Še enkrat — nekaj misli o solski disciplini. Pred par tedni je bil natisnjen v BUčit. Tov." referat BNekaj misli o šolski discipliui", ki sem ga sestavil za lokalno učiteljsko skupčino v Crnem vrhu. Kratka vsebina dotičnega članka je uekako sledeča: Ear je država v širšem, to je vsaka učilnica v ožjem pomenu besede. Ako hočeta uspešno delovati — potrebujeta dobre discipline. Učenec se mora pokorovati postavam — hišnemu redu, učitelj naj ga ob primernih prilikah pojasnuje gojencem. Po novem šolskem in učuem redu zaukazani hišni red bo izvrstno vplival na razmerje med šolo in domom, torej bo tudi v veliki meri pospeševal šolsko disciplino. V prvem začetku ne bomo učencem motivirali postav na dolgo in široko, v poznejših letih, ko se jim razširi obzorje naj zavzema svobodna volja odličnejše raesto. Pro6 s telesno kaznijo! Moralični pripomočki naj pridobe našim šolam dobro disciplino! Taki bi bili n. pr. na eiii strani obdarovanje vestnega učenea, na drugi: zavrnitev, osramočenje (ne sramotni oder!), kazen, podaja roke. Dobra šolska disciplina je odvisna tudi^od složnega delovanja učiteljstva med seboj ter od veljave in ugleda učiteljevega v šoli in i z v e n n j e. V današnjih dneh se izpodkopuje učiteljstvu ugled in se tako v veliki meri otežuje izvrstno šolsko delo. Zdi se, da smo v predpestallozzijevih časih. A ne obupajmo! Na delo in bodočnost bo naša! In oglasil se je — tovariš. V upanju, da stoji za njim večina slovenskege učiteljstva, je dvignil protest zoper moje ,,krive nauke" ter me s 8vojimi izvajanji v BUč. Tov." pretečenega tedna posadil naravnost v — oslovsko klop, dasi je poslednja v dobi moderne pedagogike izgubila pravico do eksistence. Pa tudi Bsramežljivemu Antonu Bonaventuri* ni prizanesel ter ga je postavil, uporabljajoč v veliki meri nsvobodo discipline proti 8ebi" — na sramotilni oder, čeprav je doba srednjeveških dni že miuila, iu čeprav bi nam moral biti celo v po^itiki — po zatrdilu tovariša — kritika največji princip : popolno odpuščanje napram nasprotniku. Dragi tovariš! Oprosti, da Te tako nazivljam, dasi me Ti v svojem spisu tituliraš ngospod", enkrat celo ne vem zakaj — Bnaš članek". Najprej ti moram razodeti, da nisem bogvekaj latinca. Ne bodi torej hud, ako sem prestavil nnon probo" v Bnočem dokazovati", a ne nni mi všeč", kot Ti želiš. Non probo torej, Če se je zgodila ta pomota, ki je pravzaprav nisem kriv. Gospod župnik-je bil tako prijazen, da mi je preskrbel prevod. Napačen citat iz Seneke potemtakem še ni dokaz, da sem referat sestavljal v naglici. Zavijaš dejstvo, ko trdiš, da zahtevam v šoli povsem slepo pokorščino, disciplino pa, kakršna je v — vojašnicah. Preberi še enkrat moj spis, pa boš videl. da si ustrelil kozla. Čital boš med drugim: nDas Kind rauil zunachst gehorchen lernen, auch wenn es von der Notwendigkeit eines Befehles nicht iiberzeugt ist. Je reiferanVerstand eswird, desto m e h r m u C freiich neben dem Gesetze der Zucht a u c h d e m f r e i e n W i 11 e n , derja immerhochstesZielder Erziehung b I eibt, Raum gegeben werden." O disciplini pišeš na dolgo in široko, a verjemi mi, tudi sedaj, ko sem prebral Tvoj članek že sedmič, mu ne morem najti — glave. Sam priznavaš, da ni govora o absolutni svobodi. O vzgoji pišeš, kakor bi jaz zahteval, da 86 učilnice izpremene v jetnišnice ali pa vsaj r irkuse in menežarije. Praviš, da je razloček raed vzgojo in dresuro. Potrjujem, vem zanj, a verjemi rai, nimam veselja io fraz, rad jih prepuščam — Tebi. Ne ngaja Ti primera šole z državo. Za državo zahtevaš pozitivno pravo. Zakaj ne za učilnice?! Ali bi bila potem individualna vzgoja v nevarnosti? Kar je resnično pravo, lepo, plemenito je in ostane napratn vsakemu. Orka na lepenki je mrtva, in velika umetnost je, ukoreniniti nauke življenja v otroško srce. A vendar^mi boš pritrdil, da se učenec pri pogledu na hišni red — spomni učiteljevih blagih besedi. Kaj pa z učencem*»ki greši? Ali ne potrebujemo tudi za pregrešek pozitivnih sredstev ? Ne vem, kako vzdržuješ v svojem razredu disciplino, ko preziraš skoraj vse doslej običajne pripomočke ter navajaš samo dvoje: a) svoje obližje, b) poboljševalnico. Opomnim kratko: »Prijatelj, računati moraš z dejanskimi razmerami. Ako imaš — kakor jaz — zjutraj v šoli čez 80 učencov, popoldne približno toliko in poleg tega še poldnevni pouk, me jako zanima, kako spravljaš v svoje obližje nz zatajevanjem in ljubeznijo" neredne učence in kako pošiljaš — pokoreč se načelom moderne pedagogike — nepokorneže v poboljševalnice, katerih na Kranjskem skoraj — n i m a m o. Ce torej govorimo o pokorščini, raoramo misliti le na etyari, ki so popoluoma evidentne, obenem pa tudi dosegljive. O evidenci sem govoril že prej. — Ne razumem, čemu govoriš o dosegljivosti, ko je razumljivo, da nedosegljivih stvari ne bomo zahtevali niti od odraslega človeka temmanj od otrok. čudim se, da si napisa) dva zgleda: o Bmateri dojilki" in pa o .otrokih, ki pridejo razgreti k vodi" — oba sta namreč izbrana jako nesrečno. Le poslušaj! Oe so otroei razgreti, pa pridelo k vodi je vzgojevalčeva dolžnost, ne napisati na vodnjak, da bo kaznovan, kdor pije, ampak onemogočiti pitje v s e m. Dragi! Meni se vidi ta medicina precej nevarna. Analogno bi lahko rekel po TVojem receptu: Nad higieničnimi pljuvalniki ni treba opomina, učencem naj se pljuvanje kratkomalo onemogoči, pa bo mirna Bosna in z njo vred rešena — moderna šolska higiena! ? Posebno Ti ni všeč, da priporočam kot moralično sredstvo tudi obdarovanje. Sicer v tem oziru menda sam nisi prav na trdnem, ker si pristavil svojim besedam v oklepaju nza pridnosf. čitaj, kaj pišejo o tej zadevi drugi! V nabožni knjigi duhovnika Seigerschmieda čitam: BVsak človek ima v sebi nekaj častilakomnosti, ki ga more, ako se ne omeji, privesti v pogubo; a tudi, ako se prav vodi, voditi do najlepšega življenja, do plemenitega ravnanja. Seveda se mora ta častilakomnost omejiti in s pravimi sredstvi obrniti na prave namene. Kaj lep pripomoček je pri tem hvala in plačilo staršev. Kakor Bog ne preti samo, ampak tudi plačilo obeta, kakor on ne kaznuje samo, ampak tudi plačuje, tako naj tudi starši delajo pri otroeih. Glejte cvetico! Ona potrebuje dežja, a potrebuje tudi solnca" itd. Komenskj pravi: BDie beste Form der Disciplin lehrt uns die bimmlisehe Sonne, welche dem, was da wachst 1. jederzeit Licht und Warme 2. ofter Regen und Wind und 3. selten Blitze und Donner spendet, o b w o h 1 auch dieses zum Nutzen d e r s e 1 b e n." Na drugem mestu pa uči: MIn gleicher Weise wird aueh derjenige, welcher mit der Jugend zum Fischfang der Tugenden sieh rtistet, dieselben einerseits durchStrenge zu Furcht und demiltigen Gehorsam herabdriicken, anderseits aber auch wieder durch Leutseligkeit zur Liebe und heitern Munterkeit erheben miissen. Gliicklich sind die Meister, die beides vereinigen! Glucklich eine Jugend, die ihnen aavertraut ist." V knjigi istega slavnega pedagoga čitam: nEine strenge Zucht ist in der Jugend, besonders in der Kindheit unbedingt notwendig, um das Eind an den sittlichen Geborsam zu gewohnen. Eine Erziehung a la Rausseaus »Enril" paCt nicht einmal fur Prinzen." Dragi tovariš! Upam, da sera ti pojasnil v glavnih besedah svoje mnehje. Sretoval bi Ti še, da prečitaš BNovi šolski in ufini red". Na atr. 68. je govor o šolski disciplini. Prelistaj še nadaljnih pet strani in prepričal se boš, da zastopam v svojem referatu pod danimi Dalje v prilogi. okolnostmi gotovo sprejemljivo stališče. Nisem poseben Bparagrafenfresser" a vendar poudarjam še enkrat: pod danimi okolnostmi. Ne misli, da soglašam z razmerami v današnjih učilnicah. Izpremeniti se bo moralo marsikaj, a idealne šole, kakor si jo najbrže predstavljaš, še dolgo, dolgo ne bo, kakor bodo tndi jetnišnice ostale še ranogo časa to, kar — so. A midva ne bova temu kriva. S i 1 v e 8 t e r. * * * K temu vprašanju smo prejeli z druge strani ta-le članek: Učitelj ljudske šole mora upoštevati razne okoloosti, ki so učiteljem po vadnicah, osobito pa srednjih šolab in inštitutih nepotrebne in večkrat tudi nepoznane. Ustroj le-teh je pač tak, da jih moremo sraatrati kot organično celoto zase, dočim vidimo in čutimo, da je ljudska šola orgauični del naroda, ki mu je namenjena. Naša raladina ostane v stiku z domom tudi v šolski dobi, z onim domom, ki ji je vse na svetu. Otroški dom z vsem svojim veseljem in tso svojo srečo kakor z vsemi svojimi križi iu težavami ima mladina tudi za njenega šolanja v njeni oblasti. Neodvrljiva je sila njegova Da učenea, in učitelji po pravici prepuščamo domu odgovornost za vsakojake učne, oziroma vzgojne neuspebe. Oigava je ljudska šola"? To vprašanje še ni rešeno. Govoril bi vsak rad vmes — sieer dobro znamenje — a ker velja ona tudi denar, se je vsak brani, odnosno bi se je rad odkrižal. Tako jo vidimo v raznib rokah — v enih bolj, v drugih manj. To zelo občuti najbolj učiteJjstvo, ki si mora samo ustrarjati pozicijo. (Velikanski pomea organizacije.) Duhu institucije te šole odgorarja najbolj nazor, da je ta last doma, oziroma naroda. Da ne bo nejasaosti, koastatujem takoj, da naš narod ne more iu ne srne biti predan enemu stanu. Zahteve po reformi ljudske šole v narodovem smislu je nekaj naravnega in povsem opravičenega. Šola se mora naslanjati na narod, iz njega črpati sile. Toliko o bistvu ljudske šole. Šola. odnosno razred poraeni obvezno združitev ranožine otrok v skupino. Oital sem nekoč, da družba poboljšuje ljudi. Temu ne pritrljam brezpogojao. Tudi nasprotno je res. Mladina rada posnema odraščujočo okolico. Najrajše bi preskočila dobo razvitka v odraslega mladeniča, v polnopravno devico. Povsod gre za to, da se neizkušena družba, kijije namea delo, ravna po eni osebi, v našem slučaju po učitelju. Učenje stavi na učitelja in učenca skupoa zabteve. Od onega, kažočega mladini pot, pedagoški takt, od učenca spoznanje in uvidenje. Prav bi bilo, ako bi si oboje sil ohranjalo v ravnotežju. Ker pa je zaano, da je ona na strani otrok jako neenakomerno razdeljena, mora učiteljska osebnost tembolj stopiti v ospredje. Kjer ta ni izrazita, zmaguje učitelj ob dobri metodi le z naporom; zmagovati bi pa moral z duhom. Obžalovanja vreden vsak tovariš, ki se danuadan bori z disciplino. Prestopati šolski prag vedao nejevoljen, razjarjen, užaljen, to je boj, ki najbolj razjeda Daše moči, ker pije na mozgu in krvi. Šolski red določa neko formalnost, ki je pač potrebna spričo razmerja šole z otroki, učiteljem in delom. Uveljavljamo ga dosledno z neenako srečo. Zaraditega skrbi, da spraviš svojo notranjost z dušo učenčevo v sklad; ta proees nas naredi sčasoma duševno sorodne. Ako si prešinjen idealov, goriš za vse lepo, sveto in vzvišeno, odpri srce. Spoznavajo, umevajo naj te otroci, ki jim nisi in nečeš biti drugo kot naklonjen prijatelj. Kaj je zagrešenega, če učenca po priliki zatrdimo, da nam je zoprno vsakršno kaznovanje, ki nam greni delo — in življenje, njim in roditeljem pa dela sramoto ? Učitelj in učenci se shajajo danuadan, teden za teduoin, vrste se meseei in leta, ko smo združeni, drug na drugega navezani. Kot taki gojimo medsebojne želje; priznajmo ia odkrijmo si jih, da bo pot uglajena za naše delo. Ustvarimo odnošaje, ki naj odslovijo zlovoljuost iz šolskih prostorov. V 90 odstotkih vseh slučajev je na učitelju, če jih hoče ustvariti. Z njimi si dalje zagotovimo, da bo šolski čas zapuščal v mladini prijetne spomiae, ki bo temelj, da na njem vzrase medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. JNe omalovažujmo razmerja med šolo in domom, odnosno z ljudstrom ! Mladina odrašča in je določena, da sauia kdaj zastavlja svojo besedo, v javnih zadevah. Nekdaj je bila tudi meni disciplina nad vse. Minila so leta, in danes se mi zdi, da sem takrat koreuito zamenjaval svojo vlogo z ono korporala na vojaškem vežbališču. Živci so trpeli, zdi se mi tudi temeljiti pouk, prijetnib spominov pa ni ne tu ne tam. Odkrito poredano, zaželel bi ai ono dobo nazaj, da bi popravil, kar je bilo zagrešenega. Stojim na stališču: mladino je pridobiti, ona^mora biti naša, Ima svoje pravo do življenja in do nas, ne kratimo ga ji. Ne bodimo absolutisti in nudimo ji svobodo, 7 kateri se naj 78ak uči stati na lastnih nogah'kot posameznik in kot član družbe. Tako pridemo tudi mi na svoj račun. Eajši sem učeačev upuik kot sodnik, kaj še dolžuik. Še eno. Pogosto kaže učenea opominjati uamesto kazno^ati. Izkušnja me je nčila, da opomiu izda, izvršen med čtirimi očmi, neprimerjio 7eč, kot pred zbranim razredom. Učinkuje vse bolj kot kazen in ima odlično pedagoško vrednost, OpomiDJam pa, ker mi ni na razpolago boljši prostor, 7sekdar pred durmi razreda, in sicer zjutraj takoj po začetku pouka. Priznam končno, da se tuintam 7endar nahajajo malopridneži, pokvarjenei. Ti se pač kaznujejo z zaporom. Vendar nastane vprašanje, če učitelj s to kaznijo ne zadene bolj sebe kot grešnika. Navada je tudi ta, da se stanši 7znesejo rajši nad učiteljem nego nad 87ojim izprijencem. V tem slučaju bi bile poboljševalnice na raestu. nKo bi jih imeli!" dostavljaš. Da, ko bi jih imeli. Drža?a mnogo dolguje človeški družbi, posebno učitelju. Pok^arjence je odstraniti iz šole. V tem oziru bi morali že 7 ioteresu onib, ki jim je do učenja in dobre vzgoje, rigorozDo postopati. Statistika naj bi prisilila državo, da se prepriča o potrebi poboljše7 a 1 n i c. Dokler bo Ijudska šola sama prenašala ono zlo, ki je 7 naj^ečjo škodo dobremu pouku in dobri 7zgoji, dotlej bodimo u^erjeni, da bo ustanovitev poboljševalnic ostala lepo pobožna želja 7seh — pra^ib — prijateljev Ijudst7a, pred7sem nas učiteljev. Snujejo društ^a 7 7arst7o otrok. Dobro znamenje. Upra^a bo morala nastaviti posebne vzgoju« komisije in jib plačati. Brez poboljševalnio pa pojde tudi potem težko. Izkušoja nas je učila, da je šolski red z vsemi mogočimi paragrafi mrtva črka in da le obojestranska dobra 7olja in 7zajeranost — rodi zaželjene trajne uspehe. Ljubezen do naroda rodi naklonjenost do mladine, pogled 7 bodočnost pa opravičuje moje nazore o šolski disciplioi. F. E.