Stran 319. — Osebne vesti. Profesor na državni gimnaziji v Pazinu gosp. Fr. Matešič je imenovan ravnateljem tega zavoda. — Profesor na višji gimnaziji v Ljubljani, veleza-služni slovenski knjigopisec gosp. Makso P let er sni k je Sel v pokoj in je bil tem povodom odlikovan z viteškim križcem Franc Jožeiovega reda — Sodni svetnik v Idriji gosp. Fr. Veternjak je premeščen v Ljubljano. — Državni pravdnik v Celju gosp. Karol Ekl je imenovan svetnikom pri okrožnem sodišču v Celju in je dobil naslov in značaj uradnega svetnika. Pravdnikom je imenovan dosedanji substitut dr. Emanuel Bayer, na njegovo mesto pa pride iz Ptuja dr Adolf Bo-sebe k. Sodni svetnik v Slov Gradcu gosp Ferdinand Sokoli pl. Reus je premeščen v Celje. — Asistent na državni rokodelski šoli v Devinu, gosp. Oton Grebene je imenovan učiteljem na obrtni strokovni šoli v Ljubljani — Za zemlje-merca pri deželnem katastru na Kranjskem sta imenovana gg. Ferdinand pi Kleinmavr in Alojzij čadež — Cestar Anton Šabec v Hrastju je dobil srebrni križec za zasluge. — Cerkvene vesti. Župnija Krško je podeljena č g. Ludov:ku Škufca, župniku v Blagovici, župnija Mengeš pa Č. gosp. Francu Kušar, ekspozitu v Begunjah pri Cerknici. — Župnik v Kranjski gori č. gosp. J Žloger postane^ dekan in župnik v Kranju — Kapelan v Trnovem pri Ilirski Bistrici čast gosp. I. Eudolf pride v Begunje nad Cerknico. -— Redek jubilej. Dne 15. t m. je bilo 57 let kar deluje starosta kraniskih učiteljev, vzorni rodoljub, ki ga je tudi cesar za njegove zasluge odlikoval, nadučitelj v Železnikih gosp. Jožef Levičnik kot organist. Iz vsega srca mu kličemo: Na mnoga leta! — Potrjen zakon. Cesar je potrdil načrt zakona, ki ga je sprejel deželni zbor kranjski, in s katerim se izpremi-njajo neke določbe zakona z dne 29. apiila 1873. 1. glede pravnih razmer učiteljstva. — Podpore. Kranjski deželni odbor je občinama Velike Peče in Zagorica v zatiškem okraju vsled letošnje toče dovolil po 300 K podpore, po toči oškodovanim v občini Trnovo na Notranjskem pa 3000 K. Novice. — Poročil se je v Ljubljani g03p. Josip Planinec, oficijal pri namestništvu v Trstu, z gdč. I. Pesjakovo iz Kamne gorice — Cesarjeva 7oletnica. Mestni magistrat ljubljanski je izdal poziv na prebivalstvo, naj v predvečer cesarjeve 701etnice dne 17. avgusta razsvetljena okna svojih stanovanj, dne 18. avgusta pa okrasiti hiše z zastavami. — Konjske dirke v Št. Jerneju, ki jih prireja naša kmetijska družba bodo dne 16 septembra in se začne ob 1/24. uri popoludne. — God sv, Cirila in Metoda. Na prošnjo ljubljanskega škofa se je god sv. Cirila in Metoda povišal do praznika višje vrste. Vsled tega se bo v prihodnje god teh svetnikov v ljubljanski škofiji obhajal vedno zopet dne 5. julija. — Ljubljanska nižja gimnazija. Ministrstvo je že odredilo, da se nižja gimnazija ljubljanska razširi v popolno gimnazijo in sicer se že s prihodnjim šolskim letom otvori peti razred. — Občinske volitve v Vipavi so se te dni vi šile že v četrtič in je tudi to pot zmagala napredna narodna stranka Te zadnje volitve se katoliško narodna stranka ni udeležila. — Vodovod v Ravnem pri Krškem. Dne 26. julija se je vršila komisionalna obravnava radi naprave tega vodovoda. V Kavnem doslej niso imeli vžitne vode niti za živino. — Zgradba vipavske železnice je popolnoma zagotovljena. Pospešiti je treba le še vplačilo tistih 100.000 gld. katere je za zgradbo vipavske železnice dovolil goriški deželni zbor. — Ljudska knjižica na Ponikvi. V proslavo Slom-šekove stoletnice je ljubljanski policijski svetnik gospod Fran Podgoršek v svojem rojstnem kraju na Ponikvah ustanovil na svoje stroške javno ljudsko knjižnico. — Spomenik dr. Kranjcu Velenjski rodoljubi nameravajo dne 2 septembra t 1. odkriti rodoljubnemu učenjaku dr. Kranjcu, ki je po ustavnem letu 1848 predaval v slovenskem jeziku na graški pravni fakulteti, spominsko ploščo, ki bo vzidana na Kranjčevem rojstnem domu. — Slovenska šola na Muti, ki jo vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda, se s prihodnjim šolskim letom razširi v dvorazredno — Železnica na Slatino. Ministrstvo je odobrilo pregled trace za to železnico. Izsršiti je samo še nekatere manj važne točke, glede katerih se je prepustila odločitev štajerskemu dež zboru cziroma prizadetim občinam. — Mizarska zadruga za slovenske mizarje na Goriškem se je pred kratkim ustanovila v Gorici. — Jugoslovanska socialna demokracija bo imela dne 8. in 9. septembra svoj III. redni strankarski shod v Trstu. — Druga železnica do Trsta. V železniškem ministrstvu so se te dni vršila posvetovanja o nadalnjih pripravah za drugo železnično zvezo s Trstom Vlada hoče na vsak način nadaljevati dela in izgotoviti načrte. Napravili bodo za po-skušnjo tudi rov v črti predora mej Bohinjem in Bačo. Na jesen predloži vlada drž. zboru zopet zakonski načrt o tej zadevi. — Važne volitve se bodo vršile sredi prihodnjega meseca, namreč volitve v „Zavarovalnico za slučaj nezgod v Trstu. Z ozirom na sedež te zavarovalnice bi morda bilo umestno, če bi vzeli vodstvo teh volitev v roke — Tržačani. — Umrli. Na Vrhniki je umrl gosp. Karol Obreza. — V Poreču je umrla vdova bivšega ravnatelja ljubljanskega učiteljišča gospa Otilija Horvath. — Zraščeni deklici. Narednika pešpolka št. 47 v Gorici, gosp. Pacellija, je te dni žena osrečila z dvojčicami, ki sta bili zraščeni skupaj od sredi prs do sredi trebuha. Otroka sta kmalu po porodu umrla. — V prepad. V Dolju pri Tolminu se je primerila velika nesreča. 601etni Andrej Klinič je kosil s svojim 161etnim sinom travo blizu globokega prepada. Veter je starčku odnesel klobuk, starček je stekel za klobukom in padel v 400 m globok prepad. Ko so starčka potegnili iz prepada, umrl je v sinovih rokah. — Aretovana prodajalka zdravil. Okrajno sodišče v Litiji je dobilo v roke BOletno Marijo Podušek p d. Kalčič, doma iz Orehovcev v radgonskem okraju, ki je že več let sleparila ljudstvo s prodajanjem različnih „zdravilw in si s tem zaslužila velike svote. — Velika tatvina. Vinotržcu na Lavrci gosp. Len-četu je v torek 211etni mesarski pomočnik Zupane ukradel 3000 gld. in je ž njimi pobegnil. Vjeli so ga ljubljanski redarji. Zupane jim je grozil s samokresom, na kar ga je redar udaril 3 sabljo in mu uho skoro do cela odsekal. — Stekla mačka je dne 7. t. m. napadla v Krasincu v črnomaljskem okraju 651etnega Petra Staraiinca in ga ranila. Starašinca so prepeljali v Pasterjev zavod na Dunaj. — Velik požar je bil te dni v Ostrožnem pri Celju. Pogorelo je Sest poslopij in imata škode posestnik Velenšek 14.000 K, posestni* Piki pa 2000 K. Zažgali so otroci. — Izseljevanje iz Avstro-Ogrske Po izkazu ame-riško-statistiškega urada znaša število avatro-ogrskih izseljencev v prvem četrtletju tega leta 23 611 in sicer 7.438 Slovakov, 3.513 Madjarov, 2.044 Hrvatov, 1.208 Nemcev, 3. 604 Židov, 27 Kumunov. 697 Kusinov, 312 Lahov, 17 Srbov, 4 388 Po-lakov, 240 cehov, 121 iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine. Med temi je 17 823 moških in 2 788 ženskih. — Ali je to ravnopravnost ? „Nar. Politika" poroča, da je 27. junija t 1 poveljnik češkega orožništva, obersfc-laitnant Weitenweber izdal razglas, v katerem je naznanil, da je dobil orožniški četovodja Kari Kus tri dni zapora, ker je pri neki sodni obravnavi izpovedal in podpisal v češkem jeziku. Oberstlajtnant ukazuje, da se sme orožnik pred sodiščem posluževati le uradnega nemškega jezika, in če sodnik ne zna nemščine, mora orožnik sam skrbeti za to, da se napravi protokol v nemškem jeziku Ubogi orožniki in ravnopravnost! — Moža zastrupila. 28. m. m. se je vršila v Sarajevu sodna obravnava proti 271etni Mohamedanki Meli čakalj, materi štirih otrok in proti 271etnemu Mohamedancu Memiji Džombi radi umora. Mela in Memija sta imela grešne razmere in zato sta se hotela Čakalja znebiti. Zato je dal Memija svoji ljubici sir, katerega je zastrupila z arzenikom. Mož je umrl. Slučajno pa je pokusii tisti sir tudi umorjenčev brat, in postalo mu je slabo. Ker je sumil, da je bil brat zastrupljen, je napravil ovadbe, in pri sodišču se je dognala resnica, da je bil čakalj res zastrupljen. — Z otrokom je zbežala. Katra Silagy, 24 let stara, je 16. marca t. 1. povila sinčka v zavodu babištva v Budimpešti. Nekaj dnevov za tem je v isti zavod prišla lepo napravljena gospa ter prosila, da ji prepustijo enega moškega otroka. Ker je upravništvo privolilo, so jo peljali v sobo, da si sama izbere enega, kateri se ji najbolj dopade. Sirot je bilo obilo, ali ta čudna gospa si je izbrala sinčka Silagyjeve, katera pa se je branila svojega otroka nepoznani gospe prepustiti. Neznanka se je trudila, da bi materino odločnost omajala ; toda zastonj, ker Katra Silagv ni odnehala. Posjfcrežnica je še opazila, da je gospa v drugem stanju in zato je dejala, da ne potrebuje tujega otroka ker bode kmalu imela lastnega. Na to je gospa rekla, da je samo navidezno v drugem stanju, da na ta način prevari moža, kateri želi imeti otrok in mu bode tu vzetega otroka kakor lastnega predstavila. Ker Katra Silagy na vse priprošnje ni hotela odnehati, odšla je gospa zelo nezadovoljna. Dva dni potem, ravno ko je Katra Silagj s svojim otrokom iz zavoda odhajala, pokaže se na vratih ona neznana gospa ter je Katro pregovorila, naj vsaj pojde pogledati njeno stanovanje, da se prepriča, ali bi bil njen sinko v dobro družino sprejet. Katra je privolila ali pod pogojem, da otioka ne da. Sedle so v električni tramvaj in se peljale po mestu, ker je pa otroku in materi bilo mraz je gospa vzela otroka v svoje naročie in ga pogrnila s plaščem, tako »te dospeli do neke tramvajske postaje. Nepoznana gospa je otroka pod pretvezo, da mu je še zmiraj mraz, v krilu držala, in ko je Katra iz tramvaja izstopila se je gospa z otrokom v drugi tramvajski voz umaknila ter se peljala ravno na ono stran od koder ste prišli. Katra videvša to je začela krilati in omedlela. Priskočivši ljudje so jo pobrali in nesli v bližnjo lekarno, ondi se je čez nekoliko časa zavedla in je povedala ves dogodek, ali bilo je že prepozno, ker je neznana gospa zginila, in ji tudi redarstvo ne more na sled. — Igrajoč se je mater ubil. Dva kmečka mladeniča brata iz Categnana blizo Brescil v Italiji sta spravljala seno. Starejši brat je šel na stopnjice, med tem ko je mlajši ostal na tleh. Ko je starejši brat odprl vrata senika, je mlajši brat začel stopnjice gugati, strašeč brata, da ga doli vrže. Starejši brat pa je vzel kos opeke iz zida in grozil bratu, naj neha gugati, ker pa mlajši brat ni nehal, spustil je opeko iz rok. Eavno v istem Času je mati mladeničev iz hleva prihajala ii> opeka ji je padla na glavo ter jo tako udarila, da se je prej zrušila na mestu mrtva. Žalostni sinovi so mrtvo mater pobrali in jo jokaje nesli v hišo. Starejšega brata je redarstvo zaprlo. v ~~ Cudakinja. V Londonu opazila je policija, da v neko hišo nikdar nikdo ne zahaja in ne odhaja, dasi je bilo znano da stanuje v nji neka stara gospa. Naposled se je odloČila policija, da pregleda ta samotni kraj, in da izve kaj je na stvari. V prvem in drugem nadstropji ni bilo videti človeka, pač pa v prizemlji reči kot: drva, krompir in sploh stvari, ki jih rabi človek za življenje. Ko pa so prišli v podstrešje, imeli so kaj videti, kajti celo podstrešje bila je ena sama, preskrbno vrejena soba, na jednem izmed svilenih naslonjačev pa je kakor na prestolu sedela poštama gospa, lastnica hiše — mrtva. — Kongres anarhistov v Parizu. Kakor v nekak odgovor na poziv španske vlade, da se snide protianarhistiški kongres, so objavili te dni v Parizu anarhisti oklic na vse anarhiste sveta, naj pridejo na shod, ki se bode vršil v Parizu to leto. Oklic je pisan tako ostudno in krvavo, da si je že možno misliti kaj se bode obravnavalo na tem shodu. Naravnost neumevno pa je, da se pusti tem ljudem toliko svobode. Ako bi države mislile resno nastopiti proti anarhistom, naredile bi lahko iz tega shoda anarhistov — past, v katero bi se ujeli ti moderni razbojniki. Evropska civilizacija v glaQe-rokavicah seveda ne dopusti nobene sile nasproti nevarnim elementom in to je ravno nesreča našega časa, drugače bi se moralo znati, kaj je storiti z anarhisti, zbranimi na pariškem kongresu — klin s klinom bi morala biti tu parola! Drugače res izgleda, kakor da je ta kongres kongres tigrov, šakalov in hijen v človeški podobi — to je delo sovražnikov francoske svetovne razstave, od katere se gotovo odvrne nebroj obiskovalcev. To so Angleži dobro pogodli. — Napad na kralja Umberta. Monza, kjer je padel nesrečni kralj kot žrtva pozi vinjenega zločinca, je bila že enkrat namenjena za napad na kralja Umberta. — Dne 9. juiija 1886. se je bil ustrelil iz svoje puške sergeant 88. pešpolka Fran de Franceschi, ki je bil v kraljevem gradu v Monzi na straži. Zapustil je pismo, naslovljeno na kralja: nDobil sem ukaz, da ustrelim Vaše Veličanstvo, ker pa mislim, da je Vaše življenje dragocenejše nego moje, ustrelim samega sebe. Pred smrtjo Vas prosim milosti za svojo materu. Preiskave državnega Stran 320. Stran 321. pravdnika in dotičnega polkovnika so pokazale, da se je de Franceschi udeležil v Milanu nekega shoda, na katerem so mu naložili, da mora kralja umoriti o prvi priliki. Takrat se je mnogo ugibalo o tajinstveni smrti sergeantovi; pravi vzrok je zvedel širši svet še le sedaj. — Usoda je dohitela kralja 14 let pozneje na istem mestu. — Tudi značaj. Porodil se je in — obrezali so ga, ker je bil Žid. Kot mlad človek se je dal krstiti po helvetsko-reformatskem obredu. Zapeljan po denarjih stare Židinje je postal zopet Žid in se ž njo oženil. Ko mu starka ni več ugajala, se je dal od nje ločiti, postal je katoličan ter se poročil z mlado katoličanko. Nato je postal c kr. dvorni svetnik in je pristopil zopet k židovstvu. Torej: naj prvo Žid, potem katoličan in Konečno zopet Žid —- to je životopis c. kr. dvornega svetnika in sedaj tudi barona Dozvja, poprej Duksa, ravnatelja tiskovne pisarne v ministrstvu zunanjih stvari. Kako srečno izbran državni uradnik! — Samomori na Dunaju. Tekom meseca junija letos je bilo na Dunaju 60 samomorov, a v juliju 56. To je pač grozno število za čas jednega meseca. V minolem letu je bilo samomorov v juniju 24 v juliju pa 43. Mej samomorilci v juliju je bilo 10 ženskih in en lOleten otrok! — Ženske na avstrijskih vseučiliščih. „Wiener Hoehschul-Correspondenz" poroča, da se bodo odslej tudi ženske pripuščale k medieiniČnim in lekarniškim študijam na avstrijskih vseučiliščih Pripravljalne študije se bodo od žensk zahtevale iste kakor od moških To zadevni zakon ima iziti še tekom meseca septembra letos v drž. zak listu — Orjaški hrast v Slavoniji. Brodska občina je hotela poslati na pariško svetovno razstavo hrast, ki gotovo nima na celem svetu sebi enakega, a zavolj orjaške velikosti ni mogla ga poslati. Hrast meri v premeru 3 m in 10 cm in obseg znaša 60 kubičnih metrov. Stroški za peljanje hrasta iz gozda na kolodvor znašajo 300 kron. Na kolodvoru se je pokazalo, da se orjak ne more naložiti na noben železnični voz. Hrast je star blizu 1000 let. — Velika nesreča na železnici, le nekoliko kilometrov oddaljeno od Rima, se je pripetila v noči med 12. in 13 t. m Na vlaku, ki je odšel iz Rima ob 11. uri, je počil stroj in vlak se je moral ustaviti. Isti hip pa se je zgodilo nekaj zelo sumljivega, zgorel je namreč jeden brzojavnih drogov in vsled tega so zgorele tudi vse žice in posledica tega je bila, da niso mogli brzojaviti v Rim o nesreči, ki se je pripetila Ker torej v Rimu niso vedeli, kaj se je zgodilo, in da ponesrečeni vlak stoji na progi, so oipustili drugi vlak, ki je veselo drčal po nočni tmini, dokler se ni z grozovito silo zagnal v vlak, stoječi na progi. Kaj se je zgodilo potem, si čitatelj sam misli. Bilo ie mnogo mrtvih in ranjenih, ki so jih vlačili iz ruševin porušenih železniških vozov. Ali tu je zopet sumljivo, jako sumljivo, da drugemu, poznejemu vlaku niso dajali nobenih predpisanih znamenj v svarilo Sum se po dejstvu še poveča, ker so se v prvem vlaku vozili odposlanec kralja belgijskega na pogrebu kralja Humberta in ruski veliki knez Peter Nikolajevič s soprogo mu Milico, starejo hčerjo kneza črnogorskega in sestre Jelene, kraljice italijanke. Kralja Viktorja III. in kraljico Jeleno je tako pretresla in prestrašila vest o tej nesreči, da sta takoj po noči, v kočiji, hitela na lice mesta. Veliki knez Peter Ni-kolajevič in soproga sta ostala neranjena, pač pa je odposlanec kralja belgijskega težko ranjen. Vse ranjence so preveli v Rim, deloma v vojaško, deloma v civilno bolnico. Kralj in kraljica sta takoj v jutro obiskala ranjence. Listi mečejo krivdo na tej nesreči na slabo organizacijo službe na italijanskih železnicah in očitajo železniškim družbam, da radi denarnih koristi spravljajo v nevarnost interese občinstva. — Obravnava proti morilcu Bresciju se vrši v Milanu dne 29. avgusta. Ljudstvo zahteva smrt kraljevega morilca, toda, ker je v Italiji smrtna kazen odpravljena, obsojen bo morilec le v dosmrtno težko ječo. — Pruska nasilstva. Poljski listi poročajo, da hodijo pruski profesorji latinskih šol v stanovanja poljskih dijakov in pregledujejo omare, kovčege in druge reči — prava pravcata hišna preiskava — za poljskimi knjigami. Vsled take preiskave so bili že trije poljski dijaki odpuščeni s pruskih gimnazij. Kot nevarne je pruska strahovlada zaznamovala sledeče knjige: »Zgodovina Poljske", „Mali swiateku, časnik za mladino, »Zgodovina slovstva" itd Srečni pruski — pardon — avstrijski podaniki-piusaki in Italijani! Vam dobra avstrijska vlada pač ne gleda tako na prste . . . — Žrtve revščine. Pri novih zdravilih in načinih zdravljenja je treba učinek zdravil preje poskusiti. Prej so se k temu jemale živali, najčešče morski prašički. V Londonu pa take poskuse delajo na zdravih ljudeh. V enem letu pride na kliniko čez 1000 ljudii — revežev, ki pustijo v svoje telo štrkati razne strupe, zavživajo novih zdravil, pustijo se operirati — za denar, da bi ne umrli od lakote. Kaj človek vse ne stori iz revščine. — Trije Slovenci v Ameriki ponesrečili. Blizu Hibbing Minn. je ponesrečilo pri neki razstrelbi 10 delavcev, med katerimi so bili tudi trije Slovenci. Ker pa so trupla grozno razmesarjena, spoznali so le Fr. Ploša. — Vročina in nalivi v Ameriki. V Novem Jorku je znašala pretečeni mesec vročina 106 stopinj Vsled vročine je umrlo 20 oseb, 51 pa jih je zbolelo. — V državi Texas so imeli strašne nalive. V Colomanu se je utrgal nad mestom oblak, ter je utonilo 19 oseb. — Ladija se je potopila. Razruševalec torpedov „La Framee" se je blizo ostrova St. Vincent zadel ob oklopnico „Brennusu ter se potopil takoj. Utonilo je baje 48 oseb. — Lakota v Indiji. V Indiji se je lakota razprostra-nila na 800.000 kvad. kilometrov tako, da gladuje 10 milijonov ljudij Vzrok lakote je velika suša in nje posledice, zlasti pa angleška vlada, katera ima vsako leto od Indije 720 milijonov dobička. — Otroški herkul. Najdebelejši otrok, ki je menda kedaj živel, je bil nedavno predstavljen družbi praktičnih zdravnikov v Libanu. Otrok je 14 mesecev star in tehta 65 fantov. Glave obseg znaša 52 cm, obseg prs pa 76 cm. Rediti se je začel šele v tretjem mesecu ter je docela zdrav. — Dečki igrali bokserje. V Čikagi v Brighton parku in New City se je zbralo 50 za živinskimi dvori stanujočih dečkov v dva oddelka in pričeli igrati bokserje. Ko je minol boj, se je pokazalo, da sta bila dva dečka z noži ranjena in kakih dvajset druzih je izgledalo, kakor bi se bili v istini seznanili z boksarji. — Politikarji tatje premoga. Odkar so v Čikagi oblasti prevzele postajo sesalk v Bridgeportu, se je pokazalo, da se je pri nakupovanju premoga za postajo hudo sleparilo. Dotični politikarji so zaračunali mestu 201.50 dolarjev vsaki dan za premog, to je 119.80 dolarjev preveč. Tudi so ceno premoga previsoko računali. Sedaj so vpeljali preiskavo, da določijo, kdo so bili sleparji. — Trust bode zdravil nahod. V Ottawi v Ameriki sta dva špekulanta Sutherland in Kelly po imenu zadobila v vseh državah patente za izdelovanje zdravniškega orodja in zdravil za ozdravenje nahoda in diuzih boleznij nosa. Imenovana podjetnika nameravata ustanoviti trust s 5,000.000 dolarjev kapitala. — Sedaj se še lakota oglaša. V posameznih delih Kitajske preti sedaj tudi lakota. V pokrajini Chili je bila slaba letina in tamošnji prebivalci se obračajo v Tientsin, ker se je med njimi raznesla vest, da tam delijo podporo potrebnim — Slovenci v Ameriki. Neki v Ameriki bivajoči Slovenec je preračunil, da se nahaja vseh Slovencev v Zje-dinjenih državah okoli 90 tisoč, ki so z malimi izjemami le delavci. To dejstvo dovolj kaže, kako bridka uloga nam je doma prisojena pod vladajočim zistemom in nesposobnostjo vodilnih politikov. — Stroški južnoafričanske vojne. V angleSki zbornici je parlamentarni vojni podtajnik Wyndhan predložil predlogo za dodatni kredit 11 in pol mil. funtov šteriingov ter dejal, da obsega ta svota izdatke do konca februarja 1901, in da odpadejo od svote okrogli trije milijoni za Kitajsko. Za vojno v južni Afriki je dovolil parlament doslej 53 in pol mil. Vlada zahteva še 8 in pol mil. Toda v tej svoti je že končna svota 2,600.000 funtov Šteriingov za voznino čet zopet nazaj v domovino, t j. za indijske in kolonialne čete in za 109.500 mož državnih čet. Wyndhan je tudi povedal, da namerava vlada po vojni pustiti v južni Afriki 45 000 mož. Eoberts želi sicer samo 30 000 mož kolonijalnega in rezervnega moštva trajno naselili v južni Afriki. V ta namen se je določilo podpor za 2,950.000 mil. funtov, od česar bi dobil vsak mož po 5 funtov. Vsak rezervnik dobi tudi jedno obleko, 7,440.000 funtov novega kredita pa je določeno le za vojno. Potem takem bi znašali stroški, za katere se je denar dovolil Štirikrat, skupaj 61. mil. funtov. Ostalih 35 000 funtov je določenih za zidanje barak v Kharthunu, da se ondi nalože rezerve streljiva in živil. Ta dodatni kredit se je dovolil s 87 glasovi proti 12 glasom. Po besedah Wyndhana velja torej Angleže južnoafričanska vojna 61 mil. funtov t. j. nekako 1460 milijonov kron. Toda ta svota se bo še gotovo povečala. Ako ostane v Južni Afriki 45 000 mož, bo imela Anglija vsako leto novih ogromnih stroškov. Tako velja torej Anglijo Transvaal mnogo več kakor more donesti koristi, tudi če bi bila njena popolna last. — Umor hčere braziljskega ministra. Pred tremi leti se je oženil poslanec Ireneo Ma^hado, mlad, ugleden parlamentarec, z 181etno hčerko braziijskega zunanjega ministra Carvalha. Kmalu po poroki pa je začel poslanec razmerje z neko drugo žensko. Eleonora Carvalbo je izjavila na to, da se vrne k očetu. Ker pa je med tem oče odložil ministrstvo in odpotoval v Evropo, je sklenila, da se loči šele, ko se oče povrne. 4. julija bi se moral oče vrniti. Machado je vprašal pred prihodom Carvalha svojo ženo, če se misli res vrniti. Eleonora je dejaJa, da ne ostane več pri njem. Na to je pograbil poslanec revolver ter svojo ženo ustrelil. Teta žene je prihitela na pomoč, a poslanec je ustrelil tudi njo Mej tem je vstopila 171etna sestričina Giosuina Carvalho v sobo in planila na morilca, hoteča mu iztrgati revolver. Začela sta se ruvati ter se zvalila oba skupaj po stopnjicah navzdol, kjer sta se borila še dalje, dokler ni prišla policija in zaprla morilca. — Li-Hung-Cang — prijatelj psov. Neki francoski list priobčuje naslednji spominek na poslednje bivanje kitaj skega „Bismarckau v Evropi: Ko je bil Li Hung-Čang leta 1898. na Angležkem, je položil venec na grob Grordon-paše, junaka Chartumskega. Eodbina Gordonova je čutila veliko hvaležnost za to počeščenje ter je premišljala, kako bi isto izrazila na viden način. Neki vnuk Grordon-paše, veleposestnik in prijatelj psov, je imel krasnega psa — bulldogga, ki je bil na raznih razstavah dobil prve nagrade; tega psa je poslal Li-Hung-čangu, ko se je isti ravno mislil vrniti v svojo domovino. Dolgo ni bilo odgovora, čez dva meseca pa je prispelo zahvalno pismo, ki se je glasilo: »Prelepi dar, ki ste mi ga poslali, me je presenetil. Pes je bil krasen. Ža-libog pa moj želodec ne prenaša več takih delikates. Mojemu spremstvu pa je vaš pes izvrstno teknil. Li-Hungčang. Na Kitajskem še pač nimajo društev v varstvo živalij. Stran 322.