V GORI
19- marca 1875.
Ust 12.
Tečaj IV.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vroči in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „GORICA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravmiiivu v nunskih ulicah v tiskamo Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frank ujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., č e trikrat, 15 soldov.
Postave.
A. Državni zbor na Dunaji izdeluje postave leto za letom. Deželni zbori po raznih kronovinali delajo ravno tako. Vsi hočejo z modrimi postavami cesarstvo osrečiti, in vendar ni videti sreče med ljudstvi. — Postava določuje najmanjše reči : kako se gojzdom škodljivi merčesi pokončujejo, kako se trtam uši lovijo, kje se smejo bu-čeliee pasti, kako se mora goveja bolezen preganjati. Postave si jemljejo najviše predmete in odločujejo, kaj je papežu Kristus dal, in kaj so mu države podarile, kako daleč sega pravica in kje začenja goljufija, kako dolgo sme človek živeti in kedaj je smrti kriv. Kdo ne pričakuje, da kjer paragrafi ljudem in živini v najtam-nejših dragah in po najviših hribih pot kažejo, pojde vse v redu, kakor v uri ? In vendar ni tako.
Kadar se sklepajo postave v naših časih, se ne gleda na to, ali jih tirja modrost, ampak samo ali imajo večino za se; ali kjer sedi večina, tam ni zmerom tudi modrost doma; to so spoznali že Atencih 375 pred Kr. Modra postava je koristna; postava je koristna, ako je potrebna ; potrebna je, ako jo državne in deželne razmere zahtevajo. Ako postava nove potrebe in nove razmere uzroči, je prezgodaj rojena ; boljše bi bilo, da bi še spala. — Verske postave v Avstriji je težko imenovati potrebne ali pa koristne, ker se niso izcimile iz resničnih razmer v državi, ampak so le sredstvo, s kterim se hoče vpe-
' LISTEK.
TOLMIN
kot kraj i okraj.
(A. Lukovič.)
Tolmin po naravnej svojej legi i po svojem upljivu na prebivalce naših goriškij gorà, imenuje se lehko po vsej pravici glavno mesto go-riških hribov. Tolmin mesto! bi kdo dejal; trg je lc majhen, izvzemši, da ima okolo 14—18 krčem i ravno toliko štacun i žganjarih. No ! ravno to spričuje jasno njegov upljiv do tamo-šnjih gorjanov, kajti če bi Tolmin ne bil veljaven, čemu toliko Bahu posvečenih hramov, čemu toliko Merkurju posvečenih svetišč?
A govorimo resno. Tolmin, kot trg, ima po številjenji od leta 1869 le 846 duš. Kot tako majhen kraj, bi ne imel veljave, saj ima več prebivalcev Miren, Solkan ga prekosi, Kanal nij za njim, Kobarid, kot tekmec i najsmrtnejši sovražnik njegov, se ga ne vstraši gledé števila duš. A tam jc središče naj veči fare v škofiji, ki je koncem leta 1874 štela 4505 duš; tam je dekanija, pod njo spadalo je ravno tajistega leta 20.749 prebivalcev. Tam je sedež glavarstva,
Ijati neko stanje, kterega do zdaj ni bilo. Tega namerovanega stanja ne zahtevajo potrebe cerkvene ali državne, ampak liberalne teorije (učenjaške muhe), ki se ne ozirajo na realno (resnično) podlago, ampak hočejo, dà naj se država preustroji po nazorih, ki se v njih glavah rodé. Z eno besedo : na-prednjaštvo ne šiva čevlja po nogi, ampak teše nogo, da pojde v zašit čevelj.
V verskih rečeh ima pravico dajati postave cerkev, v posvetnih pa država. Ta nauk je popolnoma jasen vsakemu, ki priznava, da cerkev je samostojna popolna družba. Ako velja med samostojnimi popolnimi družbami kaka dolžnost, je gotovo prva ta, da pusti ena drugo živeti z vsemi pravicami, ki jej gredo. Med pravicami najvažnejša je lastno postavodajstvo in okrbovanje svojega premoženja.
Državi prvi namen je varovati pravico, in nikoli ni bolj oddaljena od svojega cilja, ko takrat, ko pozabi to svojo nalogo in sega sama v pravice tuje družbe. In to se godi vselej, kadar država samolastno postavlja mejnike med sabo in med tisto državo, ki jo imenuje sv. Avguštin »civitas Dei. Zna biti na celem svetu se ne dobita dva soseda, ki bi mislila, da v prepiru o mejnikih ima eden nju pravico zaznamovati kamne, drugi pa da mora molčati in za dobro vzeti, kar mu ostane. Dandanašnji posta-vodajavni zbori pa proslavljajo to načelo kot krasen pridobitek napreduj aškega veka. Koliko modrosti je v tem, naj čitatelj sam sodi.
Od avstrijske države izdane verske
ki je okolo leta 1869 štelo 18.277 možkih i 19.314 ženskih, skupaj toraj 37.591 glav.
Res je trg nekoliko odstranjen — v lastno veliko škodo — od glavne goriško predelske ceste, a brezdvomno je Tolmin po naravnej svojej legi pravo središče med Cirkno i Bovcem. O tem naj le vsakkateri molči! Zraven tega je kraj pravi Valparaiso v primeri z druzimi v soteskah po polnoma zadušenimi trgi. Krasna je dežela so-sebno o pomladi, pogled čez njo veličasten posebno za oko, ko je nij vajeno takim kontrastom. Dolino, celo uro široko, dve dolgo, obdajajo visoci snežniki, beli so ti orjaki na vrhuncih kot glava sivega starčeka, v sredi gladke senožeti, nižje temno-zeleni gojzdovi, le škoda, da jim nevsmiljena sekira ne prizanaša, tako da ubogo hribovje, je sem ter tija uže naga rebra kaže. Ce se bo tako brezozirno delalo, znalo bi Tolminsko drug kras postati.
Po dolini na zapadnej strani Soča šumi, na vzliodnej Tolminka, velik hudournik bobni, na sredi pak kot na polotoku stoji ponosen Tolmin. Kakošon je značaj tu prebivajočega ljudstva? Tolminci — govorim o tržanih — so ponosni na svoje ime, podvzetui, udvorni do ptujcev, na-
postave nasprotujejo cerkvenemu pravu ; zato jih je papež obsodil, in država vé, da so obsojene. Zakaj jih toraj ne popusti? Zato ne, ker država hoče narediti iz cerkve pokorno deklo, ki bo pripravljena storiti vse, kar jej bo naloženo ; in ta se ne da izpeljati brez omenjenih postav.
Avstrijski škofje dobro umejo, kam vsa reč meri, in mislijo, kako bi se dalo pomagati. Enim se zdi dobro, držati se strogo apostolove besede, da se mora Bog bolj slušati, ko ljudje. Drugi pa imajo u-panje, da liberalizem se še spokori, in da je treba ž njim se pogajati in prizanašati mu, kolikor mogoče. Tako ravnanje imenujemo modus vivendi. Liberalizmu je modus vi vendi jako všeč, ker zna, da katoliško ljudstvo se ne dà na mah v spone djati, ampak da ga je treba po malem k temu pripravljati. Kakor znamenja kažejo, liberalizem ne bo odjenjal od svojih tirja-tev, ki vsak dan rastejo; in ako bo hotela cerkev svojo dostojnost in neodvisnost o-hraniti, bo moralo priti do boja. Boj ni bil cerkvi nikoli v oslabljenje in osramotenje, ampak iz njega ji je cvelo junaštvo in prostost. Njen največi sovražnik pa je mlačnost; ako bo modus vivendi dolgo trpel, postane cerkev v Avstriji državna dekla. — Duh
Kristusov in duh svetni se ne moreta zedi-• *
niti ; vojska med cerkvijo in svetom bo do konca sveta ; boj daje cerkvi svetnike in mučence, mir pa gnoj in odpadnike. Evangelij oznanuje mir, ki je od Boga, ne pa miru, kakor ga svet hoče imeti. Berite še:
sproti pak nagle jeze, lehko mišeljni i vendar trmasti v svojem prepričanji: koncem pak, žali-bog! — okolica je prav verna — v verskih zadevah strašansko indiferentni, da ne rabim oj-strejšega izraza. Karakterističen je kraj tudi v tem, da je tu primojduševski jezik popolnoma doma, kakor malo kje drugod. Neprijetno za uho je tudi čudno zavijanje i zatezanje govora sosebuo nekaj časa pri mladini.*)
Ne le po naravnej svojej legi, ampak tudi v oziru na preteklost ima Tolmin prednost pred vsimi druzimi tamošnjimi kraji. Vsa njegova zgodovina, i naravno tudi stareja zgodovina Tolminskega okraja plete se okoli „Gradu“. Nad Tolminom vzdignje se samostojen, spičast grič, cenil bi ga kakih 900—1000 čevljev, pravi kinč je celej okoli. Deloma je pogojzden s tamnimi smrekami a na njeui raste i jelo vina i bukovina. Na njegovem vrhuncu stoje razvaline silno sta-
*) Temu bi se okom prišlo, ko bi tamošnje učiteljstvo i duhovstvo slovenščino pri učenju tisto izgovarjalo, ko bi ti od otrok strogo zahtevali, naj vsaj v šoli tako govorijo, kakor je pisano. Sicer pak ima vsak kraj kaj enacega gledé izgovora,
Mojo misel.
Po kanoničnem pravu pripada oskrbo-vanje cerkvenega premožeuja cerkvi ; po posebnih pogodbah je papež pripustil, da v Avstryi cesar (država) oskrbuje cerkveno blago, vendar tako, da brez papeževega vedenja in privoljenja se cerkveno premoženje ne sme prodati, zastaviti ali zadolžiti. Ali kaj se godi? Že teče četrto leto, odkar država verskemu zalogu posojuje vsako leto po pol milijona, ki ima nekaj posebnega na* sebi.	'
Verski zalog ni nikoli prosil na posodo, ampak država mu prostovoljno posojuje iu vsiluje milijone. Neverjetno se zdi, da brezverska (confessionslos) država prostovoljno posojuje verskemu zalogu. Pa za-kaj ne, ako je pričakovati visokih obresti? Saj visoke obresti niso v paragrafih prepovedane in država nima vesti, ne Boga, kakor učijo naprednjaki.
Država posojuje zalogu, ki je v njenem — oskrbništvu. Čudno oskrbništvo to, ki svojemu oskrbljencu ne zna poma-gàti drugači, ko s posodo.
Država posojuje zalogu, ki ne sme vzeti na posodo brez papeževega dovoljenja, in ona se za to dovoljeuje nič ne zmeni. Država, ki je vpeljala za svoje državljane Legatisirungszwang, se nič ne briga za lega-lisirungo, kadar svojemu varovancu posojuje.
Država posojuje verskemu zalogu denar, ki je ves ali vsaj deloma vzet iz verskega zaloga. Država zmanjšuje duhovnom od leta do leta zneske, ki jih dobivajo iz verskega zaloga; potem jim pa ponuja to, kar jim je na dokodkih prikratila, kot podporo iz posojonega pol milijona.
rega, nekdaj jako imenitnega gradu. Razvaline so uže prav pri konci. Kolikor se more soditi, imel je Tolminski grad ravno tajisto obliko, ka-kdršno ima sedanji goriški grad. Lehko štejemo trojno obzidije, ki je grad branilo nasproti navalom sovražnim. Prvo obzidje je obdajalo celi grič nekoliko pod vrhuncem, nad njim je bila cesta v grad ; drug zid je branil dohod do pravega grajskega obzidija i tretji sezidan iz mogočnih skal objemal je glavna grajska poslopija. Na višini, na ouej sedanji lepi mali senožeti, je stala podolgljasto-okrogla hiša, kder so bivale grajske družine pod njo so bile kleti i ječe; nižje te hiše proti vzhodu je stalo posebno močno obzidano dvorišče s svojim jetniškim stolpom. Ravno ta stolp je mej vsim drazimi najbolj o-hranjen, a tudi naj bolj v spominu tamošnjih ljudij. Sedaj meri njegova globina še kakih 5 Šežnjev, a nad njim je streha še cela, i ravno tako tudi obok ki gorenjo stran pokriva. Sredi tega je okrogla jama. Ječe v tem stolpu nijso bile nad zemljo, ampak pod zemljo. Ljudska govorica pripoveduje, da so jetnike skoz omenjeno jamo po vrvi spuščali v globočino, ki je do polovice hriba segala, toraj v nižino karih 400 čevljev. A na dnu je bila voda, ki se je sebra-la iz raznih zidovih špranj, a čez njo so bili železni križi, na njih so jetniki ležali, ki so hrano po vrvi skoz omenjeno jamo dobivali. Ko so umrli, so razgnjiii i skoz križe so razcepala njihova trupla v spodej stoječo vodo. Mogoče, »osebno v onih krutih časih. Da bi bil ta pod-
Denar, ki se posojuje verskemu zalogu, rabi država v svoje namene : za politično agitacijo, ker ž njini goji in plačuje med duhovstvom staatsburgerliehc Haltung, to je ustavoverstvo. Denar, ki bi imel služiti v podporo službi božji, služi v to, da se du-hovstvu usta mašč.
Denar, hi se posojuje verskemu zalogu, temu čisto nič ne koristi, ampak mu neizmerno škoduje. Vsakoletne subvencije (podpore) odvzamejo sčasoma cerkvi še formalno pravico, ki jo ima do verskega zaloga. Njeno premoženje bo potem Klingel-beutel (mošnja); potem se ne bo več poso-jevalo. Ta misel je tako globoko vkore-ninjena, da je nekdo rekel :	»Radi bi se
kar naenkrat polastili verskega zaloga, pa ne morejo; zato bodo nekoliko let posoje-vali, da potem , porečejo : Verskega zaloga ni več, dolgovi so ga pogoltnili".
Fabula docet, da država jemlje denar iz verskega zaloga, ga posojeje verskemu zalogu, da na se spravi verski zalog. Liberalna država, ki je subvencije vpeljala, se kaže zares mojstra v svoji stroki: na en mah doseže deset namenov in po vrhu še hvalo od vseh strani.	•
Dopisi.
S To minskega, IO marca — Kakor verno ljudstvo bridko občuti izgubo svojih dušnih pastirjev, tako mu radost i tolažbo lije v srce novomašnik, ko prvič stopi pred oltar kot sred-nik med ljudstvom i Bogom. V Š ebrei j ah pa na Sentvidskej gori so se blaga čutila tacega nasprotja prav dejansko razkrivala peti i sedmi dan tega mesca,
Kako je žalost i toga trla verna srca v
zemski stolp vodnjak, se mi pozdeva neverjetno. Čemu takošnja širokost? Proti zahodu je bilo drugo dvorišče, tu je stala grajska kapelica i brž da ne je bil na tej strani glavni vhod v Grad.
Kakošnja je zgodovina temu gradu i njego-vej okolici? Le malo je znanega. Cela Tolminska dolina kaže, da je tu v starih časih moralo biti veliko jezero, kar tudi ljudska govorica potrjuje. Ona sedanja soška soteska pri sv. Luciji bila je zaprta, hrih je branil tukaj odtok Soči. Idrija toraj je tekla onkraj jezera, kakor teče še dandanes po sedamji šoski strugi, a Soča s Tolminko i zdruzirai hribskimi potoči stekali ste se v to jezero; dolgo je moralo biti še čez Kobarid ter poplulo je celo tolminsko-kobaridsko polje. Jezero je imelo odtok po soteski mej Robičem i Staroselom v današnjo Nadižo.*) (Nasproti temu mnenju si leliiko tudi mislimo, da je to jezero imelo svoj odtok — kar tudi ljudje pripovedujejo, pri Volčah čigiuskem polji ter voda je tekla pod Selom v tam mimo tekočo Idrijo.) A kako i kedaj je odteklo to jezero? Pavel Diakon v svojej zgodovini Longobardov**) omenja neke strašanske povodnji, ki je leta 585 po Kr. skoro vso gorenjo ItaJijo poplavila, mnogo mest poškodovala. Mogoče toraj, da iz Ma-tajura hudourniki priderejo, se seboj skalovje,
*) Primeri povsem, kar piše Czoernig v znari knjigi: „Gòrz und Gradisca" Wien 1873. Verlag Wilchelm Braumliller,
**) IV. 23,
v
Sebreljah peti dan t. m., je blagovoljnemu čita-telju „GlasaM znano iz dopisa o pogrebu prč. g. župnika A. Kacina; da je pa nova maša Cestite- ‘ ga g. Franca Cerv-a, zdaj seminiškega duhovna, radost i tolažbo širila, naznanjajo naj le-te vrstice.
Ta slovesnost je Šentvidčane prav nekako prehitela. Pa dasi jim je 7. dan t. m. res ne-nadèjno i v nenavadnem hudem zimskem času prišla, so se je vendar v tako obilnem številu i navdušeno udeležili, kakor le mogoče. Vsa stara fara se je ta dan sešla v prostornej farnej cerkvi; akoravno je bil velik sneg i mraz, vendar stari ljudje ne pamete tako natlačene cerkve.
Uže pripravna srca je č. g. vikar Anton črv sè znano zgovornostjo raz lece tako ganil i naudušil, kakor je to le mogoče pri izvanrednih slovesnostih.
Dva brata sta stala 'pred oltarjem, težko pa smo pogrešali strica g. župnika Červa, katerega je Bog prezgodaj poklical k sebi, da bi mogel tretjega duhovna iz svojo hiše pripeljati pred aitar Gospodov, ter bi trije Črvi stregli i čast skazovali četrtemu Črvu.
V Ljubljani, 16. marca. — Ako človek le dolgo in dolgo odlaša, zamudi naj večkrat sè svojim odlašanjem naj važnejši reči sporočati. Pa kaj hočete, vselej mislim : no, to bo prav gorka novica, pa me že ali »Slovenec" ali kak drug kranjski Janez prehiti in mesto, da bi Vi imeli kako makulatiiro več, ostane meni na pol spisan list, ker drugod kot znano reč čitam, kar sera kot novico sporočiti hotel. Danes pa naj velja, kar hoče, nekaj Vam moram pisati, tudi če me vsi prehitijo.
Naj se spravim naj prej nad volitve na No-trajnskem. Tu mislim, da smo sedaj vsi teh misli, da bo skoro enoglasno izvoljen g. G rase 11 i, hišni posestnik v Ljubljani, poštenjak skoz in skoz, narodnjak iz starejši šole, zmiren
hruščo, pesek prineso ter sotesko mej Starim selom i Robičem napolnijo. Odtok se zabrani Voda narašča, njena silna sila obrne se proti jugu, pritiska na steno mej sedanjo sv. Lucijo i Modrejcem, jo pridere ter povodenj zbobni v veliko nižje tekočo Idrijo.***) Vode odteko, dolina je oprostjena, Soča i Tolminka napravite si vsaka svojo strugo. Brž da ne je mnogo let preteklo, da se ljudstvo po dolini še nij naselilo. A gojzdovi v rahljej zemlji naglo rastejo i cela dolina je v kratkem s temnim gojzdom pokrita. O Tolminu pak še nij ne duha ne sluha. Mogoče pak, da ne dolgo po odteku jezera je bil stari grad na Tolminskem griču sezidan, kajti od tam se ima krasen razgled po celej Tolminski dolini i naprej po cesti skor do Kobarida; vsled tega je bil o vojskinih časih jako imeniten, bil je pravo »Vogelperspective". Gotovo pak so Volče starejše nego trg Tolmin. Neka spomenica uže leta 1192 omenja »fare Volčan-ske“****) To potrjuje nekako ljudska govorica, ki dé, da so se ob bregu reke Tolminke Voglarji naselili, ter da so tu svoje vogeljnice imeli. I ti Voglarji, dejo, prišli so iz Volč. (Dalje.)
***) Tu omenim ljudske govorice, da je bil na hribu nad Sv. Lucijo nimsk samostan: nune vidilši veliko jezero, ukažejo razsekati ono steno ter napravijo mal odtok. Voda je potem sama čim bolj kopala, dokler nij struga bila tako globoka, da je vse jezero odteklo. Tako narod.
****) Bulla Coelestini Papae III. 24. Novembra 1192.
človek in — kar se ne nahaja povsod — dober govornik. Naš deželni zbor — posebno je osoda nemila naroduej večini — zgublja moč za močjo, kar se tiče govornikov. Kje je dr. Toman in njegov krepek in gladek prepričavni jezik? Kje dr. Costa, ki je bil vsak trenutek pripravljen, bodi si barona, ali korporala, ali moža z grabljami potolči? Dr. Zarnik je sicer tudi vsaki hip pripravljen z jezikom pritisniti gorko zaušnico svojim kolegom, kterili se dotika z levim komolcem, pa je malo robat. Gospod Graselli bo toraj dobra moč za deželni zbor. Pri tej priliki vendar ne sinem na tihem iti mimo moža, ki bo Slovencem sicer na silno težavnem polji neizmirno veliko koristil. Ta mož je g. J. Debevc, sedanji ravnatelj banke «Slovenije". O njem se lahko reče, da se žrtvuje za narodno napravo, ktero so nekateri sebičneži dobro zavozili, on jo je pa rešil pogina in zopet spravil na tisto stanje, da se smelo reče: že je storila več ko en korak na bolje. Ta poštenjak bi bil lahko kandidiral in gotovo tudi zmagal v Po-stonji, pa da svojih delalnih moči ne cepi, odpovedal se je vsakej kandidaturi v prid narodnemu zavodu. Toraj vivat sequens 1
v
Se nekaj imam na srcu, pa ne vem, ako Vam bo všeč ali ne? Morda se še spominjate, da je lanski deželni zbor sklenil napraviti nižjo kmetijsko šolo na Dolenjskem in dal nalogo deželnemu odboru, naj skrbi, da se že mesca oktobra ali novembra, t. j. na jesen tekočega leta kmetijska šola odpre. Cesar je pred kratkem dovolil, da se sme za 80.000 gl. obligacij prodati iz deželnega premoženja, da se nakupi za šolo potrebno posestvo. Ne vem, če je res, govori se, da misli deželni odbor, akoravno ima oblast in nalogo posestvo nakupiti, šolo začeti in kar je potrebnega učiniti, vso to zadevo še enkrat pritirati pred deželni zbor. Ako se to vresniči, potem se ni čuditi, da se nam oponaša, da smo stari; zdaj je skrajni čas, če še malo počakamo, pa bo več ko gotovo — Z Bogom !
Ogled..
^ •
Avstrija. Cesarjevo potovanje je zdaj naj bolj v razpravi. Ustavoverski listi, večidel plačani ali podkupljeni, pišejo, kakor jim je ukazano, samostojnosti nimajo. Domači in drugi neodvisni listi izrazujejo svoje veselje, ker bodo zamogli pozdraviti svojega kralja in cesarja na domači zemlji. O tem obširnejše govorimo na drugem mestu.
Državni zbor bo v kratkem obravnaval neko postavo glede staro-katoličanov. V Avstriji bo limalo vsak „švindler“, in to so staro-katoličani, za se postave in posebno brambo zahteval. Dr. Herbst, minister, obljubil je postavo pray krepko zagovarjati. — V zbornici poslancev je predsednik povedal, da je žl. D i p a u 1 i svoj mandat zapravil, ker ni prišel v zbornico in ni svoje nenazočnosti opravičil. Žl. Giova-ue lili je pa mandat odložil. Nekdo je stenografičen drž. zbora p o k a z i 1, ker je druge številke postavil, kakor jih je govornik navedel. .Predsednik je sicer preiskati ukazal, kje je hudobna roka, a našel ni nič druzega, kot obžalovanje. Pač obžalovanja vredno je, da sleparija tudi v prostorih državnozborskih svoj dom nahaja.
Na Češkem so volitve končane, sijajno
so zopet zmagali Staročehi. Kolikokrat se
je že pokazalo, kake zastopnike hoče češki narod imeti, pa ga le zopet in zopet z novimi volitvami nadlegujejo.
Zunanje države. Sv. Oče so poslali nemškim škofom okrožnico, vkteri je hvalijo zarad možatega postopanja v verski borbi in k gorečnosti spodbujajo v vojski z lažjo. Sv. Oče so v zadnjem konsistoriji j sledeče nadškofe imenovali za kardinale : ! Gioielli, Ledochowski, Mac Closkey, Ma-ning) Dechampsin Bartolini, petjih mislijo pozneje imenovati. — Francozi imajo novo ministerstvo, novega predsednika narodne skupščine in še marsikaj druzega novega. Ako ravno mislijo, da be ta ogromna večina v nar. skupščini kaj stalnega učinila, je vendar treba bati se, da se tako naglo • razpraši, kakor se je sestavila. — O španj-skem kralju Alfonsu je malo poročati, pač ] pa Karlisti na celi bojni liniji napredujejo, i Kaj nam bo prinesla bližnja spomlad?
Domače stvari.
Presvetli cesar pride v Gorico. Kar
smo zadnjič naznanili kot željo, zamoremo danes potrditi kot gotovost, presv. cesar pride namreč v Gorico. Tu hočemo našim bralcem na 1 kratko podati načrt programa, po kterem se bo , potovanje v Dalmacijo vršilo.	j
1. aprila odpelje se nj. veličanstvo iz Dunaja s posebnim brzovlakom južne železnice. Spremstvo cesarjevo bo muogobrojno, govori se, • da poleg Audrassy-a pojde tudi še drug mini- j ster morda Lasser ali še bolj gotovo Chlumecky. *
V Trst pride cesar 2. aprila zjutraj in sta- I noval bode v hiši c. kr. namestništva, kjer se j že priprave delajo. 2. in 3. aprila ostane v Trstu,
4.	aprila, to je prvo nedeljo po veliki noči, pride v Gorico, in ostane čez noč.
5.	in 6. ostane v Benetkah. Druga mesta, kakor Pola, Žara, Raguza in Cattaro bo menda tudi obskal. 10 aprila dojde v Žaro, kjer ostane kake 4 do 5 dni. Po vsih krajih delajo se velikanske priprave za sprejem vladarja. Iz Benetk na pr. poroča Tr. Ztg. da je bilo na Večer, ko se je razširila novica o prihodu avstrijskega cesarja po mestu, na trgu sv. Marka toliko ljudstva, da je vse mrgolelo. Po vsih društvih so se o tej zadevi razgovarjali, več od njih je dvomilo, ali bo res ali ne. Benečani — tako pi$e imenovani list—ga (cesarja) bodo z navdušenjem sprejeli, ker čutijo, da je njihovo mesto avstrijski armadi pogumno kljubovalo iu grom topov iz trdnjav pri cesarjevem prihodu jim bo v ponos, . . . Franc Jožef pride k nam in bo naš gost. Ne v Briudisi-u, ali v kakem drugem stranskem kotu, objame našega ljubljenega kralja, ne! v tem našem nestu, za ktero sta se vojskovala. Tako je hotel sam avstrijski cesar, toraj Evviva l’imperatore ! V Benetke pride tudi poročnik avstrijski na italijauskem dvoru grof Wimpffen in v Cattaro-u pokloni se Cesarju knez Nikolaj.
Ta škod avstrijskega cesarja in italijanskega kralja daja pa že zdaj predmet političnim uganjkam in za politike vsake vrste je tudi za praznike preskrbljeno gradivo.—
Kaj bo pa Gorica pri tej priliki naredila, kako bo pokazala svojo udanost do presvetlega cesarja in cesarske rodbine?
Mestno starešinstvo je sklenilo kolikor mogoče slovesno sprejeti presv. cesarja. Osuoval
se je nalašč za to poseben odsek, kteremu je na čelu mestni župan. Denarja je odločenega 12.000 gld., glavno svoto pa menda da deželni odbor. Glavne točke programa so : Franc-Jožefove ulice (od železnične postaje do mestnega vrta) bodo z banderi in venci ozaljšane. — Pri uhodu v mesta slavolok. — Zvečer splošno razsvitljenje mesta \ in giediščna predstava. — Sliši se, da bo cesar obiskal vse deželne zavode.
(Zbornica odvetnikov.)— Preteklo nedeljo dne 14. tek. mes. je imela goriška zbornica odvetnikov izreden občen zbor. Na dnevnem redu je bila volitev predsednika odbora in pa disciplinarnega sveta, ktere časti ste bili izpran-jeni po smerti gosp. dr. Rismondo-a. Za pred* sednika odbora je bil izvoljen odvetnik dr. Jona, za podpredsednika odvetnik dr. Tonkli, za pred-sednika disciplinarnega sveta pa dr. Deperis.
(Pojasnilo.) Glede našega sporočila o ko-nečni obravnavi z morilcem Lašič-a, pojasnimo, da ne bi se tolmačile krivo naše besede in ker smo naprošeni v to : — da p. n. gg. zagovorniki so, kakor navadno, od sodnije k tema prisiljeni.
(Pismo sv. Očeta do prev zv. našega nadškofa). — „L’ eco d. L.u prinaša na čela zadnjega lista pismo sv. Očeta, kterega so poslali našemu prevznadškofu kot odgovor na a-dreso, poklonjeno 6. januarja t.l. Sv. Oče spodbujajo pisatelje imenovanega lista k gorečnosti in neutrudljinosti v boju proti cerkvenim sovražnikom. Sv. Oče so dodelili apostoljski svoj blagoslov nadškofu, duhovščini, darovateljem in vsem vernim.
»
(Mrtva roka). — Pokojni gospod dekan Juvančič zapustil je revežem svoje fare 4000 gold. v obligacijah. Posnemanja vredno!
(Monsig. dr. Castellani) izvoljen je 17. t.
! m. od kapitelna stolne cerkve župnik-dekan za j mesto Gorico in sem spadajočo okolico. Mons. J.
• Tuni je zarad starosti to službo odložil. Sli-! širno, da bo nov dekan v kratkem nastopil svojo kanonično visitacijo.
(Matevž Nardin), vikar v Mahinj&h umrl je 13. t. m. R. I. P.
(Veliki petek.) — Slišimo iz zanesljivega in verjetnega vira, da nameravajo čitalnični pevci v družbi z nekterimi drugimi diletanti naprošeni od prijatelja cerkvenega petja, veliki petek v farni cerkvi sv. Ignacija na Travniku peti miserere od Palestrine, poleg tega komada pa še Bft-pule meus quid feci ubi,u zložil Vittoria I in vEcce quomodo moritur Justusyu zložil ' Jakob Gallus. Slovenska pridiga začne ' ob 7. uri, pred pridigo se bo pelo : Popule meus, po pridigi Miserere in Ecce quomodo. Ako je že druga leta cerkev polua, bo le-! tos gotovo še vse bolj, ker takega cerkve-j nega petja ne slišijo Goričani in okoličani vsak dan.
Listnica uredništva :	G. J. F.
Morda o priliki kaj porabimo; od večih strani slišimo, da rajši prozo.
Razne vesti.
— Ber Osten, tednik, ki izhaja na Dunaji vsako nedeljo in velja za celo leto 6 gl., ima v svojej zadnjej številki 11. prav raznoter in tehten obsežek. Med drugem prinaša: Politični razgled — Dunaj — Ali Rumunec v Avstriji
nima nobenih pravic — Notranje zadeve — Zunanje države — Majhne novice — Kmetijske novice — itd. itd. Poleg tega prinaša še prilogo pod imenom „Das Lesestttbchen4, ki ima enako raznotero zabavno berilo z ilustracijami (podobami). Kdor si ta tednik želi naročiti, naj ai zapomni, da je uredništvo in opravništvo: Dunaj m. Hauptstr&sse N. 99.;
— Roparji v Dalmaciji. Iz Žare se poroča, da je v začetku februarja v okolici Castel-lastna-e neka roparska drulial iz Crnogore in Turčije se priklatila in je na avstrijski zemlji več hudobij storila. Žeudarmi so zasledili to druhal in 6. ravno istega mesca se jim je posrečilo glasovi tega lilija PiesovaČa, Črnogorca, ki je bil že doma velikokrati kaznovan, zasačiti in drugi dan še nekega drugega njegovega tovaruša. Odpeljali so jih v Budua-o, drugi roparji pa so
zbežali čez mejo.
% «
— Častitim rojakom'in vsem drugim časti-Uljem dr. Etbina Coste. Razna v Ljubljani obstoječa slovenska društva vabijo po svojih zastopnikih prijatelje ranjcega za slovenski vsestranski blagor ne tako lahko nadomestljivega moža, in sploh prijatelje narobne stvari, naj bi blagovolili pripomoči z denarnimi doneski, da se blagamu pokojniku postavi dostojen spominek. Grob. ki krije moža v sebi delajočega do zadnjega trenutka z vztrajno silo, z vročo ljubeznijo, S posnemanja vredno požrtvovalnostjo, za narod — grob mora kazati, da časte Slovenci svoje verne sinove tudi, kedar jim neha biti vroče srce, ki se je popolnoma posvetilo narodnemu blagoru. Spominek bode iz kamna ali brona, in ako bi se nabralo še več doneskov, stavil se bode v kaki ustanovi še drug spominek. V Ljubljani sprejemata doneske Andrej Brus, blagajnik kmet družbe in g. Ivan Vilhar blagajnik Matice slov. Sicer pa sprejemajo doneske tudi slovenski
B orani kuni na Dunaji 18. marca.
Euotui drž dolg v papirju .	71	50
		v srebru . .	75	95
Drz posojilo leta 1860 . . .	112	50
Akcije narodne bauke . . .	963	—
Kreditne akcije		235	75
London 		111	35
Napoleon d'oro		8	88
Cekini 		—	—
Adžijo srebra		104	40
PRI SEITZ-U V GORICI
1$o prišle lani — pa prepozno — na svetlo bukve:!
tv
Velika noč,
|ali cerkvena opravila tega svetega časa v latinskem in slovenskem jeziku, s pratili za duhovne in pojasnili za ljudstvo.
Sestavil
ANDREJ MARUŠIČ,
m učit. verstva na c.k. gimn. v Gorici.
1 Na prodaj so pri založniku Seitz-uj Sv Gorici; — pri M. Gerber-ji, Gioii-j «itini-u, Kleinmayer-ji &Bamberg-u, Ler-] Jjher-ji in Ničman-u v Ljubljani; Jtari C. Tandler v Novem mestu; jjpri Leyrer-ji v Mariboru:—- pri Ber-1 Jtschinger-ji & Klein-u, in pri Klein-’ mayer-ji v Celovcu. — Naročujejo sej jd lahko tudi pri vseh drugih bukvarjih, Jlali pa naravnost pri žaložniku E. Seitz-u Inv Gorici za poštno povzetje (Postnachn.)
I Cena jim je mehko vezanim l' gld« ŠO kri) trdo vezanih cenai se ravna po tem, kakor so lepše in dražej ali pa manj lepo vezane.
Oznanilo.
Slavnemu občinstvu dajam na znanje, da sem v svojej kavarni postavil čisto nov biljard (Doppelmantinel), kojega je izdelal prvi dvorni fabrikant' Cioula na Dunaji.
Vabim toraj dosedanje goste pa tudi nove, da v obilnem številu v mojo kavarno zahajajo, vselej jim bom kolikor naj bolj mogoče z dobrim blagom pa po nizki ceni postregel.
France Kirn,
kavarnar pri „ FENICE.u
Oznanilo«
HRANILNICI,
združena 8 zastavljavnico
„ MONTE DI PIETÀ” v Gorici
prejema vsak dan, razun nedelj in praznikov, od 8. ure zjutraj do poldne kateri koli znesek denarja ne manjši od 1. golti, in plačuje obresti 5% Posojuje se tudi denar na nepremakljivo blago (hiše in zemljišča) in na obligacije po 6%- Ta posojila se potem lahko tudi poplačujejo v večkratnih obrokih (ratah), primernih posojenemu kapitalu.
Zastavljavnica (Mont)
izplačuje zneske v srebru na navadne zastave (perilo, prejo, oblačilo itd.), kakor tudi na zlatenino in srebernino. Ako izplačani znesek IO gold. ne presega, plačuje se obresti 6°/°» od večih zneskov pa 8%-
Z GOTOVIM VSPEHOM
rabi se
MT pravi
YILJELM-ov
protiartritičen, protirevmatičen
čaj za čistenje krvi
v naslednjih boleznih:
1)	pri revmatičnem vnetji,
2)	pri protinu (gicht)
3)	pri boleznih podtrebusnih posebno pri takih,
ki veliko sedijo,
4)	pri povečanji in zaprtji jeter,
5)	pri spuščanjih posebno pri lešajih,
6)	pri sifilitičnih boleznih,
7)	kot priprava pri rabi mineralnih vod v ime-
novanih boleznih,
8)	kot nadomestilo mineralnih vot proti nave-
denim boleznim.
Svari se pred ponarejanjem in sleparstvom!
Pri kupovanji naj p. n. občinst vonatanko pazi na mojo postavno zavarovalno marko in firmo, kar je na vsakem'zavitku na zunanji strani razvidno, da se s ponarejanjem ne daja zaslepiti.
Pravi Viljelm-ov protiartritičen, protirevmatičen čaj za čistenje krvi dobiva se le iz prve mednarodne tovarne protiartritičnega, proti revmatičnega čaja za čistenje brvi v Ncunkirchen-u pri Dunaju, ali v mojih po časopisih naznanjenih zalogah.
En zavitek v 8 oddelkov razdeljeni, po zdravniškem naukazu pripravljen, z narodom, kako se rabi v raznih jezikih, velja 1 gld., kolek in poàiljatev 10 sold.
Da ima p. n. občinstvo večo priložnost pravi Viljem-ov protiartritični in protirevmatični čaj za či-stenje krvi kupovati, naznani se, da se dobiva v Gorici v lekarniei A. Franzoni-ta, v Trstu pri Serravallo-u.
G. KR. DVORNI ZVONAR, izdeljevalec strojev in raznoterega orodja pri gašenji ognja
V LJUBLJANI
priporoča p. n. cerkvenim predstojnikom in občinskim zastopom:
Vbrana zvonila
z vso potrebščino, kakor jarmi, ojni-ce, okovi. Zvon tudi 40 centov teže zamore en mož zvoniti ; dalje priporoča vse vrste
brizgalnic, orodja za gašenje, vodnjake, cerkvene svečnike
iz medenine, ventile, šravbe itd.
po irajnižji ceni.
Občinam in gasilnim društvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko
omislijo, privolim plačevanje v obrokih.
Diploma pripoznanja
Diploma pripoznanja
li
14 STCtiuij
I
Lastnik in i^davatelj: A. LAli.NEK reete LU20VEU. Odgovorni urednik: KAKUL KOCIJANČIČ. — Tiskar: MAILING v Gorici.