MUZEJSKI RAVNATELJ Št. 86 tlst izhaja J mescce L t, 6.50 več. — |r lir ok osti 1 Ilice, t ah vale, p< LJUBLJANA JUGOSLAVIJ Posamezna Številka 30 cent. LeiniK Ul Oflaai na prvi NOST Uredništvo In upravnlHvo: Trst (3), ulica S. Franceico d'As«i»i 20. Te-kfon 11-37. Dopisi na) te pošiljajo Izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvn. Rokopisi m ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. - Last. založba In tisk TIskarno .EdinoaU Poduredniitvo v G o r i c i i ulica Gioauft Carducci it. 7. L n. _ Telef. it 32X Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. DR. JOSIP WILFAN: Iz poiitUne terminologije (Glej tudi «Edinost» od 9. t. m-) II. Vendar je par primerov v o-beli jezikih, da se naša raba besed narod, naroden, narodnost ujema z navadno rabo besed nazione, nazionale, naizionalitš, in narobe laška raba teh besed z navadno rabo naših besed. Bil Mini o Man Podelitev diplome častneg* Jezikoslovno preiskovanje nam rabi v terminologičnih vprašanjih, namreč v vprašanjih, ki se tičejo strokovnih izrazov, le za pripomoček in nekako kontrolo. S tem torej, da smo si pojasnili, kako so nastale besede nazione, nacionale, nazionalita, se davno nismo dospeli do pravega pojmovanja teh besed. Bolj trdno podlago kot v jezikoslovju ima terminologija prav za prav v konvenciji, namreč v nekakem molčečem, ali v tudi izrecnem sporazumu, ki ga stalna raba posvečuje, da imej neki izraz vedno isti določeni pomen inda se neki pojem vedno označuj z istim izrazom. V tem, da so strokovni izrazi v tem pomenu besede dogovorni ali konvencionalni, leži tudi eden glavnih vzrokov r vzdraženosti, ki jo vzbuja vsak poskus, da bi se eden ali drugi strokovni «termin», kakor se takim izrazom pravi, premeri il, bodi tudi popravil. Će na primer prijatelj Jezičnik priporoča zadrugar jem, naj ne zamenjujejo naloge in zbora nadzornikov, naj torej ločijo besedi nadzorstvo in nadzorništvo, mu zadrugar j i v sveti vnemi za «do-govomo» stalnost odgovarjajo: «Pa zakaj ne bi še dalje zamenjavali nadzorni štvo in nadzorstvo, ko pa je to že tako udomačeno!« A proti — udomače-nosti, to se ve, se tudi bbgovi zastonj bojujejo. Izkušnjavor da bi to misel Še dalje izvajal, posebno še z ozirom na termirio-logičnc boje med dvema'— udo-mačenostima, na primer srbsko in hrvatsko, to izkusn.ja.vo moram za danes premagati, ker bi me predaleč" zapeljala. Vrnimo se toroj k nazione, nazionale, nazionalita. Kadar smo pred vojno brali na kaki štacunksi tabli ali v kakem oglasu, da kdo prodaja «vini nazionadi e e£teri», smo sicer razumeli, da gre za domača in tuja, tuzemska in inozemska vina, in smo se morda čudili temu, da se pri vinih mešajo (tudi?) strokovni izrazi, nismo pa gotovo radi tega zašli v kakšno dolgo terminologično razglabanje. Ko smo po vojni, ne samo mi, nego tudi naši laški sodeželani, stopili v čisto drugačen, neskončno bolj intenziven stik z lašči-no in la&kim življenjem, so nam ■jesede nazione, nazionale, nacional i ta začele udarjati na ušesa in biti v oči brez primere močneje in bolj pogostoma kakor prej. In kadar smo slišali ali brali: bandiera nazionale, lingua nazionale, festa nazionale, smo vsaj splošno predstavljEu-li to: narodna zastava, narodni jezik, narodni praznik in smo dosledno čutili in razumeli v vseh teh izrazih v prvi vrsti, da gre za laške, torej neslovenske stvari, in šele v drugi vrsti, da gre za državne, torej državljanom kot takšnim skupne stvari. Ko smo se pa končno seznar nili z izrazi congresso (ali na primer federazione ali istituto) provinciale, regionale, nazionale, kjer te zadnje tri besede znači j o tri stopnje zmerom obsežnejšega okoliša, smo končno za>-slutili, — moram vnovič povda-riti, da govorim tako s stališča naše vkupnosti, ne posameznikov —, da ima beseda nazionale vendar neki drug pomen kot naša beseda naroden. Kako smo pa splošno še malo pronikli v razumevanje in čutenje te razlike, nam je kazal med drugimi zad-llji primer z istovetnicami (car-te d'identit&), ko je eden ali drugi naših ljudi hotel, da bi se mu za nacionaliteto zapisalo v isto-vetnico, da je slovenska, češ saj sem Slovenec, ne Lah. m. Iz gorenjih primerov se vidi, da ne gre kratko in malo prestavljati laških besed nazione, nazionale, nazionalita z našimi besedami narod, naroden, na»-rodnost. Razum in čustvo se u-pirata, da bi priznali, da more vino biti sploh «narodno», da nam naš jezik ni «naroden», da je zveza, ki obsega vse državljane brez razlike narodnosti, vendar «narodna», da naša «na-rodnost» ni slovenska, če jemljemo besede narod, naroden, narodnost, kakor je naravno, v onem pomenu, katerega imajo v našem ieziku. Kdor se strogo drži logičnih mejnikov, se bo spričo takšnih primerov tolažil s tem, da izjeme potrjujejo pravilo. Kdor pa v jeziku vkljub slovarjem in slovnicam, (namreč kakršnih se na-ši jezikoslovni pohujšanci spominjajo — ali tudi ne spominjajo iz svojih šolskih leit), spoasnar va in spoštuje pred vsem podlago in snov vsega vkupnega ali kolektivnega duševnega življenja, ta se ne bo čudil, H*a*v< veselil, da se živi jeziki ne puščajo vklepati. Slovenci pravimo mednarodno pravo, kakor pravijo na primer Lahi diritto internaaionale, in pravimo Družba (Društvo) narodov po oficielnem angleškem in francoskem nazivu mirovnih pogodb League of Na-tions in Soctetć des Nations. Mednarodno pravo urejuje ra«r merje med državami in Družba narodov druži države. V obeh izrazih rabimo torej naSo besedo v neslovenskem pomenu, namreč v tistem pomenu, ki izhaja za laščino iz onih primerov, ki sem jih navedel v II. delu te rajzpravice. Z druge strani so Lahi, kolikor so do konca vojne bili pod Avstrijo, iz razumljivih razlogov rabili besede najzione, nazionale, nazionalita po večini v pomenu, ki je ustrezal takratnim razmeram. Saj bi se sploh moglo do neke mere govoriti o nekaki avstrijski laščini («austriacan»), ki so se je posebno uradniki in sodniki, a prccej tudi obrtniški in trgovinski krogi bili navzeli, in se je trudijo sedaj s pošteno in vse hvale vredno, čeprav kak-šenkrat nekoliko negotovo vnemo čim prej otresti. Iz tistih Časov je ime znamenitega šol-skopoiitičnega društva «Lega Nazionale» in zgodovinar ne bo mogel prav razumeti domačih zgodovinskih virov, posebno laških novin tiste dobe, in kakega tržaškega dnevnika tudi najnovejše dobe, če ne bo imel vedno pred očmi, da so se besede nazione, nazionale, nazionalita pod Avstrijo rabile pretežno v drugem pomenu kakor sedaj, namreč v pomenu naših besed narod, naroden, narodnost. fctva ♦RIM, 9. (Izv.) Danes zjutraj je bila v restavrirani zgodovttiski palači Borromini slovesno podeljena on. Mussoliniju diploma častnega člana rimskega zgodovinskega društva. Po kratkem govoru sdhatcrja Cal i ose, v katerem je povdaril zasluge novega častnega dana za raziskovanje starega Rima, je povzel besedo on. Mussolmi, ki je v daljšem govoru napovedal pri-četek izkopavanj od lave zasu-*te£»*mesta Herculaneum in dviga dveh rimljanskih ladij, ki le- Driavnl dohodki 13 milijard in 563 milijonov RIM, 9. (Izv.) Po prvih 8 me- ________secih poslovnega leta, to je od žit a~ stoletja in stoletja prfoplje- | Julija februarja, so dosegli ni na dnu jezera Nemi. On. Mus- " ' solini je izrazil v svojem globoko zasnovanem govoru mnenje, da bo prineslo izkopavanje me- sta Herculaneum važna arheološka odkritja, kajti mesto Herculaneum ni, kakor trdijo mnogi, podobno že izkopanemu mestu Pompei, ampak se od njega bistveno razlikuje. Medtem ko je bilo izkopano mesto Fompei nekako trgovsko središče, je bilo mesto Herculaneum nekako letovišče rimljanskih patrfcdjev m radi tega se lahko z gotovostjo pričakuje, da bo prineslo Izkopavanje mesta Herculanenm povsem nove dosed&j nepoznane sledove nekdanjega rimi j enakega življenja. Ladje v jezeru Nemi pa bodo dvignjene na površino potom odpel jave znatnega dela jezerske vode v sosednje jezero Al-bano. Jezeru Nemi bo znižana površina do onega mesta, na katerem ležijo potopljene ladje, ki bodo nato dvignjene. Proste luke Tržaška senatorja prt ministru Cianu RIM, 9. (Izv.) - Tržaška senatorja Giorgio Pitacco in grof Segrć Sartorto sta se podala v nosti. Glede Italije bi se morala jugoslovenska politika postaviti na stališče prijateljstva in sodelovanja z Italijo. «Za prijateljstvo in in sodelovanje z Italijo smo vedno pripravljeni, za podrejenost ali celo podložnost pa nikoli.* M 8 razširjenji vladne koalicije v Jugoslaviji BEOGRAD, 9. (Izv.) ccPolitički Glasnik«, za katerim stoji notranji minister Maksimovič, prinaša naslednjo zanimivo vest: «V političnih krogih se trdi, da je demisija sedanje vlade gotova stvar in da bo še pred 19. aprila sestavljen nov kabinet z Veljo Vukičevićem na čelu, v katerega bo vstopila radi-kaleka stranka, Demokratska zajednica, SLS in najbrž tudi Niki čeva skupina. V novi vladi ne bodo od sedanjih radikalskih ministrov Uzunović, Maksimović in dr. Srš-kić, ki se bodo baje začasno umaknili ni se posvetili saniranju razmer v radikalekem klubu in stranki. Dr. Perič bo izpadel iz nove vlade, ker dobi zunanje ministrstvo Demokr. zajednica. Iz vrst _______Demokratske zajednice bodo vsto- dohodki v prvih 8 mesecih nad- I piu v novo vlado baje dr. Marin-krilili one v pretekli poslovni kovič kot zunanji minister, Milan milijardo U7 milijo- I Grol kot prosvetni minister, sko-ogrski odnoiaji so vedno vzbujali našo veliko pozornost. Potovanje grofa Bethlena je prineslo najlepše uspehe. Z zadoščenjem ugotavljam kako je moj obisk še bolj prispeval k prisrčnosti teh od noša je v. Naposled hočem zanikati vest, katero so razširile nekatere agencije in nekateri listi, češ da sem prišel v Rim, da se bom razgovarjal o eventuelni obnovitvi ogrske dinastije. To ne odgovarja resnici. V sedanjem času mora Ogrska razrešiti mnogo važnejša vprašanja.«____ državni dohodki znesek 13 milijard 588 milijonov lir. V preteklem poslovnem letu so znašali državni dohodki v ravno isti dobi 12 milijard 421 milijonov. V tekočem poslovnem letu so torej dobi za 1 nov lir. dr. Proces proti ZontbonUu MbopriM filtri RIM, 9. (Izv.) V pondeljek zjutraj se bo pričel pred posebnim Položaj na Romunskem Mehmed Spaho kot finančni minister in Aca Mijovič kot poštni ali pravosodni minister.» Ministrski predsednik Uzunovič je z oziram na to vest izjavil novinarjem, da gre za eno izmed Številnih kombinacij, ki se povsod --»------- . . - ^ , delajo. Dalje, da ni nič novega v tribunalom za obrambo države litifcneiI1 položaju in da tudi ni proces proti Zanibonijn in nje- prikovati kakih novih momentov gorim tovarišem. Poleg Zanibo-1 v razvoju politične situacije, nija in generala Capella bo sedelo na zatožni klopi še pet drugih obtožencev. Zanihani je obtožen, da je zagrešil dejanje, s katerim je hotel izzvati potom atentata na on. Mussolinija med prebivalstvom oboroženo vstajo proti državnim oblastem. Ono dejanje je bilo izpeljano v sporazumu z drugimi osebami potom zjarotniške propagande proti vladi, potom denarnih zbirk in potom organizacije puntarskih oddelkov. V načrtu Zanlbonijevem je bila, kakor pravi obtožnica, proglasitev začasne vojaške diktature, ki naj fes Ji ORlGINAlftO MAZILO i A MOfttUVt DADIKMM 1 ^ KURJA OČEJA M), 1 DOBIVA U V VlEH lEKABtlAH IIIMU mm ■ lia IM s. Pieta 10 - l«l SMILAJOD 813 čisti kri PRSNI SIRUP Izborno »redalvo prod knilju gly kol. najbolj le okrcpčevalno sredstvo Lekarna tastellamnirt - Tist. lia dti fiiallani 4Z Lastnik: F. BOLAFFIO BERUTZ-SCHG9L Trst, Via Fablo Filzi 25 - tel«f. 44-82 Pouk ln pravodl v vseh iezlkiii. 407 Slovenske žene! p^fa1'! raanufakturnega blaga dajajte prednost velikim skladiSčera v Trstu, Via Genov« Stev. 21 (prej Campanlle) mariaaccerboni kjer ae služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) po L 5.60, Brisače, nogavice ln druge manu'akturne potrebščine. (364) Govori se slovenskoj Zdravstveno stanja kralja se je zboij&alo. - Stroga cenzura v vse državi. BUKAREŠT, 9. (Izv.) Glasom uradnega komunikeja se je stanje kralja Ferdinanda v toliko zbolj-šalo, da se ne računa več z nepričakovano katastrofo. Tudi v poli-propagande tičnem položaju je tekom zadnjih dni nastopila popolna jasnost, da so preprečena iznenađenja od ka-" Vlada je podvzela sta, že sedaj nevoSčljiv. To in drugo blago boste ravno tako dra^o plačeval, kakor mi, ki živimo v mestu, prometni minister Ciano, ki je na seji ministrskega sveta sam predložil načrt za proste luke, je novinarjem že pojasnil, kako bo in kaj. Carine prosto bo blago samo dokler se naklada, razklada, predeluje itd.; blago pa, ki se konsumira, bo podvrženo carini, kakor je sedaj. Tako se nikomur ne bo godila krivica. «Eh, saj sem tudi jaz pravil! _ Kaj pa parlament dela? Ali so državni proračun že spre j e- — Parlament jo odSel sedaj na počitnice. Razprava o proračunu ni še končana in se bo na- Zelo zanimivo je, da se je v nekih posebnih določilih pod novim režimom laška beseda nazionalita tudi rabila v prav istem pomenu kakor naša beseda narodnost, in sicer v kraljevih ukazih od 30. .bokejše sožalje. Gospej Maran gonovi pa «Requie-scat in pacel« Iz tržaškega življenja s moto- dkljem 23-1 etni uradnik Humbert Te-deechi, stanujoč v ulici Roma St 17, se je včeraj popoldne okoli 17. ure vračal z motodljem is Senožeč v mesto. Vozil je menda prenaglo, kajti ko je piivozll približno do polovice poti med Senožečami ln Storjaml, se je na nekem ovinku prevrnil ter se pri padcu hudo pobil; MdobU je Široko^ do kosti se-gajofto rano na čelu, si izbil tri sobe in se poleg tega le močno opraskal po rasnih delih telesa. Nesrečnemu motociklistu je priskočil na pomoč Mer nekega tovornega avtomobila, ki je kmalu potem privozil ondot mimo; prepeljal ga je v Sežano, kjer je Tedes-chi dobil zdaravniško pomoč. Nato je bil ponesrečenec prepeljan z nekim drugim avtomobilom v tukajšnjo bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravil v 15 dneh. Nezgoda pri dela. Včeraj popoldne je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 24-letni težak Anton Predonzani, stanujoč v ulici M ar c o Polo Št. 4; mladeniču je pri delu v ladjedelnici San Marco padla na nogo težka železna plo&ča ter ga zadela tako nesrečno, da mu je izpahnila ud v kolenu in ga ranila nad stopalom. Predonzani bo moral čuvati posteljo najmanj dva tedna. Po stopnicah je padla Ko je 39-letna Ksaverija Raniče-vič, stanujoča v ulici Rena št. 3, sinoči šla s škafom vode po stopnicah hiše, kjer stanuje, se je spodrsnila ln padla s Skalam vred. Pri temu je tako močno butnila z glavo ob stopnico, da je zadobila hudo, močno krvavečo rano na levem sencu. Nesrečna ženska je dobila na licu mesta prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bila prepeljana v mestno bolnišnico. Ozdravila bo v 10 dneh. Tržaško sodišče Nesreča na deln — Ubojstvo Včeraj je imeJa na tukajšnjem kazenskem sodišču svoj epilog nesreča, katere žrtev je bil elektrotehnik Oskar Grilz, uslužben pri podjetju SocietA Veneta Eletrica-Industriale. Dne 19. junija 1925. je bil namreč poslan od nekega Ivana Voini, da popravi električno napeljavo v šentjakobski pralnici. Toda komaj je začel delo, se je dotaknil koščka neizolirane žice in strmoglavil s podstavka. Obležal je na tleh z razbito črepinjo. Odnesli so ga bolnico, kjer je kmalu po dohodu izdihnil. Oblast je uvedla preiskavo v tej zadevi in dognala, da je nalog za popravo prišel do GriVza po vef osebah. Vodstvo poprave bi morai imeti 'nž. Marij Ferrario, ki je dal tu nalog delavcev Josipu Zoch. Ta ni mogel izvršiti tistega dela in predal stvar Grilcu. Po okol&činah, ki so pred časom preiskave prišle na dan, je oblast smatrala za posredno odgovorne: Inž. Marija Ferrario, ravnatelja tvrdke Marija Missaglia in elektricista Josipa Zoch Doznalo se je, da sta delavca Oskar Grilz in Kari Kuntz slabo razumela nalog in sta se spravila na delo v ulici G. Caprin namesto v ulici S. Servolo. V ulici Caprin je namreč tok bil Še popolnoma nedotaknjen in izredno močan, dočim je bil v ulici S. Servolo veliko šibkejši. Na obravnavi so obtoženci vsi trdili, da je dogodek bil le plorr usode in da sta oba delavca slučajno sama kriva nesreče, ke«r sta napačno razumela dobljeni nalog. Dognalo se je tudi na obravnavi, M. 26. IDRIJA PRI BACI Most črez Idrijco Veliko se je že pisalo, Se več pa govorilo o mostu čez reko Idrijco v naši vasi. Kazni stavbeniki in inženirji so dan na dan hodili tam okrog in merili, zapisovali, računali in zopet merili. Bili smo že •koro gotovi, da bomo most imeli že v kratkem Času doprrajen, če^ »ar smo se vaSČani upravičeno veselili. Ne bom tu pisal o veliki potrebi zgraditve tega mostu, ker je tudi «Edinost» o tem že večkrat poročala, pač pa hočem povedati, kako se vaščani trudijo, da hi se most čim prej zgradil, ker je na3i vasi neobhodno potreben. Pred kratkim so vsi prizadeti posestniki, ki imajo na drugi strani Idrijce svoje senožeti, naslovili na g. poteštata proSnjo, da naj poskrbi, da se prične most gTaditi in to v najkrajšem času. Pred par dnevi pa so bili vsi oni, ki so prošnjo podpisali, klicani na županstvo k Sv. Luciji. Ker je postavitev zelo nujna, so se tudi vsi polnošte-vilno odzvali temu vabilu. Menili so namreč, da so klicani v občinski urad radi tetga, ker se bo most začel v kratkem graditi. A bili so zelo razočarani. Povsod se go*vori, kako se je z njimi tamkaj postopalo. Ako hočejo imeti most, je rekel g. poteptat, morajo sami prispevati 5000 lir, ktvr je sedaj od vlade nakazanih samo 85.000 lir, a tla nobeden ne prevzame gradnjo mostu za manj, nego 90.000 lir. G. poteštata so prosili, naj bi v prihodnje malo lepše ravnal => svojimi občinarji, ker zgrda ne bo pri njih nič opravil. Le lepa beseda najde tudi lepo mesto. Prosimo ga tudi, naj poskrbi, da se v kratkem začne most graditi in naj se enkrat porabi onih 85.000 lir, ker za ta znesek se tudi da nekaj napraviti. Iz tržiške_pokrajiRe IZ POSTOJNE Diplomirani absolvent dunajske visoke šole za svetovni promet, g. Emil pl. Garzarolli, je promovira! z dobrim uspehom dne 7. t. ni. na tržaški univerzi za doktorja trgovskih in gospodarskih znanosti. — Mlademu doktorju naše prav prisrčne čestitke! Pred leti.... i. O binkoštih leta 1915. - Dva deviška topa. - Prva nedelja v jnnijn. -V bolnišnici Rdečega kriia. - Šrap-neli «Pii Maksu®. - Moja utrdba. -«še citati človek ne more v teh časih!« - Moj beg iz Gorice. Res ne vem, kako naj zapišem, da bo letos o binkoštih ž e ali š e 1 e 12 let, ko so zagrmeii topovi ob Soči ko se še tako živo spominjamo, koliko gorke krvi se je prelilo takrat, koliko revežev nosi še danes žalostne spomine na svojih pohabljenih telesih. Kdo bi bil mislil, da izgine stoletna mačeha Avstrija, da ji zmagovalci privoščijo tako majhen kotiček na zemljevidih, da s polomom Avstrije preneha zgodovina ošabnih Habsburžanov, da bo nemški «Kaiser», ta germanski polubog, moral živeti v pregnanstvu, da se carska Rusija spremeni v komunistične sovjetske republike? Toda oprostite, da sem malo zabredel, ker nimam v načrtu političnega razmotrivanja, temveč bi rad napisal le nekoliko osrb-nih spominov, ki imajo tu pa tam nekaj humoristične primesi iri so za večino čitatoljev še aktualni. Kar smo slutili že mnogo prej, je bilo 23. maja črno na belem zapisano, da je Italija napovedala vojsko. Ljudje so bežali kriiein sveta, ker pač ni prijetno bivanje dober streljaj pred fronto, in grmenja topov nekateri še o svečanih prilikah ne poslušajo radi. Kar nas je ostalo, smo se resi^nirano tolažili: «Bo, kar bo!» — Z* ^TvMeCer so se tam nekje v zap. Brdih zamolklo oglašali prvi italijanski to^ povi in naznanjali začetek krvavega plesa. Tu pa tam je pnbrnel zrakoplov na to stran Soče, v Gorici na je bilo sicer mirno. Nikjer ni bilo videti vojakov, edino dva či-3to nova topa sta na Travniku stala v paradi in grozila na samo bin-koštno nedeljo. Artilerijski poročnik je stal z osmero vojakov na straži, mi pa smo ie pred pol dne radovedni zijali v oba devižka topa in na kupe municije, ki je bila v piramidah naložena okoli orožja. te za dve uri so jih z velikim ropotom prepeljali na severni, proti večeru pana jnSni kolodvor So« blteu fctandreža in Sovoden ie bik) nekoliko ^maskiranih, ar tilerijakih postojank, po noči pa s obadevilkatorpa zakopali^ir parku grofa Coroninija na Cingrafii, kjoi sta razsajala vso jasno noč do ra v Trstu, dne li aprila 1§27. cEDINOftT« m. nega jutra. «Ne bo hudega!« smo se tolažili, zlasti radi tega, ker amo dobili italijansko pisane znake in izkaznice, na katerih je bilo povedano, da služimo kot odborniki Rdečega križa človekoljubnim namenom in da hočemo z enako skrbjo in požrtvovalnostjo streči tudi italijanskim ranjencem, ako ee Avstrijci umaknejo. Na vse zgodaj so grmeli topovi, zrakoplovi so krožili nad mestom liki sivi sokoli, granate so pokale, ene in druge smo poznali po njihovem grdem tuljenju in lajanju. V začetku so bile bolj redke, le tu pa tam je katera zgrešila svoj cilj, padla v mesto in izbruhala svoje drobce ali pa sesula za poln klobuk Srapnelov. Hudo je bilo prvo soboto meseca junija pred narodnim pravnikom Ustave, katero so Italijani na vsak način hoteli proslaviti v Gorici. Nad Podgoro in v Oslavju je imela smrtna kosa krvavo žetev, v bolnišnici so imeli zdravniki polne roke dela, mi pa tudi, ker so le težko ranjene puščali v Gorici, lahko ranjene pa so pre važali v Volčjo drago, kjer je čakal dobro opremljen bolniški vlak Malteškega reda. Na Kalvariji, jedva 1200 metrov zračne črte od fronte, je ležalo na stotine in stotine hrabrih vojakov — ne pokopanih. Vročina in jug sta prinašala mrliški vzduh v mesto, v majhni mrtvašnici Rdečega križa, katero sem dal opremiti le za dva mrliča, je ležalo na odi-u in po tleh 5—8 trupel, ta z odr, -ano nogo pod pazuho, oni z obema rokama pod glavo, zevajoča usta, odprte oči z izrazom strahu in smrtnega boja na ožganem obličju, povsod strjena kri, mrliški vzduh.... Strašno! Zdelo se nam je, da nam nekdo trga želodec iz živega telesa. Za silo je pomagala močna črna kava s konjakom, tniodka in — vino. Jedli smo le malo, le toliko da vse one močne piiače niso plale v praznih želodcili ko voda v brenti. Na srečo je bilo do «Maksa» le dobrih sto korakov. Tam so točili izvrsten teran. Tja pmo se po večkrat na dan zaleteli ko bučele na cvetočo lipo. — Ko so Italijani in Avstrijci pokopali svoje mrliče, je bilo malo boljše, ne 1-a v bolnišnici, kjer je umiralo V3ak dan po več ranjencev. V živem spominu mi je ostal mlad Madžar, poročnik v rezervi, morda £2-leten fant, ki je v mrzlici vene-mer prepeval «Nagyon szćpen tea-rosza» (krasna je pač thea-gartro-fea) in obupno klical svojo mamico, ki je bila tako daleč na svoji obsežni pusti. — Strašna je bila smrt mladega Bošnjaka, kateremu je 'strel dobesedno odtrgal spodnjo čeljust. Jezik je bil videti silno doVg in žalostno je bilo gledati, kako je revež gibal ž njim, da sporo-ti morda poslednje pozdrave ostareli materi, zvesti ljubi. Občudoval sem nebeško potrpežljivost usmiljenih sester, ki so mu čistile gnojne rane in mu vlivale mleka skozi odprto grlo.....Dr. P. D-schi in dru- zdravniki so bili mnenja, da bi Vnnjenca morda mogli rešiti na kliniki, ali kako daleč je bilo takrat iz Gorice do Dunaja, ker reveža bi bili poslali gotovo le z dolgotrajnim vojaškim transportom! Prašal sem zdravnika, zakaj mu vendar ne skrajša obupnega trpljenja, ko za vojaka ni rešitve. — «Ne smem!» mi je odgovoril zdravnik. Sele peti dan je vojak po groznem trpljenju izdihnil.... Takisto Vam povem, da se mi še danes ježi onih par las na pleši in Vas obenem zagotavljam, da ne bom več opisoval tako žalostnih slik in prizorov, dasi bi mogel napisati o tem debelo knjigo. Na dan sv. Jane«za — 24. junija — nam šiora Teresina vsa prestrašena pove, da je rano v jutro padel fcrapnel v podstrešje njene hiše, kjer so spale dekle. Na srečo so bile že zgodaj na nogah. Šli smo gledat in pobirat strelivo, ki pa ni bi- lo napravilo velike Škode. A »milila se nam Je mlada ftena: mož na vojski, otroci ie majhni in nebogljeni, polna hiša gostov, nevarnost pa vsak dan večja... Umevno je tedaj, da je nekoliko dni potem zaprla gostilno in hišo in bežala e otroki na Bled. - Jaz pa le 9« nisem mislil na beg, pa« pa na mtrdko. Pod našo hišo je velika klet z močnimi oboki, pa sem računal: aJso prileti •ata, predrč streho, podstrešje, morda eno aii kar vsa tri nadstropja a predno se prerije skozi trdne oboke, se ohladi, oslabi. Pa sem z našim zvestim Pep čem znosil v en oddelek kleti dve opremljeni železni postelji, na stene sva obesila starih preprog, da se v vlegi ne nalezeva trganja, pripravil sem majhno ognjišče z vso jfetrebno posodo, zakopala sva dva velika lonca dobre masti in 130 steklenic domačega vina, v omarici je bilo moke in drugih dobrih stvari.....Pep'č si je zadovoljno m£l žuljave roke in dejal: «Pri njega duši, zdaj pa le naj streljajo eni ali drugi! Ta utrdba bo bolj držala nego — Pfe-misl!» — Na srečo se nisesn naselil v utrdbi. Ko sem se v decembru 1917. prvič vrnil v Gorico, sem našel hišo podrto in klet zasuto. Proti vsakemu pričakovanju je bila padla 37 cm debela granata na streho, prodrla skozi tri nadstropja in obtičala v mojem Pfemislu. Tako ie pač, ako človek ne pozna — balistike. Pokrovec granate smo našli pri popravljanju hiše v tra-movju; hranim ga še danes in Vam povem, da tehta točno 1.7G kg, vijak pokrovca smo našli na drugem mestu in ima 8 cm premera. Kakšna zverina je bila cela granata, blagovolite izračunati sami, ako znate. GOSPODIČNA, noiM slovcftičin« ta iaičine, • festmesečno prakso t občinskem uradu, iičc pisarniškega mesta T mestu ali na deteti. Naslov pri tržalkem upravn iStru.__462 KUHINJO, spalno sobo iz trdega lesa. prodam radi odhoda. Guardiella-Scogliet- to VI. St. Ivan._ 466 POROČNA soba iz parienega bukovega lesa L 1700, top olova, zelo močna 6 psiho. zajamčena L 2200; druge s psiho z ogledalom do Ul 2500; Turk, S. Lazzaro 10. Pazite na naslov.__400 A. MARC, urama in zlatarna, Ajdovščina 17, ima v zalogi vsakovrstne švicarske in druge ure, zlate in srebrne predmete. Sprejema v to stroko spadajoča popravila. Prvovrstno delo zajamčeno. Cene izke. 463 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekut.« Ca-stellanovich. Trst. Via del Giuliani 42. 379 (Dalje na IV. strani) POROČNA soba, nova, vzmeti, 70 volnenih žimnic, 90 umivalnikov, nočne omarice, omare in drugo "pohištvo se proda po nizkih cenah. Via Fonderia 10. skladišče. (Piazza Ospitale)._467 SOBA z dvema posteljama, se odda. Via Giovanni Segantini 4, vrata L_469 TRGOVINA jestvin, dobroidoča, se da v najem proti kavciji. Reflektira se samo na dobro znano osebo v Trstu. 468 PEKOVSKI pomočnik, mlad ali pol iz-učen mladenič z deiele se sprejme. Pismene ponudbe poslati takoj. Anton Mi-hdj. Knežak 113. _469 BABICA, avtoriziruna, diplomirana, sprejema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica) lastna vila. tel 20.64. 408 KSLITZ-SCHB6L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23. pouk in pre-3SS TRI SLIKE za identiteto L 4.—, na željo se izročijo takoj. Nasproti rojatufcih obokov. 461 DREVEttnCA brata Sirca, Dutovlje, ima na predaj še cepljene hruške, jablane, čeSaje in breskve najboljSe vrste. (458) ANGLEŠKO, nemško, jezik in korespondenca se poučujejo. Ulficio correspon-denza. Corso GaHbaldi 4. 464 PREVODI, trgovski, tehnični, angleški, nemški, francoski, italijanski. Uflicio cor-respendenza. Corso Garibaldi 4. Prepisovanje na stroj. 464 VZORCU, papirnati za ženske in otroSke obleke, spec&atttcta taiUears, se izdelujejo. Atelier Corso GaHbaMi 4. Kro-jačnica prvega reda. _464 SOBICA se odda. Via Đaccaccio 14, pritličje. 465 MOTOCIKLISTI! V nevoodprti prodajalni Cremascoli, Via S. I.azzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Gilera. Har-lev-Davidson in Harlettc (motor Puch). 7 316 SPREJME se mladenka, 20—28 let stara, za pekarno in sladčičarno. Prednost imajo ie izučene. Hrana in »stanovanje v hiši. Ponudbe na goriSko upravo. 455 SENO, 150 kvintalov, sladko in snažno, se proda. Na željo se spreša in postavi franko vagon ali z vozom v mesto. Naslov pri tržaškem upravniStvu. (450) ZAPOMNITE SI! Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri Rebcu, via Carducci 36. 454 KVAS najboljše vrste Soc. Ligure Lom-barda po L 5.30 kg. pri F. Raubarju v Ajdovščini.__313 SMTLAJOĐ (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu m (enemu dihanju, kaSlju in kataru, u-speino čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se ¥-odaja samo v lekarni Cvtelianovich, rs*, via Giuliani 42 (paralelna ulica Via delTIstria). 395 S potrtim srcem naznanjamo vsem^ sorodnikom m znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče Štefan Zlobec danes ob 7.30 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pondeijek, 11. t. m., ob 4 pop. iz hite žalosti na Konkonelu U. 504 na pokopališče na Opčinah. KONKONEL, 9. aprila 1927. Aptonjia Zlobec, soproga; frtofanija, Vlktt *ijmt Franc, otroci. Aiofr P:»8anc, svak, ter ostali sorodniki. Odlik. pc«r. ls>grew Carse ¥■ E H\ 47 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 352 JAKOB BEVC urami In slaterna Trsi, Campo S. Oiacomo 5 gtafto kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krone plačuje višje kot vsi drugi. -Zaloga raznovrstnih ur in zlate ril ne. ETERNIT Zaloga - TRST VIA TRENTO 16. (Pri evanaeljftkl cerkvi« Shranit« naslov! (349) □□□□□□□□□□□□□ Ako imate ZA POPRAVITI URE IN ZLATE PREDMETE, obrnite se k tvrdki N. BORSATTI & FIGLIO V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Naj večje jamstvo, poitene cene. Velika izbera ur, zlatenine. Kupuje in prodaja zlato in srebro. Govori se slovensko. 406 Pazile na ime N. BORSATTI & Figlio CORSO V/TT. EM. III N. 47 blizu lekarne Rovis (Piazza C. Goldonl). □□□□□□□□□□□□□ Zoboadr«Tnik Dr. SARDOČ D. ordinira v TRSTU fe R. L loftriiai tt.1l, HL M lili «•«■» od 9-12 In od 3-7 J 342 Sirite „Edinost" slovenska pisarna v BUENOS AIRE8U Izvršuje slede?« posle: dal« vsakovrstne brezplačno po Lit. 10.- £!!• pri -------- - — M drogi v Trstu menja denar po dnevnem teCajn poiUja denar v domače kraje po srednje pri bresplačnl dobavi lemljiič v ArgentiniJI prodala prekomorske voiae karto po najnižji ceni. Naslov: „S10VEKSAK MSAIBU". ki se nahaja * prostorih uredmitvs slovensl eja Usta .Gospodarstvo", S. T. OaMte /U»«r«i 251« Uru Rep. Argeatlns (JuIm A^srtke). 447 GIUSEPPE SPECHAR Via S. Caterlna 7 - TUST - Piana Mazalni Velikanski dohodi blaga za moške in ženske obleke zadnje novosti po italzmeritalilh cenah. Zaloga izdelanih oblek, površnikov in plašcev. Sprejemajo se naročila po mar]. (449) i Ckl^^Stroji za Šivanje, vezenje . HCLCnVv In pletenje, za domin vsa- ko obrtnljo. Potrebščine TRST. Via Muda vecchla 3 Napeljave z motor, pogo-1 nora. Popravila. ___Ba(Utratom -Breaplaćaa pouk v veienja dajajte prednost holandskemu kakao DE JONG'S radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. Da postane ve4no bolj znano naše izvrstno ZAHVALA. V dao ćkifte ginjeni od premnogih toplih izraeov sočutja, m utehe iakamne nmsn ob iieiiadojnestni izgubi naše nadvse ljubljene, pr«dra#e MAMICE in vsem, ki so izvolUi počastiti njen spomin in jo spremiti'k zaKinjemu počitku, najsrčnejša, zahvala. Se posebno zalivalo dolgujemo prečastiti duhovščini, zastopnikom lokalnih oblasti, nositeljem vencev, kakor tudi pevcem i&a prekrasne žalostinke. (474) Bog plačaj vsem! Sv. Pater na Krasu • Trst, dne 10. aprila 1927. Rodbini: GftllNA-SAHAR. Vino di China e ferro 99 f ctnpaa heleira vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se vzorce po L 2—. Originalom steklenica 'U, litrska L 12 Elisire di Ctiina zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja Originalna steklenica ... L 6*—. Steklenica - vzorec .... L 2-50. Želodčne kaplje sv. Antona Izvrstno sredstvo za prebavo, ki istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. Stekleničica ...... L 4-50. Glykol L 8*50 mnl sirup L T50 Smilaio boke sledove. Dojenčki so jokali na izsušenih prsih mater večji otroci o spali, žene in starčki so glasno molili in mislili na sinove, brate in može, ki bogve kje prelivajo svojo gorko kri... Ze pozno v topli poletni noči sem se poslovil od Pepča; oba sva bila solzna, ko ^va si poslednjikrat v življenj« segla v roko, objel sem tudi Lučko okoli lepega vratu, moj Toppa je položil prednje šape na moje prsi in stiskal lepo glavo k meni, žalostno je zavijal, ko da leži mrlič v hiši. Rad bi ga bil vzel s seboj, pa mi tega niso dovolili. «Ljub moj Xone» _ dr. Anton Sapla — je bil kot nadporoGnik v rezervi, vojaški poveljnik postajice, in na zaboju sed$ sva kadila cigarete in pila steklenico vina. Sele ob petih v jutro je odšel vlak. Ko nisem več sli-Sal topov, sem se zleknil na klop in mirno zaspal, ko da ni skrbi in vojske na svetu. —1— Gospodarstvo Ljubljanska borza LJUBLJANA, 9. (Izv.) Finančni minister je dovolil ljubljanski borzi, da vrši tudi promet z devizami in valutamL Doelej je ljubljanska borza smela voditi le promet z e-fekti. _ ŽVEPLO IN HOĐBA GALICA Bliža se čas, ko se mora vsak skrben gospodar pripraviti na boj zoper trtne škodljivce. Vsak vinogradnik ve iz lastnih izkušenj, kako strašno se maščuje nemarnost in odlašanje v tem pogledu, in gorje onemu, ki ga to maščevanje zadene. Letos se je kljub neprestanim pozivom na predznambo za modro galico in žveplo oglasilo le malo število naročnikov, radi česar je Tržaška kmetijska družba naročila le toliko blaga, kolikor ga je imela pravočasno predznamovane-ga. žveplo. Prva pošiljatev žvepla je kmetijski družbi že dospela. Skrbela je, da naroči za svoje naročnike najboljšo vrsto žvepla znamke «Trezza» ne glede toliko na ceno, da lahko ugodi svojim članom in naročnikom z dobrim in zanesljivim blagom. Naročnikom, kateri so naročili pošiljatev po železnici, smo že odposlali. Ostale naročnike vabimo, da ga dvignejo. Modra galica. Težje kakor s žveplom bo letos z modro galico. Angleške modre galice bo radi rudarske stavke na Angleškem malo na trgu. Mi smo dobili le manjšo količino, le za manjša naročila posameznikov. Naslednja pošiljatev bo dospela v Trst koncem meseca junija ali julija. Naročili pa smo večjo količino nemške modre galice znamke 4, Španija 3C2-372, Švica 398.50-402.50, Atene 27.25-27.TO Berlin 488-498, Bukarešt 12.2^12.75, Praga 61.25-61.75, Ogrska 359-369, Dunaj 285-298, Zagreb »-»-gb-J* Uradna cena zlata (8. 4.) L vojnoodškodninske obveznice L 60 80. Loterilske Številke Izžrebane dne 9. aprila 1927: 26 44 89 62 2 35 87 29 47 26 8 15 35 60 73 16 23 66 69 52 81 11 26 83 58 56 23 29 66 37 67 14 33 50 51 54 49 46 27 11 BARI FIRENZE MILANO NAPOLI PALERMO ROMA TORINO VENEZIA RJIZNE ZANIMIVOSTI Najstarefla ionske. V Angori so te dneve odkrili najstarejšo žensko na svetu. Imenuje se Fatma Han um in je dovršila 160. leto. Rodila se je v Timo-vem, mestu, ki je bilo ob njenem rojstvu turško, ki je pa postalo pozneje bolgarsko. Bila je te poročena in je imela tudi že dva otroka, ko je sultan Mahmed II. obiskal pred 120 leti njen rojstni kraj. Fafcma je imela deset otrok, vsi so ji pomrli. Starka živi sedaj v Angori, glavnem mestu povojne Turčije, pri svojem zetu Nedjibu, ki opravlja, »čeprav že star, vsa kovaška dela. Starka je še čila in zdrava, govori pa več hitreje, kakor vse njene sosede. Nič čudnega, saj je imela v teku svojega dolgega življenja dovolj vaje. Nesreča sledi nesreči. Ahmed, upokojen uradnik v Stambulu, je zadel v zadnji turški loteriji 4000 turških funtov (okrog 55.000 lir). Sklenil je, da si kupi za to svoto malo hišico. Kmalu si jo je izbral in dal zanjo že pogojeno aro. Kupna pogodba se je morala še podpisati. Ahmed Effendi in žena sta se oblačila, da gresta podpisat pogodbo. V tem času se je pa v sosednji sobi igral njun petletni sinček. Prišel je do bankovcev, ki jih je bil položil oče na mizo, da jih vzame s seboj, igral se nekoliko z njimi in jih položil na peč, kjer so se pa vneli. Poklical je starše, a prepozno. Ves dobiček se je bil že izpremenil v pepel. Ker se je bal deček očeta, je skočil skozi okno in se smrtno ranil. Radi teh nesreč je pa oče hudo živčno zbolel. Kolo Jo ukradel. V četrtek je aretirala budimpeštanska policija moža, ki je ukradel kolo. Na policijski postaji so spoznali? v tatu Ludvika Betthesa iz odlične rodbine v Transilvaniji. Do pred kratkim je bil Betthes večkratni milijonar. Po vojni, v kateri je bil večkrat ranjen in odlikovan, je prišel v Budimpešto, kjer se je z vso strastjo vrgel na kvarte. V par letih je zapravil vse svoje ogromno premoženje. Sedaj se bo moral zagovarajte radi tatvine kolesa pred kazensko sodnijo kot čisto navadna propalica. Bogati berač. V Catanii (Sicilija) je bil aretiran te dneve berač z imenom Ca-puto. Bil je tako borno oblečen, da se je vsakemu smilil in vsakdo mu je dal miloščino. V teku let si je pa bil berač polagoma s pri-beračeno miloščino nakupil petnajst hi$. Dosledno je Caputo beračil le do pete ure popoldne. Ob šestih je zapustil eno izmed svojih petnajstih hiš, dostojno, celo elegantno oblečen in se napotil v predmestje, kaonor ga je klicala dolžnost kot lastnika kinematografa. Caputo je bil pri aretaciji zek> nevoljen, to pa radi tega, ker je imel oblastveno dovoljenje za beračenje. Berač si je že najel enega izmed najimenitnejših odvetnikov v Rimu, ki ga bo zagovarjal na procesu. Hotel na letališču. V nekaterih okrajih Londona se uiorajo ob nedeljah zapreti točilnice, medtem ko se v drugih okrajih sme prodajati alkohol. Ob nedeljah se torej dogaja redno, da hodijo ljudje iz okrajev z zaprtimi v okraje z odprtimi gostilnami. Londonsko letališče leži v okraju, kjer vlada ob nedeljah suša. Toda hotel na letališču je dosegel, da dobe potniki, ki se pripeljejo v nedeljo z letalom, alkohol, in celo svojci in prijatelji odhajajočih in prihajajočih potnikov smejo izprazniti z njimi v hotelu par kozarčkov. Vsi drugi, ki prihajajo le iz radovednosti na letališče,' dobe skodelico čaja ali kozarec limonade. Odkar se je pa pogodila oblast s hotelom v prej navedenem smislu, je neverjetno, koliko sorodnikov in prijateljev imajo potniki, ki odhajajo ali pa prihajajo z letalom. Na hrbtu prtrastla dvojčka V New-York sta. se te dneve pripeljala s Filipinov (otočje last Zedinjenih držav južno od Japonske) skupno zrastla^tivoička Sim-licio in Lucio. Vpisala sta se na trgovsko šolo. Ker sta na hrbtu prirastla, gleda le eden med njima učitelja, zato se «sake pol ure obrneta, da vidi tudi drugi dvojček učitelja. Hoja jima ne naprav-Ija nobenih težkoč, eden mora vedno hoditi ritenski In ta je nar vadno Lucio, ki ima slab vid in mora nositi očali. Vsi se čudiio, dn sta se odločila za trgovsko vedo, ko bi lahko oba brezskrbno in udobno živela in se dala v posebnem varijete ju občudovati. V najkrajšem času bi postala bogata, kajti do sedaj 5e ni noben skup zrastel dvojček stradal. Kaj pa, če bo čutil Simlicio nagnenje do manufakturne stroke in Lucio do trgovine s sadjem? Mogoče pa mislita, da bosta kot dvojčka laie zmagavala težkoče dvojnega knjigovodstva? Na vsak način bi imela kot potujoča dvojčka več uspeha kakor ga bosta imela kot trgovca. Deluvcl Kmetovalci Rokodelci Dobro kolo vam prihrani čas in denar pri vaših opravkih In se plača samo. Preučili smo poseben tip za slab teren in trpežen za vsak napor — z dvema ali tremi zavorami — od L 500*— naprej Obiščite naše skladišče: G. MILOCH & Cfi Trst <13) 450 Via XXX oftftobro 4. SANTE BDSOUltl — GORICA Apncnice t Solkanu. — Uprava ▼ Gorici: Via G. Caprin it. 5, tcL »t. 314. Apnenice, ki delujejo noč in dan, se nahajajo ob cesti, ki pelje iz Solkana v Plave. Njihovo apno je mastno, kakor izhaja iz analize goriškega kmetijsko kemičnega poskuSevališča od 13. aprila 1926., it. 701, in vsebuje skoraj sam kalcijev okis (96.50%). Apno je prvovrstno, čisto, dobro kuhano, se da hraniti in pripravno za katerokoli rabo. Pri cenah je konkurenca izključena. Velika prodala dežnih plaičev-povrJnlkov in plattmr PRIMERJAJTE CENE I! D«2ni plašči, gumirimi od L 70.— naprej f Površniki, moški od 1150.— , Površniki gabardines, volneni, štiri barve molki . . od L 195.— i PlaSči covercoats, ženski ... od L 290■ 1 PovrSniki covercoats, s svileno podvla-ko ... od L 329.— t French-Coats brez gumija s podvlako tertan in oljnatim f>latnom, nepremoč-Jiv, v raznih barvah ... od L 375.— i Izretovljene obleke od L 170.— Obleke po meri iz najfinejšega blaga od L 380.— Blago covercoats za obleke na meter L 461— Flschbein VIA MURATTI ŠT. 4 (tik gledališča Ezcelslor) ZENNARO & OENTILLI TRST SkladišCa: Via P. L. da Paleatrina 3, tal. 225. Prodajana drobno; " Piazza in Via Renato Imbriani, tel. 2689. Prosta luka: Skladišče 4 NajveCja skladišta julijske Krajine tuzemakega porcelana stare in odlikovane tovarne R1CHARD-G1NOR1 Doccia (Fireaze) a skladišči za tranzit ln izvoz porcelana, lončevine, kristalov, stekla, namiznih in toiletnih servisov, damižan, črnih, belih in zelenih steklenic za lekarne. ||Vl|| ||#A m Velika partija porcelanastih krožnikov rKlblltll ■ za dom in restavracije. [na za fiva plitva ii en krožnik Lit 9*60 Velika zaloga majoličnih umetnin, potrebščin za razsvetljavo, cevi za svetilke, tulipanov in klobukov za elektriko, kovinasoh potrebščin in vseh drugih potrebščin. Steklene Šipe, prozorne in barvane v vsaki meri, debelosti in kakovosti. Crnamen-tslne šipe, bele in barvane, katedralne, kristali v debelosti 40 mm, parabrlse za avtomobile, navadno steklo za pode, debelo do 40 mm. Imitacije kristala do 2 metrov širokosti In 4 metre visokotti, debelega 4 »/t do 6 mm. Lastna tovarna za izdelovanje in brušenje zrcal, zvez v svincu in medenini, zatem- nenlh šip potom kisline ali peska. KeHIkl raznih oblik, iz najfinejšega stekla, za družine in lokale, po Izrednih cenah. Za likerje po L 1.25, za vermouth 1*30, večji 1*40, za vino 1.50, večji 1 60, za vodo 1*60. Delavnica v lastni hiši v Ro£anu Cene zmerne. Največja prikladnost. Na zahtevo ceniki in proračuni brezplačno MT Govori se slovenski (368) Pri nakupu TKANIN Vas najboijSe postrežejo VELIKA SKL DAROVI K Mala drušba je darovala L 82 ta jdražnieo Sol. društva pri Sv. Ja-obu. — SrCna hvala! _______ Naročajte .Edlnesi" Piazza Goldoni TRST Piazza Goldoni vomn, sumi ZA NOSKE OBLEKE. 6 po cenah, kl n© poznajo konkurence. Stalne cene Resna postrežba Zanesljivo blago Tvrdka ustanovljena 1. 1870. MILAN - TURIN - NOVARA TRST: NA DROBNO, NA DEBELO DANES GLAVNA RAZSTAVA Oglejte si naša okna PRIMERJAJTE NASE CENE V Trstu, dne 10. aprila 1927. •EDINOST« r ■■BBS* «»BSH»IBEES ■Mm^MMi^* . V dobroznana skladišča izdelkov I ! „ALLE GRANDI FABBRICHE" | | Trst, Corso GarSbaldl IO te L 31-21 5 i so dospele nove izbere = izžctonllenlh oblek, pourSnlkoa, dežnih ploKeo Itd. p za moške, dacke in otroke. S Specijaliteta športnih in mornarskih oblek in plaščev " loden s kapuco za šolarje. Bogato zaloga blaga za nicSke obleke. Lastna krojačnica I. reda za naročila po meri, katera se izvršujejo z največjo natančnostjo, g Največja izbera vseh drugih potrebščin po fiajzmeraejčih cenah. 5 NB. Blago, ki ne odgovarja, tudi ako je naročeno po meti, se « L zamenja ali pa se vrne denar brez vsakega pndržka. (411) y an—iinii ! Vaš interes je, da obišCete pred nakupom obuvala staro CšlfUARNICO VODOP1VEC TRST, VIA RIBORGO 29 kjer dobite bogato izbero moškega, ženskega in otroškega Obuvala navadne in boljše vrste po najnižjih cenah. Blago in delo prvovrstno; poštene cene. Sprejemajo se naročila po meri in popravila 362 VELIKA SKLADIŠČA Tvrdke G. PAULATTO & Ci. (prej A. BUTTI) Via Nazzini 32 Via Dante 10 Bogata Izbora volnenln, bombaževln. svilenin, perila, zaves, preprog, pletenin, izdelkov itd. itd. Bogata zaloga drobnarijo Velikanska izbera okraskov in modnih potrebščin. Posebne dobave za šivilje in modistke In ser ir »nje v „Edinosti" ima najboljši uspeli! Ob priliki bližajočih se velikonočnih praznikov si je dobroznana PIAZZA GOLDOKI 12 _ nabavila popolno zalogo blaga,ki ga nudi svojim ceinj. odjemalcem po konkurenčnih cenah naprej 99 99 VELIKA ZALOGA SVILENI^ „apreJ „ 1«.-. . »> - »* svilo od L 30.— naprej. Blago volneno, gladko........od L. J2,- ,, ,, fantazija....... 99 Cower coats v vseli barvah..... 99 Blago volneno, damaskirano 140 cm if a7*— , Crep Georgette od L 18.— naprej, Orep marocalne od L 2©.— naprej, Hajvečia izbera moških in ženskih maj in majic za otroke, iz bombaža, sukanca in svile * Maje bombazaste, moške .....ww lahke, volnene Chantnng navadni........ „ fantazija ...... Svila damaskirana za pod vi ako Orep de Chlne iz naravne od L Moderčki bombažasti ....... Culottes 99 ....... „ iz sukanca . ........ „ Iz »vile........... Combinć svileni ........... Razprodaja gilet In svilenih bluz Maje za otroke, z dolgimi ln Nogavice ženske, iz sukanca ... od L. „ ,, s šivom boljše vrste ... „ švedske............99 99 99 99 »9 99 barvane in drtane „ športne -,, za nogomet Kostimi moški 3.50 naprej 99 99 12- „ 13.- .9 J »J^_ kratkimi rokavi, barvane In bele, sport In Robesplerre od L 3 Nogavice moške......... „ fantazija . • . „ posebne vrste od L. 5.— naprej 15.— 8.— 1©.— 12.-25.- 99 9» 99 99' 19 — naprej 1» 99 •9 99 99 99 99 99 —.9© naprej 4.25 6.— 10.— 99 99 99 od Li 99 99 99 prvovrst., švedske 99 »9 >9 1.50 naprej 4.50 Vl e.— „ 7.50 9. Najbogatejša Izbera NOOAV.C U OTROKE belih. barvanj fantazija. novost Z robom, po zelo nizkih cenah. VELIKANSKA ZALOGA IZGOTOVUENEGA PERILA IN NA NETER Platno* rjnhe ISO cm 240 cm tprej Madapolam 99 99 Platno za rjnhe 200 cm w 970 cm Pelle d* novo....... Srajce zefir, barvane .......od L 5.90 m ........I«" 1 OO .....Namizno perilo na meter In prti« barvani In beli od L ©.©O naprej. PARTIIA - • PRILIKA - • BLOK . . od L 19.- naprej II Srajce zefir, boljše vrste...... od L. IO.— ie.— 4.— naprej 99 99 od L. 29.— naprej „, .„ „DllBa » w M ..^.^T^dT^^r^Tz^no konkurentnih cnah. bk«WH. prHlk.1 OfelKlte našo trgovino, kjer dobftU vsa, kar potrebuJeCa po Manufakturna trgovina ROMEO CIPRIANI ■ Piazza Goldoni 12 V Trstu, dno 10. april« 1927. HM MODNI SALON Trst - Vin XXI ottebre 15 - Trst Okrašeni klobuki in klobučevina zadnje novosti po najzmernejših cenah. 230 Specijaliteta za otroke. Porabite priliko! Začeli smo prodajo velikanske partije Bini!! m mafRe In žensRe PERILO vsakovrstno i. t. d. UI1P0LM. BI) cm ed L 175 naprii BOMBtfH ... ođ L 270 umi mi ¥is9ke 155 m .... po L 5*65 meter BLAGO. tm&MaMe od L 575 naprej Najboljša vrsta. Najnižje cene. m m o Trst, Via fienova 21 A Tik pralnice Carniel pri pravoslavni I cerkvi. (472) Za predprsdajalcs posebne cene. ■ i Ne pozabite seiati t pravem lesu in najboljših kurit* »k Ki tw*l hočete semen, JEVER&Comp TRST. Vič Machiavelli 20 CINIK 471 Ne pozabite, da bo prodajala ob priliki velikonočnih praznikov tvrdka OH HM Izplava (klike jt Bari. TfSt.todV.L 26 (Hsproti Mstaflj iliiti) Holte oktete ofl L141*— naprej Poirinike od L180— ia»nj Velika izbera tu-In Inozemskega blaga. Lastu knjabica Li. Gsvcri n dnnsli C. A. R. M. E. S. mt Prodala na obroke ^ lzgotovljene obleke od L 250.— naprej | Obleke po meri od L 3M— naprej " Via Olmiastica 13 - TRST • VI« Ginnastlca 13 po posebnih cenah : Nogavice« moške, iz sukanca, gladke, fantazija po L Nosavice, . » debele, v vseh logavii.«« barvah ! v. DRGBNIG - Trgovina železaln In ks«In Trst _ via S. Carlo 2 — Telefon 267 Srzaiavke: VIDRO Plošče železne črne, žlebaste in kotle. — Zavornice za vozove in Kočije. _ Vsakovrstne potrebščine. — Železni drogi. - Svinčene cevi. Pipe in zaklopnice. — Cevi Mannesmann. (398) Nogavico« moške, črtane al igla dke z dvojnim stopalom in peto. . . . ........ Nogavice« moške, škotske, gladke, črtane ali Kockane ................ • I« moške, škotske ali svilene, črtane ali gladke............... » „__rlce, moške, škotske ali svilene, črtane "ali gladke najboljše vrste, velikanska izbera , ženske, trpežne, v vseh barvah . . » Nogavice« . iz sukanca, prozorne, najboljša vrsta ............... » Nogavico« ženske, svilene, pralne, znamka ,Leda* . Nogavico« ženske, Škotski sukanec, jako pro-zorne................. ■ Nogavice« ženske, šemnic, jako fine .... . Nogavice« . . jako prozorne, iz sukanca ................ ■ I« ženske, svila »organzino* .... . 2.90 8.50 4.90 5.90 6.50 7.90 2.40 4.50 7.80 8.50 11.90 14.80 27.— Velikansko izbera otroških nogavic d L 1.40 naprej STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MER mtmi rio« i co. z zalogo ln delavnico za poprave TRST, Via Mtonio Caetia 6, TeL 13-64 naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-r »sodni posknšnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno m po zmernih cenah (393) Zobozdravniki amauiolarlj Trs«« Via Sotteffontane O od 9-13 in od 15-20 ob nedeljah in praznita od 10-12 Deželani dobijo popust za potne stroike. Ljudske cene. 454 Ljudske cene. NAJNOVEJŠI DOHODI. Obleke, Nago v velikanski Izberi, sv!-lenine, perilo, obuvalo, povrSsiki, dežni plašil, dežniki itd. Cene Hi pogeii, ki se ne belijo konkurence. KrejaCnica l. reda. „AL VERO RBMRMiO'*, Via Roma 3, lil. Oblecite se elegantno! V prodajalni VISINTIN Via delle Torri 2, vogal ulice S. Lazzare (»sproti cerkve Sv. Mm) najdete veliko izbero izgotovljenfh moških oblek od L lOO-— naprej. Velika zaloga ttt- in inozemskega blaga Centrala v Pragi Podružnica vrstu Ustanovljena 1. 1859 Lastna palaia: Ulica Roma 7 M*rn glavnica Rž 233,383.380 - Rezerve lic 184.538.0S0.— 1 ODRUŽNICE: Ml. Boleslav, Bratislava, Brno, Nfcmecky Brod, Českć Bu-ejovice, Hidonin, Hradec, Kržlo.ć, Jihlava. Karlovy Vary, Klatovy, Kolin Koš ce, Libeitc, Mćlnik, Olomouc, Mor. Ostrava, Pardubice. Pisek, Pizefi, Prostčjov, Tabor, Teplice-Šanov, Trst, Usti n'L, Dunaj. EKSPOSITURE: Breclav, Opatija. AF1LIJACJJE v Jugoslaviji, Nemški Avstriji, na Ogrskem iu na Poljskem. Blagovni oddelek MT Borzni oddelek "m Safes Izvršuje vse bančne posle pod najboljimi pogoji. — Izdaja nakaznice (vaglia) Banca d'ltalia in Banco di Sicilia prosto provizije. Brzojavi: ZIVNOSTENSKA — Trieste. (190) TELEFONI: 1078, 1089, 2157, 3353, 3354, 4312, Borza (med zasedanjem) 205 FER^O CHIMA PIHAT?! Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravaiSkih avtoritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDIC in za OKREVANJE 180 LEKARNA ZANETTI - TRST - Via Mtzztal mm nv. li 1 o figa I j'L.^auii* ----wecW. ME POZAB« • • • • ..... Trst, Via Felice Venezian 9 Podružnice: TRŽIČ, PANZANO, MILJE, KOPER Seznam cen vsega blaga v likvidaciji Z jutršnjim dnem začnemo prodajo IUK®M$\ pm Ti 1*30 ISO l#4b blaga, ki izvira iz VELIKEGA FALIMENTA po najzmernsiiih cenah Pafžolani za glavo L 25.— sedaj L 18*90 Platno, svileno, jako lino, prej L 20 sedaj..........L 14*— Blago Blago za hlače, vis. 140 prej L 12 isedai..........L »'©O Baržun, barvan prej. L 16, sedaj L 7*00 Volmttlno — Pletenine 500 goliš, volnenih, po L 40.— s« likvidira na izbero po .... L 1®*— Maje, volnene, moške, kratki rokavi (L 90__kg).....L 1*18 Maje, volnene, bele, za novorojenčke in dečke ... L 3.50 — L 7— Maje, bombaž., moSke, L 5.50 — L T* — Nogavica — Nogavica Nogavice, moške, enotne barve, prej po L 2.— sedaj .... L Nogavice, moSke, tiskane, fantazija prej po L 3.— sedaj .... L Nogavice, raoSke, škotske, črtan«, prej po L 7.— sedaj . . . . L JIM Nogavice, škotske, kockane, prej L 8,— sedaj.......L 4-50 Nogavice, moške, najfin. "olnene svilene prej L 9.— sedaj . . L 5*— Nogavice, moške, najfin., 1(>0 ri;.b, zadnja novost, končene, »vilene, volnene, prej L 14.— sedaj . . L ti'50 Nogavice, ženske, s peto, pr. L 3, L l-90 Nogavice, ženske, prozorne, s Sivom, prej L 7.— sedaj .... L ft'54 Nogavic«, ženske, cevkaste pr. L 4, sedaj ........L V5-80 Nogavice, ženske, debele s šivom prej L 8— sedaj ..... L 4 SQ Nogavice, ženske, jako prozorno prej L 8.— sedaj.....L Nogavice, ženske, imit. nemške, pr. L 9.— sedaj.......L Nogavice, šemnic, jako prozorne, prej L 15.— sedaj ..... L 9"**© Nogavice, ženske, posebno prodorne prej L 20.— sedaj . . . . L lli 40 Nogavice, svilene, «Solid» prej L 8.90 sedaj.......L 4S0 Nogavice, ženske, avilene, nepre-kosljive.........L 6. — Ovratnice - Cvrslnice Ovratnice, črne prej L 6.— sedaj L 3*— Ovratnice, svilene, L 6.— sedaj . L 3*— Ovratnice, fulard, L 12.— sedaj L l*SO 2*90 2*90 S*ĐO 21W 8*90 4'0S 2-SO 2'9Q ft*50 2*90 5HO 71>« 2-60 6'50 5"90 »•So 2'90 4*0 Robci 0'50 ©•75 Ro&cl — Robci Robci, najfinejši, beli, ajour, nav. cena L 1.— sedaj . . . . . L Bobci, b«li, ajour, veliki, nav. oena L 1.50 sedaj ....... L Bobci, ajour, jako veliki, navadna cena L 2.50 sedaj.....L 1*10 SvSlanina - Svileni izdelki Pletenine? svilene «viscosa», svetovne, zajamčene barve, vis. 140, pripravne za perilo in obleke, navad. cena L 18.— sedaj ... L Sra^se, svilene prej L 18,— sedaj L (L 70.— kg.), šerpe svilene, reklam ... L O 80 «—» 5'- 7— i*— «• — 4. — lavce ........L »-»O Spodnje hlače, zefir, tkan, ... L C OO Dežniki ženski L 20.— sedaj . . L 13 tK> Dežniki žen ski L 40 sedaj ... L 27'— IVžriki moški L 35__sedaj . . L 2JV — Vczeaine, najfinejše, na meter . L I-50 Gumbi, biserna matica, extra I.a za srajce, št. 4 L 1.50 ducat ... L O-HO za spodnje hlače, št. 5H L 2.80 L 1'BC Preproge, namizne, po L Ć0.— . L — Predponeljniki, rožnati L 25 . . L I.V— Pogi-ir.jsla svilena, za dve o-jebi, 240X 300 .........L OO- — Ovratniki etamin L 5.— sedaj L O&O V T al < A A EDIi\i PKiui Potrosite dobro vaš denar. 100 lir pri nas, Je drugje L 200, Pešiljatve na vse kraje proti povzetin aii plačilu v naprej. NB ssffiSEsssssa^EC.] 1 Centrifugalne za vsako tekočino. H Močne v delovanju. m Specijalizirana tovarna sesalk B „VOCSgL" Trst Vin Bottlstl 20, tel. 33-04 1 R SHS-AJLSSEI I „VOGEL" POMAGA PREBAVI PRISTEN AU v KAVI UOAlA ŽEJO JE HHIUEHIČEII M VrOMATIČEIIvVO« JfSODAVICI A.M)H0PUL0aC! TRLfSXt via Gmeo-25 TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA V TRSTU regUtroTana ladraga z neomejenim jamstvom Via Milano 20. prltlfOe (vogal XXX ottsbre) - TeL 16-04 a □ tr Obrestuje liranilne vlo^e po 5°/« Davek na obresti plačuje zavod sam. nakazila pod sfloMai pogoll j slavilo ki ostale Inoiemslie trpe. Trgovcem in obrtnikom otvaija tekoče čekovne račune Sprejema tudi vloge na tekoči račun v DINARJIH ter jih obrestuje najugodnejše. — Daje posojila na menično poroštvo in zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Eskomptira trgovske efekte. r. m I ■ I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA ^^^^PODBUifllCA 0 TRSTl^^^^H n k mm iMijiv UJNH.NI. Telefon 5—18, CENTRALA V LJUBLJANI Glavnici In rtzirn Binaijtv 61.0S0M Telefon 9—18, 23—08 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4% % na tekočih računih po 5%» vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. IzvrSuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Logatec. Najprikladnejša zveza z Jugoslavijo. Blagajna ie odprta od 9V»-127a In od 14'/»-l6 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, Maribor, Sarajevo, Split. Split. | ■ihIIJ m I