Poaamezna ittviV-ka 1 Din meaečno, io se »prejema list r upravi, naročnina 4 Din, na dom ia
po polti dostavljen
letna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene in»e-ratom po dogovora
POHEDEEJSKI
SLOVENEC
Orednlitvoi Kopitarjev« al. It. 6/IIL Telefon M. 2050 ia 2996. — List izhaja rsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. ratim. Ljubljana 15.179. Telefon Mev. 2992
Slovensko ljudstvo taboruje
Veličasten tabor v Shofji Loki ob navzočnosti dr. Korošca Savinjska dolina v taboru slovenskega katoliškega ljudstva
Škofja Loka
Škofja Loka, 18. julija.
Staroslavna Škofja Loka ni hotela zaostati za drajimi mesti in kraji naše domovine, kjer je naše ljudstvo s prosvetnimi dnevi in tabori slavilo oživ-Ijenje in obnovo slovenske katoliške prosvete. Škofjeločani so si za to priložnost izbrali današnji dan, na katerega je preteklo 40 let, odkar so se okrog slavne prosvetne zastave v Škofji Loki pričeli zbirati prvi pionirji slovenske katoliške prosvete. Obenem pa je bil danes slovesno blagoslovljen novi prapor Prosvetnega društva, ki bo bodočim rodovom Škofjeločanom simbol in vzor katoliškega prosvetnega dela.
Na današnji prosvetni dan se je zbralo v Škofji Loki vse Krekovo prosvetno okrožje, tako da sc je iz slavja, ki je bilo zamišljeno kot bolj krajevno, razvila mogočna manifestacija, ki po številčni udeležbi ljudstva sicer ni mogla doseči nepozabnih taborov v Celju, Kranju in Ljubljani, dosegla pa jih je po prisrčnosti, globini in iskrenosti, ki je izžarevala iz prekipevajočega navdušenja množic. Prav je imel slavnostni govornik g. dr Fajdiga, ko je v uvodu svojega govora dejal, da je Škofja Loka doživela po svetovni vojni 3 velike in znamenite dneve, in to 15. o k t o b r a 1. 1918, ko je voditelj dr. Anton Korošec prinesel v Škofio Loko veselo vest v polomu avstro-ogrske monarhije in o svobodi slovenskega naroda v svobodni Jugoslaviji, dalje 23. avgusta 1931, ko so se v Škofji Loki zbrali tisoči, da proslave 10-letnico narodnega vladarja in 35-letnico zastave škofjeloškega prosvetnega društva. Tedaj pa so bili časi težki. Ljudstvo ni smelo dati duška svojemu srčnemu čustvovanju, ni smelo niti vzklikati svojemu voditelju, oblast pa je prepovedala govornikoma sedanjemu banu dr. Natlačenu in pisatelju Finžgarju govore. Od tedaj dalje je tudi škofjeloška prosveta delila kruto usodo vse slovenske prosvete, dokler ni prišel 15. julij 1935, ko je naš voditelj s svojega visokega mesta na vodstvu države mogel popraviti krivico, storjeno naši katoliški prosveti. — In tretji znameniti dan Škofje Loke je bil današnji praznik oživljene škofjeloške prosvete, ki mu je dal poseben poudarek sam naš voditelj dr. Anton Korošec s svojo udeležbo in s tem podal Škofjeločanom dragoceno priznanje ter zahvalo za njihovo zvestobo v težkih časih.
Veličasten sprevod
Slavje v Škofji Loki se je pričelo snoči, ko je Prosvetno društvo v svojem domu vprizorilo znano nar-dno igro »Revček Andrejček«, ki je prav lepo uspela.
Davi pa se je Škofja Loka prebudila v svečanem razpoloženju. Vsa je bila v zastavah (na prste bi se dalo prešteti one hišne gospodarje, ki niso smatrali za potrebno izobesiti zastave). Na vse zgodaj ie godba naših vrlih vojakov planincev po ulicah igrala budnico, potem pa so se kmalu že pričele zbirati na cesti ob tovarni »Šešir« množice za sprevod. Iz vse bližnje in daljnje okolice so vreli ljudje v Loko. Ni bilo [are in vasi v Poljanski. Selški in Sorski dolini pa tja do Kranja, ki ne bi poslala svojega zastopstva. I udi Ljubljana je dala častno zastopstvo. Posebne pozornosti in iskrenih pozdravov pa so bili deležni vrli B e -lokrajinci. ki se jih je pripeljalo in Črnomlja 40 na tovornem avtomobilu.
Okrog 8. se je z zbirališča pričel odvi)ati lm-pozanten sprevod, ki je krenil čez Spodnji trg na Mestni trg. Sprevod je bil nad vse lep in pester. Otvorila sta ga dva postavna gorenjska fanta v narodni noši na konjih z državnimi zastavami. Potem pa se je vrstila skupina za skupino, prosvetna društva s svojimi zastavami, člani fantovskih odsekov in članice dekliških odsekov v krojih s slikovitimi prapori, krasna skupina nad 150 narodnih noš, močan oddelek fantov na okrašenih kolesih, naraščaj-niki in naraščajnice fantovskih in dekliških odsekov, konjeniki, okrašeni vozovi itd. V sprevodu sta igrali dve godbi, godba 1. planinskega polka in godba »Ljubnik«.
Dr. Korošec prihaja
Ko se je sprevod pričel zlivati na Mestni trg, je od nasprotne strani pribrnel avto, ki je, ko se je pojavil, sprožil plaz viharnega navdušenja, saj je množica vedela, kdo sedi v njem. In res, ko se je avto sredi trga ustavil, je stopil iz njega naš vo-iiteij in ljubljenec notranji minister dr. Anton Ko-ošec. Navdušenje množic se ni hotelo poleči. Dr. Korošec i* stonil na tribuno, nakar je mimo
Z zborovalnega prostora sc je nato ponovno pričel odvijati sprevod, ki je krenil na telovadišče. Ponovno je Škofja Loka odmevala od navdušenih klicev kralju, knezu-namestniku, voditelju dr. Korošcu in slovenskim svetinjam- Vmes pa se je množica s »slava«-klici spominjala tudi biagopokojnega vladike in voditelja nadškofa Jegliča ter slovenskega narodnega mučenika Rudolfa Dolinarja, ki jo bil sin teh krajev. Na telovadišču je bila skušnja za popoldanski telovadni nastop, nato pa so se ljudje razkropili po škofjeloških ulicah in hišah.
G. notranji minister dr. K o r o i e c se je po končanem taboru podal za pol urice v gostilno Zi-herl, kjer se je živahno razgovarjal z udeleženci
tabora. Nato pa se je z avtomobilom odpeljal proti Gorenjski,
Telovadni nastop
Popoldne od 1. do 2. je vrla planinska godba priredila koncert na Spodnjem trgu, ob 3. pa se jc pričel na telovadišču pester telovadni nastop naših fantov in deklet. Nepopisno je bilo navdušenje gledalcev, ko so gledali po dolgih letih spet naše telovadce i»i telovadkinje, zdaj občudovali strum-nost in korenjaštvo naših fantov, zdaj sc divili gracioznim vajam naših brhkih deklet. Vsaka točka telovadnega sporeda je žela viharne aplavze, ki so se pretvarjali v gromke klice voditelju dr. Korošcu, ki jc našim fantom in dekletom spet omogočil to polje njihovega udejstvovanja.
Po telovadbi je bila na telovadišču prosta zabava, ki je ob petju naših pesmi in v veselem razpoloženju množice potekala v najlepšem redu.
Prosvetni dan v Škofji Loki je krasno uspel in bo v analih škofjeloškega katoliškega prosvetnega društva in vsega Krekovega prosvetnega okrožj i zapisan z velikimi zlatimi črkami.
Tabor v Mozirju
njega defiliral ves sprevod. Udeleženci v sprevodu so ves čas navdušeno vzklikali kralju Petru II., knezu-namestniku, kraljevski vladi in našim narodnim voditeljem.
Sv. maša na glavnem trgu
Ko je poslednji del sprevoda prispel do tribune, je bil Mestni trg povsem napolnjen. Mirne vesti lahko ugotovimo, da se je današnjega škofjeloškega tabora udeležila nad 5000 ljudi. Na sredi trga je bil postavljen oltar, okrog katerega so sc zvrstile zastave in prapori. K oltarju je pristopil starološki dekan g. Matija Mrak, ki je najprej blagoslovil novi prapor škofjeloškega katoliškega prosvetnega društva, katerega je čvrsto držal postaven praporščak g. Polde Polenc. Praporu sta kumovala soproga člana banskega sveta ga. Planina in okrajni zdravnik dr. Hubad. Novi prapor je krasen, — mojstrsko delo šolskih sester v Ljubljani po načrtu g. arh. Kregarja. Po blagoslovitvi je g. dekan Mrak bral mašo, med katero je imel krasen govor o pomenu novega prapora. Med mašo je godba planincev pod vodstvom dirigenta rojaka kapetana II raz. g. Smrekarja dovršeno igrala naše priljubljene cerkvene pesmi, ki jih je ob godbeni spremljavi pela vsa množica. Na koncu maše je godba into-nirala himno »Povsod Boga«, ki jo je prav tako pela vsa množica v prekipevajočem zanosu.
Tabor
Po maši je stopil na tribuno predsednik Krekovega prosvetnega okrožja škofjeloški župnik g. Podbevšek ter začel tabor. Pozdravil je vse prosvetne borce, zbrane na taboru ler nato v izbranih besedah pozdravil zastopnika kraljevske vlade notranjega ministra in našega vodjo dr. Korošca, kateremu je množica ponovno priredila burne ovacije. Dalje je pozdravil zastopnika g. bana načelnika prosvetnega oddelka na banski upravi g. dr. Lovra Sušnika, go. dr. Natlačenovo, okrajnega načelnika g. Kakla, vršilca dolžnosti okr. načelnika g. Malne-riča, škofjeloškega župana g. Matevža Ziherla, zastopnike duhovščine in oba slavnostna govornika.
Z zborovanja so bili poslani Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, ministru dr. K r e k u in škofu dr. Rozmanu pozdravi. Godba je zaigrala državno himno, ki jo je pela vsa množica.
V imenu bana dr. Natlačena je pozdravil tabor načelnik dr. Lovro Sušnik, želeč mu čim večjih uspehov in sadov, nato pa je pozdravil zborovalce še škofjeloški župan g. Ziherl.
Kot prvi govornik je nastopil škofjeloški rojak banski inšpektor g. Ivan Dolenc, ki je v začetku svojega govora govoril o pomembnem kulturnem dokumentu slovenskega naroda, o brižinskih spomenikih, ki predstavljajo najstarejšo slovensko, a obenem tudi slovansko pisano besedo. To je dokaz, da naš narod ni od včeraj. Dabe je govoril, navajajoč lepe primere iz naše zgodovine, kako je naš rod po 6voje gojil jugoslovansko misel, ki je danes uresničena Zaključil je svoi temperamentni govor z besedami: »Dajte slovenstvu, kar je slovenskega, in jugoslovanstvu, kar ie jugoslovanskega, pa bo dobro za našo Jugoslavijo!«
Za njegova krasna izvajanja ga je množica nagradila z dolgotrajnim odobravanjem.
Za njim je stopil na oder prof. dr. Vilko Fajdiga, ki jc v globokih in izklesanih besedah govoril o bistvu in velikem pomenu katoliške prosvete za naš narod Posegel je nazaj v bližnjo preteklost, ko so se nad javnim delom slovenskih katoličanov zgrinjali črni oblaki, iz katerih so udarjale strele najbolj na današnjega slavljenca, Kat. prosvetno drušlvc v Škofji Loki. Bili so to časi velike hudobije, ki je hotela zatreti borbeni, organizirani, v javno življenje posegajoči katolicizem. Nato je v smislu Jegličeve oporoke razčlenil bistvo katolicizma in katoliške prosvete in posebno poudaril, da je treba prvo dosledno izvesti katolicizem v nas samih, ker šele potem smo upravičeni kot katoličani posegati organizirano v javnost. Kdor ni v sebi popoln in dosleden katoličan, nima in ne sme imeti le pravice. Svoj govor je zaključil z Jegličevimi besedami: »Držimo krstno obljubo! Ostanimo zvesti katoliški Cerkvi, pa bomo odvrnili od slovenskega naroda bodoče strahotel«
Tudi dr. Fajdiga je žel za svoje iskrene besede toplo odobravanje množice. S tem je bil tabor končan in iz množice se jc ponovno kakor plaz spontano utrgala himna »Povsod Boga«
Mozirje, 18. julija.
Današnji lahor v Mozirju je zbral može in fante večinoma iz srednje savinjske doline, in sicer večinoma kmečke fante. Vreme je bilo skozi ves teden aprilsko in tudi v nocojšnji noči ni prizaneslo. Ponoči je močno deževalo in šele davi se je zvedrilo. tako da ni oplašilo naših fantov, ki so bili namenjeni v Mozirje Zjutraj so oživele ceste v Savinjski dolini, vendar po njih niso vozili avtomobili, temveč dolgi lojtrski vozovi, okrašeni s smrečjem in državnimi zastavami, nabito potni naše mladine. Vozili so so tudi fantje na okdašenih kolesih z narodnimi barvami in cvetjem. nekateri pa so se podali kar peš po pet ur in Še dlje. Može in fante, ki so prišli iz spodnje Savinjske doline, so pozdravili mozirski fantje pri kapeli sv. Miklavža na Ljubiji, kjer je bil napravljen lep slavolok z napisom: »Bog živi!« V imenu niozirskega okrožja jih je pozdravil tamkajšnji član Mravlje, nakar se je razvil lep sprevod v Mozirje. Na težkih konjih je jezdilo 20 mo-zirskih fantov, za njimi pa osemdeset kolesarjev. Za velenjsko rudarsko godbo so stopali fantje v iiarodpih noSah in krojih, nato pa člani in mladci fantovskih odsekov in ostali možje. Med njimi so nosili fantje štiri svoje prapore in več državnih zastav. Sprevod, v katerega se je nabrala velika množica mož in fantov, je zavil med viharnim vzklikanjem kruljevi hiši, naši vladi in slovenskim voditeljem v trg Mozirje.
Mozirje, ta lepi trg v srednji Savinjski dolini, je bil danes ves prazničen. Fantje so postavili osem velikih okrašenih mlajev, na katerili so plapolale državne zastave. Postavljenih je bilo tudi več slavolokov 7. lepimi pozdravnimi napisi. Mozirski hišni posestniki so razobesili s svojih tliš državne zastave v počastitev dragih gostov. Ob hišah so delali špalir tržani in navdušeno pozdravljali može in lante. Na koncu trga, pred lepo župno cerkvijo, je bil postavljen lep slavolok z napisom: >K božjemu soncu dvignimo srca!« Pod slavolok je stopila mogočna, dolga vrsta fantov, ki jo izgledala kot dolg potok, ki sc zliva v mogočno reko — cerkev. Dasi so fantje svojo versko dolžnost opravili že v svojih župnih cerkvah doma, so kljub temu šli k pohožnosti. Okrog oltarja so se postavili fantje v krojili s praporji. Med njimi je bil tudi eden z veliko državno zastavo. Pri sveti maši, ki jo je daroval g. župnik Krošelj, je lepo prepeval domači pevski zbor, vmes pa je igrala velenjska godba. Posebno lep vtis je na-
pravilo, ko so fantje v krojili stregli pri sv. maši.
Pred cerkvijo je bila postavljena tribuna, vsa ovita v številne vence in cvetje. Okrog tribune se je nabrala po končani pohožnosti nad 3000 glava množica iz Mozirja in okolire. V imenu mozir-skega okrožja je pozdravil navzoče predsednik mozirskega Katoliškega izobraževalnega društva g. R eni še. Povedal je, da obhaja mozirsko društvo 30 letnico obstoja. Nato se je spomnil kraljevske hiše, kraljevskega doma, kraljevsko vlade in slovenskih voditeljev, katerim so ljudje navdušeno vzklikali.
Besedo je dobil g. Zorko Kotnik, šolski upravitelj iz Rečice ol> Savinji, ki jo orisal delo Katoliškega izobraževalnega društva v Mozirju v teku tridesetih let iu njegove prosvetne naloge. Za njim je čestital društvu k tridesetletnici predsednik Fantovske podzveze iz. Celja, g. profesor Mirko Bi t ene, ki je bodril društvo, naj dela tudi v bodoče za Boga in domovino. V imenu gornjegrajskega okrožja jo pozdravil zborovalce. g. Matko J a m n i k iz Radmirja, v imenu braslov-škoga okrožja pa g. Ivan Palir iz Polzele. Za njim je spel govoril g. prof. Mirko liitonr. ki je v lepili besedah orisal delo naših katoliških organizacij. Naposled jo spregovoril Se mariborski podžupan g. Franjo Zebot, ki jo prav tako orisal doto naših katoliških organizacij in omenjal njihove velike zaslugo za slovenski narod.
Popoldanska prireditev
Pod trgom Mozirje so Mozirjani na travniku pripravili lop telovadni prostor, na katerega so fantje postavili Sest visokih mlajev. Tukaj so se pričeli zbirati ljudje že ob |>ol 2 popoldne in je tlo 3, ko se je prireditev pričela, že zmanjkalo vstopnic. Kljub slabemu vremenu se jo zbralo na telovadišču nad 2000 ljudi. Najprej so nastopili mladci, 136 po številu, ki so lei>o izvajali proste vajo. Za njimi so izvedli člani fantovskih odsekov Valantove proste vaje. Nato jo sledila telovadba na drogu in bradlji. Fantje so naredili kar po vrsti veletoče, mod njimi pa se jo posebno odlikoval Celjan V e b e r. Telovadci so želi velik aplavz, enako pa tudi skupine, ki so izvajale proste vaje. Nato so nastopili šo telovadci na krogih. Naposled pa jo prikorakalo na telovadišče 102 članov fantovskih odsekov. Prisrčno jih jo pozdravil g. profesor dr. H a n žel i č iz Celja. Po lopo izvedenih vajah članov, ki jih je občinstvo nagradilo z bornim ploskanjem, sc jo lepa prireditev zaključila.
«
Škandal „Ognjenih krizev
Huda obtožba, da so od vlade sprejemati denar
Pariz, 18. julija. A A. Desničarski tednik Socc je v svoji zadnji številki objavil senzacionalni članek znanega vojvodo P o g g i o di Borga, multimilijonarja in nekdanjega glavnega sodelavca polkovnika dola R o r q 11 a. Vojvoda pravi v svojem članku, da je žo v decembru leta 1935 podvomil o politični poštenosti polkovnika do la Rocrpia, šota tedanjih ognjenih križev. Preteklo loto se je pa popolnoma spri z njim. Spor jo postajal zmerom oslrojši in nazadnje je vojvoda nastopil z najhujšimi obtožbami proti polkovniku. V svojem današnjem članku je podal tudi razgovor, ki ga jo imel 23. junija t. I. z »nekim bivšim predsednikom vlade«. Iz opisa tega politika so takoj vidi, da jo govoril z Andrejem Tardieu j p ni. Vojvoda jo Tardieua vprašal, ali jo točno, da je s sredstvi tajnih fondov podpiral do la Rocqua.
»Dokler som bil notranji minister,« mu je Tardieu dejal, »som nui konec vsakega meseca izročal zavoj, v katerem jo bilo po 20.000 frankov. Ko jo vlada padla, mi jo bil v novi kombinaciji poverjen portfelj zn kmetijstvo. Na željo do la Roripia samega som gn predstavil novemu predsedniku vlade, ki pa jo bil previdnejši kakor jaz in mu jo zato znižal mesečno subvencijo na 10.000 frankov (predsednik vlado, ki jo zmanjšal subvencijo de la Rocqu, jo bil Pierro Laval). Ko som 13 mesecev pozneje,« je Tardieu nadaljeval, »postal predsednik vlado, so jo do la Rocque spet zglasil pri meni in jo zahteval spot povišanje prispevkov na njih nokdnnjo višino. Ilkratu pa jo zahteval tudi naknadno celili 130.000 frankov, za kolikor so mu bili prispevki v tem času znižani. De Ia Rocquou je bilo izplačanih 150.000 frankov.«
Jasno je, dn pomeni Tardleujeva izjava strašno obtožbo proti polkovniku de la Rocqu. Levičarski tisk je takoj segel |hi njej in listi ugotavljajo, da jo do la Rocque v svojem glasilu »Flambeati baš v času, ko jo prejemal podporo iz državne
blagajne, objavil tudi članek, v katerem pravi med drugim: Nobena skupina, noben človek, nobena vlada nas ne more prisiliti, dn bi ji služili.
Obnašanje de la Rooqua je smešno in hodno. V listu »1'etil Journal«, katerega ravnateljstvo jo prevzel baš pred dnevi, hi ni upal dati doslej še nikakega odgovora na Borgove obtožbe. V svojem poslednjem članku je do la Rocquo napisal: Najvišja vrlina v politiki jo poštenost. Kjerkoli jo čast osnova za vodstvo in gibalo takšnega pokreta, kakršen je naš, tedaj se ta pokret ne ustavlja ob drobnih uvodnikih in ničnih ljubosumnostih.
»I)o la Roeqiio si jo prizadevat s tem člankom.« piše di Borgo, »izzvati prezir napram »nadpatrlo-tom iz barov« in zli radosti internacionalistov. Z geslom »željo Moskvo in Berlina« jo skušal zadržati mnogo članov francoske socialno stranko, da no hi odpadli od pokreta. »Tako postopanje,« pravi vojvoda v »Socu<, »samo šo bolj odpira oči vsem onim, ki so žo davno pričeli dvomiti o njegovi politični morali. Tako zadržanje napram tako velikim ohtožhnm dovolj osvetljuje marsikatero zakulisno zadevo, ki so jo odigrala v poslednjih letih v zvozi z »Ognjenimi križi«.
»Ognjeni križi« so hili dejansko samo protiutež nasproti levičarskim borbenim formacijam. Njih naloga jo hita pokazati skrajni loriei, ila so v primorn kakšnih revolucionarnih poskusov no Im imela boriti Io proti uradnim hranitoljem roda in miru. nego (udi proti organiziranim državljanom. Ko so pa oblasti spoznalo, da so jo v masah pojavilo neko lašistično prepričanje, so si znalo zagotoviti vpliv na organizacijo polkovnika do lit ltorqua docela po načelu plačaj in vladaj! Na ta način so se oblasti ob svojem času zavarovale proti slehernemu iznenadenju s le strani. Razkritja vojvodo di Borga so povzročila v vsej Franciji silno senzacijo in bodo dovedlu do potrebnega razčiščenja v tem gibanju.
Japonci pripravljajo
„drugo Mandžurijo
Vojna brez napovedi — Očistili bodo severni Kitaj
a
Danes pričakujejo izbruh sovražnosti
Tjencin, 18. jul. b. Noč in dan pošilja japonsko vojaško poveljstvo okrepitve iz vseh vojaških središč Koreje in Mandžurije.
Ker Kitajci ne nameravajo kapitulirati in vreči pred temi demonstracijami Japoncev puške v koruzo, je maršal Čankajšek prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi kopnimi, pomorskimi in letalskimi silami, obenem pa je tudi takoj razdelil vloge posameznim vojaškim poveljnikom.
Japonska je danes poslala pripravljenih 400 bombnih trimotornih letal, ki so odletela v eska-drah po 50 letal skupaj na odrejena letališča v razne pokrajine severne Kitajske. Japonske vojaške sile »o prispele tudi iz Formoze in ostalih južnih otokov. Agencija Domej poroča, da je japonsko vojno ministrstvo poklicalo pod orožje 400.000 rezervistov, ki morajo biti pripravljeni, da se v slučaju potrebe takoj javijo na vojno dolžnost. Japonsko brodovje se koncentrira po raznih lukah in se pripravlja, da odpluje v kitajske vode.
Kitajski nacionalisti izvajajo zmerom hujši pritisk, da se v sedanjem sporu prav nič ne popušča. Pričakuje sc, da bo v 24 urah prišlo do velikih sovražnosti.
Splošna mobilizacija na Japonskem
Tokio. 18. jul. TG. cUnited Presse poroča, da jc bila na ministrski seji sklenjena splošna mobilizacija vseli japonskih oboroženih sil. Beseda »mobilizacija« ni bila izgovorjena, toda sklep, ki je hil sprejet, jc istoveten s takšnim ukrepom, ker dobesedno pravi, da jc položaj na severnem Kitajskem »tako napet, da zahteva od japonske vlade, da odredi pripravljenost vse oborožene sile«. To se je tudi zgodilo in vsa japonska armada je pod orožjem, rezervisti pa se po najkrajši poti vračajo na zapovedana zbirališča. — Vojno h r o d o v j e je pod polno paro. nekatere skupine bojnih edinic pa so ie odplule v kitajske vode. Tudi letalstvo je mobilizirano in je večidel že na poti v Mandžurijo in na kitajsko celino. Ministrski predsednik llirota jo po vladni seji obiskal cesarja in mu je o izdanih ukrepih poročal. Ko jo prišel iz cesarjeve paluče, je izjavil časnikarjem »da jc bila Japonska prisiljena, da nastopi v obrambo svojih državljaov na Kitajskem in v zaščito interesov ter svoje nacionalne časti«.
Letalski zbor na Formosi je v pripravljenosti. Na glavnem letališču je zbranih 4000 ietal-skili pilotov z aparati, ki čakajo ua i»ovolje, da od te strani napadejo Kitajsko, kakor hitro bi so na severu začele bojne operacije Japoncev.
«United Presse poroča iz Nankinga, da so tjakaj prišle vesti o obširnih vojaških pripravah Japoncev. Kitajska vlada da je obveščena, da je 400.000 japonskih vojakov na potu iz Japonsko na Kitajsko.
Japonski generali so polni samozavesti, pravi ilalje poročilo «United Pressa» ter izjavljajo, da čiščenje severne Kitajske nc bo dolgo trajalo. Severnokitajske pokrajine so avtonomne in kitajska vlada tamkaj nima več nobene pravice za vmešavanje. Japonska tega ne ho dovolila. V enem mesecu mora hiti ves ta del severa očiščen, nakar se bodo avtonomne pokrajine mogle samostojno organizirati in samostojno sklepati o svoji nadaljnji usodi.
Vojna
brez vojne napovedi
Nanking, 18. Jul. TG. «United Press» i>oroca, da se glavna kitajska armada, ki je zasedla levo obalo Rumeno reke, polagoma pomika proti severu. Tudi najsevernejši del kitajske armade, ki je imel svoje posadko v bližini pokrajine Hopej, prodira dalje. Sliši sc relo. da so tamkaj Kitajci že vdrli v pokrajino in jo polagoma zasedajo. To je vzrok, da se je Japonska tako nenadoma razburila in začela groziti z ultimati, ker pravi, da prodiranje kitajskih čet v hopejsko pokrajino ne bo nikoli dovolila.
V kitajskih krogih prevladuje vtis, da sploh ne bo vojne napovedi. To da so staro metode, ki v naš čas ne spadajo več. Japonska je Mandžurijo zasedla brez vojne napovedi. Italija je zasedla Abesinijo broz, vojno napovedi. Isto se bo zgodilo tudi tukaj. Japonci bodo brez besedo začeli prodirati v zaželjeno ozemlje in ga bodo jx> načrtu zasedali. Brez besede bodo tudi kitajske vojne sile šlo v boj za obrambo svoje zontljc.
Tokio, 18. julija. AA. Nieiniči- poroča, da so bila takoj po včerajšnji seji vlade poslana generalu Kaeukiju, poveljniku japonskih čet v severni Kitajski nova navodila, po katerih naj bi ponovno zahteval od kitajskega generala Čiiiircjuana, da pristane na japonske pogoje za ureditev sedanjega spora. List smatra, da ho Kitajcem stavljen tudi poseben rok za odgovor, ki ho trajal bržkone 18 ur.
Nanking, 18. julija. AA. Japonski vojni ataše jc izročil včeraj v vojnem ministrstvu pismeno protestno noto japonske vlade zaradi prodiranja kitajske vojsko v pokrajino II o poj. Ukratu je tudi ustmeno protestiral proti temu.
Zastopnik vlade vzhodnega dela Hopejsko dežele je, izjavil, da se je njegova vlada docela des-intcresirala glede sedanjega spora med Japonsko
in Kitajsko, in da si prizadeva Ic za ohranitev reda in miru v svoji deželi. Ilkratu jc demantiral
vest, da hi sc bilo čete vzhodnega llupeja koncentrirale na juzui meji dežele. Vsi ukrepi vojaškega značaja, ki so bili doslej izdani, so imeli
zgolj ta namen.
Šungaj, 18. julija. AA. Zastopniki kitajske vlade, ki se pogajajo z Japonci v Ticntsinu, so v poslednjih 24 urah v inuogočem spremenili svoje stališče. Kitajci doslej niti v čisto vojaškili vprašanjih niso kazali nikako popustljivosti. General Sunčeljan se je postavil na stališče, da sploh ni mogoče pogajati se o jjolitienih vprašanjih, dokler japonska vlada ne prizna, da pripadajo tudi severne pokrajine kitajski republiki kot integralni del.
Sangaj, 18. julija. A A. V Rajsintenkno je nastala huda eksplozija. V tamkajšnji sntodnišnici je eksjilodirala večja zaloga smodnika in drugega razstreliva. Eksplozija je bila tako strašna, da ni razdejala samo tovarne, nego tudi več sto hiš v neposredni bližini. Pod ruševinami tovarne in drugih stavb so našli do davi 70 trupel. Ranjenih je bilo okrog 300 ljudi, ki so jih vse prepeljali v bolnišnice.
Pariz, 18. julija. A A. Pariški tisk kaže danes veliko zanimanje za dogodke v Daljnem vzhodu. »Echo do Pariš« poroča o pogajanjih med generalom Kačukijem iu predsednikom političnega sveta pokrajin Hopej in Čahar v Tientsinu. Cc prispe vojska, ki je bila po železnici z juga odposlana v llopcj v to deželo, bo nedvomno nastala nova vojua med Kitajsko in Japonsko. Vlada v Tokiu že mobilizira svoje kontingente in se pripravlja, da odpošlje preko morja na Kitajsko več stotisoč ljudi. Če se bo to dejansko zgodilo, jc skoraj gotovo, da se ho 5 severnih kitajskih pokrajin združilo v drugo Mandžurijo. Kitajski trg pa je na drugi strani prvorazrednega pomena za japonsko gospodarstvo in novi bojkot bi povzročil Japonski izredno veliko škodo. Zaradi tega politični krogi na Daljnem vzhodu še zmerom računajo z možuostjo. da bo vendarle dosežen kompromis.
Tudi v Ameriki vendarle no bodo ostali povsem ravnodušni, če pride do nove vojne med Kitajsko in Japonsko. Zakon o ameriški nevtralnosti jo dokaj elastičen in ameriški pravniki bodo znali razne njegove določbe tolmačiti tako, kakor to zahtevajo interesi Združenih držav. Vse kaže, da je nankinška vlada trdno sklenila braniti svoje pravice in kitajske dežele. Mandžurske pokrajine prav za prav nikoli niso bile pravo kitajske dežele. Hopej in Čahar pa spadati med 18 starih kitajskih provinc. Zaradi tega je treba sedaj pričakovati, da se bo Kitajska dejansko uprla Japoncem. Sedaj gre le za to, ali bodo v Tokiu kakor v Nankingu zmagali zmerni ali fanatični elementi.
Drobne domače in tuje
Novi grobovi
■f" Marija Čop. V Žirovnici na Gorenjskem je v soboto zvečer mirno v Gospodu zaspala go-spa Marija Čop, |>osestnica in gostilničarka. Po-kojnica jo bila zgledna krščanska žena, nad vse skrbna mati svojim otrokom, ki jih je vzgojila v strogo katoliškem duhu. V njeno hišo so imeli vstop samo katoliški lisi i. <Slovenoc» je prihajal v njeno hišo nad 50 let. Daleč naokrog jc bila znana po svojem dobrem srcu do ubogih, ki so z njo izgubili svojo radodarno mater. Koliko župc<' je romalo na domove revnih bolnikov, ve lo sam Rog. Zato srno prepričani, da ji ho Vsemogočni vsa njena dobra dela bogato poplačal v večnosti, lllag ji spomini Žalujočim naše globoko sožal je I
t V Ljubljani je umrla učiteljica gospa Anica Viher roj. Soktda, soproga g. inž. I.a-voslava Viherja. Poleg užaloščenega soproga zapušča hčerkico Lučko. Pokopali jo bodo danes ob 3 popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše sožalje!
-f-Pri Sv. Petru pri Mariboru je v soboto po-jioldne umrla posestnica Kirar Ana, sestra dolgoletnega šetu|>elerskega župnika rajnega Mateja Štrakla. Pogreb bo v torek, dne 20. julija dopoldne. Naj ji sveti večna luč!
Smrt kajžarskega otroka v tramvaju
Ljubljana, 18. julija.
Golo brdo je skroma hribovska vas nad Medvodami. Tam živi skromno življenje uboga kajžarska družina Bradeško: oče, mati in petero otrok. Najmlajši otrok se je rodil komaj pred dvema mesecema. Ta teden je nevarno zbolel iu zaskrbljena mati se je odločila, da ga kljub vsem težavam in skrbem prenese v ljubljansko bolnišnico, kjer naj bi zdravniki obnovili otrokovo zdravje. Mati je zbrala zadnje dinarje ter odšla z otrokom v naročju peš do ceste in Se potem naprej proti Ljubljani. Drugi, petletni sinček pa je mater tako lejK) prosil, da bi vsaj enkrat videl Ljubljano, o kateri je slišal že toliko lepega. Mali jo imela mnogo skrbi za svojega dva meseca starega bolnika in petletnemu ni hotela sprva dovoliti, da bi šel v Ljubljano. Toda petletnik je obljubljal, da bo po poti skrbel za bolnega bratca in pazil, da so bo sam dostojno vedel. Mati jo nato res oblekla petletnemu sinčku najboljše lila-čice, namreč tiste, na katerili sta bili samo dve krj>i. Tako se je uboga družinska mati odpravila s hribov nad Medvodami proti Ljubljani: mati je nesla svojega malega bolnika v naročju, za krilo pa se je je držal petletni sinček, kateremu je bolezen najmlajšega bratca omogočila, da bo vendar enkrat videl palače in hiše v Ljubljani.
V Št. Vidu je mati povprašala, koliko bi veljala vožnja s tramvajem do bolnišnice. Zdrznila so jo, ko je slišala za »visokoz voznino. Ljudje pa so ji povedali, naj gre do Zgornje Šiške peš, od tam bo ccncjc. Mati je prišla z obema otrokoma
Vavelshi spor se še ni polegel
Izredna seja parlamenta
Zakon o nacionaliziranju vavelske katedrale
Varšava, 18. julija. TG. Spor med poljsko vlado in krakovskim nadškofom knezom Sapieho, ki je bil pred par dnevi poravnan s pismom krakovskega nadškofa na predsednika republike, v katerem je cerkveni knez izjavil, da ni hotel žaliti predsednika države, je nenadoma zopet izbruhnil. Na zahtevo organizacije legionarjev, ki razpolaga v parlamentu z zadostno večino poslaniških mest, da jahko zahteva sklicanje izrednega zasedanja sejma, je moral predsednik sejma to izredno sejo sklicati. Sejmski maršal je 6cjo določd za prihodnji torek. Na dnevnem redu je interpelacija legionarjev o
vaveLskem sporu med nadškofom Sapieho in poljsko vlado odnosno žalitev predsednika republike po kraJcovskem nadškofu, ki je legionarji še ne smatrajo za poravnano. Legionarji bodo predložili tudi zakonski osnutek, na podlagi katerega 6e va-velska katedrala kot grobnica poljskih kraljev in zadnje počivališče maršala Pilsudskega nacionalizira. Nastop legionarjev je povzročil veliko politično nervoznost, ker dokazuje, da se je morala vlada vdati pritisku te organizacije in priznati, da je popolnoma pod njenim nadzorstvom,
Italijanski tisk hvati
delo Stojadinovičeve vlade
Pariz, 18, julija. Tukajšnji »Temps« objavlja obširno pismo od svojega rimskega dopisnika o številnih člankih, ki so po vsem italijanskem tisku izšli o drugi obletnici Stojadinovičeve vlade. Do-ipisndk podčrtava dejstvo, da so članki izšli nekoliko pozno, a da njihova vnema to zakasnitev opravičuje. Italijanski tisk brez izjeme hvali tako notranjo kakor zunanjo politiko Stojadinovičeve vlade in naglaša gospodarski napredek, ki ga je pod Stojadinovičem Jugoslavija dosegla. Posebno topel je članek v »Lavoro fascista«, ki piše o izredni lojalnosti in političnem junaštvu jugoslovanskega predsednika vlade, ki se tako temeljito razlikuje od moskovske in ženevske ideologije. Tudi »Popolo dTtalia«, kjer pogostokrat piše načelne članke Mussolini sam, je posvetil Jugoslaviji izredno dobrohoten članek, kjer govori o »popolnoma novem obličju ki ga je Jugoslavija dobila pod sedanjo vlado«.
Francoski časnikar pravi, da ti članki dajejo pravilno označbo želji in volji italijanske vlade, da ohrani svoje prijateljske odnošaje z Jugoslavijo in
Zenuinska vremenska napoved: Prevladovalo bo vodro vreme v zapadnih krajih države. Doloma oblačno v ostalih predelih. Posebno v severovzhodnih in vzhodnih krajih. Ponekod je pričakovati neviht, dežja in nalivov. Temperatura se bo nekoliko dvignila.
da jih v bodočnosti še bolj razvije. Na drugi strani pa pade v oči, pravi »Temps«, da želi Italija podpreti in utrditi Stojadinovičev zunanje-politični položaj, kar naj bi bil dokaz za to, da je Italija s politiko Jugoslavije zadovoljna. Ti članki dokazujejo nadalje, da se gospodarska pogajanja med obema državama, kakor tudi politična pogajanja glede Albanije, zelo ugodno razvijajo. Člankar zaključuje, da bo v kratkem prišlo do zanimivih obiskov, ki bodo nova senzacija za evropsko politiko.
res do remize. Petletni sinček, ki jo po cesti bos in v zakrpani!) hlačicah capljal za njo, se ji jo najbolj smilil, zato je žrtvovala svojo uboge di-narčke ter se z obema otrokoma vsedla na tramvaj ter se odpeljala proli bolnišnici. Tik prod bolnišnico pa ji jo otrok v naročju izdihnil. Bilo jo to v bližini Sempeterske cerkve.
Mati je morala prod bolnišnico izstopiti z, mrtvim otrokom v naročju. — G smrti otroka v tramvaju je bila obveščena policijska uprava. Obupni jok matere ter starejšega bratca pa jo opozoril številno občinstvo na lo družinsko žalo-igro. Prišla je uradna komisija zdravnika dr. Cibra in dežurnega policijskega uradnika g. To-tnica. Dr. Ciher jo ugotovil, da je otrok umrl za otroško hožjastjo . tetanio«. Maio trupelce jo bilo prepeljano v Mostni doin, od tam v mrtvašnico k Sv. Krišlofu, pokopano pa bo na pokopališču pri Sv. Križu.
Pretresljiva je bila žalost revno matere, ki je jokala za svojim najmlajšim ljubljenčkom. — Uradna komisija ler drugi ljudje so ji komaj do-povedali, da ima doma šo štiri otroke ter da bo mogla izgubo malega Ivana pretrpeti.
Sredi Ljubljane smo danes videli ganljivo sliko, kako mali s podeželja ljubi svojo otroke in da kljub revščini težko pretrpi izgubo enega svojih otrok. Ta mati naj bi bila za zgled vsem ženam, ki se dostikrat cclo v razkošju branijo otroškega blagoslova!
Motociklistična nesreča pri Hočah
Danes proti večeru 6e je pripetila na državni cesti, ki vodi iz Maribora proti Ljubljani med Bohovo in Hočami, večja motociklistična nesreča. V smeri od Bohove proli Hočam je vozil vojaški tren. Istočasno pa je privozil v isti smeri iz Maribora z motorjem 23 letni ključavničarski pomočnik Smeh Adolf, ki je v prikolici vozil 18 letno tkalko Ratuša Marijo. Ko sc je približal trenil, je dal pravilni znak, da ga hoče prehiteti. Toda na mesto na levo, je zavozil na desno in istočasno se je tudi po pripovedovanju očividcev tren umaknil na desno in karambol je bil v trenutku neizbežen. Motor se jc razbil, oba ponesrečenca pa je v loku vrglo daleč v jarek, kjer sta obležala. Ponesrečenca so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili pretres možganov in hude notranje poškodbe.
Občni zbor Sokola
Belgrad, 18. jul. ni. V društvenih prostorih je bil danes izredni občni zbor Sokola kraljevine Jugoslavije, ki so sc ga med drugim udeležili tudi zastopnik kralja, ordonaučni častnik, konjeniški major Peter Pokoru, minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Rogič, vojni minister, general Marič ter številni drugi predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Na občni zbor je prišel tudi odposlanec čsl. Sokola in bolgarskih Junakov. Na občnem zboru jc imel daljši govor namestnik starešine Sokola Engelbert Gangl, ki jo predlagal tudi brzojavko Nj. Vel. kralju ter kr. namestni-štvu. Po pozdravnih govorih zastopnika čsl. Sokola in bolgarskih Junakov in po sprejetih poročilih odhorovih lunkcionarjov je bila sprejeta resolucija, v kateri med drugim občni zbor Sokola poudarja, da jo jugoslovenska misel bila in h« ostala zaohljubljena misel jugoslovanskega sokol-stva in da jo sokolstvo nepolitična organizacija. V nadaljnjih točkah pa resolucija zavrača razne očitke. Izvoljen je bil tudi nov odbor, v katerega so prišli povečini spet dosedanji odborniki. Tako jo bil izvoljen za namestnika starešine Engelbert Gangl, Djura Paunkovič, dr. Oto Gavrančič, dr. Vladimir Belajčič in Smiljanič. V odbor so prišli še sledeči Slovenci: Ivan Kovač, Josip Je-ras, Elza Skalarjeva, dr. Josip Pippenbachcr, dr, Jože Smrtnik iz. Celja, Jakob špiear iz Kranja in Švargaj iz Ljubljane.
Konkordat
Belgrad, 18, julija, m. Za jutrišnjo razpravo o konkordatu v skupščini vlaua v vseh političnih krogih največje zanimanje, ker so že skoraj vsi poslanski klubi v teku današnjega dne določili svoie govornike. Razpravo o konkordatu bo otvoril *am predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič s svojim ekspozejem. Za njim pa bo dobil besedo poročevalec večine dr. Mile Miš-kulio, ki bo v daljšem govoru branil konkordat.
Kosovska Mitrovica, 18. julija, m. Davi je prišlo v rudniku Trepča Mineš Limited do hude nesreče, ki je zahtevala življenje enega rudarja, tri pa jo težko ranila in se borijo s smrtjo. Do nesreče je prišlo zavoljo tega, ker jc v rovu ostala še ena mina in je eksplodirala. Kakor hitro so prišli rudarji na nov šiht, jc nastala eksplozija ter povzročila gornjo nesrečo.
Igra velesil s Španijo
Brezkončna pogajanja, medtem ho na bojiščih...
„Nepotrebna kriza" v Pragi
Nova Hodžina vlada danes ali jutri
gc. Finančno ministrstvo bo bržkone začasno upravljal prosvetni minister dr. Franke. Šele jeseni bi imenovali pravega finančnega ministra. Nova vlada bo morala pač na isti način rešiti obstoječe probleme, kot bi jih morala stara. Nobena vlada ne more mimo zahteve čeških kmetov, naj sc cene žitu dvignejo z ozirom na splošni dvig cen v industriji in na izboljšanje gospodarstva. Ako konzu-menti žita tega ne prenesejo, naj pa si država preskrbi finančna sredstva od drugod, da bo krnela podprla, da bo mogel še nadalje prodajati žito po dosedanjih nizkih cenah. Dr. Hodža je izrazil upanje, da bo morda pripeljal v novo vlado tudi Hlin-kove Slovake, toda ia Uko srečno potezo manjkajo za zdaj vsi pogoji.
Praga, 18. julija. TG. Dr. Hodža, ki mu je predsednik vlade zapet poveril mandat, da sestavi novo vlado, je začel obsežna posvetovanja s politiki. Zamisel uradniške vlade je torej hitro propadla. Tudi govorice, da pojde agrarna stranka v opozicijo, so se izkazale lažnjive. Dr. Hodža bo s svojo novo vlado, ki jo misli sestaviti do jutri ali vsaj do torka, smei računali na podporo istih strank, ki 00 ga do sedaj podpirale. Toliko je njegovo posvetovanje z voditelji političnih strank že pokazalo. V vladi 6ami ne napovedujejo velikih sprememb. Gotovo je, da se v kabinet ne vrne več finančni minister dr. Kalfus, na katerega so praški politični krogi precej divji, češ, da je povzročil ^nepotrebno vladno krizo« v času, ko Češkoslovaška iz zunanjepolitičnih razlogov potrebuje zavesti notranjo slo-
Rim, 18. julija. AA. Snoči je »Gio.rna le d'Ila-lia« objavil daljši komentar o angleških kompromisnih predlogih. List pravi med drugim: Najvažnejša točka, ki jo je treba vsekako še podrobno obrazložiti, je vprašanje, v koliki medsebojni zvezi sta med seboj priznanje vojaških pravic enemu ali drugemu taboru v Španiji in problem tujih prostovoljcev. »Tribuna« sc bavi z občim pomenom teh predlogov, kar sc tiče Francije in Rusije, se lahko reče, da je njun pristanek na angleški načrt izsiljen in čisto formalen, ker so nazori pariške in moskovske vlade v popolnem nasprotju z osnovnimi idejami angleških predlogov. Italija in Nemčija sta se zmerom zavzemali za popolno nevtralnostno politiko in sta bili že od vsega početka proti temu, da bi v španski vojski sodelovaji tudi tuji prostovoljci. Tudi sedaj umiku prostovoljcev ne nasprotujeta. Umik prostovoljcev iz Španije pa bi trajal sedaj prcccj časa, ne glede na to, da bi se lahko tudi po premišljenem načrtu zavlačeval. Če se bo potemtakem vprašanje o umiku prostovoljcev smatralo za pogoj, pod katerim bi se priznale vojaške pravice eni ali drugi španski strani, bi lo v praksi pomenilo, da do tega priznanja nikoli ne bi prišlo. Če bi se pa to vprašanje rešilo takoj, bi se znatno olajšal in pospešil tudi umik prostovoljcev iz Španije.
Po španskih bojiščih
Salamanca, 18. julija. AA. (DNB) Današnji komunike nacionalističnega generalnega štaba pravi, da je prišlo danes na vseli delih severne fronte do hudega obstreljevanja z obeli strani. Na aragonski Ironti so nasprotniki blizu Hueste skušali izvršiti nekaj napadov, a po bili vsakokrat odbiti. Imeli 6o velike izgube. Na fronti pri Madridu so nacionali-
sti bliz.u Villenueve izvršili uspešen protinapad. Na avillski fronti pa ni bilo pomembnejših dogodkov.
Pariz, 18, julija. AA, Nacionalistično vojaško poveljstvo je izdalo komunike, da eo včeraj nacionalistične letalske eskadrile izvedle več poletov nad Bruneto in bombardirale tamošnje republikanske postojanke. Napadle so tudi nasprotnikove postojanke v Miadajongi in Las Rozasu. Mnogo republikancev je bilo ubitih. Pri Uscri so republikanci izvršili velik napad s pomočjo tankov, vendar so bili odbiti.
Rdeča poročila
Madrid, 18. julija, A A. (Ilavas.) Radijska postaja v Madridu je sinoči objavila naslednje vesti o poslednjih dogodkih na madridski fronti: Pri Villi Nuevi del Pardiollo in Villi Franci Castillo so bile hude borbe. Nacionalisti so izredno vehementno obstreljevali republikanske postojanke ter jih ponovno tudi napadli. Nacionalistično letalstvo in topništvo sta bili izredno aktivni, Nacionalistična letala so se nenehoma pojavljala nad rdečimi postojankami in jih bombardirala.
Bolgarija noče komunistov
Sofija. 18. jul. AA. Politična policijn jo dognala, da je v Vitoški planini pred dnevi bil kongres ilegalno komunistično stranko. Nemudoma jo uvedla preiskavo in kmalu izsledila komunistični centralni odbor, šlirje njegovi člani so bili tudi na posebnih propagandnih tečajih v Moskvi. Vsi člani odbora so že aretirani.
Primorske vesli
Kdo bo novi tržaški škol
Iz mcrodajnih krogov poročajo, da so vsa ugibanja o imenovanju tržaškega škofa šc nedozorele domneve, ki jim manjka še vsa resna podlaga. Tržaško škofijo upravlja sedaj goriški nadškof Margotti in se jc v zvezi s tem od strani civilnih oblasti sprožila misel, da bi morda kazalo prenesti sedež nadškofije iz pokrajinskega mesta Gorice v veliki Trst. Toda takšne spremembe v zgodovini cerkve niso običajne in jih Cerkev Ic izjemoma in iz tehtnih razlogov dovoljuje. Goriška nadškofijska stolica ima 6voje slavne tradicije, ki na njih nikdo nima interesa, da izginejo. Slišijo sc tudi razna imena duhovnikov, ki bi prišli v poštev za tržaški škofijski sedež. Imenovalo se je tudi ime sedanjega reškega škofa Santina, ki bi svoj sedež zamenjal s tržaškim. Toda na teh vesteh jc mnogo več domišljije kot Tesnice. Cerkvena oblast se skrbno pripravlja, da imenuie na to mesto moža, o katerem je prepričana, da bo odgovarjal duhovnim potrebam ljudstva na tem izredno odgovornem škofijskem sedežu.
Za razvoj turizma med Italijo in Jugoslavijo
V	Gorici potrjujejo vest, da sc bo v kralkem čaisu tukaj sestala konferenca zastopnikov turizma ftalije in Jugoslavije, da prouči možnosti, kako bi se medsebojni izletniški obiski povečali. Italijanska turistična združenja Julijske Krajine, Istre in Vidma so imela že pripravljalne razgovore, na katerih je bilo sklenjeno, da bodo za goriško konferenco predložila skupen načrt za pospeševanje turizma s sosedno Jugoslavijo. — V Gorico prihaja čedalje več jugoslovanskih turistov, ki potujejo v večjih in manjših skupinah. Celo iz Maribora so zadnjič prišli izletniški avtobusi s slovensko in nemško govorečimi potniki. Običajno je, da obiščejo Sveto goro, nato pa sc peljejo dalje po nekdanjih bojiščih do Trsta, odkoder sc vrnejo domov. Italijanski vinski trgovci so sedaj že spoznali, da jugoslovan. izletnikom diši predvsem Chianti in vedno pripravijo večje število dvolitenskih steklenic, ki zmerom najdejo odjemalcev.
V	zvezi s temi razgovori smo informirani, da sc snuie redna enkratna tedenska avtobusna služba iz Bleda na Grado (čez Postojno, Trst, Gorico) in narobe. Koncesije bosta dobila Putnik in družba fng. Ribi in Co.<< v Gorici. Kakor smo obveščeni, je italijanska vlada koncesijo za Putnika« že podpisala, medtem ko je od strani naše vlade že dano zagotovilo, da bo koncesija v najkrajšem času podpisana. Interesirani krogi si mnogo obetajo od te turistične poti, ki bo vezala Slovenijo z Julijsko krajino.
„Novi Italijan"
Iz Trsta poročajo, da so po tamkajšnjih šolah delili knjigo :;li liuovo Italiano (Novi Italijan) vsem otrokom, ki so na učiteljevo vprašanje, če doma še govorijo slovenski, odgovorili pritrdilno. Knjiga je bila otrokom izročena s primernim nagovorom ter z izrecnim poudarkom, da so jo dobili kot »darilo dučeja:: (ministrskega predsed-uikha Mussolinija).
Napetost ponehure
»Primorske novinec, ki izhajajo na Sušaku, so objavile naslednjo vest iz Trsta: Na podlagi prijateljskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo je opazili, da se uporaba slovanskih jezikov v cerkev polagoma zopet uvaja. Znani so nekateri primeri, ko so je za uvedbo slovenščine posebno zavzel nadškof Margotti. Oblasti v Rimu so takšna dovoljenja ludi izrecno dala. Toda nova politika ni mogla priti do izraza zaradi odpora krajevnih oblastnikov. Pričakovali je, du bo osrednja oblast v Rimu znala napraviti red med svojimi krajevnimi zastopniki. Naša poročila na splošno niso tako optimistična, kot poročila su-šaškega časopisa.
Učitelj je pobegnil
Iz Gorice nam poročajo, da jc bil nedavno na Šentviški gori pri Tolminu nastavljen nov učitelj, ki jo rodom iz, južne Italije. Ta učitelj je nezna-nokam izginil. Vsa poizvedovanja za njim so do oddaje te vesti ostala brezuspešna. Organi javne varnosti so sprva mislili, da so morda domačini na en ali na drug način povzročili, da učitelja ni več. Po krajših poizvedovanjih pa so se prepričali, da je ta sum neopravičen, ker le izgleda, da je učitelj pobegnil čez mejo v Jugoslavijo-
Nove šofe
Italijanska vlada čisto načrtno gradi nove osnovne šole po vseli krajih Julijske Krajine. Vsaka vas naj dobi po cnorazrodniro, večji kraji naj pa dobijo tudi otroške vrtce, ki so se po mnenju italijanskih šolskih oblasti izkazali kot sijajno vzgojno sredstvo. Samo v idrijski občini bodo nastale tri novo šole, in sicer ena v mali vasi Za-vratec, druga in tretja pa na Vrsniku nad Žirmi in v Srednji Kanomlji. Do sedaj se otroci iz, leti vasi zaradi velike oddaljenosti od šolskega |ki-slopja niso mogli udeleževati pouka. Ker spadajo tri neštete vasi pod idrijsko občino, bodo za občane nastala nova bremena. Idrijska občina, ki šte-
je skupno okrog 14.<*H) prebivalcev, bo z novimi šolami vred imela vsega kar 12 šol. V načrtu je tudi gradnja nove osnovne šole na Ravneh pri Grgarju in so izdatki že vsi odobreni, ('e se bo po teli šolah, ki jih italijanska oblast v interesu ljudske prosvete tako pridno gradi po Julijski Krajini, poučevala tudi slovenščina, kakor je to upali po podpisu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, poleni bodo te šole v še večje veselje ljudstva, ki bo potrebno žrtve rndevolje doprineslo za svojo popolno izobrazbo.
Izpred sodišč
Zaradi tatvin svinca v skladiščih Idrijskega konsorcija na Vipavskem se je morala zagovarjati cela vrsta domačinov iz okolice Opatjega sela. Med njimi so Andrei Mlečnik, Rudolf Mlečnik, stara 19 in 18 let, Rudolf Saksida, Viljem Cotič, Janez Devetak. Andrej Mlečnik je bil obsojen na 2800 lir globe in 3 leta strogega zapora. Saksida na 2400 lir globe in 3 leta zapora. Devetak na pol leta ječe in 1200 lir globe. Skoda, ki so jo s tatvino prizadeli, znaša po izpovedi strokovnjakov 1200 lir.
Ker jc okradel Marijo Janšik m se potem še
pretepal z orožniki, je bil obsojen na 1 leto trde ječe Italijan iz notranjosti Renato Tausani. Plačali mora Mariji Janšikovi ludi 800 lir.
Ker so iažnjivo pričevali v pravdi Jožefinc Brnmat in Remigia Krcdericis, so bili pozvani pred sodišče Miha Rebolica, Reza Rebolica in France Brumat, a jim sodišče ni moglo dokazati krivde in so bili oproščeni.
Ker so tihotapili les in sicer drva in obrezane brunc iz Jugoslaviie v Italijo na meji pri Crodo-vici, so bili prijeti Jaka Reven, doma iz Rovt v Jugoslaviji, in Jaka Potkovšek iz. Hotedršice v Jugoslaviji. Pri tihotapljenju lesenih brun so bili udeleženi tudi številni možje in lantje, toda posrečilo se jim jc, da so pravočasno zbežali, ko se je pojavila obmejna straža. »Vtihotapili« so čez mejo 176 kub. metrov obrezanega lesa, 62 kub. metrov drv in 15 kub. metrov suhljadi. Oba Jugoslovana se bosta zagovarjala pred goriškim sodiščem.
Dva znana tatova Karel Kandolli in Janez Fakin. oba iz Gorice, sta bila zopet pred sodiščem
zaradi številnih tatvin pri srednjcletnih neporočenih ženskah, ki sta jih najrajše izbirala z.a svoie žrtve. Sodišče ju ic občutno kaznovalo. Dobila sta poldrugo leto ječe in vsak po 1200 lir denarne
globe.
Ker jc na javnem prostoru razstreljeval dina-mitne patrone, jc bil prijel Andrej Mrak, doma iz
Sv. Lucije ob Soči. Dokazali so mu tudi. da si je rad prisvojil tuje delovno orodje, kjerkoli je mogel do njega. Dobil jc pol leta zapora in 600 lir globe.
Cerkveni ropar Jože Uršič, ki ie vlamljal v razne cerkve po Julijski Krajini in se mu je mogel dokazati vlom v cerkev v Črnici in v cerkev na Oseki, kakor tudi odpiranje vojaških grobov, iz katerih je kradel razne predmete, je bil poslan v ječo za dobo dveh let. Plačati mora 2000 lir denarne globe in nositi tudi slroske pravde. Obsojeni nepridiprav je star že 70 let in jc doma iz. Črnite.
Drobne iz Juliiske krajine
Staro vojaško pokopališče v Redipulji je odslej naprej zaprto, ker je novo pokopališče že dograjeno in bodo začeli s prenašanjem trupel v svetovni vojni padlih in tamkaj pokopanih vojakov.
Goriški prefekt jc pretekli teden bil na potovanju po obmejnih krajih Julijske Krajine. Ustavil se je dalj časa ni Vipavskem kjer jc pregledal razstavo fašističnih ženskih del. Od tam se jc peljal dalje proti Ajdovščini, kjer se jc zanimal za delovanje dopolavoristov. Ker je podeželsko liud-slvo sedaj na delu, nikjer ni bilo večjih sprejemov, marveč je bilo potovanje Ic informativnega značaja.
Po vsej Julijski Krajini pobirajo med neože-njenimi in poročenci brez otrok denarne prispevke za počitniške kolonije šoloobveznih otrok. Nabiranje je imelo izreden uspeh in je iz objavljen.h lisi darovalcev razvidno, da so radodarno prispevali tudi nekateri slovenski domačini. Ponekod gredo ludi sodnijske globe v te namene. Seveda jc odvisno tudi od načina, kako nabiralci nastopajo. Počitniške kolonije za otroke so organizirane pod vodstvom Balile ali Dopolavora in se nahajajo za otroke Julijske Krajine deloma v domači pokrajini. deloma pa tudi v notranjosti Italije. Za dekleta jc organizacija Giovanne Italianc opremila poletni labor v hribih nad Tolminom, za visoko-šolce pa jc opremljeno letno taborišče na Dolomitih. Vstop imajo tudi srednješolci. Kakor smo zvedeli, je bilo v ta taborišča sprejetih večje število slovenskih otrok in dijakov.
Problem nezavednosti na Koroškem
Kakor vlada o koroškem vprašanju med nami v splošnem mnogo nejasnosti, tako so prav posebej predstave o narodni nezavednosti na Koroškem večkrat zelo zgrešene, včasih za slovensko koroško ljudstvo naravnost krivične. Le prepogosto radi obsojamo koroške Slovence zaradi njihove narodne nezavednosti, kakor bi hili za svojo nezdravo zavest čisto sami odgovorni, pri tem pn ne pomislimo, kakšni posebni razlogi so dovedli lo ljudstvo do takega nenaravnega stanja, ki je v dobi ekstremnega nacionalizma sirer zares redek, a nikakor ne nemogoč pojav.
Zanimiva je v tej zvezi ugotovitev, da se celo pri Nemcih na Češkem v novejšem času pojavljajo slični problemi, ki sicer izhajajo iz drugačnih moralnih nagibov, a imajo s Koroško vendar nekaj oddaljeno — skupnega. Najboljši dokaz, da to vprašanje pri čeških Nemcih v resnici že obstoja, je Ilenleinova zahteva, da sc v bodoče narodna pripadnost določa po rojstvu in ne ver po osebni volji posameznika.
Dve vrsti narodne nezavednosti.
Na Koroškem je treba brezpogojno strogo ločiti dve vrsti narodne nezavednosti:
1.	zavestno odpadništvo in
2.	narodna mlačnosl ali nezavednost v pravem pomenu besede.
Čeprav med obema ni mogoče potegniti absolutno točne meje, se bo vendar iz naslednjih izvajanj dalo posneti, kakšni nagibi so hili mero-dajni za prvo in kakšni razlogi so vodili v drugo obliko odnosov do maternega naroda.
Odpadništvo.
Marsikoga bo presenetilo dejstvo, da je zavedno odpadništvo na Koroškem sorazmerno redko. Deloma se da lo razložili na ta način, da je pojav zavestnega izdajstva nad lastnim narodom nujno zvezan z manjvrednostjo značaja ali s pomanjkanjem moralnih kvalitet, kar vzame človeku moralno hrbtenico, da poslane zmožen tudi lako nizkotnih dejanj, kot je iznevera narodnim tradicijam. maternemu jeziku in dolžnostim, ki jih ima vsak duševno zdrav in zrel član družbe do svojega naroda. K značajnim negativom se navadno pridružijo egoisličnl nagibi osebnega ugodja in lilagoslanju, ki jih sicer ne moremo vedno smatrati kot izrazito manjvredne lastnosti, vendar pa v gotovih primerih 110 spricujejo ravno značaj-noslnih vrtin. Zavedni odpadniki se zelo dobro zavedajo svoje žalostno vloge brezdomca, ki je svoj narod sramotno izdal, dočim pri drugem narodu še ne more biti sprejel kot polnovreden član narodne družine. Ravno obratno: vsi pošteni člani tega naroda sn novinca skoro instinktivno izogibajo, ker je le preblizu verjetnost, češ, ako se je ta človek izneveril lastnemu narodu, čemu ne bi ob prvi ugodni priliki izdal tudi nas.
»Vindlšarji«.
Koroški poneinčevalci -o se skušali izogniti pomislekom nad narodnimi odpadniki iu klicem vesti v njih samih s tem, da so zgradili neko -.znanstveno, teorijo o vindišarjih , češ, da je to poseben rod, ki ui ne slovanski in ne nemški, ampak nekaj čisto posebnega, samosvojega, ki nosi v sebi vse pogoje snmobitnega naroda. S to teorijo so hoteli olajšali odpad od slovenstvu, ki bi po teh načelih ne bil več tako izdajstvo nud lastnim narodom, medtem ko Iii se prehod iz vin-dišarstva« k neinStvii Izvršil nekako nevidno, brez posebnih pretresov. Čeprav jo ta teorija naravnost zločin nad človeško vodo iu je v svoji absurdnosti in nizkotni zlorabi imena znanosti prati izraz moralne in značajne manjvrednosti koroških ponemeevalcev. se med nevednim ljudstvom vendar s pridom uporablja. Celo tako daleč gre la zloraba, da jo, pred kratkim nn zborovanju goril jekoroškega učileljstva v Mollbriirke neki učitelj Sames predavat svojim tovarišem o omenjeni teoriji in se skliceval celo na nekakšna zgodovinska dognanja. Med drugim je izustil lote absurdnost: »Na podlagi zgodovinskih dokumentov jo dokazano. da se koroški »viudišarji« ne morejo smatrati niti plemensko uiti po zgodovinskem raz voju in ne po svojih običajih kol pripadniki kakega drugega naroda.« D.i bi bila nevednost med učiteljslvom tako neomejeno velika, si je že kar težko predstavljati, z.ato je bližju razlaga, da je v tovrstnem razširjanju zavestnih polvorb treba gledati organizirano zlobo.
Nemčurji.
Bolj pogosti kot zavestni odpadniki so zavestni poneinčevalci. Koroška se lahko poslavlja, da ima v tem pogledu že resnične tradicije, ki so se uveljavile zadnjih slo let kol posebna panoga koroške nemške kulture. Ne glede na lo. da je vzgajanje odpadništva izrazito nizkoten posel, ki se upira vsakemu poštenjaku brez pridržka — najboljši primer za to je izjava kanclerja Schuschnigga o renegatih — je vendar treba upoštevati, da tako nemoralno dolo nudi na Koroškem izredne materialno ugodnosti, kajti »Siidmarkn« iu podobno organizacijo r. denarjem ne štedijo. zato je razumljivo, da se jo vodno našlo dovolj plačancev, ki so hili pripravljeni prodati svoje sposobnosti v take namene. Tudi danes se v lom pogledu so ni prav nič spremenilo, celo več. prav v zadnjem času vzgoja narodnega odpadništva kot bogato plačana obrt se posebno cvete. Pri leni poslu so zavestni odpadniki iz-borni poniagači iu najboljša opora, zalo spadajo po svoji moralni kvalifikaciji v isto vrsto z zavestnimi ponomfevalri. Ni nikak primer, da je za oboje potrebna gotova nižina moralne in značajne manjvrednosti, ki se stopnjuje po odgovor-
nosti položaja in važnosti funkcije, poverjene temu ali onemu.
Zavestno odpadništvo nc -ega globoko v ljudsko množico, ampak ostaja skoro izrecno samo v njo 11 i h gornjih plasteh. Ni mogoče zahtevati od preprostega človeka, da bi |«> lastnem preudarku in 1111 temelju lastnih dognanj mogel razsodili, kaj je |>rav iu kaj je uajiak. kaj je 7 narodnega vidika moralno ali nedopustno, kdaj je v nevarnosti njegov značaj i>oštoiijaka in kdaj njegovo naivnost zlorabljajo v ne|iošteno, nizkotne namene. Sicer je res, da se tudi med pre|irostlm ljudstvom najdejo zagrizeni odpadniki, ki -o pripravljeni za vsako -.ovrazno dejanje, na|iorjono j>roli zavednemu slovenskemu zivlju. vendar po trezni razsodbi ni mogoče zvrniti vso odgovnrostj na tako neuke ljudi, ki so slučajno pn sinji naravi 1110 goro nagnjeni k slabentu in brutalnosti. v glav 110111 pa so dajo voditi od premišljenih nakan bolj izobraženih, a zato moralno tem nižje stoječih raiuarodovalcev.
Učiteljevo.
Učiteljslvo bi se lahko smatralo kol nekaka meja med polno odgovornimi in podrejenimi, ki za svoja dejanja ne morejo več v polni meri odgovarjati; seveda je njihova krivda temu primerno manjša. Učitelji sami pa imajo vendarle že toliko |«»dlage o splošnih zakonih življenja in moralnih zahtevali, da jih ne more več razbremenjevati olajševalna okolnost nevednosti in jvre. majhne lastne razsodnosti. Njim je poverjena vzgoja mladine, vzgoja otroka, ki je v največji meri dovzeten za dobro ali slabe nauke; učitelji |iolagajo temelje, nn katerih bo zgrajeno vse ostalo življenje. Zato je |>opolnoina nedopustno in neod|iustljivo, če zavestno in namenoma vcep-Ijajo otroku neresnične nauke, ki onemogočam mlademu človeku normalno kulturno rast in 11111 s tem jemljejo samostojnost mišljenja, torej njegovo individualnost. Taka vzgoja je zločin, za ka-tereg« prizadeto učiteljslvo v |K>lni meri odgovarja. Kdor ui sposoben, da |>o lastnem preudarku ne loči dobrega od slabega, moralnega od nemoralnega, narodne značajnosti od narodne ne-značajnosli, tak človek ne more in ne sme vzgajati mladine, ( o pa jo kljub temu vzgaja zavestim v narodno m'irnost in nezavednost ali rolo od padnišho, pi. n mora lioteti zlo in, kdor zlo zavestno pospešuje, je zločince ali vsaj moralno manjvreden. Zanimivo je. da nekateri pravieni in pošteni nemški učitelji, ki m> bili nameščeni ua slovenskem Koroškem, obsojajo način vzgoje \ teli šolali in izjavljajo, da 1111 taki podlagi ui mogoče |iričakovati učnih uspehov. Ce se torej med učitelji pravi Nemec zaveda svoje odgovornosti, se mora naro i odpadnik teni tiotj zavedali, da je njegovo ra/.iarodovalno delo nizkotno in lenega človeka nevredno.
po-
čni sejalci sovraštva.
Zavestno od|tadništvo je gotovo za vsak narod najbolj boleča in hkrati gnusna rana. K sreči med koroškim ljudstvom te vrste odpadništvo ni razvito v toliki meri. kot Iti hilo soditi |>o nekaterih zunanjih pojavih. Gotovo je v vsakem kraju nekaj lirezvestnikov, ki čisto zavestno izdajajo svoj narod, pljujejo na svoj lastni materin jezik, sramotijo slovensko pesem iu običaje; vendar so v splošnem Ii pojavi med slovenskim ljudstvom bolj osumljeni. Mogoče bi celo ti redki pr i -meri izostali, če bi sistematična propaganda nemških razna rodovni 11 i h organizacij in noknj njihovih pla eancev ue skrbelo za lo, da se slrasti v deželi vedno in vedno znova oživljajo. Posebno v zadnjem ča-11 so ti ljudje neprestano ua delil, da hi se nekdanje sovraštvo mod koroškim ljudstvom poziv ilo, jio motnosti cclo povečalo iu zaostrilo, samo da bi ne j>rišlo do pomirjenja, ki Iii moralo nujno jiosjiesili naravna nagnenja v množicah in s leni koristili slovenskemu življu na Koroškem. Tako podlo delo zmorejo samo ljudje, ki so izgubili ze davno vsak čut pravičnosti iu lioslonja. Zato je naravnost nerazumljivo, da nemški narod trpi ua svojem telesu tak sramoten madež nekulturnosti.
Pretežni del narodne nezavednosti med koroškim ljudstvom jia pri|iaile drugi skupini, t. j. narodna mlačnosl ali narodna nezavednost v pravem pomenil besede. Ker je la pojav na Koroškem zelo pogost, večkrat napačno razumljen in igra v celotnem problemu koroške slovenske manjšine lako usodno vlogo, se bo treba seznanili z. njim bolj podrobno, dn bi vstala |ired nami resnična slika |io!ožaja na slovenskem Koroškem. (O telil prihodnjič.)
Prometna nesreča
Na Tržaški cesti se je danes dopoldne pripetila huda prometna nesreča. Po cesti je vozil mlekarski voz. za njim pa je privozil osebni avlo. čigar šofer očitno ni spoštoval prometnih pravil ali pa ni obvladal svojega vozila. Šofer se je zadel v mlekarski voz. Posledica je bila, da o s«- prevrnile 7 voza vse jiosode 7. 'mlekom, z voza pa sla padlo ludi mlekar-voznik in neki otrok. Voz, in avlo sla jirecej poškodovana ter jn gmotna škoda znatna. Mlekarju se ni pri polilo k sreči nič hudega, le otrok je dobil manjše praske. Policija je že ugotovila nerodnega avtomobilista. ki je zakrivil to nesrečo.
Rebrčan:
Spomini koroškega študenta
(Nadaljevanje.)
Matura, ki odpre mlademu človoku vrata v širše življenje, je tako pomembna, da učinkuje na spomin še dolgo let, četudi si jo prav dobro prestal. Dostikrat se mi jo sanjalo, da sem jo moral delati še enkrat, dobro vodoč, da sem jo vendar prvič dobro napravil. Delali pa bi moral izkušnjo iz predmetov, ki jih prvič sploh ni bilo, ali ki sem jih bil oproščen. Pri leni me je navdajal strah, da morebiti v tem ali onem pred-metu nn bom imel take sreče kakor prvikrat. K temu še pride, da so bili isli profesorji kakor pri prvi maturi, ki pa so dejansko Zo davno pomrli.
Po maturi smo imeli poslovilni večer v Schvveizerhausu 11:1 Križni gori. Razrednik profesor Scheinigg je v svojem govoru poudarjal, da moramo ljubiti domovino; to je rekel zato, ker so nekateri tovariši že tedaj škilili na Prusko.
Sel sem domov. Mati je bila vesela in mi jo priznala, da je nekaj večerov molila pod milim nebom, du bi srečno napravil strogo iz|>raševa-nje. Dobra mamica, upala jc, da se izpolni njena iskrena želja, ki jo imajo vse slovenske kmetiške matere. A jaz sem prišel z. razdvojenim srcem domov.
Težki so trenutki, katere preživi dijak, ko se naj odloči, kateri poklic si naj izbere.
Po napornih dnevih sem bil potreben oddiha.
Tako mi je prišlo ravno prav, da me je jiovabil Matej Trepal na svojo primirijo v Rovtah pri Logatcu, ki jc bila določena na 31. julija 1898. Moj ožji rojak Matija Perč je odpotoval žc prej, ker je bil ceremoniar. Jaz pa sem dva dni pred slavnostjo v družbi Simona Mikela ter Jerneja Pšeničnika odšel z. Reberce čez Jezerski vrh v Kranj, od tam sem so pa potegnil z železnico. Videl sem docela nove kraje in sjx>znal druge ljudi. Po slavnosti sem se peljal s Perčem v Trst in po morju do bajno lepega grada Mira-marja. Vožnja po morju, veselo petje:
Sul mare lucica,
Lastro d'argento.
Vrvenje vluki in v mestu se mi je neizbrisno vtisnilo v spomin. Z brzecem, osebnim in mešanim vlakom sem prispel do Sinče vasi in 1111 dan svojega godu zjutraj domov. Mati mi je dala srebrnik, ki ga je hranila zame, da bom pač izpolnil njeno željo. Pozneje sem v šali povedal, da je to eden tistih redkih srebrnikov-repnikov, ki jih je dal kovati koroški rojak nadškof Lenart Kau-l.schachcr-Hodiški v Soluogradu in da ima sedaj posebno veliko vrednost. Pa je bil res iz dobe, ko so soluograški uadškofje še kovali denarje; zato sem ga tudi shranil za sjiomiu na svoj god dne 5. avgusta 1898.
Popisal sem vse le dogodke pod naslovom: Spomini na počitnice in Moje potovanje 1111 jug v . Bratoljubu-: I. 1898-99, časniku slovenskih bogoslovcev v Celovcu.
Bližal se je 10. avgust, dan sv. Lovrenca. Ko-mendator Matej Servicclj me jo povabil ta dau
v Tinje, da počastimo god prosta Lovrenca Serajnika.
Oj Tinje, kdo jih 110 poznal
Mogočna proštija, starodavna in slavna, stoji na vzvišenem mestu; videti je kakor mogočen grad iz srednjega veka. Za njo se dviga velika cerkev z visokim stolpom. Nepopisno lep je razgled od proštije jio vsej Podjunski dolini noter do planili, ki so tedaj mejile Koroško 111 Kranjsko. Govori se, da je cesar Franc Jožef na po-vrntku iz Celovca na Dunaj velel vozili pri Ri-karjivasi počasneje, da jn mogel dalj časa uživati razgled na Tinje, kjer je sedež prosta veli-kovškega kapitlja.
V Tinjah je moral biti nekdaj tudi poseben pevski zbor duhovnikov z.a prepevanje cerkvenih pesmi. Na to kaže nagrobni napis na vzhodni •strani cerkve:
Uier rulit Joseplius Messercr, Fin schvvacher Tenorist, Und laclil, dass er ein bessercr Dort oben lin llimmel ist.
23. 8. 1693 — 19. 6. 1768.
Prednik prošla Serajnika je bil Weslerinayer Jakob, jio rodu Stajerc, ki je umrl 9. oktobra 1870 in ima na grobnem spomeniku pomenljiv napis: Hali' ich getan, vvns ich gelehrt, So ist der llimmel mein; Habt ilir getan, vvas ihr gehiirt, \Vird er auch ener sein.
Lovrenc Serajnik je iz rodu kmeta Serajnika, ki je v povesti Miklova Zala lako pomembna oseba. Luč sveta je zagledal 6. avgusta 1808 v
St. Petru v šentjakobski župniji v Rožu. V Tinje jo prišel z.a prošla 1. majnika 1877. On jem je v spominski knjigi zapisano, da ga in z.a župnika pri Devici Mariji nn Žili priporočil njegov dekan na škofijstvo takole:
llerr Laurcnz Screinig ist: Kinig mit Golt, F.inig mil dem Niiehsten, Kinig mit sicli selbst, Kurz: Kr ist sehr cinig.
Bilo je v navadi, da so se na dan godu j>ro-šla Serajnika zbrali gostje duhovnega in posvni-nega stanu iz vseh krajev Koroške. Posebna vabila se niso razpošiljala, kdor je prišel, jc bil dobrodošel.
Leta 1898. je spolnil Serajnik dne 0. avgusta 89 let in obhajal tedaj 90. rojstni dan. Na njegov god 10. avgusta — neko sredo — se je zbralo jioselmo veliko gostov. Tedanja gospodična Rožica Legatova. sedaj žena vseučitiškega profesorja dr. Rada Kušeja. je poklonila slavljeneu krasen šojiek iz, rdečih in modrih cvetlic, v sredi pa jo bila sestavljena iz belih številka 90. 1'rošt Serajnik je bit le pozornosti jxisnbno vesel. Pod kosalo 1 i po je sedel sivolasi starček ler sprejemal čestitke. V prostrani dvorani s krasnim razgledom na vse strani se je jiolem zbrala družba. Okusno je bila jiogrnjena miza, na vsakem krožniku je bil šo|iek rdečih nageljnov in rožmarina; ta okrasek si je moral gost pripeti na prsn.
Zbrana je bila mnogoštevilna družbo iz vse slovenske Koroške, rekel bi, dn je bil to vsakoletni tabor koroških narodnjakov, ki so se zbrali okoli svojega patrijarha-vodilelja.
Nedeljski spor£
Ljubljana : Maribor 5 : 2
Na dež je kazalo dopoldne in le malo jih je bilo. ki so se namenili popoldne na igrišče Ljubljane. Pa se je vreme popravilo in privabilo nekaj okrog 500 gledalcev, ponnjveč stalnih obiskovalcev nogometnih tekem. Topot si je izbrala Ljubljana za »sparing partnerja« Mariborčane, med katerimi pa danes žal ni več bilo znanih imen, ki so nekoč v nogometu mnogo pomenila. Brata Korena sta nehala igrati, cela vrsta izvrstnih igralcev se jc preselila v Ljubljano in današnji ISSK Maribor ni več oni stari. Nove, mlade moči se bodo morale še vigrati in v težjih tekmah pridobiti potrebno rutino. Ljubljana je nastopila z moštvom, ki ga pripravlja za ligine tekme in z novo pridobitvijo, levim krilcem Klemencom, ki je prej nastopal za Reko. Tam jc igral vratarja, včasih tudi v napadu, sedaj pa se je razvil v tehnično dokaj podkovanega, samo telesno še šibkega krilca. V golu Ljubljane v zadnjem času vedno češče vidimo mladega Pogačnika, ki brani nekatere žoge v lepem, skoraj bi dejali Glaserjevem stilu. Kot izgleda, bo Logar prav kmalu dobil v njem dobrega namestnika,
Moštvi sta nastopili v tehle postavah:
Maribor: Marguč, Korent, Cizelj, Šnebergcr, Gomolj, Rado, Ogrizek, Vesnaver, Vodeb, Vele, Podbukovšek.
Ljubljana: Pogačnik, Jug, Jerman, Slapar, Pupo, Klemene, Janežič, Lah, Bertoncelj II., Šercer, Bertoncelj I.
Ljublqatia od vsega začetka igra raztrgano, brez sistema in netočno. Mariborčani se izkažejo z velikim požrtvovanjem in kmalu se jim ponudi zrela prilika za gol, toda srednja napadalec na predložek levega krila s petih metrov strelja preko gola. To jim ne vzame poguma in malo potem Pogačnik le s padcem more preprečiti gol. Pri tem je pokazal, da ima izvrsten rekleks, — sposobnost, ki jo pri golmanu najbolj cenimo.
Končno simpatični Mariborčani vendar uspejo, po krivdi Jermana, ki je zgrešil, ko je hotel podati vratarju.
1:0.
Ljubljančani sc počasi znajdejo in gol Maribora je često v nevarnosti. Janežič, Lah in Bertoncelj II. zaporedoma zastreljajo, zato pa Bcr-toncelj II., ki se je na levem krilu dokaj dobro 7-našel, Janežičev predložek z glavo krasno plasira s petih metrov v levi kot.
1:1.
Ljubljana igra vedno koristnejše in ločnejše, Klemene na levem halfu podaja lepo in koristno igra v obrambi. Janežič ima nekajkrat priliko, pa je ne izkoristi, prav tako Bertoncelj II., čigar čisti strel gre preko prečke. Bertoncelj 1. se vrti na 16 m in izgubi žogo, ki jo pa povzame Šercer, preigra branilca in plasira v desni kot —
2:1. i
Takoj za tem Lah pokaže, da je še vedno pri strelu, toda vratar Mariborčanov ostro, v zgornji desni kot plasirano žogo s težavo vjame. Mariborčani vprizore nenaden napad, Jug se pregreši s surovostjo iu sodnik piska 11-metrovko, ki jo srednji napadalec Maribora neubranljivo spremeni v gol —
Slapar je slabši kot običaino, tudi Pupo se ne odlikuje preveč. Toda ožja obramba Maribora je razen vratarja slaba. Vrsti se več kotov v korist Ljubljane in enega od njih Šercer iz bližine brez težave spremeni v vodilni gol —
3:2.
Še nekaj napadov Ljubljane in sodnik odpiska prvi polčas.
V drugem polčasu se Slapar popravi, desna stran Ljubljane nevarno napada in kar je najlepše, igra se pretežno po tleh, samo pred golom se ne najde strelec, ki bi prisebno znal izkoristili zrele prilike. Igra se pred golom Maribora, čigar napad samo od časa do časa prodre. Pogačnik lepo odbije nevaren predložek desnega krila s pestjo. Klemene je koristen, Pupo pa v napadu topot slabši kot v obramhi.
Šercerja in Laha na tribuni brez vode kršču-jejo za »konja«, pa nc dirkalnega, ampak »fijaker-skega«. Malo več gibčnosti in hitrosti bi jima res n« škodovalo. Janežič lepo povzame predložek Bertonclja II., a golman gostov lovi. Bertoncelj II. strelja ostro mimo gola, zatem bek Mariborčanov z roko reši nevarno situacijo, česar pa sodnik menda ne vidi. Lahov strel oplazi branilca in spremeni smer, da ga vratar komaj ukroti. Drugič spet Lah sam pred golom strelja v nebo. Napad Ljubljane igra vse slabše in Mariborčani postajajo nevarnejši. Ljubljana zanemarja Janežiča in igra z levim krilom, ki nekajkrat lepo prodre. Vratar Maribora zgreši v kot, ki ga Bertoncelj I. strelja za gol. Končno isti igralec prodre in poda Bertonclju II., ki iz težje pozicije »voley« doseže prvi gol v drugem polčasu
4:2.
Zasluženo odobravanje za lepi gol se še ni poleglo, ko Bertoncelj II. dobi od Šercerja čisto sam pred golom žogo, jo nesebično doda svojemu bratu, ki doseže peti gol —
5:2.	—
Ljubljana lepo napada. Lahov plasirani strel gre tik nad prečko v aut, Janežičev strel sigurno lovi vratar Mariborčanov. Bertoncelj II. doseže šesti gol, ki ga pa sodnik zaradi oflside-a ne prizna. Bliža sc konec, Mariborčani so povsem popustili, igralci Ljubljane pa se očividno ne trudijo, da bi rezultat povišali. Pupo zastrelja še nekaj napadov Ljubljane in sodnik odžvižga.
Gostje so igrali boljše kot bi mogli sklepati po rezultatu in po poročilu o poteku igre. ^ Po svojih igralskih sposobnostih so dokaj izenačena celota, od katere se nekoliko odraža napad, zlasti srednji napadalec Vodeb in desna zveza. Vratar ni pokazal kakšnih posebnih odlik, nekaj žog pa je lovil sigurno. Obramba, katere boljši del je krilska vrsta, je igrala povprečno. V splošnem so simpatični gostje bili v nekaterih delih igre dokaj nevarni nasprotniki, ki jim je manjkalo le nekaj tehničnega znanja in rutine. Vsekakor je žalostno, da merodajni temu klubu slavne preteklosti doslej šc niso našli primernega igrišča, kjer bi mladi in nadarjeni igralci utegnili svojemu klubu z vztrajnim treningom pripomoči do višine, ki jo jc v nogometnem športu nekdaj dosegel. — Škoda, da mora tak poziv zdramiti tc kroge iz vrst nevtralnih in neposredno nezainte-resiranih!
Ljubljana je igrala v nekaterih odlomkih izvrstno, v nekaterih pa je spet spominjala na svojo stare napake. V prvi vrsti moramo poudariti, da stalnega sistema, po katerem bi dosledno igrala,
nima, in vendar bi bilo čas, da način svoje igro opredeli po tem ali onem vzoru. V tem naj se izvežba, da bomo v jeseni prišli na igrišče s pričakovanjem koristne igre, ne pa z ugibanjem, kako neki bodo igrali. — V današnji tekmi smo videli nekaj lepih potez poedinih igralcev, veliko število pa je bilo prilik pred golom, ki so jili izpustili. Streljanje iz vsake pozicije je morda najboljša odlika napadalcev in temu naj bi v bodoče posvetili dober del treninga. — V obrambi je v vsem zadovoljil Pogačnik, ki po svoji postavi in s svojo pametno in mirno igro daje slutiti, da bo v kratkem enakovreden Logarju (dasi bi bilo dobro, da bi se tudi ta kdaj pokazal na igrišču in preizkusil samega sebe, če vendarle ni kaj pozabil v dolgih tednih neigranja). Jerman je bil boljši branilec kot Jug, dasi sta oba zagrešila nekaj nepotrebnih napak. Upamo, da se bosta do jeseni uigrala. V krilski vrsti je bil slabši kol navadno Slapar, pa tudi Pupo ni bil na običajni višini. Klemene je zadovoljil zlasti s točnim oddajanjem. Napad je imel v Bertonclju II. inteligentnega vodjo, ki pa včasih preveč globoko po-sega v svoje tehnično znanje, da ga to izneveri. To pot je bolj malo igral s krili, ki sla jih morali zalagali obe zvezi, šercer je mnogo grešil in s svojo počasnostjo zaviral napad. Lah, borben in doljer v igri z glavo, bi moral večji del treninga posvetili tehniki udarca, ki je ]>o svoji ja-kosti njegovo najnevarnejše orožje. Od obeh kril je bolj zadovoljil Bertoncelj I. kot Janežič, ki je bil tudi manj zaposlen.
Tekmo je gledalo okrog 400 gledalcev, sodil pa je skoro brez napak g. Vrhovnik.
V predtekmi so Slovanovci z 2:5 zasluženo izgubili proti borbenim Moščanoni.
Jedinstvo : Sašh 5:1 (4:1)
Belgrad, 18. jul. m. Zadnje kolo izbirnih tekem za vstop v ligo sla danes igrala belgrajsko Jedinstvo in sarajevski Sašk. Prva finalna tekma med tema kluboma se je odigrala danes popoldne na igrišču Jugoslavije pred 2500 gledalci. Jedinstvo je zasluženo zmagalo kot boljše moštvo, vendar je rezultat malo previsok. Zmago si jo Jedinstvo zagotovilo že v prvem polčasu. Gostje so dali časten gol iz enajstmetrovke v prvem riol-času v 13. minuti. Tudi Sašk je jiokazal lepo kombinirano igro. Najslabši del Saškovega moštva jc bila ožja obramba, vratar in oba branilca, ki nosijo krivdo za tri gole. Ce bi bila Saškova obramba malo bolj pazljiva, bi Jedinstvo zmagalo največ z 2 : 1. Najboljši igralec, v moštvu Saška je bil centerhalf Korošec. Jedinstvo kljub petini golom ni zadovoljilo, zlasti no v kombinatorneni pogledu. Najboljša pri njem je obramba. Napad igra enostavno brez lines. Najboljši je Sekulič. Sodil je madjarski sodnik Barna iz Vršca.
HAZENA
Belgrad, 1R. jul. m. Concordia (Zagreb) : BSK (Belgrad) 10:4 (6:1). Concordia je postala državni jirvak.
Mariborski šport
JUNIORSKO PRVENSTVO SLOVENIJE. - LEPA IN ZASLUŽENA ZMAGA ŽELEZNIČARJA.
SK Železničar : SK Ljubljana 2 : 0.
Donos popoldne je bila na stadionu odigrana prva finalna tekma za juniorsko prvenstvo Slovenije med imenovanima nasprotnikoma. Igra jc nudila prav dober šport ter je bilo med obema moštvoma opaziti večje število prav nadarjenih igralcev, ki bodo v nekaj letih lahko zelo uspešno nastopali v prvi moštvih. Železničarji so zmagali zasluženo in so bili v polju nadmočni. Ce bi imeli odličnejše strelce v najiadu, bi bil izid višji. Zelo dobra je bila krilska vrsta, posebno pa_ levi krilec, dočim je napad imel najboljšega moža na desnem krilu. Obramba je bila sigurna, vratar |>a je malo dela opravil brezhibno.
Ljubljana je imela najboljše moči v obeh branilcih. Tudi vratar je izboren igralec, vendar gre drugi gol na njegov račun. Krilska vrsta se je trudila in napad je imel lepe jioteze, bil pa je pred golom premalo odločen. Igra je bila odigrana v hitrem tempu in zelo fair. Prvi gol za domačine je padel v 25. minuti prvega jiolčasa po desnem krilu, v drugi polovici je padel gol v 6. minuti. Občinstva je bilo le malo in je navdušeno pozdravljalo zmago Mariborčanov. Lahko delo je imel sodnik Bergant.
Drugo nedeljo se odigra revanžna tekma v Ljubljani.
Popoldanski naliv je ponovno preprečil prireditev ter je zato odpadel prijateljski medklub-ski turnir SSK Maribora proti CSK.
Železničarski kongres v Splitu
V	soboto zjutraj se je začel v Splitu državni kongres Združenja železničarjev in mornarjev. Izvoljenih je bilo 13 odsekov, ki bodo izdelali poročila za kongres ter obdelali vse gradivo. V Split je prišlo več posebnih vlakov z udeleženci kongresa. Zastopniki uprave društva so obiskali ravnatelja morskega prometa Vizina. Nekateri delegatje so uporabili prosti čas, da so poleteli v Trogir.
Dve smrtni nesreči v Zagrebu
V	soboto zjutraj je v Zagrebu na križišču Ra-dičevega sprehajališča in Gubčeve zvezde povozil tramvaj 60 letnega Nikolo Radiča, bivšega mesarja. Tramvajski voznik se je sicer trudil, da bi zavrl vozilo, vendar je tramvaj butnil Radiča lako nesrečno, da je dobil hude poškodbe na glavi ter so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnišnico, kjer pa je za poškodbami umrl. Policija je ugotovila, da je nesreče krivo le naključje ter da tramvajskega voznika ne zadene nobena krivda.
Na Trgu kralja Petra v Zagrebu pa je tovorni avtomobil podrl Vekoslava Cara, doma iz Crikve-nice. Car si je pri padcu razbil lobanjo ter je za poškodbami v bolnišnici umrl.
Pretep pod Šmarno goro
Ljubljana, 18. julija.
Hudo ranjenega so danes pripeljali v ljubljansko bolnišnico 33 letnega delavca Jožeta Do-bravca iz Šniartna pod Šmarno goro. V neki gostilni v Gameljnih je prišlo do prelepa, v katerem so pretepači zabodli Dobravca večkrat v hrbet in v druge dele telesa. Dobravčevo stanje je precej resno.
Mariborski drobiž
Maribor, 18. julija.
Vincencijeva konferenca stolne in mestne župnije v Mariboru je praznovala danes svoj zlati jubilej. Zjutraj ob 6 je bila v stolni cerkvi sv. maša za vse rajne člane konference s cerkvenim govorom in skupnim sv. obhajilom. Ob pol 10 dopoldne pa je bila istotam slavnostna pridiga in poniifikal-na sv. maša. Po sv. maši je bil v župnišču sestanek članov in prijateljev stolne Vincencijeve konference. Cerkvena proslava 50 letnice se je popoldne nadaljevala s slovesnimi večernicami.
Arehova nedelja je danes zvabila na Pohorje veliko število turistov in izletnikov, ki se niso ustrašili jutranjega dežja.
Cigansko tolpo, ki so jo pa izjemoma tvorile same ciganke, so aretirali v tako zvanem »Gočev-skem lesu« pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Oblast-va so jih zasledovala zaradi tatvin, izvršenih v okolici Ptuja. Pridržani sla bili le ciganki Horvat Anuška in Šarkezi Lucija, ostale pa so izgnali v
njih domovinske občine v okolici Varaždina. Ker se tatvine in vlomi, ki jih izvršujejo cigani, vedno bolj množe, naj prebivalstvo, kjerkoli opazi, da so se pojavili cigani, to takoj javi najbližji orožniški postaji.
Združenje mariborskih čevljarskih mojstrov ie
imelo danes dopoldne v Gambrinovi dvorani izredni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Občni zbor je vodil predsednik združenja g. Krajcer, ki je podal poročilo o težkem stanju, v katerem se nahaja čevljarska obrt, kakor tudi o težki borbi čevljarjev proti čevljarski industriji, proti delu v mariborski kaznilnici in proti šušmanstvu. Na občnem zboru sta bili soglasno sprejeti dve resoluciji na merojajne oblasti o nevzdržnem stanju v čevljarski obrti. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo v bodoče morali vajenci plačevali mojstrom letno 4000 dinarjev učnine, ki pa se naj 6 prejemki vajencev kompenzira.
Zlata zapestna ura je bila ukradena prodajalki sladoleda v buffetu kina Union gdčni Mejač Fani. Mejačeva trpi škodo 350 Din.
FOTOAMATER
Od negativa do pozitiva
Še o pripravljanju raztopin
Nekatere kemikalije, ki jih fiotrebujemo za pripravljanje razvijalcev, so na|irodaj v trgovini v raznih vrstah, nekatere pa lahko nadomestimo tudi z drugimi. Oboje učinkujejo pri razvijanju enako, če jih pravilno doziraino. Radi tega je pri čitanju vsakega predpisa jiotrebno paziti jx)leg drugega tudi na to, v kakšni obliki je substanca predpisana, n. pr. ali kristalizirana (krist.) ali brezvodna (sicc.). Kristalizirane substance so občutno manj učinkovite, toda zato precej bolj obstojne, ter so radi tega predpisane večinoma v tej obliki. Lahko pa se zgodi, da nimamo trenutno pri roki substance, kakor jo zahteva predpis, ki jo pa lahko nadomestimo z drugo ali pa s substanco v drugačni obliki. Zato bemo navedli najvažnejše takšne tiadomestljive substance in v kakšnem razmerju jih je nadomestiti, da ostane učinek pri razvijanju pojTolnoma enak.
Natrijev sulfit vzamemo lahko kristaliziran ali pa brezvoden. Upoštevati pa moramo, da vsebuje kristalizirani natrijev 6ulfit dvakrat manj sulfita kakor brezvodni ter da ga jc zaradi tega potrebno nadomestiti z dvakrat večjo količino kristalizira-nega sulfita — kakor moramo vzeti nasprotno dvakrat manjšo količino brezvodnega natrijevega sullita, če hočemo z njim nadomestiti kristaliziranega. Kristalizirani natr. sulfit pa nadomestimo lahko tudi s kalijevim inetabisulfitom, in sicer v razmerju 2:0.0, to je dva dela natr. sulfita za 0.9 dela kalijevega metabisulfita.	.
Pri vseh alkaličnih razvijalcih dosežemo isti učinek, če uporabimo namesto pepelike kristalizirano ali pa brezvodno sodo. Da pa dosežemo enako alkaličnost — ki je seveda pogoj za enako učinkovanje pri razvijanju — moramo vzeti za en del brezvodne sode 1.3 dela pepelike, torej v razmerju 1 : 1.3, za dva dela kristalizirane sode pa en del pepelike ali v razmerju 2:1. Končni rezultat razvijanja je pri enaki alkaličnosti razvijalca enak, če uporabljamo sodo ali pepeliko. Razlika je samo v ]x>teku razvijanja, kajti s pepeliko nastavljeni razvijalci delujejo v početku razvijanja bolj rapidno kot s sodo pripravljeni razvijalci. Kristalizirano sodo nadomestimo lahko tudi z brezvodno v razmerju 2.7: 1, torej dva dela kristalizirane za en del brezvodne.
jedki natron je nadomestljiv z jedkim kalijem 1 : 1.4, s sodo krist. 1 : 12, z brezvodno sodo 1 :4.5 in 6 pepeliko 1:6.
Tudi to je važno!
Večina amaterjev dela pri pripravljanju razvijalcev — pa tudi drugih raztopin — to-le napako:
Vzemimo, da se glasi predpis na lOOOocm vode in na odgovarjajoče količine sestavnih substanc, n. pr.: 15 g metola, 150 g natr. sulfita krist.. pepelike 75 g in 2 g bronikalija. Običajno vzame amater, ko pripravlja razvijalec, 1000 ccm vode in raztopi v njej substance po predpisanem vrstnem redu. Je to pravilno? — Ne!
Vse fotografske predpise je namreč razumeti tako, da je vzeti nekoliko manjšo količino vode, kot je predpisana, in v njej raztopiti kemikalije po vrstnem redu ter jto raztopitvi dopolniti vodo do predpisane količine — v našem slučaju do 1000 ccm. Predpisanih 1000 ccm pomeni torej končno količino
že gotove raztopine jx> raztopitvi in dodatku vseh kemikalij. To je edino pravilni način j>ripravljanja raztopin ter je postopati drugače 6amo v slučaju, če je to izrecno predpisano. Z drugačnim jTostopkom pri nastavljanju raztopin izpremenimo njinovo končno koncentracijo v drugačno, kakor je predpisana — kar ni priporočljivo niti pri razvijalcih, niti pri drugih kojielih.
Koncentracijo po količini snovi, ki jo raztopine vsebujejo, izražamo v predpisih ali z odstotki ali pa z razmerjem, n. pr.: 10% raztopina x-sub-stance, ali raztopina 1 : 4, ali 1:3 razredčena raztopina. Ce je predpisana raztopina neke substance v odstotkih — n. pr. 10% raztopina bronikalija — je razumeti to tako, da mora vsebovati 100 ccm gotove raztopine 10 g bronikalija. Odstotki pomenijo torej, koliko gramov kemikalije mora vsebovati 100 ccm končne raztopine. Splošno mešamo korektno vse kemikalije le po teži, tudi tekoče, in je zaradi tega najbolje, da si preračuna vsak enkrat za vselej vse predpise, ki 60 morebiti drugačni, na takšno osnovo. Le šibke raztopine kislin smemo nastavljati tako, da vzamemo mesto gramov isto število ccm, n. pr.: za 1% raztopino solne kisline vzamemo namesto 1 g lahko tudi 1 ccm solne kisline na 100 cm končne raztopine, ne da bi napravili pri tem r>°-6ebno grobo napako.
Običajno je za koncentrirano nastavljen razvijalec predpisano razredčenje za uporabo z razmerjem 1:2, 1:3, 1:4 itd. Ta predpis ne pomeni morda, da je en del koncentrirane raztopine razredčiti z vodo do 2-, 3- ali 4 kratne skupne količine, temveč da je vzeti en del koncentrata in 2, 3 ali 4 dele vode. Pri predpisu 1 :3 moramo dobiti torej z razredčenjem skupno 4 dele uporabne tekočine. Ce delimo število 100 z vsoto enot, kolikor jih razredčena raztopina vsebuje, v našem slučaju torej s 4, dobimo procentualno izraženo koncentracijo raztopine. 100 : 4 = 25 — raztopina je torej 25%.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je snoči v 85. letu starosti nenadoma umrla naša dobra mati, stara mati in teta, gospa
Marija Čop
posestniea in gostilničarka
Pogreb s sv. mašo bo v torek, dne 20. julija ob 10 dojioldne. Pokopali jo bomo na župneni pokopališču na Breznici
Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev.
Žirovnica, dne 18. julija 1037.
Josip, profesor, sin; Ivanka, Anica vd. Schiffrcr, učiteljica, hčerki; vnuki in ostalo sorodstvo.
Ing. Lavoslav Viher in hčerkica Lučka
naznanjata globoko potrta v imenu vsega sorodstva, da je njuna srčno ljubljena soproga, zlata in edina mamica
Anica Viher
roj. Sekula
učiteljica
v soboto, dne 17. julija ob 23, spravljena z Bogom, po mučnem trpljenju, za vedno
zaspala.
Drago, nepozabno Anico spremimo v ponedeljek, dne 19. julija ob 3 popoldne iz hise žalosti Gradišče 8 a na pokopališče k Sv. Križu in jo položimo k mamici
v večni mir in pokoj.
Najblažjemu srcu - najblažji spomin! Ljubljana, dne 18. julija 1937.