharges in the 1961-1990 period
REKA/RIVER	POSTAJA/		Qnp		nQnp	sQnp	vQnp
	STATION		Januar 2004		Januar 1961-1990		
			m3/s dan		m3/s	m3/s	m3/s
MURA	G. RADGONA		65,1	25	45,3	72,1	116
DRAVA#	BORL+FORMIN	*	124,8	14	64	120	177
DRAVI NJA	VIDEM	*	4,0	11	0,99	4,76	11,1
SAVINJA	VELIKO SIRJE		17,2	9	7,87	16,7	36
SOTLA	RAKOVEC	*	2,6	12	1	3,48	8,45
SAVA	RADOVLJICA	*	7,4	29	6,33	11,3	22,5
SAVA	MEDNO		46,6	12	20,7	39,3	75
SAVA	HRASTNIK		96,3	30	42,9	83,4	200
SAVA	CATEZ	*	130,9	30	61,6	136	291
SORA	SUHA		10,2	30	3,33	8,02	16,1
KRKA	PODBOCJE		22,2	13	7,69	22,2	43,6
KOLPA	RADENCI		20,0	9	5,15	15,4	26,8
LJUBLJANICA	MOSTE		39,7	30	5,9	26,2	101
SOČA	SOLKAN		15,4	11	15,6	29,9	52,2
VIPAVA	DOLENJE		7,0	30	1,43	3,83	8,85
IDRIJCA	PODROTEJA		2,2	12	1,32	2,39	4,38
REKA	C. MLIN	*			0,614	2,5	6,91
			Qs		nQs	sQs	vQs
MURA	G. RADGONA		75,4		53	88,2	145
DRAVA#	BORL+FORMIN	*	172,3		99,3	173	280
DRAVI NJA	VIDEM	*	9,8		3,59	11,2	26,1
SAVINJA	VELIKO SIRJE		42,4		10	39,1	110
SOTLA	RAKOVEC	*	9,1		2,48	9,44	19,2
SAVA	RADOVLJICA	*	12,8		10,7	26,8	68,3
SAVA	MEDNO		86,7		25,5	71,7	169
SAVA	HRASTNIK		174,6		47,1	164	349
SAVA	CATEZ	*	257,5		70,4	263	573
SORA	SUHA		22,1		4,14	20,5	48,2
KRKA	PODBOCJE		57,2		10,9	48,1	103
KOLPA	RADENCI		58,7		6,64	54,6	134
LJUBLJANICA	MOSTE		80,8		9,28	61,6	147
SOČA	SOLKAN		82,0		19,2	82,6	211
VIPAVA	DOLENJE		15,5		1,61	14,28	34,26
IDRIJCA	PODROTEJA		8,3		1,37	10,4	29,2
REKA	C. MLIN	*			1,2	11,1	28,2
			Qvk		nQvk	sQvk	vQvk
MURA	G. RADGONA		139	1	80	149	369
DRAVA#	BORL+FORMIN	*	251	1	238	394	624
DRAVI NJA	VIDEM	*	30,1	18	4,08	40,4	125
SAVINJA	VELIKO SIRJE		157,0	1	12,2	218	851
SOTLA	RAKOVEC	*	30,3	18	3,99	36,8	108
SAVA	RADOVLJICA	*	37,4	3	31,3	121	645
SAVA	MEDNO		175,0	1	57	323	1281
SAVA	HRASTNIK		427	18	68,4	525	1758
SAVA	CATEZ	*	708	18	85,8	840	3114
SORA	SUHA		67,7	1	5,51	127	458
KRKA	PODBOCJE		145,0	19	13,4	125	307
KOLPA	RADENCI		388,0	18	9,21	294	689
LJUBLJANICA	MOSTE		179,0	1	18,7	160	335
SOČA	SOLKAN		261,0	18	46	549	1956
VIPAVA	DOLENJE		75,6	18	2	75,48	165,3
IDRIJCA	PODROTEJA		57,2	18	1,64	86,7	256
REKA	C. MLIN	*			3,11	74,4	224
Legenda: Explanations:
Qvk
Qvk
nQvk nQvk sQvk sQvk vQvk vQvk Qs
Qs
nQs nQs
sQs sQs vQs vQs
Qnp
Qnp
nQnp nQnp
sQnp sQnp vQnp vQnp
veliki pretok v mesecu-opazovana konica
monthly discharge-
the highest extreme
najmanjši veliki pretok v obdobju the minimum high discharge in a period srednji veliki pretok v obdobju mean high discharge in a period največji veliki pretok v obdobju the maximum high discharge in a period srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti
mean monthly discharge-daily average
najmanjši srednji pretok v obdobju the minimum mean discharge in a period
srednji pretok v obdobju
mean discharge in a period
največji srednji pretok v obdobju
the maximum mean discharge in a period
mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti
the smallest monthly discharge-daily average
najmanjši mali pretok v obdobju
the minimum small discharge in a
period
srednji mali pretok v obdobju
mean small discharge in a period
največji mali pretok v obdobju
the maximum small discharge in a period
pretoki (Januar 2004) ob 7:00
discharges in January 2004 at 7:00 a.m.
obdobje 1954-1976 period 1954-1976
*

35
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
3.3. Temperature rek in jezer v decembru 2003
3.3. Temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2003
Igor Strojan
Decembra so se površinske vode hitro ohlajale. Najbolj se je ohladila Mura v Gornji Radgoni, ki je imela v začetku meseca temperaturo osem stopinj Celzija, ob koncu meseca, 27. decembra pa nič stopinj Celzija. Podobno hitro se je ohladila Krka v Podbočju (od 10 °C do 3 °C v istem času). Ostale reke so se ohlajale nekoliko počasneje. Jezeri sta se od začetka do konca meseca ohladili za 3 °C (Blejsko jezero) oz. 2 °C (Bohinjsko jezero).
Spreminjanje temperatur rek in jezer v decembru
Temperatura rek se je spreminjala veliko bolj neenakomerno kot temperatura na obeh jezerih. V nekaj dneh so se temperature znižale tudi do 5 °C (Mura Gornja Radgona). V zadnjih dneh so se rečne vode nekoliko ogrele.
Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem
Najnižje temperature rek se v povprečju niso mnogo razlikovale od najnižjih decembrskih temperatur v večletnem obdobju. Najnižji temperaturi na obeh jezerih sta bili nekoliko višji kot navadno. (preglednica 3.3.1.). Vode so bile najbolj hladne od 26. do 28. decembra.
Srednje mesečne temperature rek so le malo odstopale od dolgoletnega povprečja in so bile od 3.3 °C na Muri v Gornji Radgoni do 7.5 °C na Ljubljanici v Mostah (preglednica 3.3.1.). Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 7.3 °C, Bohinjskega pa 5.7 °C.
Najvišje mesečne temperature rek in obeh jezer so bile višje kot navadno. Vode so bile najbolj tople prvi teden v decembru (preglednica 3.3.1.).
s 4-
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
-MURA - G.RADGONA
■SAVA - ŠENTJAKOB
Š 6
M ^ , S 4
M H
2 0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -KRKA - PODBOČJE	— 'SOČA - SOLKAN
M4
1 3 5 7 9	11 13	15 17 19 21 23 25 27 29 31
-LJUBLJANICA	MOSTE	— 'KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK
		
E P
MP 4
E
H
2 0
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31
-BLEJSKO J. - MLINO
■BOHINJSKO J. - SVETI DUH
Slika 3.3.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer decembra 2003. Figure 3.3.1. The December 2003 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes.
36
2
2
2
2
12
12
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 3.3.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer decembra 2003 in značilne temperature v večletnem obdobju.
Table 3.3.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2003 and characteristic temperatures in the multiyear period.
Legenda:
Explanations:
Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature
nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period
sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period
vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period
Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature
nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period
sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period
vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period
Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature
nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period
sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period
vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period
Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj.
Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m.
TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES					
REKA / RIVER	MERILNA	December		December	
	POSTAJA/	2003	obdobje/period		
	MEASUREMENT				
	STATION	Tnp	nTnp	sTnp	vTnp
		°C dan	°C	°C	°C
MURA	G. RADGONA	0,0 26	0,2	1,4	3,0
SAVA	ŠENTJAKOB		1,6	3,5	4,9
K. BISTRICA	KAMNIK	3,3 26	4,2	4,9	6,5
LJUBLJANICA	MOSTE	5,6 27	4,3	5,2	6,4
KRKA	PODBOCJE	3,2 27	1,6	2,9	5,2
SOČA	SOLKAN	4,1 28	2,9	3,9	5,2
		Ts	nTs	STs	vTs
MURA	G. RADGONA	3,3	2,3	3,4	4,9
SAVA	ŠENTJAKOB		3,8	5,2	6,6
K. BISTRICA	KAMNIK	5,6	5,6	6,5	8,9
LJUBLJANICA	MOSTE	7,5	6,3	6,8	7,9
KRKA	PODBOCJE	5,6	4,5	5,8	7,1
SOČA	SOLKAN	6,8	4,8	6,1	6,7
		Tvk	nTvk	sTvk	vTvk
MURA	G. RADGONA	8,0 1	3,8	5,6	7,0
SAVA	ŠENTJAKOB		5,5	6,9	9,6
K. BISTRICA	KAMNIK	7,3 2	6,6	8,1	10,8
LJUBLJANICA	MOSTE	9,3 6	7,4	8,7	10,3
KRKA	PODBOCJE	9,8 1	8,2	8,8	9,8
SOČA	SOLKAN	8,7 4	7,0	8,4	9,8
TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES					
JEZERO/ LAKE	MERILNA	December		December	
	POSTAJA/	2003		obdobje/	
	MEASUREMENT			period	
	STATION	Tnp	nTnp	sTnp	vTnp
		°C dan	°C	°C	°C
BLEJSKO J.	MLINO	5,4 27	3,8	4,8	6,0
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	4,6 31	1,1	3,1	4,4
		Ts	nTs	sTs	vTs
BLEJSKO J.	MLINO	7,3	5,2	5,9	7,3
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	5,7	3,1	4,4	5,2
		Tvk	nTvk	sTvk	vTvk
BLEJSKO J.	MLINO	9,4 1	5,4	7,4	9,2
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	6,8 4	4,5	5,6	7,3
SUMMARY
The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in December were on rivers 0.1 and on lakes 1.2 degrees Celsius higher than usual at this time of the year.
37
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
3.4. Temperature rek in jezer v januarju
3.4. Temperatures of Slovenian rivers and lakes in January
Igor Strojan
Januarja so imele v povprečju reke temperaturo nekaj manj kot pet, jezeri pa nekaj več kot tri stopinje Celzija. Omenjene temperature so nekaj desetink stopinje višje kot navadno v tem času.
Spreminjanje temperatur rek in jezer v januarju
Vode so se januarja dvakrat bolj izrazito ohladile. Prvič ob koncu prvega tedna, ko je ohladitev le malo vplivala na temperaturo obeh jezer in drugič v tretji dekadi meseca, ko sta se poleg rek ohladili tudi jezeri. Temperature na rekah so nihale med 8.1 in 0.4 stopinj Celzija, na obeh jezerih pa med nič in 5.6 stopinj Celzija.
Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem
Najnižje temperature rek so bile v povprečju nekaj manj kot pol stopinje manjše kot navadno v januarju. Mura in Kamniška Bistrica sta bili nekoliko hladnejši, ostale reke pa toplejše kot v primerjalnem obdobju. Temperatura Bohinjskega jezera je bila med najnižjimi v primerjalnem obdobju. Vode so bile najbolj hladne v zadnji januarski dekadi (preglednica 3.3.1.).
Srednje mesečne temperature rek so nihale od 1.9 stopinje Celzija na Muri do 6.0 stopinj Celzija na Soči. Bohinjsko jezero je bilo januarja v povprečju dve stopinji Celzija bolj hladno kot Blejsko jezero (preglednica 3.3.1.).
Najvišje mesečne temperature rek in obeh jezer so bile nekaj manj kot pol oz nekaj manj kot eno stopinjo Celzija višje kot navadno. Vode so bile najbolj tople prvi in drugi dan v januarju (preglednica 3.3.1.).
10
Ü á8
Š 6
M
S 4
M H
2
0
-MURA - G.RADGONA
■SAVA - ŠENTJAKOB
11 13 15 17 19 21 23 25 27 29
-LJUBLJANICA - MOSTE
■KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK
S 4
5 7 9 11 13 15 — KRKA - PODBOČJE
17 19 21 23 25 27 29 31 — 'SOČA - SOLKAN
U T6
M4
E
T
2 0
3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -BLEJSKO J. - MLINO — 'BOHINJSKO J. - SVETI DUH I
Slika 3.4.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer januarja 2004. Figure 3.4.1. The January 2004 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes.
2
2
2
3
7
31
12
12
13
38
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 3.4.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer decembra 2004 in značilne temperature v večletnem obdobju.
Table 3.4.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in January 2004 and characteristic temperatures in the multiyear period.
TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES					
REKA / RIVER	MERILNA	Januar		Januar	
	POSTAJA/	2004	obdobjeIperiod		
	MEASUREMENT				
	STATION	Tnp	nTnp	sTnp	vTnp
		°C dan	"C	"C	"C
MURA	G. RADGONA	0,4 8	0	1,2	3,5
SAVA	ŠENTJAKOB		0	2,6	4,S
K. BISTRICA	KAMNIK	3,3 24	2,4	3,5	4,4
LJUBLJANICA	MOSTE	4,8 31	3,2	4,1	5,2
KRKA	PODBOCJE	4,1 31	1,2	2,3	3,4
SOČA	SOLKAN	3,9 28	1,5	3,2	5,2
		Ts	nTs	STs	vTs
MURA	G. RADGONA	1,9	0,S	2,5	4,9
SAVA	ŠENTJAKOB		1,5	4,2	5,9
K. BISTRICA	KAMNIK	5,1	4,4	4,9	5,7
LJUBLJANICA	MOSTE	5,8	5,2	5,7	6,3
KRKA	PODBOCJE	5,8	3,3	4,2	6,1
SOČA	SOLKAN	6,0	3,7	5,3	6,S
		Tvk	nTvk	sTvk	vTvk
MURA	G. RADGONA	3,8 17	1,S	4,1	6,4
SAVA	ŠENTJAKOB		5	6,1	S,0
K. BISTRICA	KAMNIK	6,5 1	5,6	6,3	6,6
LJUBLJANICA	MOSTE	7,1 1	6,5	7,1	7,5
KRKA	PODBOCJE	7,9 2	4,2	6,6	9
SOČA	SOLKAN	8,1 1	4,5	7,5	S,9
TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES					
JEZERO / LAKE	MERILNA	Januar		Januar	
	POSTAJA/	2004		obdobjeI	
	MEASUREMENT			period	
	STATION	Tnp	nTnp	sTnp	vTnp
		°C dan	"C	"C	"C
BLEJSKO J.	MLINO	3,4 21	1,2	3,2	4,6
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	0,0 21	0,4	1,4	3,5
		Ts	nTs	sTs	vTs
BLEJSKO J.	MLINO	4,4	2,5	3,S	4,9
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	2,4	1,5	2,6	4,1
		Tvk	nTvk	sTvk	vTvk
BLEJSKO J.	MLINO	5,6 1	4,0	4,6	5,4
BOHINJSKO J.	SVETI DUH	4,8 2	2,6	4,0	5,6
Legenda: Explanations:
Tnp
nTnp sTnp vTnp
Ts
nTs
sTs vTs
Tvk
nTvk
sTvk vTvk
nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature
najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period
srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period
najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period
srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature
najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period
srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period
najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period
visoka temperatura v mesecu / highest monthly temperature
the
najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period
srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period
najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period
Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj.
Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m.
SUMMARY
The average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in January were on rivers 0.4 and on lakes 0.2 degrees Celsius higher than usual at this time of the year.
39
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
3.5. Višine in temperature morja
3.5. Sea levels and temperatures
Mojca Sušnik
Višine morja so bile v primerjavi z obdobjem velike. Temperature morja so bile v primerjavi z obdobjem visoke.
Višine morja v januarju
Časovni potek sprememb višine morja. Gladina morja je preko meseca precej odstopala od napovedanih vrednosti. V dobrih dveh tretjinah meseca je bil zračni tlaki manjši od povprečnega zračnega tlaka, kar je, sorazmerno temu, povzročalo v dobrih dveh tretjinah meseca povišano gladino morja. (slika 3.5.2. in 3.5.3.)
Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 310 cm je bila zabeležena 16. januarja ob 3:36 uri. Najnižja vrednost 117 cm je bila izmerjena 22. januarja ob 16:04 uri (preglednica 3.5.2.).
Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 220 cm, to je za 14 cm več, kot je srednja januarska vrednost za obdobje 1960-1990. Najnižja mesečna vrednost je bila blizu najnižje januarske obdobne vrednosti in najvišja mesečna vrednost blizu najvišje januarske obdobne vrednosti. Tako je bila amplituda večja od največje januarske amplitude v obdobju 1960-1990 (preglednica 3.5.2.).
Preglednica 3.5.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja januarja 2004 in v dolgoletnem obdobju Table 3.5.1. Characteristical sea levels of January 2004 and in the long term period
Mareografska postaja/Tide gauge:				
Koper				
	jan.04	1	an 1960 - 199	
		min	sr	max
	cm	cm	cm	cm
SMV	220	189	206	240
NVVV	310	247	282	326
NNNV	117	106	123	176
A	193	141	159	150
Legenda: Explanations:
SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A	amplitude / the amplitude
			1 1 1 1 1 1		i i	i i i i	i i
			1 1 1 1 1 1 1 1 1		i i i	i i i i i i	i i i
	/ <		1 1 1 1 1 1 1- -1 141 1 1 1 /l\ t--1--1- /1- \ \A N \ y i\ , i y i \	i i A 7 \ 4 / 1 \ 1 / 1 \ 1 -J- 1- V -1 y. / v/\ / ' \		i i i i -i- -i i i i i — i---1 —-/ /	i i 4- y\ > a i /N
			V »' i i \i	' / \A A y^S i V \ /			!/' »
			i i \ i i i — i i i	t i \ i A i i i \ /\ i i i i v i i			T
1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -Odkloni višin morja	— Odkloni zračnih pritiskov
Slika 3.5.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v januarju 2004 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti
Figure 3.5.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in January 2004
50
40.0
40
20
10.0
0
-j 0
-10.0
-20.0
40
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Hmer	-Ha	-Hres
Slika 3.5.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja januarja 2004. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.5.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in January 2004
-Vv	-dP	-Vs
Slika 3.5.3. Hitrost (Vv) vetra in odkloni zračnega pritiska (dP) ter merjene (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja januarja 2004
Figure 3.5.3. Wind velocity Vv and air pressure deviations dP with measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in January 2004
41
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Predvidene višine morja v marcu 2004
5:30 20:00 6:43 20:12 7:27 20:31 8:00 20:57 8:33 21:25 9:03 21:52 9:36 22:21
-80
1:24 13:01 1:34 13:36 1:52 14:07 2:15 14:34 2:42 15:01 3:13 15:30 3:46 15:55
10:10 22:46 10:42 23:15 11:19 23:37 11:55 0:01 12:46 0:25	0:55	19:42
80 60 40 20
-20 -40 -60 -80
m


g
m

4:19 16:22 4:52 16:46 5:25 17:07 6:03 17:27 6:46 17:37 7:48
10:19
3:58	19:43 6:18 20:04 7:18 20:30 7:58 20:55 8:34 21:21 9:07 21:43 9:37 22:07
0:03 12:24 1:15 13:13 1:48 13:52 2:19 14:22 2:51 14:52 3:19 15:16 3:49 15:39
10:06 22:25 10:37 22:42 11:07 22:57 11:46 23:09 12:30 23:13 13:43 23:07	22:16
19:15 5:34 19:13 6:40 19:30
3
4
10:55 2:07 12:15 1:37 12:58
Slika 3.5.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v marcu 2004 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.5.4. Prognostic sea levels in March 2004

42
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Temperatura morja v januarju
Temperatura morja se v januarju ni veliko spreminjala. Amplituda celega meseca je bila le 1.5°C (slika 3.5.5.).
Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja mesečna temperatura je bila v primerjavi z obdobjem nadpovprečna, blizu najvišje srednje obdobne temperature. Najvišja in najnižja mesečna temperatura sta bili glede na obdobje visoki (preglednica 3.5.2.).
-Temperatura zraka	^"Temperatura morja
Slika 3.5.5. Srednja dnevna temperatura zraka in temperatura morja v januarju 2004 Figure 3.5.5. Mean daily air temperature and sea temperature in January 2004
Preglednica 3.5.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v januarju 2004 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 3.5.2. Temperatures in January 2004 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 (Tmin, Tsr, Tmax)
	TEMPERATURA MORJA/			
	SEA SURFACE TEMPERATURE			
	Merilna postaja / Measurement station:			
		Luka Koper		
	januar		januar	
	2004		1980-89	
		min	sr	max
	°C	°C	°C	°C
Tmin	1 9,5	6.4	7.8	10.2
Tsr	1 10,2	7.6	8.8	10.7
Tmax	1 11,0	8.9	10.0	11.5
SUMMARY
The sea levels in January were higher if compared with average of long-term period. The sea level was extremely heightened by meteorological components in the middle of the month. The sea temperature in general did not fluctuate much.
43
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
3.6. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2003
3.6. Groundwater reserves in alluvial aquifers in December 2003
Mojca Robič
Gladina podzemne vode je v decembru ponekod naraščala, drugod pa se je zniževala. Zaloge so povečale predvsem v Primorskih vodonosnikih in v Spodnji Savinjski dolini.
Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje, ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V decembru so bila sušna območja vodonosnikov severovzhodne Slovenije, z izjemo Vrbanjskega platoja in osrednji del Kranjskega polja. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče.
Nad dolgoletnim povprečjem so bili: Vrbanjski plato, Spodnja Savinjska dolina, Primorski vodonosniki in skrajno severozahodni del Kranjskega polja, ki se napaja iz Kokre. Dolenjski vodonosniki, Ljubljansko polje in dolina Kamniške Bistrice so presegli nizko povprečje, vendar še niso dosegli srednjih obdobnih vrednosti.
Slovenija je bila v decembru zelo različno namočena. Najmanj, nekaj več kot polovica povprečnih decembrskih padavin je padlo v Prekmurju. Med 70 in 90 odstotki povprečnih padavin je padlo na Štajerskem in Dolenjskem, ostale pokrajine pa so bile nadpovprečno namočene. Večina padavin je padla v dveh kratkih obdobjih v drugi polovici meseca.
Gladina podzemne vode je ponekod naraščala, drugod padala. Tudi znotraj vodonosnikov lahko opazimo velike razlike, najbolj na Kranjskem polju. V okolici Britofa je bil zabeležen upad gladine za 220 cm, pri Cerkljah na istem polju, pa se je gladina zvišala za 372 cm. Nihanja gladine podzemne vode na drugih poljih so bila manj drastična. V Prekmurju je gladina nihala med porastom in upadom do 10 cm, dolina Kamniške Bistrice med upadom za 30 in porastom za 10 cm, Ljubljansko polje med upadom za 20 in porastom za 60 cm. Vodnatost Dolenjskih vodonosnikov se je večinoma zmanjševala, Sorškega polja, Primorskih vodonosnikov in vodonosnika v dolini Kamniške Bistrice pa povečala. Zvišanja gladine so bila reda do nekaj deset centimetrov.
Nizkovodne razmere, ki so se začele že z zgodnjim poletjem se kljub jesenskim in zimskim padavinam nadaljujejo v vodonosnikih vzhodne Slovenije ter na Kranjskem in Sorškem polju. Razmere so se izboljšale v Primorskih vodonosnikih in v Spodnji Savinjski dolini.
SUMMARY
Amount of precipitation was unevenly distributed. Low water level in alluvial aquifers of northeastern Slovenia, Kranjsko, Sorško polje continues. Level of ground water did not oscillate much except on Kranjsko polje (decreased for 2 m near Britof and increased for nearly 4 m near Cerklje).
44
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Slika 3.6.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu decembru 2003 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.6.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in December 2003
45
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
3.7. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v januarju 2004
3.7. Groundwater reserves in alluvial aquifers in January 2004
Mojca Robič
Gladina podzemne vode je v januarju večinoma naraščala.
Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje, ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V januarju so bila sušna območja vodonosnikov severovzhodne Slovenije, z izjemo Vrbanjskega platoja in osrednji del Brežiškega polja. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče.
Nad dolgoletnim povprečjem so bili: Vrbanjski plato, Spodnja Savinjska dolina, večina Kranjskega in Ljubljanskega polja ter doline Kamniške Bistrice.
Slovenija je bila v januarju večinoma dobro namočena. Najmanj, nekaj več kot polovica povprečnih januarskih padavin je padlo v Primorju, tri četrtine v Prekmurju. Nadpovprečno namočena je bila Dolenjska in osrednja Slovenija. Večina padavin je padla v dolgem padavinskem obdobju med 9. in 19. januarjem. V gorskem svetu so padavine obležale kot sneg in zato niso neposredno vplivale na vodnatost vodonosnikov, vpliv teh padavin bo zakasnel.
Gladina podzemne vode se je na večini vodonosnikov zviševala. Le v večini prekmurskih vodonosnikov, večjem delu Spodnje Savinjske doline, plitvem Primorskem vodonosniku pri Šempetru, pri Bukošku na Brežiškem polju je bilo opaziti upad gladine. Gladina se je znižala za okoli 10 - 30 cm, razen v Šempetru in v okolici Medloga, kjer je bilo znižanje močnejše. Večinoma pa se je gladina podzemne vode zvišala. Največje zvišanje je bilo zabeleženo na Kranjskem polju (Cerklje preko 4 in Moste preko 3 metre). Drugod je gladina podzemne vode naraščala za nekaj 10 cm do enega metra.
Izboljšanje vodnih razmer je bilo v januarju najbolj očitno na poljih osrednje Slovenije. Razmere na plitvem delu Primorskega vodonosnika in Brežiškem polju so se nekoliko poslabšale, v vodonosnikih Prekmurskega, Murskega, Dravskega, Ptujskega in Apaškega polja pa ostajajo še naprej slabe.
SUMMARY
Amount of precipitation was big. Level of ground water increased on majority of alluvial aquifers of Slovenia. The ground water reserves in aquifers in the middle part of the country improved. Low water level in alluvial aquifers of northeastern Slovenia and Sorsko polje continues.
46
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
nizko vodno stanje
merilno mesto z nivogramom
Slika 3.7.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu januarju 2004 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih Figure 3.7.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in January 2004
47
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za monitoring
4. onesnaženost zraka
4. AIR POLLUTION
Andrej Šegula
Januarja 2004 je bila onesnaženost zraka na ravni prejšnjih dveh mesecev. Pojavljala so se le nekajdnevna obdobja stabilnega vremena s temperaturnimi inverzijami v kotlinah, dolinah in nižinah. Temperature in padavine so bile blizu dolgoletnega povprečja. Kot običajno so koncentracije žveplovega dioksida presegle dovoljene vrednosti na vplivnem območju TE Šoštanj (merilni mesti Veliki vrh in Šoštanj), na vplivnem območju TE Trbovlje (Dobovec, Kovk, Ravenska vas), in na merilnem mestu v Krškem (vplivno območje tovarne celuloze). Onesnaženost zraka z SO2 v mestih je bila, razen v Zagorju, pod dovoljenimi mejami. Koncentracije ozona so bile v januarju že nekoliko višje od decembrskih, vendar še povsod pod dovoljenimi vrednostmi. Koncentracije ogljikovega monoksida so bile pod dovoljeno vrednostjo, medtem ko sta dve urni koncentraciji dušikovega dioksida presegli dovoljeno vrednost na Kovku (vplivno območje TET). Koncentracije delcev PM10 so skoraj povsod presegle dovoljeno vrednost.
Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež:
Merilna mreža	Merilni interval	Podatke posredoval in odgovarja za meritve
ANAS	1 ura	Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO)
EIS TES, EIS TET, EIS TEB	1 ura	Elektroinštitut Milan Vidmar
EIS Celje	1 ura	Zavod za zdravstveno varstvo Celje
MO Maribor	1 ura	Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja
OMS Ljubljana	1 ura	ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar
EIS Krško	1 ura	ARSO
ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško
Analitično nadzorni alarmni sistem
Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj
Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje
Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica
Ekološko informacijski sistem Celje
Mreža občine Maribor
Okoljski merilni sistem Ljubljana
Ekološko informacijski sistem Krško
Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško
Žveplov dioksid
Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1.
Med večjimi mesti so bile koncentracije kot ponavadi najvišje v Zasavju, kjer je poleg neugodne lege in vpliva lokalnih emisij opazna tudi emisija TE Trbovlje. V Zagorju sta bili po enkrat preseženi dopustna urna in mejna dnevna vrednost; najvišja urna koncentracija je bila 628 ^g/m3.
Koncentracije SO2 na vplivnem območju TE Šoštanj so bile višje od dovoljenih predvsem na Velikem vrhu, kjer je bila najvišja izmerjena urna vrednost 1083 ^g/m3. Na merilnem mestu Šoštanj, ki je ob
48
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
jugozahodnem vetru pod vplivom emisije iz termoelektrarne, so bile tokrat nad dovoljeno vrednostjo le štiri urne koncentracije.
Tudi na vplivnem območju TE Trbovlje so koncentracije občasno presegle dovoljene vrednosti. Na Kovku je bila najvišja dnevna koncentracija 231 pg/m3.
Na merilnem mestu v Krškem, ki je ponoči ob mirnem in jasnem vremenu pod vplivom emisije tovarne celuloze VIPAP, je bila najvišja urna koncentracija 763 pg/m3. Med vsemi merilnimi mesti pa je v januarju dosegla koncentracija SO2 najvišjo urno vrednost 1385 pg/m3 na merilnem mestu Sv.Mohor pri Brestanici.
Dušikov dioksid
Razen na Kovku, kjer sta bili dve urni koncentraciji nad dopustno urno vrednostjo, je bila onesnaženost zraka z NO2 kot običajno precej nižja od dovoljene. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile sicer izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2.
Ogljikov monoksid
Koncentracije CO so bile precej pod dopustno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 4.3. Za merilno mesto EIS v Celju ni podatkov zaradi okvare na merilniku.
Ozon
V januarju so bile koncentracije še povsod nižje od dovoljenih vrednosti. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4.
Delci PM10
Koncentracija delcev PM10 je povsod razen v Novi Gorici presegla dopustno dnevno vrednost, največkrat - kar v 12 dneh - na merilnem mestu EIS v Celju. Onesnaženost zraka z delci PM10 so prikazane na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5.
49
Agencija Republike Slovenije za okolje	Urad za meteorologijo
Preglednice in slike
Oznake pri preglednicah / legend to tables:
% pod odstotek veljavnih podatkov / percentage of valid data
Cp	povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3
maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3
min	najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3
>MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances
>DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) /
number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances
A0T40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do januarja. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h
podr področje: U - mestno, N - nemestno / area: U - urban, N - non-urban
*	premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only
Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2004:
Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2004:
	1 ura / 1 hour	3 ure / 3 hours	8 ur / 8 hours	Dan / 24 hours	Leto / year
SO2	380 (DV) 1	500 (AV)		125 (MV) 3	20 (MV)
NO2	220 (DV)2	400 (AV)			52 (DV)
CO	12 (DV) (mg/m3)				
Benzen	8,5 (DV)				
O3	180(OV), 240(AV), AOT40		120 (CV)5		40 (CV)
delci PM10				55 (DV)4	42 (DV)
1	- vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu	3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu
2	- vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu	4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010
Krepki tisk v tabelah označuje prekoračeno število dovoljenih letnih preseganj koncentracij. Bold print in the following tables indicates exceeded number of the allowed annual exceedences.
50
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za januar 2004, izračunane iz umih meritev avtomatskih postaj
Table 4.1. Concentrations of SO2 in January 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations
				1 ura / 1 hour			3 ure /	Dan / 24 hours		
							3 hours			
MERILNA MREŽA	Postaja	% pod	Cp	Maks	>DV	>DV £od 1jan.	>AV	maks	>MV	>MV £od 1.jan.
	Ljubljana Bež.	99	10	77	0	0	0	20	0	0
	Maribor	93	8	95	0	0	0	22	0	0
	Celje	99	17	134	0	0	0	38	0	0
ANAS	Trbovlje	99	10	140	0	0	0	22	0	0
	Hrastnik	82	10	318	0	0	0	72	0	0
	Zagorje	100	21	628	1	1	0	129	1	1
	Murska S.Rakičan*	73	6	22*	0*	0*	0*	10*	0*	0*
	Nova Gorica	90	6	67	0	0	0	15	0	0
	SKUPAJ ANAS	11		628	1	1	0	129	1	1
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	100	11	264	0	0	0	40	0	0
EIS CELJE	EIS Celje	86	8	78	0	0	0	18	0	0
EIS KRŠKO	Krško	97	31	763	7	7	4	158	1	1
	Šoštanj	100	16	774	4	4	0	92	0	0
	Topolšica	100	8	130	0	0	0	31	0	0
	Veliki vrh	99	41	1083	16	16	0	138	1	1
EIS TEŠ	Zavodnje	98	16	164	0	0	0	40	0	0
	Velenje	100	7	73	0	0	0	15	0	0
	Graška Gora	98	8	113	0	0	0	20	0	0
	Pesje	100	9	154	0	0	0	30	0	0
	Skale mob.	100	11	183	0	0	0	37	0	0
	SKUPAJ EIS TEŠ	15		1083	20	20	0	138	1	1
	Kovk*	52	71	472*	5*	5*	0*	231*	1*	1*
EIS TET	Dobovec	100	26	710	8	8	0	158	2	2
	Kum	97	5	250	0	0	0	26	0	0
	Ravenska vas	96	33	603	3	3	0	154	1	1
	SKUPAJ EIS TET	34		710	16	16	0	231	4	4
EIS TEB	Sv.Mohor	94	16	1385	3	3	0	114	0	0
Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za januar 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj
Table 4.2. Concentrations of NO2 in January 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations
					1 ura / 1 hour			3 ure /
MERILNA	Postaja	podr	% pod	Cp	maks	>DV	>DV	3 hours
MREŽA							£od	>AV
							1.jan.	
	Ljubljana Bež.	U	99	37	100	0	0	0
ANAS	Maribor	U	100	34	86	0	0	0
	Celje	U	96	33	104	0	0	0
	Trbovlje	U	100	27	53	0	0	0
	Murska S. Rakičan	N	93	14	81	0	0	0
	Nova Gorica	U	98	33	72	0	0	0
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	N	94	9	48	0	0	0
EIS CELJE	EIS Celje*	U	73	50	119*	0*	0*	0*
EIS TEŠ	Zavodnje	N	100	4	67	0	0	0
	Skale mob.	N	88	15	63	0	0	0
EIS TET	Kovk*	N	42	22*	278*	2*	2*	0*
EIS TEB	Sv.Mohor	N	77	9	44	0	0	0
51
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za januar 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj
Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in January 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations
MERILNA MREŽA	Postaja	% pod	Cp	8 ur / 8 hours maks >DV	
	Ljubljana Bež.	99	1.2	2.2	0
ANAS	Maribor	100	1.2	1.9	0
	Celje	100	1.2	2.3	0
	Nova Gorica	99	1.1	1.6	0
EIS CELJE	EIS Celje*				
Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za januar 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj
Table 4.4. Concentrations of O3 in January 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations
					1 ura / 1 hour				8 ur / 8 hours	
MERILNA	Postaja	podr	% pod	Cp	Maks	>OV	>AV	Maks	maks>CV	>CV
MREŽA										£od 1.jan.
	Krvavec	N	100	74	102	0	0	99	0	0
	Iskrba	N	100	48	86	0	0	83	0	0
	Ljubljana Bežigrad	U	93	21	70	0	0	65	0	0
ANAS	Maribor	U	100	18	67	0	0	57	0	0
	Celje	U	99	17	72	0	0	70	0	0
	Trbovlje	U	98	21	70	0	0	66	0	0
	Hrastnik*	U	82	31	70*	0*	0*	65*	0*	0*
	Zagorje	U	99	19	63	0	0	57	0	0
	Nova Gorica	U	99	18	72	0	0	66	0	0
	Murska S. Rakičan	N	99	34	82	0	0	70	0	0
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje	N	100	41	70	0	0	62	0	0
MO MARIBOR	Maribor Pohorje	N	99	58	86	0	0	82	0	0
EIS TES	Zavodnje	N	100	47	79	0	0	77	0	0
	Velenje	U	100	28	72	0	0	61	0	0
EIS TET	Kovk	N	99	55	89	0	0	83	0	0
EIS TEB	Sv.Mohor	N	94	45	89	0	0	79	0	0
Preglednica 4.5. Koncentracije delcev PM10 za januar 2004, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in January 2004, calculated from hourly values measured by automatic stations
				Dan / 24 hours		
MERILNA MREŽA	Postaja	% pod	Cp	maks	>DV	>DV £od 1jan.
	Ljubljana Bežigrad	99	38	91	6	6
	Maribor	97	43	75	6	6
	Celje	99	44	96	9	9
ANAS	Trbovlje	96	33	94	1	1
	Zagorje	92	38	71	2	2
	Murska S. Rakičan	98	30	65	3	3
	Nova Gorica	94	27	50	0	0
MO MARIBOR	MO Maribor*	55	26	55*	1*	1*
EIS CELJE	EIS Celje	93	48	87	12	12
OMS LJUBLJANA	Vnajnarje (sld)	98	19	32	0	0
EIS TEŠ	Pesje (sld)	99	19	53	0	0
	Skale mob.(sld)	99	19	53	0	0
EIS TET	Prapretno (sld)	100	24	62	1	1
sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured
52
Agencija Republike Slovenije za okolje
Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan* Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje Krško
Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Skale mob.
Kovk* Dobovec Kum Ravenska vas
Sv.Mohor
Urad za meteorologijo
EIS TEŠ
EIS TET
EIS TEB
0
120
□ cp(^g/m3) □ DV-lura(št.primerov) □ MV-24ur(št.primerov)
Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v januarju 2004 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in January 2004
^^^^ Ljubljana Bež.	^^^^ Maribor	-Celje	Zagorj e	> Trbovlj e
	• Šoštanj		^^^^ Krško	♦ Nova Gorica
Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (^g/m3) v januarju 2004 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (^g/m3) in January 2004 (MV- 24-hour limit value)
53
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk* Sv.Mohor
□ cp(pg/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov)
Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v januarju 2004 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in January 2004
Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik* Zagorj e Nova Gorica Murska S. Raki čan Vnajnarje Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba Zavodnj e Kovk Sv.Mohor
0
□ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) □ OV-lura(št.primerov)
Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v januarju 2004 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in January 2004
0
100
120
140
54
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Lj ublj ana Bež.
Maribor MO Maribor* Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica
0	10	20	30	40	50	60	70	80
□ cp(jig/m3) ■ DV-24ur(št.primerov)
Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v januarju 2004 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in January 2004
130 120 110 100 90 d 80 £ 70
<D
g 60 <u
= 50 40 30 20 10 0
^^^_Ljubljana Bež.	Maribor	Trbovlje	Zagorje	0 Nova Gorica —£—Murska S.Rakičan
Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v januarju 2004 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in January 2004 (DV- 24-hrs allowed value)
SUMMARY
Air pollution in January 2004 was on the level of the two previous months. There were only short periods of stable weather with temperature inversions in valleys, basins, and lowlands. Temperature and precipitation were near the average. As usually the SO2 concentrations exceeded the allowed values in the places influenced by emission from Šoštanj Power Plant (the monitoring sites of Veliki vrh and Šoštanj), in the places influenced by emission from Trbovlje Power Plant (Dobovec, Kovk and Ravenska vas), and at Krško monitoring site, which is influenced by emission from paper mill factory. Concentrations of ozone in January were little higher than in December but still below the limit values. Concentrations of Carbon monoxide remained below the allowed values, while two hourly concentrations of Nitrogen dioxide exceeded the allowed value at the site of Kovk. PM10 particles considerably exceeded the 24-hour limit value.
3
4
5
7
8
9
10
12 13
14
17
18
19 20
21
22 23
25 26
27
28
29 30
31
55
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
5. kakovost vodotokov in podzemne vode na avtomatskih merilnih postajah
5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER
AT AUTOMATIC STATIONS
Andreja Kolenc
Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu januarju spremljali kakovost Save v Mednem, v Hrastniku in v Jesenicah na Dolenjskem, kakovost Savinje v Medlogu in v Velikem Širju ter kakovost podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu.
Vse merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. Merilni postaji na površinskih vodotokih v Mednem in Medlogu, kjer površinska voda infiltrira v podtalnico sta dodatno opremljeni z merilniki za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Na Savi v Jesenicah in na Dolenjskem, ki je meddržavni profil s Hrvaško in hkrati tudi postaja v mednarodni monitoring mreži v okviru Donavske konvencije, je postaja poleg merilnika celotnega organskega ogljika dodatno opremljena še z merilnikom vsebnosti ortofosfata. Merilni postaji na podzemni vodi na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu, kjer so se v okviru državnega monitoringa pokazali problemi s kakovostjo vode, sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata.
Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura vode, električna prevodnost (20° C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Iz pretočne posode poteka kontinuirno doziranje vzorcev na on-line analizatorje TOC, orto fosfata in nitrata.
Avtomatske postaje na Savi v Mednem, Hrastniku in v Jesenicah na Dolenjskem, na Savinji v Medlogu, in v Velikem Širju ter na podzemnih vodah Sp. Savinjska dol. Levec in Ljubljansko polje Hrastje so v januarju delovale brez večjih izpadov. Zaradi okvar merilnikov manjka del meritev vodostaja Save v Mednem (20. - 29.1.) ter del meritev električne prevodnosti za Savo v Hrastniku. Kot posledica slabega delovanja črpalnega sistema avtomatske postaje na Savinji v Velikem Širju manjka del meritev raztopljenega kisika in pH. Zaradi okvar in motenj v delovanju analizatorjev ne prikazujemo meritev TOC (Medno, Jesenice na Dol., Medlog), vsebnosti ortofosfata (Jesenice na Dol.) in vsebnosti nitratov (Hrastje).
Vrednosti osnovnih fizikalnih parametrov, ki smo jih v januarju kontinuirno spremljali na avtomatskih merilnih postajah na rekah Savi in Savinji, so sledile spremenljivi hidrološki situaciji in so bile znotraj intervala pričakovanih vrednosti. Kot posledico padavin smo v začetku in v sredini meseca zaznali prehodno povišanje vodostajev rek. Prav tako je bilo opaziti tudi prehodno dvigovanje in upadanje gladine podzemne vode na merilnih mestih v Sp. Savinjski dolini in na Ljubljanskem polju. Hidrološkim spremembam so sledile spremembe vrednosti merjenih veličin, predvsem zniževanje električne prevodnosti zaradi redčenja vode. Na merilnem mestu v Hrastju v zadnjem času beležimo rahlo zviševanje vsebnosti nitratov v podzemni vodi
Rezultati kontinuirnih meritev na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Hrastnik, Sava Jesenice na Dolenjskem, Savinja Medlog, Savinja Veliko Širje, Sp. Savinjska dolina Levec in Ljubljansko polje Hrastje so za mesec januar prikazani na slikah 5.1.- 5.14.
56
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
13,0 12,5 12,0 11,5 11,0 10,5 10,0 9,5 9,0 8,5 8,0 7,5 7,0


pH
"Raztopljeni kisik
■ Vodostaj
Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v januarju 2004 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in January 2004
320 310 300
?
-S 290 m i
-S 280
J
g 270
<u k
a 260
>o
I 250
53
240 230 220
200
190
180
170
160 |= o
150 '-S1 •8
140 ¿S 130 -- 120 110 100
234567890
23456789
"Električna prevodnost
■ Vodostaj
Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v januarju 2004 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in January 2004
300 >


pH
- Raztopljeni kisik
■ Vodostaj
Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v januarju 2004 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Hrastnik in January 2004
57
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Električna prevodnost_— — — Vodostaj
Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v januarju 2004 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in January 2004
|_pH "	Raztopljeni kisik — — — Vodostaj
Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v januarju 2004 Figure 5.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Jesenice na Dol. in January 2004
,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCNf^f^
Električna prevodnost_— — — Vodostaj
Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Jesenice na Dol. v januarju 2004 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Sava Jesenice na Dol. in January 2004
58
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
pH -Raztopljeni kisik----Vodostaj
Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v januarju 2004 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in January 2004
^Hrn^i/S^r^ooc^ö^Hrn^i/S^r^ooc^ö^Hon^i/S^r^ooc^ö^ ,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCNf^f^
Električna prevodnost_— — — Vodostaj
Slika 5.8. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v januarju 2004 Figure 5.8. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in January 2004
,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—i,—(NCNCNCNCNCNCNCNCNCNf^f^
|_pH	Raztopljeni kisik — — — Vodostaj
Slika 5.9. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v januarju 2004 Figure 5.9. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Veliko Širje in January 2004
59
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
Ö"
8,6 8,4 8,2 8,0 7,8 7,6 7,4 7,2 7,0



pH
"Raztopljeni kisik
■ Globina gladine I
6
o
190 i
200 I
210 S t3

Slika 5.10. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v januarju 2004
Figure 5.10. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in January 2004
>S 704 'S
W 701 -


"Električna prevodnost
Globina gladine
Slika 5.11. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sp. Savinjska dol. Levec v januarju 2004 Figure 5.11. Average daily values of conductivity and level at station Sp. Savinjska dol. Levec in January 2004
^	7,4
eg	-1
£	7,2
17,0 <D
H
0
1	6,8 pH,
p	6,6
(Nm-^r^^or-ooc^o
(Nm-^in^or-ooc^o
(Nm-^^^or-ooc^o
pH
Raztopljeni kisik
Globina gladine
1455 g
1470 g H3
1480 g

Slika 5.12. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v januarju 2004 Figure 5.12. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Ljubljansko p. Hrastje in January 2004
60
170
180
220
230
6,8
240
719
716
713
707
695
7,8
1445
1450
7,6
1460 P
1465
1475
6,4
1485
6,2
1490
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za meteorologijo
'Električna prevodnost
Globina gladine
Slika 5.13. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v januarju 2004 Figure 5.13. Average daily values of conductivity and level at station Ljubljansko p. Hrastje in January 2004
Nitrat	— — — Globina gladine
Slika 5.14. Povprečne dnevne vrednosti vsebnosti nitratov in vodostaja na postaji Ljubljansko p. Hrastje v januarju 2004 Figure 5.14. Average daily values of nitrate and level at station Ljubljansko p. Hrastje in January 2004
SUMMARY
Level of river water and ground water increased as the consequence of rainfall at the beginning and in the middle of January. The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) at the automatic stations mainly followed the changes in hydrological situation and do not show deviations from the expected values. Lately we are noticing slightly increased nitrate concentrations in ground water at automatic station Ljubljansko polje - Hrastje. The results of continuous measurements of water level, electrical conductivity, pH, dissolved oxygen and nitrate are shown on the charts (Figures 5.1.- 5.14.).
61
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za seizmologijo in geologijo
6. potresi
6. EARTHQUAKES
6.1. Potresi v Sloveniji - januar 2004
6.1. Earthquakes in Slovenia - January 2004
Ina Cecič, Tamara Jesenko
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so januarja 2004 zapisali več kot 250 lokalnih potresov, od katerih smo za 179 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 26 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0 in en potres z manjšo magnitudo, ki so ga čutili prebivalci. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav.
Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico.
Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v januarju 2004 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč.
Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - januar 2004 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in January 2004
62
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za seizmologijo in geologijo
Januarja so prebivalci Slovenije čutili štiri potrese. Najmočnejši je bil 24. januarja ob 12. uri 49 minut UTC (oziroma 13. uri 49 minut po srednjeevropskem času). Njegovo žarišče je bilo ob italijansko -slovenski meji, pri kraju Mossa. Po dosedaj zbranih podatkih so posamezniki na območju Dobrovega v Brdih, Solkana, Deskel, Šempetra pri Gorici, Nove Gorice, Renč, Kojskega in Volčje Drage čutili zmerno tresenje tal. Ljudje so opisovali tresenje podobno močnemu udarcu globoko v zemlji ali trku v trd predmet. Ponekod so opazili tudi bobnenje, ki so ga slišali neposredno pred tresenjem tal.
Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - januar 2004 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - January 2004
Leto Mesec	Dan	Žariščni čas		Zem. širina	Zem. dolžina	Globina	Magnituda	Intenziteta	Področje
		h UTC	m	°N	°E	km	ML	EMS-98	
2004 1	1	2	21	46,29	13,67	5	1.9	IV*	Krn - Lanževica
2004 1	1	7	28	46,07	14,78	9	1.2		Litija
2004 1	1	15	3	45,89	15,48	7	1.6	III*	Veliki Podlog
2004 1	2	16	14	46,22	14,01	11	2.5		Petrovo Brdo
2004 1	3	8	32	46,54	13,90	12	2.3		Karavanke, Avstrija
2004 1	4	3	5	45,88	15,48	9	1.1		Veliki Podlog
2004 1	5	3	33	45,71	14,36	15	1.0		Javorniki
2004 1	5	23	28	46,32	13,59	7	1.6	čutili	Bovec
2004 1	6	11	33	45,97	14,70	0	1.0		Grosuplje
2004 1	7	18	4	46,17	14,29	7	1.1		Skofja Loka
2004 1	10	6	52	45,99	14,99	7	1.7		Trebnje
2004 1	10	12	55	45,95	14,86	7	0.9	III-IV*	Sentvid pri Stični
2004 1	13	21	2	46,07	14,76	10	1.6		Velika Stanga
2004 1	14	0	25	45,95	15,54	8	1.3		Krško
2004 1	14	3	43	45,64	14,41	18	2.0		Mašun
2004 1	16	1	16	46,35	13,72	2	1.0		Trenta
2004 1	16	14	1	46,17	13,60	15	1.5		Clodig, Italija
2004 1	16	15	18	45,90	15,48	5	1.0		Veliki Podlog
2004 1	19	8	39	46,14	15,21	9	1.0		Laško
2004 1	21	15	12	46,28	13,63	8	1.0		Kobarid
2004 1	24	10	29	45,80	15,80	7	1.1		Strmec, Hrvaška
2004 1	24	12	49	45,94	13,54	13	2.2	IV*	Mossa, Italija
2004 1	24	16	25	45,52	14,57	11	1.3		Gorski Kotar, Hrvaška
2004 1	26	13	2	46,26	16,07	7	1.1		Bedenec, Hrvaška
2004 1	26	18	23	46,02	14,98	6	1.0		Javorje - Moravče
2004 1	26	22	3	45,88	14,94	16	1.0		Knežja vas - Replje
2004 1	27	4	1	46,06	14,76	7	1.0		Velika Stanga
63
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za seizmologijo in geologijo
6.2. Svetovni potresi - januar 2004
6.2. World earthquakes - January 2004
Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - januar 2004 Table 6.2.1. The world strongest earthquakes - January 2004
datum	čas(UTC)	koordinati		magnituda			globina	območje	opis
	ura min sek	širina	dolžina	Mb	Ms	Mw	(km)		
									Potres je zahteval vsaj eno žrtev. Na otoku Lombok je bilo ranjenih vsaj 22
1.1.	20:59:30,5	8,32 S	115,80 E	5,5	5,4	5,8	33	Bali, Indonezija	oseb, poškodovanih je bilo okoli 2000 zgradb. Na otoku Bali se je ranilo 7
									oseb, poškodovanih pa je bilo vsaj 4000 zgradb.
3.1.	16:23:20,9	22,25 S	169,67 E	6,4	7,1	7,1	22	severovzhodno od	
									
								otočja Loyality	
									V potresu je bilo ranjenih 300 oseb. Potres je povzročil dodatno škodo na
10.1.	18:38:14,6	36,85 N	3,46 E	4,5	4,4		10	severna Alžirija	zgradbah, ki so bile poškodovane v potresu, ki se je zgodil 21. maja 2003 ob
									18:44 UTC.
25.1.	11:43:11,8	16,83 S	174,19 W	6,4		6,7	130	otočje Tonga	
28.1.	22:15:31,3	3,13 S	127,42 E	6,0	6,5	6,7	21	Seram, Indonezija	
V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v januarju 2004. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev.
Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja)
Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda)
64
Agencija Republike Slovenije za okolje
Urad za seizmologijo in geologijo
-60
■120' -6fl"
O OO
6 7 8 Magnilucta
Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - januar 2004
Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - January 2004
□
0 33 70 200 700 Globina [fcm]
65