Politicfii ogled. Avstrijske dežele. Cesar je v treh pismib zahvalo izrekel Štajereem in Kranjcem pa tndi vojakom, katere je na svojem potovanji ogledoval. — Vojaštvo je pomnoženo za nov regiment, ki bode skrb imel v vojski za železniško-telegrafne 'potrebe. — Goriški deželni odbor prosil je ministra Konrada, naj uvede na državnib učilnicab italijanski in slovenski poučni jezik namesto nemškega, ker tam Nemcev ni, pa minister, se brani. Isti minister si je tudi z nemškimi konservativci navskriž, ker je olajšave v aovi šolski postavi dovoljene z izvrševalnimi svoji ukazi tako priškrecnil, da so nemški kmetje silno nezadovoljni, njibovi poslanci bodo v deželnem zboru gornje-avstrijskem gotovo zoper tako razlaganje obstoječib postav ugovarjali in tako se utegne propad ministra Konrada uresničiti, kajti Čehi in Poljaci ga tudi niso kaj veseli. — V českem zboru je dr. Rieger nastvetoval važne premembe volilnega reda, z ozirom na število prebivalcev in na svoto davka bi se naj število poslancev odmerilo brez ozira na Nemce ali Čebe; vsakcmu se naj pravica prizna! — Dunajsko mesto je 1. 1683 meseca septembra bilo Turkov rešeno, zlasti s pomočjo poljskega kralja Sobijeskija in českih novib regimentov, med katerimi je bil tudi sedanji nas regiment št. 47. Obhajati bi se morala tedaj v kratkem 2001etaica, dunajski liberalci pa tega nečejo iz jeze na ministra Tatfeja, Poljake, Čehe in Slovence; pravi rueščanje pa so hudi, češ, da zgubijo veliko dobodkov, ker ne bo obiskovalccv v mesto; nemški liberalci toraj uže same jeze, da so v državnem zboru v manjini, razsajajo sami neunmo zoper sebe! — Magjari so mislili, da so Slovake popolnem potlačili, če so občinske table in vsi napisi uradnic, krčem, štacun magjarski pa varajo se, Slovaki napredujejo vkljub silnemu pritisku. Srbi so ostanke svojega na Duaaji pokopanega pesnika Radičeviča prepeljati dali v Karlovec, kder je bil nov pogreb, sijajen, Srbov je došlo iz vseh vetrov sveta; Magjarom in Nemcem to zopet ni po volji. — Dalmatinski deželni zbor bil je nagloma razpuščen. Hrvati so živabno zaupili: živio, lirvatski kralj FranjoJosip! Vnanje države. Neniški cesav Viljem prireja svojim vojakom uovo puško repertirarco, iz katere bodo krogle kar sipali ua sovražuika. Močno zavzema ljudi to, da Nemec in lius meje drug proti drugemu močuo utvrdujeta; tam veduo veo vojakov, kauonov, šanc in živeža kupičijo — Ilusi prodajo veliko zrnja in živine v tuje dežele, noveji čas, kar je železnica v Batu ob Hvaliiiskem morji dozidana, vedno več petroleja. — Rumuni so iz Belgije pozvali slovitega generala Brialmonta, ki jim izdeluje črtežev za nove trdnjave; naročili so iiže 250 Kruppovib kanonov in 475 milijonov opek (ciglov), da bodo šaiice delali okolo Bukarešta. — Italijanski vojni minister odpotoval je na Francosko; pravijo, da pomeni to kaj posebnega, kakor tudi to, da Turki veduo več oiicirjev na Prajzovsko pošiljajo učit se vojaških znanostij; pravijo, da hoče Turk stopiti namesto Italije v zvezo z Avstrijo in Nemčijo; splob razmere evropejskih držav se nekako mešajo. — Francozi poslali so v osrednjo Afriko nekega Brazzaja z vojaki, da jim pridobi deželo ob reki Kougo; toda Anglež Stanley je uže pred njim tam in sedaj je se bati, da se zgrabita. — Zavoljo kopauja druzega Siieškega kanala se je angleški minister Gladstone porazumel s francoskim podjetnikom in staviteljem prvega Sueškega kauala, inženirjem Lessepsem. "V Egiptu razsaja kolera zmiraj huje, posebno v Kajiri, kder je umrlo v 24 urah 427 ljudij; mnogo prebivalcev je v puščave pobegnilo; okolo 700 zakuženib biš so v Kajiri zažgali, pa še le ni kouca strašnej bolezni; pravijo, da |so jo uže zatepli v Malto. — V Tonkinu začnejo Francozi boj meseca oktobra, ko poneba sedanje tamošnje silno deževje. Smešnica 30. Črešnjevskega ,,rihtarja" botri gemeinderoti in gemeindešusi znajo tako nemškiitarščino: Bi gec? Nur gut get! Tajč sogeu, bindiš šlogen. Marš ausi.