~s-    110   >.<-
Kresna noč. 1.
¦ 3>olagoma, neopazno                                Ge z njimi objela bo rožo —
na zemljo noč hiti,                                  poljub ji dala bo,
ah, kresna noč s svojimi čudi,               če dahnila v sivo bo skalo —
5 pravljicami davnih dni.                        se ji nasmejala 'bo . . .
Jn vse jo vabi, vabi, in vse po nji hrepeni; potagoma, neopazno na zemljo noč hiti . . .
2.
Nad poljano plava                                  ^focoj govorijo rože
nemir nocoj,                                              v ponočni čas,
nad poljano plava                                    k njitn drobne kresnice-lučke
lučk nebroj ...                                      so prište v vas.
<?a pravijo si 0 Ijubeznl,
0 srečnih dneh,
0 tihem hrepenenju
v prezgodnjih grobeh ...
3.
JCresovi, jasni kresovi                            Jn angeli božji hitijo
obkrožajo tiho vas,                                   črez goro, črez plan,
iz dalje,  iz dalje plava                          izročajo zemlji pozdrave
vesete pesmi glas.                                    nebeških poljan . . .
Jn stopajo v hiše pobožne, Ijudetn pokoja nesoč ... Vso zemljo s fiho srečo objema kresna noč ¦ ¦ ¦
Ivo Danič