2IVL1EK7E IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSEEGA JUTRA
ST. 21.	V LJUBLJANI, 2 S. MAJA 1986.	KNJIGA 1*
ČLOVEŠTVO, SUŽENJ SVOJEGA ŠTEVILA
B. BORKO
pariških »Les Nouvelles Iit-teraires« je objavil Gaston Bouthoul dva zanimiva članka: »Število in moč«. »Ljudje in število«. — V prvem sestav-- fcu pravi , da so najnovejši dogodki na Niponsikem zopet vzbudili strah pred »rumeno nevarnostjo.« Pod tem pojmom si najpogosteje zamišljamo ogromno število ljudi ramenopolte rase in njih neverjetno razmnoževanje, ki je sploh značilno za Azijate. Tako se samo v Indiji pomnoži prebivalstvo za štiri milijone duš na leto, medtem ko je Nipancev vsako leto za en milijon več. Kakor pa pripoveduje Lotrop Stodard v svoji knjigi »Naraščajoča plima barvnopoltih ljudstev« ali Henri Decugis v spisu »Zaton belih ras«, prikazujejo ti' narodi, Posebej še Niponci, s podobnimi argumenti >belo nevarnost« in utemeljujejo z njo potrebo svoje ekspanzije.
Nato si pisec zastavlja vprašanje, ali veliko število nekega naroda odnos-no rase pomeni že samo po sebi nevarnost za druge narode? Tako je v zgodovini dolgo časa veljal primer izčrpa-nega in razljudenega zapadno-rimskega cesarstva, ki ga je ogražala in naposled poplavila naglo rastoča plima barbarskih Germanov. Toda najnovejša nem-§ka raziskavanja so pokazala nasprotno: v dobi svojih invazij je imela Ger-manija na vsem ozemlju med Renom in Labo samo en milijon prebivalcev. Celo v Galiji, M se je takrat že ponašala z večjimi mesti, je živelo komaj okrog pet milijonov ljudi.
Proslulih Vandalov, pred katerimi se je tresel stari Rim, ni bilo več ko nekih sto tisoč, vštevši žene in otroke. V ostalem pa je bila severna Afrika, zlasti v vahodnem delu, zelo obljudena, vsekako bolj kakor dandanes, in med njenimi mesti je samo Kairtago štela pol milijona prebivalcev.
Takisto si napačno zamišljamo šte-vilično moč ljudstev, ki so v srednjem veku s svojimi pohodi in zavojevanji vznemirjala druge narode. V času, ko je Evropa pričela uveljavljati svoje prvenstvo v svetu, nikakor ni bila poseb-
no obljudena, še v devetnajstem stoletju so se evropski potopisci čudili ogromnemu številu ljudi v indijskih ali kitajskih seliščih. Tudi v Evropi sami vidimo, celo v dobi njene največje ekspanzije, da njenega prodiranja na ostale celine ne vodijo številčno najmočnejši narodi. Posebno presenetljiv je primer Velike Britanije, ki je L 1800 štela (brez Irske) ne celih 16 milijonov prebivalcev. In vendar se je postavila zoper Napoleona; še več, s tem majhnim številom prebivalstva je v teku devetnajstega stoletja obvladala in ustalila ves ogromni kolonialni imperij in nekatere njegove pokrajine še sama obljudila. 2e to je dovolj prepričevalen dokaz, da samo število ne odločuje o prvenstvu med narodi.
V	drugem članku se Bouthoul bavi z naraščanjem evropskega prebivalstva v devetnajstem stoletju. Prebivalstvo Velike Britanije, ki je znašalo L 1800. 16 milijonov, je štelo L 1900. 42 milijonov. Med tema dvema letnicama je Rusija narasla od 39 milijonov na 106, Nemčija od 24 na 56. Evropa, ki je štela na začetku prejšnjega stoletja nekako 185 milijonov duš, jih je imela ob zori 20. stoletja že 400 milijonov, medtem ko jih ima sedaj okrog pol milijarde.
Če primerjamo tolikšno vzrast s prejšnjimi stoletji , vidimo, da je šele 19. stoletje, pognalo številčno moč narodov kvišku. Tako je n. pr. Anglija v tem stoletju do malega potrojila število prebivalstva, medtem ko ga je Poprej v štirih stoletjih komaj podvojila. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je v teku 19. stoletja in vse do svetovne vojne odtekal velik val evropskega ljudstva na druge celine, zlasti v Ameriko; samo Italija je v zadnjih letih pred vojno poslala v svet do 900.000 duš na leto!
V	Aziji je ta vrtoglavi dir številk še večji. Prebivalstvo Niponske je bilo skoraj nespremenjeno od srednjega veka pa do druge polovice 19. stoletja, ko je pričela uvajati zapadno tehnično civilizacijo. Kako raste število ljudi v Indiji, smo že omenili; o Kitajski nima-

mo zanesljivih podatkov, vendar se vsi strinjajo, da je to najbolj obljudena država na svetu.
Tudi po vojni se je zgodilo nekaj, kar je bilo za Evropo ogromnega pomena, čeprav ni takoj občutila posledic; tembolj jih čuti dandanes. Široki, odprti svet, ki je v devetnajstem stoletju sprejel toliko Evropcev, se je namah zožil in skrčil. Amerika in Azija sta Evrop-cem kar pred nosom zaprli vrata, in ne samo ljudem, marveč tudi pridelkom in izdelkom. Če bi ne bilo vojne, bi najbrž še ne prišlo do tega usodnega koraka. Dandanes je pravi »mal du siecle« bojazen mladih ljudi, da so nepotrebni, nekak človeški previšek. Ta bojazen se močno čuti v vseh mladinskih gibanjih sodobnosti, leži bOt mračna senca na vsem evropskem človeštvu. Današnje drame v notranji in zunanji politiki držav, zlasti evropskih prihajajo iz tež-koč te vrste.
Rezultat stoletja tehničnih iznajdb in besnega dinamizma je današnje kriče-
če protislovje med materialnim mar predkom ni zastojem moralnih vrednot. Ni še stoletje od tega, kar se je pričela pojavljati težnja zoper čezmerno razmnoževanje ljudi (Malthus). Tudi z rezultati teh poskusov začenja pretiti narod narodu (čim bolj pada število prebivalstva, tem manjši bo odpor), z druge strani pa skušajo s populacijo oprar vičdti najbolj vznemirljiva početja.
Potem takem smemo sklepati, da ogromna vzrast človeštva, ki nam Jo je prikazal francoski pisec, ne odpira nič kaj prijetnih vidikov v bližnjo bodočnost. V tem pošastnem kotlu se kuhajo nevarne vojne; odtod toliko vretja in kipemja v Evropi. Toda depopulacija posameznih narodov, ki bi bila ob rar zuiminih ukrepih mogoča, takisto ne jamči za prijaznejšo bodočnost, ker bi močnejši sosedje takoj planili po oslabelem. Kako naj pride človeštvo iz tega blodnega kroga? Za sedaj je podobno psu, ki lovi svoj rep: dalje njegova kolektivna pamet ne sega.
H. ZIMBAI*
MLIN .(lesorezi

NA DURMITOR
JOSIP LAPAJNE NADALJEVANJE
al sprehod proti durmi turškemu višavju ne hi škodoval kostem, ki jih je štiriurna vožnja dodobra pretresla.
Napotim se tedaj proti Črnemu jezeru. Gosta šuma me sprejme v svoje senčno zavetje, ki pa ni bilo več potrebno, saj je jel polagoma že legati mrak v idilično dolino. Sreča-valj smo vaščane, ki so vozili proti domu jezersko vodo, opazovaili smo drvarje, ki so ogromna debla nasekavali in sttcladali v ognjenice. Ko prideš do je* zera, pa moraš Ikar oneimeti lepote, Vse je še deviško porodno, naravno, neiz-nmetnioeno. V temno zeleni vodi si izpirajo gorski velikani svoje noge, obedujejo svoja lica. Vse v dvojni sliki. Ob produ zaradi vročine že nekoliko upadlega jezera, opazim mehke sledove ljubkih, lahkonogih srnic, ki jih nočna temina M gosta šuma čuvata pred gozdnim tovarišem, krvoločnim volkom-Nehote sem se potipal za pas, ki mi nudi obrambo v resnih položajih. Izza grma sfrfota velika divja raca, mala slulka ob nji in porarek. Močvirne ptice s severa, kj so se privadile gorskemu miru, so obstale na tuji zemlji, da vzrede nov rod domačink. Lahko sem si predstavljal, kakšno mora biti tu življenje, kadar se tropi selivcev pomičejo
ČRNO JEZERO izpod CIROVE PEČINE
proti jugu, ali pa obstanejo na tej vedno živi vodi.
Lovec sem in planinec, zato me vsa okolica prevzame presenečenja. To je ona'Črna gora, ki sem že toliko časa sanjal o nji?
Ta zemlja, poraščena s 150 do 200 letnimi smrekama in jelkami, in gori više z brezami, javorjem in bukovjem. Nii K to naša Gorenjska, vsa naravnej-ša, vsa starejša, naša sestra po obrazu in brvi? Oko mi bega po vejah, raz katere se v majmikovih 'jutrih razlega v temno zoro pritajeno petje divjega
fg^-fcjrf ^дрдц) ддд Ју^мгтишц


petelina, ki mu prisluškuje ob jezera
zvita tetka lisica, mrmrajoči medved in volk, ki si tešijo žejo po nočni pečenki, razmesarjenih srnah in zajčkih. Le eno svetlo noč bi človek želel prebede-ti tu kiraj jezera, da vidi vso lovsko idilo in tragedijo, ki se odigrava v tej ljubki kotlini, doslej še nepokvarjeni. Ni čuda, da gleda inteligentni Črnogorec v bodočnost z bedečimi očmi in da si je podjetni domačin napravil naselje-valmi načrt, ki bi ne smel .motiti prirod-ne lepote, vse ozemlje pa pretvoriti v narodni park. Priznam, še je čas zato.
Črnogorska Švica in lepša kot Švica je ta zemlja, še nepotvorjena. Lahko nudi razkošja slehernemu bogatašu, zdiraivija bivajjočetmu bolniku, zabave let« nemu in zimskemu športniku, odpočit-ka utrujenemu duševnemu delavcu, saj je tako blizu odprtemu svetu, Jadranskemu morju.
Za nas same je to predaleč — in vsega imamo saimi dovolj. Priirodme lepote v izobilju.
V črnogorsko deželo bi bilo 'treba pritegniti po svetu begajoče turiste, ki
so še obranit! pravo srčno kuttaro. Da
pa to dosežemo, je treba premostiti le še nekaj zevajočih ovir, ki se jih bom mimogrede dotaknil.
Onstran brega sem ogledal mal čol-nič in v njem postarnega ribiča, ki se je baš pripravljal za nočni lov. Pravi mi, da so jezerske postrvi težke do 10 kg in da se najraje love od 10 do 12 ure ponoči, podnevi jih mane dobita le okrog poldneva, ko begajo po jezeru za rmišicami. Da ga ne opazijo, ima čolni č maskiran z vejami. Ribe je za-plodil v jiezeru knez Nikita, da' pomore prebivalstvu do blagostanja. So pa ta« ko dobre te postrvi, da se je pokojni Ikiralj Aleksander izrazil o nfih, češ da tako dobrih še ni jedel.
Ribolov se goji racionalno, ne tako lov na divjačino, ki ga oskrbuje šavm-ško lovsko društvo. Prebivalstvo samo se ne zanima za lov, pač pa mora samo varovati svoje črede pred volkovi.
D A L J B
podpolkovnik pti Royai Americarao. Njegovo ime je zvezano z glavnimi boji po Pensilvaniiji, Vi rgmiji in s pohodi proti Indijancem v Kanadi.
Brrtalci muzej hrani njegove »Spomine« v 32 snopičih, ki obsegajo dobo 11 let Zaradi njihovega pomena so jih v celoti prepisali za knjižnico v Ottawu Izvleček je objavil g. Вгутпот v »Kanadskem arhivu«. Zanimivo je črtati, v kakem pomanjkanja so se bojevale bele čete proti rdečekožcem: oster kontrast z Italijani v AbesiniijA! Bou-quet je pripravil zavzetje trdnjave Fort DtKjaesoe po svoji zmagi pri B-ushy Run-u. Nato je minister Prtt dovolil kredit za ustanovitev mesta Pittsburglha.
Gozdovnlki m skavti bodo z užitkom brali Bouquetove »Метоате« — nomen ometi! — pogajanja s Indijanci iг plemen:
Volčje, Bobri, Rdeči sokoli, Želvi no srce_
Kako pesniško so tli barviti ljudje ponudili mir: »Ko smo vas videli korakati proti tem krajem, ste se nam bližali s tomahav-ko v roki: mi vam jo vzamemo iz rofc in jo vržemo kvišku proti dobrem« duhu, da bo on ukrenil po svoji previdnosti. Na ta način upamo, da je ne bomo nikoli več videli...« Ta bojna sekira je bila Rdečekožcem tačas poglavitno orožje.	D.
Polkovnik Непгу BOUQUET se pogaja za mir
HENRTBOUfiUET
Svojo vojaško kariero je pričel ta Švicar 1. 1732 na Nizozemskem, se odlikoval v Piemontu m 1754 odrini v Novi svet kot

OB 25 LETNICI SLOVENSKIH LUTK
DR. ANTON DEBEL JAK
utkovna gledališča so razširjena zlasti po Orientu, zname« nita so na primer kitaj sika in
—J javanska. V Evropo so prodr* e take igrače večidel preko Grčije in talij e, kjer jim pravijo »pupazzi«, po >esedi puppa « donda, čeča, lila. Na ~ rancoskem so to marionete, prav za prav Maričke. V Lyonu pa se podobna pozornica nazivi j o Guignol (ginjol). Odkod ta izraz? Jezikoslovec Onofrio je izvohal, da je v tem kraju živel ne« ki »canut« aili svilanski delavec doma iz Chignola, mesteca v Lombardiji. To vam je bil šaljiv in šegav dobričma, ki so ga njegovi tovariši klicali po nje« govem rojstnem kraju. Na ta način bo živel v nazivu mladinskega hitkjv* nega odra, ki ga je v Lyonu oživotvo* lil krošnjarček Laurent Mourguet (1745 —1844). S seboj je prenašal teaterček, kjer je bil glavni igralec Polišinel, ne« znatnejše osebe pa Harlekin (Pavliha), Pierrot (Petrček) in Kolombina. V svi« tu odrskih svetilk so prvič nastopili okoli 1. 1795 v Črni ulici, kar na pro> stem. Pozneje se je izobličil lik Ginjo« la, njegova žena Madelon (Magdalen« ka), prijatelj Njafron (Gnafron, čigar ime se zdi v zvezi z »gnaf«, t. j. smo« lec, kopitar, kopitni mož, krpač, osta« var).
Ubogi Mourguet pač nikoli ni slutil, da mu bo rojstno mesto kedaj posta« vilo spomenik. Njegovi potomci še da« lje gojč to umetnost in podpirajo jih izvrstni pevci in goslači, n. pr. gospa Severinoff. Nedavno so gostovali v Ženevi.
Na Angleškem so uspevale marione« te v 17. in 18. stoletju. Na Nemškem je slul Kasperltheater, nazvan po Ga« šoerčku, ki ga je igralec Laroche uve« del na oder namesto Hans-unirsta (Pa* vlihe) v Leopoldovem na Dunaju: po vsej priliki je bil to burkež v igri o Treh kraljih.
Pred 4 ali 5 leti je poročal pariški »Fiaaro«, da je v francoski prestolnici gostoval najboliši italijanski lutkar Po« drecca. Ta mož. ki se še nriznava za potomca slovenskih staršev, se je ro* dil na zapadu našega iezikoslovneea področia, odkoder je tudi prvi slovm* ski lutkar, slikar Milan Klemenčič. Preti 25 leti je prvič nastopil s svojimi
MILAN KLEMENČIČ
lesenimi moSdji r AjdovSčmi Po voj« ni jih je iz spanja obudil v Ljubljani Pokojni humorist Milčinski zanj spi« sal komedijo »Krpan mlajši«, ki pa je Klemenčič ni uporabil: z oblastmi je imel več opravka kakor z umetnoe;jo, ni čudo, da se je naveličal ohodkov in prodal vso svojo zalogo »Ateni« (1925). Tu pa so šle figurice kmalu ajat in se doslej še niso predramile
Prijatelj Klemenčič pa se ni mogel povsem odreči navihanemu kljukcu, kakršen je Gašperček. Osem mesecev dela je žrtvoval, da je iznožkljal, iz« rezljal svojo leseno družinico in naštu« diral besedilo »Sovji grad« v poslove* nitvi Mirana Jarca s prologom, ki ga je priredil pisec teh vrstic. Njegova žena, gospa Mila, jim je sešik pristoj« ne oblekce, da se jim ni treba sramo« vati pred slavnim občinstvom. Za na« takarico Marjeto pa je prof. J. Nar* din ulil nekaj miniaturnih kozarčkov, da ne bo Larifari žejo trpel. Na splo« šno zadovoljstvo povabljencev se zdaj vrše brezplačne predstave, pri katerih svira med dr. g. Milčinski ml. To je treba priznati, da se možički ne držijo kakor lipovi bogovi, čeprav kaže iz« vor besede »lutka« — Erjavec je na« šel v Istri obliko lotka — na stari lont (lik, lub, Lindenbast), soroden z nem. »Linde«.
O S W A L D SPENGLER
staToeti 56 let je umrl nern-
škd filozof Osweld Spengler. Po svetovni vojni so si trd filozofske odnosno znanstvene koncepcije pridobile mestatenio popularnost in postale velika moda: Einsteinova rela-tiviitetma teorija, Freudova psihoanaliza in Spengler jeva kulturno-filozofska teorija o propadu zapada- S svojim spisom »Unter-camg des Abendlamdes«, ki obsege dive debeli knjigi, je Spengler postaJl mračen prerok svojega časa. Narvajali so ga celo ljudje, ki jim je ned)oetaijalo osnovnega znanja, da bi razumeli vsaj eno sibram zajetnega spisa. V filozofskih din znaosbvendh kio-gdih je njegova, nedvomno mogočna koncepcija zgodovinskega in kulturnega razvo-
ja vzbudila odpor, duši so ee oglašali tucB
nekateri pristaši in zagovorniki- V letu, ko je Spengilerjeva filozofija propada doeegila konjunJcturind višek (naklada knjige »Propad zapada« je šk v stotisoče) je Mam-rred] Schrofer iadlal spis »Der Streit um Srpengder, Kritik »edner Kritiker«, ki nekako združuje in razglablja vse, kar je bdilo povedanega o Spenglerju pro m conitia. Spor za njegovo zasnovo zgodovine je bdi nedvomno znaičiilen znak časa. V ozračja evropske kulture in politike je teko rekoč še ležal prah, ki se je dvignil z rairvaJin treh sesuctrih cesarstev. Sleherni človek je čuifcrl, da se z evropskim človeštvom dogaja nekaj vefldkega dn usodnega. Pranr posebno pa so čutili vrtinci zgodovinskega
TRIJE MUŠKETIRJI
ALEKSANDER DUMAS S T. 0 ILUSTRIRAL NORR ETRANDERS © PONATIS NI DOVOLJE«
ZDRAVNIK JE PRIŠEL
»Klicali ste me, milostivi gospod,« je rekel Athos s slabotnim glasom. »Tu sem, razpolagajte z menoj.«
Ta veliki dokaz dolžnosti in zvesto« be je pomiril gospoda de Trevillea, ki je segel po roki bledega mušketirja in jo toplo stisnil. Toda Athosove moči so nenadno popustile in je padel ka»
kor mrtev na tla. Gospod de Treville je nemudoma ukazal poklicati ranocel« nika, ki je onesveščenega v sosedni so* bi preiskal in povezal.
talca premagani Nemci in posebej še pristaši ancien regiitma. Cele družabne plasitd premaganih im zmagovitih narodov so spla-šili plameni ruske revolucije. Gospodarske kriza in značilna povojna moralna anarhija eo povečevale občutje negotovosti im tesnobne eluitnje o bližajočem 6e koncu — ne sveta, temveč vladajočega sistema v za-padnem svetu.
Samo v takem duševnem ozračju se je moglo tolikanj razširiti zanimanje za kulturno filozofske teorije učenca pangerman-ski'h filozofov in zgodovinarjev OswaWe Spenglerja- — Kaj je prav za prav oznanjal in učil ta temni prerok?
Težko je v nekaj vrsticah povedati smer tn vsebino Spenglerjevega filozofskega im zgodovinskega nazora. Kakor eden izmed ideoloških predhodnikov današnjega hrtt'e-rizma H. St. Chamberlein. pisec nekoč
mnogo čitane knjige »Grumdlagen dee 19. Jahrhunderte«, je tudii Spengler preslepijal
in zaslepljal č;itatelja s svojim obsežnim im mngostrenskm znanjem- V njegovem poglavitnem stpisu »Propad zapada« imaš prav tako filozofijo matematike in arhitekture, kakor ogromno množico zgodovinskih podatkov, literarnih primerjav, umetnostnih misli, znanstvenih pogledov. To količino znanja je mogel spraviti v skladno stavbo kulturno-filozofskege sistane samo človek pesniške domišljije. In tek je bil Spengler nedvomno, dasi rezke in hladne oblike njegovih spisov ne kažejo kdo ve kaj čustvenega pisca- Intelefct in logike zares z asi epi jata pogled, vendar izgubite slepilno moč. čim ju pogledaš s temnimi! naočniki dvema.
Spengler je skušal podati morfologijo kultur Kultur pravimo: kajti po njegovem
Ko se je gospod de Treville vrnil v svojo delovno sobo, je našel tam eko» raj vse mušketirje, ki so prihiteli na klic po zdravniku. Ko so zvedeli, da Athosova slabost ni nevarna in da je le posledica nenavadno velike krvne izgube, se je soba kmalu izpraznila.
Samo d'Artagnan je ostal. Niti za
trenutek ni pozabil, da je bil poklican v avdienco.
»No, mladenič, oprostite, prosim, prekinitev, toda stotnik mora skrbeti za svoje fante kakor oče. Prav za Rrav je njegova odgovornost: še večja. Pri= jateljstvo vašega gospoda očeta mi je bilo zmerom zelo drago, kaj morem torej storiti za njegovega sina?«
KONČNO V AVDIENCI
so kulture samostojen pojav in imajo kakor živa bitja dobo rasti, zrelosti, upadanje in smrt i. Tudi zapaidma kultura, tako zvana favetriona kultur a, je prekoračila mejo zrelosti in se približala propadu. S hladnim posmehom prirodopisca, ki razlaga življenjsko pot rastline aild živali, je Spen-giler tolmačil pot zapadlne civilizacije, s katero je združenih toliko vrednot: pot od mladosti in cvetja k neizogibnemu propadu. Nad njegovim svetom živih vrednot je vladaile mrka zavest neizprosne zakonitosti. Pesimistična razpoloženost »konca stoletja« se je tu podaljšala v leto 1918. Spen-glerjevti filozofoko-pesniški prividi so se srečavali s porazom njegovega nemšitva, pruske, viljemovske Nemčije, a jo je ljubeče karal zaradi njene slabosti, ves nesrečen v srcu, da mora tudi njii zapisati enako usodo, kakor vsemu zapadu.
GA 2 E IMAMO1
D'Artagnan je v nekaj besedah raz« ložil, kako silno rad bi postal muške= tir.
»Da, toda Nj. Veličanstvo ie posta; vilo kot pogoj za spr'ejem v zbor ude* ležbo v vojni in vsaj dveletno službo pri kakšnem drugem polku.«
D'Artagnan, ki je zelo pogrešal svo=
Tem prividom propad« to smrti kultur
in njihovih zaključenih krogov pa Spemgter ni ostal dosledno zvest. V nadaljnjih knjigah, zlasti v »Preussemtum und Sociailie-mus«, »Neubau des Deutschen Raiches« in drugih, kaže filozof pesimizma dokaj drugačen obraz. Tu razpravlja o obnovitvenih možnosti nemštva, o tvornem vzigonu vsenemške volje, o celotni preusmeritvi nemškega življenjskega stiila in razvija hudo reakcionarne ideje, kakor da hi jih izpovedal najbolj zakrknjeni pruski junlcer ali vojmi hujskač Ludendorff, ne pa sin blamkenburškega pošitnega tajnika im skromni monakoviskii »privatni učenjak«. Vzlic vsemu pesimizmu je Spengler veroval v bodočnost nemštva sredi propada in smrti, ki preti drugim narodom, toae hotel je videti nemštvo od glave d|o pet Sfprimibirano, zmiffitaniziran©, imperialistično, neustrašeno
je priporočilno pismo, je pripovedoval o nastopu v Meungu ter je ošabnega plemiča tako točno popisal, da je de Treville takoj pomislil na kardinalove* ga agenta. Ker mu je bil mladenič všeč, jo sedel in napisal priporočilno pismo. D'Artagnan je med tem gledal skozi okno ter se je zdajci naglo obrnil, sko» čil skozi vrata in vpil: »Ga že imamo! Topot se ne bo izmuznil!«

r boju zoper ves ostali svect, neugnano verujoče v svoje zgodovinsko poslanstvo-Nemšitvo, ki bo v najvišji meri brezobzirno. »Vojna je stvaritelj vseh reči«, ie pisal. »Vsa, кат je v tokiu življenja količkaj pomembno, je zraslo iz zmage in poraza-V zgodovina gre vedno samo za življenje, le za življenje, za raso, za tniumf volje do močd, ne pa za zmago resnice«. (Glej njegov najnovejši spis »Jahre der Ent-scheidung«). V spisu »Der Mensch und die Techndk« deli ljudii v roparske ujede An mjiihove žrtve: naravno je to in ono, todia Spenglar bi hotel, da bi bili vsi Nemci roparske ujede.	M«r!
Svojemu narodu je zapustil nauk brezobzirnega boje kot eredetva za rešitev pred propadom — neuk poln zoprne mržnje in nadutega samoljubtlja. Da je vzlic temu prdšeđ navzkriž z vladajočim narodnim so-
cializmom, na kriv brutalni ra-dikallzem Spenglerjeviih idej, marveč je v nemeli meni krivo to, da ee ni maral popolnoma podredita hifilerjevski stranki. Ostal j« vernik, toda na hotel zahajati v cerkev: to je bistvo spora med Spenglerjem in narodnimi socialisti. Nič novega mi, da si je zaradi tega nakopal mržnjo službene pangerman-ske »cerkve«. Bližji od socialno pobarvanih ideologov Rosenbergove vrste so mu bili etari pruski konservativci, kri trdmo verujejo v cesarstvo, v zmago moči, v naravno pravico roparskih ujed, da gospodujejo nad šibkimi.
Spengler je mnoge reči bistro dogledai; taloo n. pr. borbo med celinami, čije prva zgodovinska faza se je že začele. Opozoril je na sovisnost mnogih pojavov in ustvaril nedvomno velikopotezno koncepcijo zgodovinskega razvoja. Toda njegov fi-
TRČENJE Divje je planil doli po stopnicah, se zaletel med tekom v nekega muške« tirja, ki je prihajal iz zasebnega stano* vanja gospoda de Trevillea.
»Oprostite! Mudi se mi!« je zaklical d'Artagnan ter hotel naprej, ko ga je zagrabila že^zna pest.
»Ali mislire, da smete tako ravnati Z nami, ker ste smeli poslušati, kako
nas je gospod de Treville okrcal?«
»Častna beseda, nisem hotel! Mudi se mi! Pustite me!«
»Moje ime je Athoe. Čeprav se vam zdaj mudi, vendar me boste ob dva» najstih zanesljivo čakali pri bosonogih Karmeličanih!«
»Dobro. Pridem!« je odvrnil d'Ar* tagnan in tekel naprej.
lozofska pomen, ki so ga nekoč čez mero poveličevala, se je že za njegovega življenja pomaknil daleč v ozadje, in čim bolj se bo oddaljeval časovno, manj ga bo filozofska literatura beležila- Najsii se tudi uresniči njegovo mračno prerokovanje o piropadu zapada — sleherna nova evropska
vojna odpira v Фо stran nedogledne in fantastične možnosti, — bo vendair kultunno-fikeofska koncepcija, kn je zrasla iz te dandanes bolj ko kdaj poptej žgoče slutnje, ostala samo ena izmed mnogih fiio-zofeko-pesnišlkiili koncepcij in nič več.
— a
DANAKILSKA PUŠČAVA
I M. Nesbitt, ki se je lani ponesrečil z avionom (tako da več ne velja njegovo ime »nezbit«),
_—-je od vseh ljudi najbolj poznal
deželo Danakil, ki loči etiopsko planoto od morja in jo namalka reka Au-aš (Awash), presekana z železnico fe Dji-
sklepail, da Je južna polovica zelen raj: skoraj tako je kamenita 'kakor severna, le da ni tako popolnoma brez vode.
Suša onemogoča vsakršno koloniza-1 cijo in življenje v severnem Danakiln. Edine vodne točke so nekateri studenci, po več dni med seboj oddaljeni Ce-
Zgoraj: tipična, danakilska pokrajina. Spodaj: karavana na poti skozi
puščavo
butija. Tok te reke je do kraja preiskal Wilfred The sige r in dognal, da izvira v jezeru Abhebadu, na meji med francosko Somalijo in Etiopijo. Auaš raz-polavlja pokrajino Danakil: severni del, ki meji na Eritrejo, je bolj puščavski od južnega. Toda iz tega ne smete
Jo živali m po tej pokrajini, eni izmed najbolj opustošenih na svetu. Redki vodnjaki nudijo le malo vode, pa še ta je slankasta. Nekateri med njimi držijo vodo samo malo mesecev v letu.
Maloštevilni prebivalci v severnem Danakilu so nastanjeni po krajih, koder

spričo pronicanja raste nekoliko trave, da se prekinmi tu pa tam ka'ko žrvinče.
Ob dveh ali treh prilikah samo je na večletnem natančnem raziskovanju Nes-bitt naletel na kolikor toliko pitno in obilno vodo. Vselej je šlo za globoke soteske vulkanskega izvora, kjer je neprepustno bazaltno dno trajno držalo deževnico. Zal, te prirodme zaloge, ki zavzemajo udore v čisto nerodovitnem svetu, ne prispevajo nič za rastlinstvo in ne spreminjajo puščavskega značaja tamkajšnje okolice. Ta nudi potniku zgolj orno lavo in bazalt modrikastih odsevov, blestečih po belem apnenčastem temeljil, ki se zdi kakor razbeljen v sonou. Edine živali, ki jih je Nesbitt opazoval po teh predelih, so bile pa-stinske jerebice in kače. Polet jerebic :e dobro zasledovati pod večer, kajti trdno kažejo pot proti vodi.
Južni Danakil ima precej divjačine. Na obeh bregovih Aua&a rasto gozdo* vi, koder mrgoli opic in pisanih ptic. V reki je polno krokodilov, vodnih konj in rib. Na obrežju srečaš merjasce, leoparde, antilope, gazele, zebre, noje, divje osle, kače. Vsa ta favna je dokaj domača, saj le redko vidi človeka. Ako drevje daje senco vzdolž reke. ne daje
NARAVNI KOMPASI
Znano je, da bi neke cvetlice lahko uporabljali kot ure, samo da vemo, ob katerem času se odpirajo in zapirajo. Manj znano pa je, da so tudi naravni kompasi, ki bi potniku lahko Pokazali pravo smer, če bi vedel, kako naj si razlaga znamenja, ki mu jih ponuja narava sama. Jug in sever je lahko spoznati. Skoraj vsako drevo je namreč na južni strani drugačno nego na severni. Na južni strani je skorja bolj suha in trša. ker je tu vpliv sončnega ža-renja večji. Na severni strani je temnejša in ker ostaja tu marsikaj vlage, se tu lahko razvija posebno ob vznožju drevesa debela plast mahu. Dalje imajo listi na severni strani značilne posebnosti, ki jih nimajo listi na južni strani. So uamreč daljši in bolj temno zeleni. Pri smrekah in jelkah izdaja smola, ki teče iz ran ali lukenj, nebesno stran. Na severni strani je smola temno siva, na južni strani trda in svetlo jantarjeve barve, ki se tu hitreje suši. Tudi kamni so na severni strani drugačni nego na južni, kajti na južni strani sončni žar ne dopušča, da bi se razvijalo mahovje. To je isto kakor pri drevesih.
pa sadov, oziroma le pičlo in zanikarne vrste. Cisto na severu severnega 6a-nakila je na pobočjih gore Hertale Nesbitt našel nekakšno palmo, ki daje kiselkasto, prijetno tekočino. Popiti jo je treba takoj, ko se je nacedila. V 24 urah je to vino nepitno.
Po severnem Danakilu potujejo ljudje veliko hitreje kakor po južnem: vsakomur se mudi, da čimprej premeri silno razdaljo, ki ga loči od naslednjega napajališča.
Ti pohodi se vrše najrajši ponoči, za hlada.
Ozemlje precej spreminja svoje lice. Neizmerni ravni prostori kredmatih tal so ugodni za naglo hojo. Drugod so tla posejana z debelim kamenom in naježena s pečinami ognjeniškega izvora. Stezo moraš iskati kakor po blodnjaku, kar ti vzame dosti časa. Tu pa tam štrle skaloviti grički, do sto metrov visoki monoliti. Tak svet je najneugodnejši za promet s kamelami. Ponekod so tla nalahno valovita in pokrita z okroglim kremenčkom, ki se prj sestopu vali ljudem in živini pod nogo ter ob vsakem koraku ovira ravnovesje.
N. K.
Fr. Rasmus: NARCISE

IZ LITERARNEGA SVETA
FRANCOSKI PISATELJI PRED VOLIVCI
Pariška poslanska zbornica je med svojimi člani že od nekdaj štela bore l._1o pisateljev, navzlic temu, da se jih je ob vsaki'h volitvah nekaj potegovalo za sedež v tej dobičkanosni m sloviti ustanovi. Pa po večini pri volilcih niso imeli sreče.
O priliki zadnjih, pravkar zaključenih francoskih državnozborskih volitev se je v »Intransigeantu« Marcel Travers spomnil nekaterih kandidatov — pisateljev in opozoril zlasti na poseben, lahko bi rekel komičen način njih volivne borbe.
Leta 1832 je v okraju Maine-et-Loire kandidiral Honorč de Balzac, slavni avtor romanov iz cikla »Človeška komedija«. Ognjevito se je vrgel v boj za glasove, priredil nešteto burnih shodov, pa mu vse vkup ni nič pomagalo. Propadel je tudi spet čez več let, ko je v drugič poskusil svojo srečo pri drugih volivcih
Aleksandre Dumas, oče Treh mušketirjev, ki jih zdaj prebirate v tem obzorniku, je bil kandidat v Parizu leta 1841. Toda zdi se, da se je le bolj za šalo udeležil volivne borbe, zakaj lepak, ki ga je dal nalepiti na hiše francoske prestolnice, je zgovorno pričal samo o avtorjevem fantastičnem navdahnjenju, o ničemer drugem. Na tem čudnem voli vnem lepaku je stalo namreč, da je kandidat Dumas do tedaj delal 73.000 ur in napisal 400 knjig in 35 dram. Njegovi romani, je trdil lepak, so bili natisnjeni povprečno vsak v 400C izvodih in prodani po 5 frankov izvod, kar je zneslo 11,853.600 frankov. Od te vsote je živelo 1607 oseb: knjigarnarjev, tiskarjev, knjigovezov, kolporterjev, risarjev, upravnikov itd.
Njegovih 35 dram, ki so bile igrane vsaka povprečno stokrat, pa je doneslo, tako je stalo na lepaku, 6,360.000 frankov, od katerih se je preživljalo 1450 oseb: ravnateljev, igralcev, garderoberjev, bileterjev, strojnikov, glasbenikov, statistov, plakater-jev, pometačev, lasuljarjev itd ... Toda — gospod Dumas navzlic vsemu temu ni bil izvoljen
Dumasova pisateljska slava je bila trn v peti njegovemu literarnemu tekmecu Pa u 1 u de K o c k u, ki je bil tudi izredno plodovit, a dokaj manj priljubljen. Ta mož se je ob istih volitvah prijavil za kandidata v istem pariškem okraju kakor Dumas in je za svojo volivno borbo uporabil prav tak, samo še bolj pretiran im komičen postopek.
Na njegovem lepaku je stalo v debelih črkah: Moje pero je ustvarilo v dvajsetih letih 63 romanov. Nič se ne bom zmotil, če vsak roman cenim na milijon izvodov. Tocej skupaj: 63,000.000. Kdo se mi bo
upal ugovarjati, da milijon, pomnožen s 63, ne da tri in šestdeset milijonov!
Svoj famozni poziv volivcem je Paul de Kock sklenil takole: Nisem pa dail samo telesne hrame celi množici tiskarjiev, knji-gotržcev itd., ampak tudi duševno in srč..3 hrano trem ali štirim milijonom Francozov, ki so črpali v mojih delih najtečnejše m najbolj zdrave filozofske in literarne nauke.
Tudi za tega kandidata se volivci niso mogli odločiti. Pustili so ga naje — kakor Dumasa — pri njegovih slovstvenih poslih, ki so baje obema in tolikim drugim donašali tak gmotni in moralni uspeh.
Nič večje sreče nista bila deležna znani pesnik Alfred de Vigny ter poet in dramatik Jean Richepin.
Kot zmagovalci pa so večkrat izšli iz volivne borbe slavni Alphonse de Lamar-tine, pisatelj Maurice Barr£s, pisatelj in novinar Leon Daudet in še nekateri v4i ti pa še daleč ne odtehtajo števila propadlih kandidatov.	P. Karim
NOVE KNJIGE IN BEVIJE
Uredništvo je prejelo: IZBOR PREKMURSKE KNJIŽEVNOSTI, priredil Vilko Novak. Cvetja iz domačih in tujih logov 9. zvezek. Založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1936, str. 84.
RAZORI, leto IV, majska številka. Na uvodnem mestu priobčuje mesečnik za odraslo mladino ob priliki materinskega dneva črtico Mati (J. Krivec). Poleg nadaljevanj Ugrabljeni bogovi, Čebele roje, Pa-vliha in njegove vesele pustolovščine i. dr. prinaša zvezek še Bodrin v bizantinski eu-žnoeti (A. Zavrl), Ob ognju (P. Kunaver), za skavte in gozdovnike, Prvič na londonskem tlaku (dr. Pavel Brežnik) in rubriko Mladina piše. List ureja ravnatelj meščanske šole na Rakeku Tone Gaspari. Izhaja desetkrat na leto in stane 30 din.
H. Freytag: NA PASJ, /
O POLJUBOVANJU V STAREM VEKU
I. K O Š T I A L
Pred kratkim je objavil neki slov. dnevni člančič o poljubovanju od starega veka do naših dni. Med drugimi trditvami tam bereš stavek, da so si v starem veku poljubovali samo brade, roke, lase, prsi itd., ust pa ne, in da so moški poljubo-vald samo moške, ženske pa le ženske; šele v srednjem veku da se je pojav:la navada, da so se moški in ženske medsebojno poljubovalL Piscu je torej vsa grška im rimska literatura neznana, neznane so mu tudi novoveške knjige o staroveškem poljubovanju, zlasti Nyropova (danski izvirnik) »Poljub in njega zgodovina«. (Starejše knjige so: 1666 M. Kempis, De osou-lis; Hekel & Herrenschmid, »Osculoquia«; Johannes Secumdus, »Basia« 1802 O poljubu in poljubovanju; 1807 Spiritus Asper, »Aforizmi o poljubu«; i. dr.) — Nezman mu je Marcijalov izrek: »Quae dedit osculum, non minus dabit« (= katera je dala poljub, bo dala tudi nekaj, kar ni manj). Plutarh (»Ethika«) poroča o Katonu, da se mu je zdelo nespodobno, če je kdo poljuboval svojo ženo vpričo hčera. Neznana sta piscu Ov;dijeva verza: »Oscula q>ui sumpsit, si non et cetera sumpsit, haec quoque, quae data sunt, perdere dignus erat« (— Kdor si je vzel le poljube, ne pa onih drugih reči je zaslužil, da bi izgubil še to, kar si je vzel). Teokrit pravi (XXVII, 3, 4): »Estv kaj en keneoisi phiilairiasi hadea terpsis«, t. j.: tudi v «praznih« poljubih je sladka slast — Ln komentator je pristavil: »Prazn', poljubi so tisti, ki ne obetajo nadaljnjih uspehov pri ljubljenki«. V Aristofamovih »Oblakih« dob'tš izraz kataglottisma = poljubovanje s pohotno dotiko jezikov (od glagola kataglottizejn). V Apulejevih «Me-tamorfozah« lahko najdeš besedo morsica-re — stiskati pri poljubovanju ustnice in oči. V Plavtovi komed'ji »Pseudulus« bereš: »Teneris labellis molles morsiunoulae«, t. j. »prav krotki vgrizi z nežnimi ustnicami«.
Teokrit rabi besedo chytra — poljub, ob katerem je fant prijemal dekle (ali dekle fanta) za uhlja« (t. zv. osculum Flo-rentinum).
Izmed treh lat. izrazov za poljub (ba-sium. savium in osculum) ima prvi mnogo izvedenk: basiolum = nežen poljubček (pri Petrom4ju in Apuleju), glagol basiare (Mar-cijal, Katiul, Apulij, Petronij), basiator — poljubovalec (Maroi j al), basiatio — poljubovanje (Katul, Marcijal) i dr. V zbirki »Anthologia latina«: čitamo: dare oolum-batim mitia basia = dajati nežne poljube po vzgledu golobov. Katul piše o tri sto tisoč poljubčkih na oči (oculos basiare usque od nrlia treceata). Apukg o polju-
bih na prelepe dekliške noge '^edes de-coros puellae), Petronij o »zelo pogostnih poljubih« (spississima basia) iti Surripere basia (Katul) = poljube krast', jemati — Dragi izraz savium, ima pogosto pridevek mellitum (— sladek kakor med), tudi v superlativu: mellitissimum (pr1 Apuleju); isti piše na nekem mestu: septem savia suavia« = sedem sladkih poljubov. V Te-ren-cijevi komed:ji »Eunuchus« kliče fant dekle »meum savium« — poljubček moji (zaljubljencem priljubljen izraz), h savium je izveden glagol saviari = poljubovati (m. pr.: os o©ulosque s. = p na usta in oči. pri Katuliu). Berite Ovidijevo »Ara amandi«!
Pri romanskih narodih sta se izraza osculum in savium povsem izgubila*; ohranil se je le tretji: bas^um; Furlani so vzeli iz alpske (koroške) nemščine glagol buša (iz n. busselm), Ru mirno m pa služi salutare.
*) Edina izjema je starofranc. in pro-vans. oscle — darilo ob zaročnem poljubu.
O IMENU ABESINIJE
Država, ki se pri nas navadno imenuje Abesinija, se uradno naiziva Etiopija. Arabci ji pravijo Habeš, Egipčani pa Kuš.
Velika pisanost, ki se kaže v mešanju ras in v razlnkah v jeziku, kulturi, veri in še do danes tudi v politiki, se nam razodeva celo v imenu samem.
Že v samem imenu Abesinija tiči pojem te mešanice. Po arabsko se imenuje Abesimiija Habeš in dolgo so verjeli, da so jo tako nazvali šaljivi Arabci po svojem glagolu h a b a š a = skupaj zbrati, da torej označa Habeš naravnost mešanico. Vendar tako ni. Haibeš se je imenoval neki južno arabski rod v Jemenu, ki se je — kot mnogo drugih — preselil v vzhodno Afriko. Tako so Arabcć z imenom tega rodu poimenovali ves oni del Afrike, ki so ga poselili pozneje še drugi arabski rodovi. Iz arabščine je preko grščine in latinščine prešel pred nekaj stoletji v evropske jezike naziv Haibessinja, Abiseimia, Abesimija im kakor se še drugače govori po Evropi. Čehi rabijo ime Habeš v izvirni obliki. To ime pa prav za prav ne označa politične enote, ampak bolj zemljepisno celoto, abesinsko višavje z delom Eritreje.
Današnja državna tvorba nos- uraden naiziv Etiopija in sega precej ртеко naravnih mej prave Abesinije, zlasti na jugu in vzhodu. Označevamje Etiopija — Abesinija je umetno. To ime so sprejeli domačini pod vplivom helenietične im krščanske kulture. Po grški ljudski etimologiji je aithiiops človek temne polti, črnec, Etiopija pa starovečnim narodom dežela, poseljena s črnokožci. ki nimajo nič skupnega s pozmejšimi semitskimi Etiopci, ki se nami sebe nazivajo Agaizijam. Te beseda je
množkiska oblika od geez, kar označa njihov jezik.
V	sv. pismu (Genesris pogl. 10) beremo, da je dobiil Ham sima po imenu K u š, Irn je bil oče junaka in prvega lovca ter kralja Mezopotamije — Nimroda. Odtod imenujejo Egipčani svojo sosedo Koš, Samiti pa Kuš.	S. B.
tS	JS	3*
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Presuha koža
V	primeru presuhe kože se je treba paziti vsega, kar bi zmanjševalo naravno količino tolšče v koži. Umivanju z vodo se ;e dobro izogibati, če je koža raz po kana, pa se za nekaj časa sploh ne umivajmo. Edino smotrno obravnavanje suhe kože je, da si jo namažemo z milimi maščobnimi kožnimi kremami. Koža naj ostane namazana vsaj ponoči. V težjih primerih, posebno pa v vetrovnem, mrzlem vremenu, naj bo koža tudi podnevi lahno namazana.
Izpuščaji na ustnicah
Iz najrazličnejših vzrokov nastanejo na ustnicah pogostoma mehurčkom podobni izpuščaji, ki jih zdravnik imenuie herpes. Pojavljajo se v zvezi s pljučnico, kakor tudi po hudih sončnih kopelih. Mnoei ljudje dobe te izpuščaje tudi po mastnih ali nenava-jenih jedeh.
Razvoj in potek tega neprijetnega pojava se dajeta ravnati na preprost način.
Že ob začetku ko se koža na ustnicah napne in se pojavita pordečenie in srbenje, lahko pričnemo z zdravljenjem. Že v tem stadiju namažemo ta mesta z zelo tenko plastjo vazeline in potem z isto tako tenko plastjo kakšnega indiferentneea pudra. I o ponovimo večkrat na dan, nekako vsaki dve uri ali tri. Pri tem se moramo paziti vsakega drgnjenja, gre samo za to, da obolelo mesto na tenko zakrijemo.
Če so se bledi mehurčki ki radi spuščajo tekočino, že pojavili, tedai moramo mokra mesta z enkratnim pritiskom s čisto krpo najprvo osušiti, nato sledi obravnava s tenko plastjo vazeline in pudra.
Ko se prične delati skorja na mestih izpuščaja. moramo postopek z vazelino ustaviti, pač pa nadaljujemo s pudrom. Prašek pospešuje zdravljenje.
Na ta preprosti način se kmalu rešimo herpesa na ustnicah, posebno oa velja to za osebe, ki često trpijo zavoljo niesa- Zdravljenje je tem bolj potrebno ker so iaredno številni vodi sokrvce na tem mestu zvezani z vodi sokrvce v možganskih kožicah, tako da nastanejo v neugodnih pogojih lahko nevarna otolenja.
Treba pa je tudi pripomniti, da velja ta postopek samo za opisano obliko obolenja. Kronični izpuščaji na ustnicah, ki imajo pogostoma povsem druge vzroke, potrebujejo zdravniške pomoči.	id
PRAKTIČNE NOVOTE
Novo tvorivo za blazine Iz zasukanih dlak in lateksa Izdelujejo novo tvorivo za blazine, ki je prožno, in propustno- Lateks je sok kavčukovega drevesa, torej netkakšna tekoča guma. S to tekočo gumo prepoje zasukane dlake in jih vulkanizirajo. tako da postane to tvorivo tudi zelo odporna Posebna prednost teh gu-
miranih dlak za blazine je njih propustnost za zrak in njih varnost pred moilji. Prodajajo pa to tvorivo v ploščah razne debelosti, od 2 do 10 cm, prav tako pa tudi različnih trdotah v skladu z uporato za naslo-nilne ali sedežne blazine, za rogoznlce i. t. d. Cene so v skladu z debelino in trdoto plošč. Za rogoznice in sedežne blazine izdelujejo to tvorivo tudi z vložki spiralnih vzmeti, kar odpornost in prožnost še poveča. Ker se dado gumirane plošče zelo dobro prati, so posebno pripravne za rogoznice otroških vozičkov in postelj. V ta namen se vlagajo le v prevleko, ki se odpira in zapira z gumbi, in s tem dobimo higiensko neoporečne posteljne blazine.
F ILATELIJA
Olimpijske znamke
Za berlinsko olimpiado je izdala nemška poštna uprava serijo znamk, ki predstavljajo razne športne panoge.
B
sn \ л ч л
Mat v treh potezah
Rešitev problema 158 1.) Kf4—еЗ- Kg2 x hI (a). 2). KeS-f2!, g4—g3, 3.) h2xg3 mat.
1... g4-g3, (b) 2. b2Xg8, Kg2Xg3. 3. Thl —gl mat.
ZA BISTRE GLAVE
Rešitev k Št 231 (Ciganove kupčije) Konj naj bi stal prvotno x dinarjev. Z enačbo izračunamo, da je imel cigan dobiček 1/10 krat хАОО krat x. to je x na kvadrat tisočink. Zato je x plus x na kvadrat tisočink enako 1190- x na kvadrat plus 1000 minus 1,190.000 je 0; x je enako ?00. Konj je stal cigana torej 700 din.
Rešitev k št. 232 (Nenavadni uiomek) Splošni pogoj za iaikšne uJomke ee glasi: lOa + b _a_	_ 10 a b
lOb + e = e aU c — fla-j-b Ce je a enako 1, tedaj ima c celoštevdine тгесЦтобЉ, če je b enako 6 aAi 9, tedaj je e enako 4 ali 5. Ce je a enako 2, tedaj more hiti b le 6 in c 5. Poleg tega je samo še rešitev za a je eneko 4 — tedaj je b enako 9 in c enako 8- Ti uilomki m gtasiDo torej 16/65, 19/96. 26/65 in 49/98.
UGANKE
C r a s s u s
XI
Odkar nastaja drevje, poraja ga vejevje. Odkar so zvezki, kniise ga najdeš v njih brez brise. In pismonoša slednii dan raznaša jih na vsako stran. Neznanec ta je iz lesa A eden bil ni baže tiste, ta je bil od kosti, mesa:
prištej si ga med komponiste.
(IZS17 *}sn)
XII	' Dvozložnica z O je pomol na poslopju, v gledišču pa išči ga raiši v nadstropju. Izreči jo z E. pa bruno bo Nemcem. Še z A: to pokrajina znana učencem
domačim je, manj inozemcem.
(п*Ч1®Н 'ua41Ba 'ЧОЈЦвд)
ŠVICARSKI KRIŽ
Crassus
		1	2	3		
		4				
5	6				7	8
9.						
101						
		U				
		12 j				
Navpik: 1. si želi pijače, 2. filmska igralka iz Ljubljane, 3. nepotreben, odveč (srb.hrv.), 5. kratica za naš tednik, 6. tukaj (prekmursko), 7. med nič in dve, 8. angleška kratica za Kanado.
Vodoravno: ako si prav rešil pokončne stebre, se da srednja trodelna prog« položiti na vodoravno trodelno progo: št. 1 krije št. 5., št 3 pa 10, a 12 pade na 8.
REŠITEV KRIŽALJKE V ST. 19.
kosec, lupus, iši, topuz, ratar, eden, Irec, amen, siga. erika, ašist, alala, Azana, Kette, Suppe, cige, lira, Peter, serec, dom, Erg, opera, Eliza, Uica, astra, Kaba, Tam a.
Pravilno in v pravem času so poslali rešitve: Matija Rode, Ljubljana; Aftgelca Šerb, Gornji grad: Fr. Lipovšek, mornar, Zemiun in Jožica Sudc, Jesenice (izžrebana za nagrado).
problem 159
»Natal МегсигУ« 1936
	a b	C	-r	e f g	h	
8	jjj		шИ1	jjj	m	8
7	И	Ц		И Ш		7
6	jjj			Ш	И	6
5	jjj	JjJJ		Ш Ш		5
4	Ш		H		U	4
3	Ш	11		šil 1И	i	3
2	H		H	, Ш,	Ш	2
1	■	i8		m ш	ž	1
	a b	C	d	e f g		
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ST. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JEZERSEK ilredatitea to УДгаУЛ f Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 1—, x ga i»maftaWh dostavljena Din Im