GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE M. Sobota, 19. junija 1953 Leto V. - Štev. 25 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože V i 1 d - uredništvo in uprava M. Sobota Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, St 641-T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100, polletna 200 celoletna 400 din. -Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini Praznik prleške mladine Že v soboto je metropola Prlekije spremenila svoje lice, čeprav se je vreme precej kislo držalo; skoraj raz vseh poslopij so plapolale zastave, na trgu maršala Tita in na obeh straneh Prešernove in Kolodvorske ulice pa so postavili vrste mlajev, na katerih so se vile državne, nacionalne in partijske zastave; okna in izložbe so bile okrašene s cvetjem in zelenjem, na vidnih mestih so izobesili slike naših voditeljev in postavili nekaj slavolokov, na katerih je pisalo: Naš pozdrav udeležencem okrajnega telovadnega zleta! Ljudje so se posebno radi ustavljali pred izložbenim oknom na trgu Maršala, kjer je društvo »Partizan« nazorno prikazalo svojo razvojno pot od ustanovitve pa do dneva, ko je slavilo 50-letnico svojega delovanja. Pod vtisom tega zgodovinskega praznika so se v nedeljo dopoldne srečavali za okrašenim Titovim domom stari veterani in mladi telovadci. V sproščenem pogovoru so obujali spomine na tiste čase, ko je delo v društvu terjalo vztrajnih in odločnih ljudi, dobrih organizatorjev in borcev za pravice takrat zatiranega slovenskega ljudstva. Mladi telovadci so lahko od svojih vzornikov marsikaj takega izvedeli, kar jim bo v prihodnosti v spodbudo, da bodo svoje delo v telovadnicah še podvojili in tako želi še večje uspehe pri vzgoji mladega pokolenja. V takem razpoloženju se je naglo približal čas glavne slavnosti. Malo pred drugo uro je nad tisoč telovadcev krenilo v povorki po mestnih ulicah. Na če- lu parade so na iskrih konjičkih jezdili člani kluba za konjski šport, za njimi pa so se pomikali oddelki odraslih telovadcev, mladincev in pionirjev. Živa reka ljudi je bila dolga več sto metrov. Godbe iz Ljutomera, Vinskih vrhov in Bučkovec so igrale koračnice. Na repu povorke sta se počasi pomikala dva kamiona z orodnimi telovadci. ki so pokazali svoje sposobnosti na bradlji. Letina v Sloveniji kaže srednje dobro Kmetijski strokovnjaki računajo, da bo letos v Sloveniji srednje dobra letina. Medtem, ko je bilo radosti vlage, pa je mraz nekoliko zavlekel žetev ter povzročil nekaj škode, zlasti v Prekmurju, kjer sta pozebla rž in ječmen. Mraz je mnogo bolj prizadel vinograde na Štajerskem, Dolenjskem in v Slovenskem Primorju. Ponekod je mraz uničil celotni letošnji pridelek Zaradi mraza in slane je bilo nekaj škode tudi po sadovnjakih. Iz otroka postane takšen človek, v kakršnih okoliščnah dorašča Najvažnejša družbena naloga je skrb za otroke. Zato morata vsak oče in mati skrbeti najprej za svoje otroke, vsi skupaj pa za ves mladi rod. Iz tega izhaja dolžnost ljudske oblasti in množičnih organizacij, da malomarne starše opozarjajo na njihove pomanjkljivosti pri vzgoji lastnih otrok, predvsem pa, da skrbe za tiste otroke, ki so ostali brez staršev. V soboškem okraju imamo 310 takšnih otrok. Od teh jih je 270 pri rejnikih, 40 pa v raznih domovih. Za te otroke je ljudska oblast poskrbela tako, da jim je določila skrbnike in jih je zaupala ljudem, ki naj bi jim skrbeli za hrano in obleko ter vzgojili Iz njih poštene ljudi. Ti pa prejemajo za svoj trud tudi primemo odškodnino. S tem pa takim otrokom še ni zagotovljeno vse, kar nujno rabijo za svojo rast. Ponekod rejnik prejema prispevek za vzdrževanje takega otroka, ki ga pa uporabi v druge namene, otroka pa zanemarja. Tak primer se je dogajal v Bistrici pri Katarini Kelenc, ki je vse od leta 1945 izrabljala obojestransko siroto Zrena Sarna. Prejemke, ki jih je dobivala od države za tega otroka, je porabila za druge stvari. Otrok ni imel niti najnujnejšega, kar je potrebno za dostojno življenje, pretepali so ga, spati pa je moral v hlevu. Ni čudno, da se v takem okolju ni mogel učiti in kljub svojim trinajstim letom obiskuje 3. razred osnovne šole. Otrok je zaostal duševno, pa tudi telesno. Med 310 mladoletniki, ki so pod skrbništvom, je več takšnih primerov. Zato je nujno, da vsi skupaj skrbimo za take otroke. Kajti skrb za njih se ne more odražati le v denarnih dajatvah, temveč jim je treba vsestranska pomagati v njihovem življenju. Vaščani morajo na otroke misliti kakor na lastne. Množične organizacije, katerih glavna naloga gj vzgoja ljudi, pa morajo skrbeti, da bodo tudi iz teh ljudi postali pošteni, delavni državljani. Če zanemarjenega otroka prepustimo njegovim okoliščinam, pa se zelo lahko pokvari, postane nezaupen do ljudi, zanikrn in lahko tudi tat. In kdo bo kriv tega? Ne otrok, niti najmanj, kajti on bo postal takšen človek, kakršnega ga bodo naredile okoliščine, v katerih dorašča. Krivi bodo predvsem rejniki; krivi bodo pa tudi vaščani, ki bi mu lahko pomagali, če bi se zavzeli zanj. 4000 ljudi na telovadnem nastopu v Ljutomeru Po paradi se je štiritisoč-glava množica ljudi strnila na telovadni prostor za Titovim domom. ki je bil ves v zastavah in zelenju. j Na častni tribuni so se poleg ustanoviteljev društva in starejših članov zbrali še visoki gostje: član CK ZKS tov. Ivan Bratko, član GO SZDL Slovenije tov. Franjo Lubej, načelnik Zveze društev »Partizana« Slovenije tov. Savnik in drugi Njih — kakor tudi ostale telovadce in občinstvo — je pozdravil predsednik okrajnega odbojra »Partizan« tov. Zadravec, ki je vsem izrekel dobrodošlico in jim zaželel, da bi se ob tej pomembni svečanosti kar najbolje počutili v srcu Prlekije. Zatem i je dobil besedo soustanovitelj društva in predsednik ObLO M. Sobota tov. Velnar, ki Je orisal zgodovinski razvoj prve telovadne organizacije v vzhodni Sloveniji in poudaril, da so k uspehom društva največ pripomogli tisti možje, ki jih je oplajala ljubezen do svoje domovine. V imenu pokrovitelja zleta tov. Zorana Poliča jo spregovoril nekaj vzpodbudnih besed tov. Savnik, ki je razvil društveni prapor. V imenu našega političnega vodstva Je navzoče pozdravil tov. Bratko. Svoje pozdrave in priznanja so društvenemu praporščaku izročili tudi zastopniki telovadne organizacije iz Čakovca, ljutomerskih žena. občinskega odbora SZDL in KUD »Ivan Kavčič«. Po slavnostnem zborovanju je na telovadnem prostoru nastopilo nad tisoč telovadcev Naj- bolj množično so bili zastopani telovadci iz pionirskih in mladinskih vrst, ki so v zadovoljstvo zbranega občinstva izvedli več prostih in zletnih vaj. Posebno so se odrezale pionirke v vajah z venci Nastopili so tudi mladinci predvojaške vzgoje iz Radgone. Med uspele točke tega programa je šteti tudi nastop mladink in članic na bradlji, nadalje nastop mladink iz Čakovca v talni telovadbi in nastop članov, ki so na orodju izvedli več vrhunskih prvin in želi obilo priznanja pri gledalcih. Tokrat smo srečali na telovadišču goste iz Prekmurja. Čakovca, Varaždina, Maribora in Lenarta v Slovenskih goricah. Ob zaključku zleta so se pomerili odbojkarji M. Sobote in Ljutomera. -ar. Več pažnje ženam in mladini so ugotovili delegati na občinski konferenci Socialistične zveze v Gornjih Petrovcih V lepo okrašeni dvorani in ob veliki udeležbi delegatov so izvedli minulo soboto v Gornjih Petrovcih občinsko konferenco SZDL. Dobra poročila o dosedaj njem delu Socialistične zveze v občini sta podala dosedanji predsednik in sekretar, tov. Bočkorec in Kardoš. Delegati so na konferenci ugotavljali, da je bilo sicer precej storjenega, toda še vedno premalo. Dosedanji vaški odbori so posvečanj vse premalo pažnje aktivizaciji žena in delu mladine. Prav tako bo treba v bodoče posvečati večjo skrb ostalim množičnim organizacijam. predvsem pa razširiti vrste SZDL z novimi člani Pohvalo pa zaslužijo predvsem delovni ljudje iz Gornjih Petrovec. ki so opravili več tisoč prostovoljnih delovnih ur prt izdelavi opeke za novo poslopje gimnazije in osnovne šole. Seveda so pri tem pomagali tudi iz ostalih vasi občine. Konferenca SZDL v G. Petrovcih je bila dokaj plodna, v razgovorih po obeh poročilih so sodelovali skoraj vsi delegati. To izraža vero, da bo novi občinski odbor SZDL krepko prijel za delo in da tudi uspeh ne bo izostal. Izvolili so tudi 8 delegatov za okrajno konferenco in ob zaključku poslali pozdravno pismo predsedniku SZDL Slovenije, tov. Mihi Marinku. Kdor želi sebi dobro in nam, bo upošteval ... ..da dobiva »Obmurski tednik« v roke skoraj na pol zastonj, ker nas stane tiskanje enega izvoda lista precej več, kakor pa dobimo zanj od naročnikom; ...da je »Obmurski tednik« vezan le na naročnine in priložnostne prispevke podjetij in da zato v upravi vsaka neplačana naročnina veča denarno stisko lista. ...da skoraj ni treba poudarjati, da mora človek, kar kupi, naroči in zahteva tudi plačati. Torej tudi »Obmurski tednik«. Upoštevajte, da mora naša oprava plačevati tiskarni vsak račun sproti in da ti računi niso tako majhni. Zato nam pomagajte sami da bomo lahko nemoteno delali naprej. ... Da »Obmurski tednik« radi citate ste dokazali, ko ste ga naročili. A vendar je med bralci mnogo takih, ki nam dolgujejo še za lansko leto in za letošnje polletje. Dragi naročniki! Upoštevajte naše težave in takoj poravnajte naročnino. Poiščite položnico, poslali smo jo že pred enim mesecem in na naslovnem listku napisali koliko nam dolgujete do konca tekočega meseca. NE POZABITE: »OBMURSKI TEDNIK« JE VAS DOBER PRIJATELJ, BODITE TUDI VI NJEGOV! Dogodki zadnjih dni Novi ukrepi v Vzhodni Nemčiji — Vzhodnonemška vlada je v zadnjah dneh podvzela vrsto ukrepov, s katerimi skuša omiliti težak položaj delovnih ljudi v tem delu Nemčije. Objavila je pomilostitev obsojenih oseb in odprla restavracije ter večino vzhodnoberlinskih lokalov za potrošnike iz obeh delov Berlina. Vzhodnonemški funkcionarji so obljubili pomoč zasebni trgovini in zapustiti svoje načrte o kolektivizaciji zemlje. Pozvali so begunce naj se vrnejo na svoje domove in napovedali sproščenost doslej zelo strogega režima pri potovanju iz ene v drugo cono Nemčije. Vzhodnonemški ministrski predsednik Otto Grotewohl je prekinil ideološke čistke v vrstah profesorjev in prosvetnih delavcev. Prav tako tudi novi sovjetski komisar Semjonov ni izgubljal časa in je 10. junija obrnil kurz dosedanje politike sovjetizacije, ki ga je z dekretom od 9. julija 1952 pričela Enotna socialistična stranka pod vodstvom svojega sekretarja Walterja Ulbrichta. Razen tega so ustavili verska preganjanja zoper protestantsko cerkev in s posebnim sporazumom s Škofi te cone uredili odnose med cerkvijo in državo. Vzhodnonemški ministrski svet je sklenil, da bo zaradi izboljšanja življenskih pogojev v sovjetski coni spremenil petletni načrt. S tem je nehote priznal neučinkovitost tega načrta, ki je zmanjševal živi jensko raven delovnega človeka in ropal neizčrpna bogastva vzhodnonemškega gospodarstva za potrebe Sovjetske zveze. Ukrepi v Vzhodni Nemčiji predstavljajo le težnjo sovjetske zunanje politike, da bi nevtralizirali Nemčijo. V Bonnu so dr. Adenauerjevi svetovalci prepričani, da so zadnji dogodki v sovjetski coni le taktičnega pomena. Vkljub napovedani pomilostitvi in drugim ukrepom se število beguncev ni zmanjšalo, kar je dokaz, da je 18 milijonov prebivalcev Vzhodne Nemčije v lem pogledu zelo skeptično. Sovjetski nameni s Turčijo — Svetovno javnost je pred dnevi presenetila sovjetska nota turški vladi, v kateri sovjetski voditelji predlagajo vzpostavitev normalnih stikov med obema državama SZ se je v tej noti odpovedala svojim teritorialnim pretenzijam v vzhodnih turških pokrajinah Kars in Ardahan, ki jih je postavila že leta 1945. Razen tega sovjetska vlada ne vztraja več pri svoji prejšnji zahtevi, da bi v črnomorskih prelivih uredila svoja oporišča. Zahodni krogi so ta korak sovjetske vlade pozdravili v celoti, vendar pod pogojem da prizna pravico ostalim podpisnicam Montrenjskega sporazuma iz leta 1936. V turški prestolnici menijo, da želi SZ s spremembo taktike ločiti Turčijo od ostalih članic Atlantskega pakta in hkrati razbiti balkanski sporazum, ki so ga nedavno sklenile Jugoslavija, Grčija in Turčija. Turški odgovorni činitelji so se našli pri določanju odgovora sovjetski vladi v zelo delikatnem položaju. Vsa turška zunanja politika v glavnem temelji na nevarnosti, ki grozi Turčiji od SZ že od leta 1945. Takrat se je Molotov v juniju razgovarjal s turškim veleposlanikom v Moskvi o obnovitvi turško-sovjetske pogodbe o prijateljstvu iz leta 1925, katere važnost je potekla v novembru 1945. Molotov je takrat izjavil, da je SZ pripravljena obnoviti to pogodbo pod zgoraj navedenimi pogoji, ki jih turška vlada ni mogla sprejeti Leto dni pozneje je sovjetska vlada ob re- viziji Montreujskega sporazuma zahtevala novo konvencijo, v kateri bi naj sodelovale samo obrežne države Črnega morja. Na ta način bi bila Turčija v manjšini in se ne bi mogla boriti s Sovjetsko zvezo, Bolgarijo in Romunijo. V letu 1946 so Turčija, Velika Britanija, ZSSR in ZDA izmenjale vrsto not o črnomorskih prelivih. Takrat so zahodne sile v celoti podprle turško tezo o tem vprašanju. Ker SZ s svojimi zahtevami ni uspela, je pričela na koncu leta 1946 veliko kampanjo, s katero je hotela opozoriti svetovno javno mnenje, da je sovjetska manjšina na turškem ozemlju zapostavljena. Zaradi tega je Turčija kmalu sprejela ameriško pomoč in se priključila zahodnemu bloku. Takšno stanje je zahodnim silam omogočilo, da so si v Turčiji uredile svoje glavno oporišče na Orientu. SESTANEK MADŽARSKIH EMIGRANTOV V M. SOBOTI V nedeljo so se v Murski Soboti sestali pododbori združenja madžarskih političnih emigrantov, ki bivajo na področju LR Slovenije. Sestanka se je udeležilo nad 40 delegatov iz raznih krajev Slovenije. Po poročilih tajnika združenja, Zetek Antona, so delegati razvili živahno razpravo in poudarjali vse težji položaj in težko življenje delovnega človeka na Madžarskem. Sporazum med cerkvijo in državo bi le koristil cerkvi in vernikom Zakon o verskih skupnostih jamči popolno versko svobodo izjavljajo katoliški duhovniki v Obmurju V zadnjih dneh so novinarji »Obmurskega tednika, in mariborskega »Večera, obiskali več duhovnikov soboškega in ljutomerskega okraja in jih zaprosili za njihova mnenja o nedavno sprejetem zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti. Znova se je pokazalo, da nižja duhovščina želi in ima voljo za normaliziranje položaja cerkve, saj bi to prvenstveno koristilo cerkvi in vernikom. G. Ivan Camplln. župnijski upravitelj v Dobrovniku in član izvršnega odbora CMD katoliških duhovnikov Slovenije pravi med drugim: »Novi zakon pomeni brez dvoma korak naprej k normalizaciji odnosov med cerkvijo in državo. Življenje samo bo izgladilo vse tisto, kar v zakonu ni podrobno izraženo ter našlo pravilno rešitev. Mi smo se skušali vživeti v novi čas in skušali stvari, ki nas združujejo, krepiti in razvijati. Prav zato smo se zelo ogreli, ko je bilo postavljeno vprašanje Zakona o verskih skupnostih in smo zato tudi sproščeno in aktivno sodelovali v pripravah. Na splošno novi zakon zagotavlja svoboden razvoj verskega življenja, saj je v njem dovolj poudarjena demokratičnost V nekaterih členih sicer vidim neko ožino, vendar upam, da bo razvoj našel pravilno rešitev. Posebno pozdravljam sedmi člen zakona, v katerem je poudarjena svoboda in demokratičnost Mi, duhovniki v Prekmurju, že od vsega začetka sodelujemo z ljudsko oblastjo. Kot dobri državljani zasledujemo in se veselimo naglega razvoja Prekmurja po osvoboditvi, pri čemer skušamo z dobro voljo sodelovati.« Temu mnenju se pridružuje tudi g. Stefan Zver, župnik v Lendavi, ki je obenem predsednik pokrajinskega odbora CMD za Obmurje. Med drugim pravi: »Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti je prvi važen korak k zbliževanju in sodelovanju med cerkvijo in državo. Zato ga tudi pozdravljamo in želimo. da bi začeto delo dobro dokončal.« G. Janez Bejek, župnik v Pe- čarovcih, je v razgovoru dejal, da je uverjen, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do tesnejših stikov med cerkvijo in državo. Splošnim izjavam, da pomeni novi zakon viden korak k ureditvi medsebojnih odnosov, se pridružuje tudi g. Matija Balažič, župnik iz obmejnih Dolencev. »Veseli me« je dejal, »da kaže naša saudska oblast dobro voljo za to. Mi duhovniki, ki živimo na skrajni severni slovenji skl meji, ne bomo nikoli pozabili na to, da smo Slovenci.« Da je eno propaganda v tujini in drugo resnica, je povedal tudi g. Gabor, župnik v Rogaševcih. »Tukajšnji verniki so imeli o tem živ dokaz v osebi katoliškega misijonarja, domačina g. Jožeta Gederja, ki je prejšnji mesec po 23 letih bivanja v tujini prišel na obisk v domači kraj iz daljne Kitajske. Sam je povedal o zastraševanjih, s katerimi so ga v Italiji hoteli odvrniti s poti domov, toda je le prišel in se dobro počutil doma, prijetno presenečen nad tem, kaj se pri nas v resnici dogaja in kako to prikazuje naši domovini sovražna propaganda« Kje se sporazumevata dva, ni treba še tretjega! G. Ivan Granfola, župnik iz Negove v ljutomerskem okraja, je povedal sodelavcu našega tednika med drugim tole: »Za nas duhovnike je sprejetje zakona o verskih skupnostih velik dogodek, ki smo ga že dolgo pričakovali. Zakon je potrdilo vsega tistega, kar se je pri nas v praksi že izvajalo. Izjavljam, da nisem dosedaj doživel nikakih nevšečnosti, ki bi imele za posledico oviranje mojih dolžnosti in svobodnega verskega izživljanja faranov. Oblast nam je že dosedaj šla na roko. Zakon ni direkten akt, ki ga je nekdo vsilil duhovnikom. Tudi mi smo dali svoje predloge, ki so bili upoštevani. Pri razpravljanju o samem zakonu se je pokarala demokracija, ki je bistveni element v naši družbeni ureditvi. Popolnoma soglašam tudi s tistim določilom zakona, ki govori o enakopravnosti verskih skupnosti pri nas. Cerkvi, ki hoče služiti ljudstvu, niso potrebni nobeni privilegiji. Obžalujemo, da so bili prekinjeni razgovori med škofi in predstavniki ljudske oblasti. Prepričan sem, da je imela prste vmes emigracija, ki je vplivala na Vatikan, da je zavzel odklonilno stališče Mi pa, ki želimo znosnega sožitja z našo ljudsko oblastjo, se sprašujemo: »Zakaj ne bi smeli naši škofje sami urejati odnose z oblastjo; odnose, ki bi koristili cerkvi in vernikom. brez vmešavanja tretjega?« Prepričan sem da škofje ne bi ničesar takega napravili, kar bi bilo v nasprotju s cerkvenimi zakoni. Komu le koristi, da ni prišlo do trajnega sporazuma? Nam duhovnikom kakor tudi vernikom prav gotovo ne, prej pa tistim, ki si prizadevajo, da bi skalili mirno sožitje med državljani naše dežele. To pa je slej ko prej podpora italijanskim šovinistom, ki stegujejo svoje prste po Trstu in drugih slovenskih krajih na Primorskem Toda mi pošteni duhovniki smo na strani našega Ljudstva, ko gre za brate v zamejstvu! Če smo v verskih zadevah pokorni Vatikanu, še to ne pomeni, da moramo zatajiti svojo ljubezen do domovine, da ne smemo biti dobri državljani v deželi, ki se s težkimi napori izmika podedovani zaostalosti. Sem še vedno ontimist. Upam, da bomo v naši državi našli pota do sporazuma med cerkvijo in državo, pot do sožitja, ki bo v prvi vrsti koristilo vernikom. Na strani teh odkritih želja pa je večina poštenih duhovnikov Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 19. junija 1953 Kako deliti dobiček zadružne trgovine Zastopniki zadrug ljutomerskega okraja so na letni skupščini Okrajne zadružne zveze sprožili tole vprašanje: V kakšne namene naj se uporabljajo dobički, ki so jih lani zabeležila zadružna podjetja? V razpravi so se izoblikovala različna mnenja. Prav zaradi tega, ker je pri podjetjih zbranih okrog 12 milijonov din, je treba o tem nekoliko obširneje spregovoriti in zavzeti načelno stališče. Pri vsaki zadružni trgovini se zbirajo sredstva, ki pa jih še zdaleč ne moremo združiti v »dobiček« podjetja. V glavnem jih lahko uvrstimo v tri skupine: a) sredstva, ki so rezultat zvišanja prodanih ali pa znižanja nakupnih cen z odločbo oblastnega organa. V takem pri mren je ponavadi sestavni del odločbe tudi določilo, komu pripadajo zneski, ki izvirajo iz razlike cen na tržišču. — b) Zneski, ki so rezultat porasta cen nekaterim pridelkom zaradi konjunkture v trgovini. — c) Prihranki podjetja zaradi zmanjšanja režijskih stroškov, kala in podobnega. Osnovno načelo naše zakonodaje o delitvi dobička v podjetjih se glasi: o delitvi in porabi teh sredstev odloča tisti, ki jih je prigospodarit. Če pa morda kje drugače ravnajo, je to v nasprotju s cilji, ki jih zasleduje naša zakonodaja. Pa se ustavimo v posameznih podjetjih in poglejmo stvarnosti v oči! Komu pripada razlika v ceni krompirja Sporno vprašanje, ki zadeva poslovanje podjetja »Zadružnik« v Ljutomeru, se vrti okrog razlike v ceni pri krompirju. Sredstva, ki so rezultat te razlike, nesporno sodijo v prvo skupino, saj je oblast odredila znižanje odkupnih cen, ne da bi se pri tem dotaknila prodajnih cen. V odločbi je bilo rečeno, da tako nastale razlike pripadajo tistim zadrugam, ki so pridelek prodale, vendar s pridržkom, da je treba zbrana sredstva uporabiti izključno za investicije, ki bodo služile izboljšanju kmetijske proizvodnje. Torej: teh sredstev ni mogoče, deliti med zadružnike! Po mojem mnenju je ta odločitev vsakomur razumljiva in o njej ni treba več razpravljati Tako nastala sredstva pa nimajo ničesar skupnega z dobičkom podjetja. Razpravljamo lahko edinole o tem, katere investicije bi v zadrugah služile v prid kmetijski proizvodnji. Dohodki kot posledica konjunkture naj se uporabljajo za kmetijstvo Kot posledica konjunkture v trgovini s kmetijskimi pridelki so često tudi zaslužki, ki presegajo normalne marže. Nastaja vprašanje: Komu pripadajo ta sredstva — družbi, trgovini ali pa pridelovalcem, ki je svoje pridelke prodal, za povečanje proizvodnje? Prvi koristnik je nedvomno prispeval svoj delež k tem sredstvom. Potrošniki morajo često plačati za posamezne pridelke take vsote, ki presegajo njihovo vrednost (krompir po 35 do 40 din), a istočasno je tudi kmetijstvo dobilo plačano svojo proizvodno ceno. Temu pa ni vedno tako Lani smo začeli odkupovati jabolka po 2 din za kilogram. V tem primera je kmet prodal svoj pridelek izpod proizvodne cene. Dvomimo, da je potrošnik kje kupoval jabolka po ceni, ki je bila rezultat odkupne cene. Družba bi ta sredstva uporabila za nova stanovanja, komunalne naprave itd. Potrebe so velike in denar bi bil prav gotovo koristno naložen. Tudi trgovci radi trdijo, da imajo pravico razpolagati s temi sredstvi ali pa jih celo koristiti. Po mojem je dolžnost trgovine, da posreduje med proizvodnjo in potrošnjo. Kot posrednik ima pravico, da zaračunava stroške — maržo. Konjunktumo cene pa niso zasluga trgovine (kolikor včasih tudi so, je to vse prej kot socialistična trgovina), zato ji ta sredstva tudi ne pripadalo. Ostane še kmetijstvo. Težnja, da se sredstva razdelijo med dobavitelje pridelkov, ni ravno prevladujoč činitelj v naši praksi Upoštevati pa bi jo bilo treba tam. kjer gre ra odkupne cene. ki so mnogo nižje od proizvodnih. Na splošno pa opažamo da kmečki ljudje uporabljajo ta sredstva za napredek v kmetijski proizvodnji (nove sadne škropilnice, traktorji. kmetijski stroji itd). To je brez dvoma razveseljiv pojav. Po mojem mnenju — a to je prav gotovo tudi misel vseh naprednih kmetovalcev — je uporabljanje teh sredstev v take namene najbolj na mestu. Od tega bodo slej ko prej imeli koristi tudi potrošniki, saj pomeni napredek v kmetijski proizvodnji več pridelkov in nižjo Dejanske prihranke pa si lahko deli trgovsko osebje Trgovini pa pripadajo sredstva, ki so rezultat prihrankov zaradi znižanja režijskih stroškov, normalnega kala in podobnega. Delovni kolektivi naj sami odločajo, kam bodo dali te prihranke saj je njihova zasluga, da so se do teh sredstev dokopali. Ostane pa odprto vprašanje: Ali knjigovodstvo v naših trgovskih podjetjih lahko ugotovi, kaj je prihranek? Kolikor mi je znano, tega ne more storiti, čeprav so bila podjetja že zdavnaj poklicana, da določijo svojo normalno režijo in temu primerno urede svoje knjigovodstvo. Zakaj tega niso storila, je še vedno v temo zavito vprašanje. In še nekaj! Nobeno podjetje ni v poročilih ničesar povedalo o svojih posredovalnih stroških, ki bi se lahko glasili na en liter vina, na en kg krompirja itd. Vsa podjetja poročajo le o »dobičkih«. Boljše je podjetje, v katerem je režija v odnosu do prometa nižja. Ali ne bi bilo tudi koristno primerjati doseženo povprečno ceno za en liter odkupljenega vina? Ali ni morda velik dobiček gradbenega podjetja posledica nižje akumulacije zaradi tega, ker gre v tem primeru za zadružno podjetje? Ali je to dejstvo bilo upoštevano pri določanju cen storitvam? Dobiček ne more služiti ca oceno uspehov Zdi se ml, da je naša zadružna trgovina preveč zaprta vase. Zato bi bilo koristno, če bi sejam upravnih odborov in delavskih svetov prisostvoval tudi član upravnega odbora zadružne zvezo. To sodelovanje bi razpršilo vse dvome v pravilnost njihovega poslovanja. Po mojem mnenju ne bi s tem prav nič okrnili pravice in dostojanstva organov delavskega samoupravljanja. Nasprotno! Dokopali bi se do večjega zaupanja med kmetijskimi pro-izvaialci in zadružno trgovino, med činiteljema, ki po sicer različnih poteh zasledujeta Isti smoter: iztrgati kmetijstvo iz zaostalosti! In prav o tem, kaj bo treba še napraviti v prid kmetijski proizvodnji, bo treba v prihodnosti več govoriti. Dobički pa ne morejo biti bistveni element pri ocenjevanju uspehov posameznih podjetij. F. S. Na desetih mestih se je v Prekmurju že pojavil koloradski hrošč Zadnji pregledi krompirišč v Prekmurju so tudi letos odkrili žarišča nad vse nevarnega krompirjevega škodljivca - koloradskega hrošča. Najprej se je pojavil v Beltincih, potem pa so ga našli v Dobrovniku, Bogojini, Trnju, Turnišču, Lendavi, Kobilja, Bukovnici. Filovcih in zadnje dni tudi v Sodišincih. V primerjavi z lanskim letom, zavzemajo te prve okužbe dokaj močan obseg, kar posebno kaže to, da so se letos v osmih primerih pojavile v vaseh, kjer hrošča lansko leto niso našli. To da slutiti, da se ta škodljivec v Prekmurju sicer počasi, a vztrajno širi in oblega ie jugovzhodni gorički del. Medtem ko je bilo v l. 1951 le 15 okuženih parcel, se je število teh v letu 1952 dvignilo na 32, prva generacija letošnjega leta pa je okužila že 21 parcel Koloradski hrošč ne zmanjšuje le pridelka, temveč znižuje tudi 'tržno vrednost krompirja, ki ga zaradi okužb v neokužene kraje več ne bo mogoče izvažati. Vsepotvsod, kjer se je dosedaj ta škodljivec pojavil, so ljudski odbori odredili škropljenje, ki ga izvršujejo ekipe KZ. Posebno vestno jo bilo to opravljeno v občini Beltintci, kjer so bile okužene površine takoj poškropljene. Z dodatkom bakrenega apna, katerega dodajajo škropivu, uničujejo istočasno tudi ple- sen. Letošnje deževno vreme sicer nekoliko zavira hiter ravoj škodljivca vendar je računati, da se bo ta ob lepem vremenu pojavil močneje. Tudi zatiranje s škropivi je ob takem vremeni težko, zato je še najsigurnejši mehanično zatiranje. z. j. pobiranje hroščev, ličink in jajčec. Množični nedeljski pregledi krompirišč morajo zato biti oprav ami z vso skrbnostjo in odgovovornostjo. Kmetovalci! Ne dopustite, da vam koloradski hrošč uniči krompir in odžre del vašega dohodka. Še ni prepozno! Še vedno ga je mogoče, ln najlažje ga je v kali zatreti. Prijavljajte vsa najdišča pristojnim ljudskim odborom in kmetijskim zadrugam in storite vse, da preprečite nadaljnje širjenje koloradskega hrošča. GORIČANCI! od blizu in daleč V nedeljo, dne 28. junija 1953 vsi na veliko tombolo v Gornje Petrovce Pridite po motorno kolo! Mar nismo na svoji zemlji samostojni gospodarji ? Zgodovina nas uči, da smo se Slovenci morali stoletja žilavo bojevati za svoj obstoj. Potujčiti so nas hoteli prav oni, ki so v zadnji vojni pustili v naši deželi sledove zločinov in pustošenja. Hoteli so nas gospodarsko podrediti in uničiti: gradovi in veleposestva, ki so jih imeli tujci v svojih rokah, so bile postojanke, iz katerih so hoteli uresničiti svoj program. Naši ljudje so jim morali stoletja hlapčevati. Izkoriščanje viničarjev in bajtarjev se kakor črna nit vleče skozi čas njihovega vladanja v naših krajih. Šele narodnoosvobodilni boj je pometel s fevdalnim tlačanstvom in izkoriščevalsko vladavino in rešil na tisoče brezpravnih ljudi, ki so bili vklenjeni v okove gmotnega in duhovnega zapostavljanja. Od vsega tega so ostali zgolj grenki spomini na dni, ko se je pri nas Šopiril tujec in delil skopo odmerjene miloščine svojim podložnikom! Pa nismo morda tega pozabili? Tako se mora človek nehote vprašati, ko sreča v Radgoni in okolici posamezne ljudi, ki so naenkrat pozabili na svoj materinski jezik, na svojo čast in ponos — biti sin nekdaj toliko teptanega, toda sedaj svobodnega slovenskega naroda. V zadnjem času smo lahko priče dogodkom, ki te pretresejo do dna srca, ki žalijo nacionalna čustva poslednjega poštenega Slovenca; ponižno klanjanje pred tujci, ki prihajajo la sosednje Avstrije kot dvolastniki na svoja posestva, objemanje, poljubovanje rok in nazdravljanje z »Gnädige Pran« itd. — vse to so ostanki hlapčevstva, ki se ga posamezniki še niso otresli, ker ne znajo ceniti sami sebe in svojih pravic. Tega pojava pa ne smemo posplošiti, saj najdemo v tem okolišu več takih viničarjev in ljudi, ki se pred tujci obnašajo tako, kakor se to spodobi državljanu socialistične domovine, ki je v želji, da bi prišlo do trajnega mira na svetu, ponudila roko sprave sosednji republiki. Zadružniki na Janževem vrhu nočejo ničesar slišati o kakršnem koli hlapčevanju; s tujci se sporazumevajo kot enakopravni partnerji, ki nimajo ničesar popuščati niti se poniževati Dvolastnike, ki so na njihovem področju hoteli urediti svoje zadeve, so napotili na upravo zadruge, kjer so se z njim! razgovarjali kot svobodni ljudje. Mar se ne bi od njih lahko nekaj naučili tisti, ki so znova sklonili glave, ko so zagledali svoje bivše gospodarje? Pred tujci smo dolžni se obnašati kot pred ljudmi, s katerimi hočemo imeti prijateljske odnose. Vendar pa ne smemo pozabiti, da smo samostojni gospodarji na svoji, s krvjo in znojem tisočev prepojeni deželi ki ne pozna hlapčevstva in ponižnega klanjanja. -ar Pripravimo zadostne površine za oljno repico Letošnja oljna repica je prav v zorenju in ponekod jo celo že žanjejo, drugod pa bo žetev pričela naslednje dni. Hektarski donos bo letos povpreprečno 1300-1400 kg na ha. Na strnišče oljne repice lahko posadimo še krompir, peso, posejemo ajdo, koruzo za krmo, grahorico in dete1jo. Najdonosneje je, če posedamo krompir, kajti pridelek krompirja je najmanj tolikšen, kakor če je posajen v pomla- danskih mesecih. V mnogih krajih je način obdelovanja zelo udomačen in doseženi so res zelo dobri uspehi. oljna repica ne troši zemlje, nasprotno, jo celo zelo srahlja, kar zelo ugodno vpliva za prihodnji pridelek. Repico sejemo v drugi polovici meseca avgusta do približno 10. septembra. Podjetje »Oljarne«. Ljubljana je preskrbelo - kot smo izvedeli — zadostne količine semena nemške oljne repice, sorte Dippe. Ta vrsta se ne izsipa ob žetvi in ima bogat donos. Že danes moramo misliti oz. preskrbeti zadostne površine njiv, na katere bomo posejali v avgustu oljno repico. Za setev so primerna strnišča pšenice in rži. ovsa in ječmena ter krompišča ranega krompirja. Cena repici je danes v zamenjavi za olje taka, da dobi pridelovalec 16 kg olja za 100 kg oljne repice. Upoštevaje to, da se za oljno repico pridela normalno količino krompirja, kot je to dokazano v več primerih in v različnih krajih, lahko trdimo, da je oljna repica za kmetovalca najdonosnejša kultura in zato priporočamo, da te posejemo letos kar je največ mogoče. Pastirčki in slabi učni uspehi Po razpustitvi nekaterih kmečkih delovnih zadrug se je v ljutomerskem okraju začelo živahno preseljevanje šoloobveznih otrok-pastirčkov. Kmetje iščejo ceneno delovno silo, zlasti še otroke v starosti nad 12 let, kj jih ni treba socialno zavarovati, čeprav ponavadi opravijo toliko dela, da se jim splača imeti. Z njimi običajno ne sklepajo nobenih delovnih pogodb. Posebo aktivni so v zadnjem času kmetje s Cvena, saj zelo radi zahajajo v bližnje hrvatske vasi, kjer takih otrok ni težko najti. Lani oktobra razpisana anketa je pokazala, da je bilo takrat v okraju nad 350 službujočih pastirčkov. Največ so jih našteli v naslednjih šolskih okoliših: Križevci 36, Ljutomer 37, Mala Nedelja 35, Kapela 24 in Cezanjevci 22. Če primerjamo njihovo število s številom vseh šolskih otrok, ugotovimo, da je v Cezanjevcih vsak sedmi, v Križevcih in Stari gori vsak deveti in na Cvenu, v Veržeju, Mali Nedelji in Tomažu vsak deseti otrok pri tujih ljudeh. Nad 30 pastirčkov nima staršev, nad 100 pa jih je, ki imajo samo po enega roditelja. Večina teh otrok, ki jih kmetje prekomerno zaposlujejo na pašnikih, poljih in pri domačih opravilih, nima dovolj časa za učenje. Zato dosegajo v šoli slabe uspehe Po statističnih podatkih pastirčkov zaostalo 553-krat ali povprečno vsak otrok dvakrat. Večina starejših otrok je morala trikrat ali celo štirikrat ponavljati razred. Taki bodo v času svojega obveznega šolanja dovršili le tri do pet razredov osemletne šole ali en razred gimnazije. Tako jim bo zaprta pot v večino obrtniških poklicev za katere je predpisana šest do sedemrazredna šolska izobrazba V splošnem pa je postopek delodajalcev s pastirčki mnogo boljši kot v prejšnjih razmerah, so pa še vedno taki, ki z njimi slabo ravnajo, jih celo pretepajo in na vsakem koraku zapostavljajo Pri Francu Vuku iz Jamne, Pepci REber iz Črne, Štefanu Šimonu iz Mahovec in Antonu Cunku iz Segovec so pastirčki večkrat tepeni. Delodajalci jim ne puste dovolj časa za učenje in branje knjig, branijo jim kulturne prireditve in odrekajo celo najskromnejša sredstva za izlete. Pri Rudolfu Škergetu na Moti in Ivanu Perši v Babincih spita pastirja kar v hlevu. Pastirčki pogrešajo prave domača vzgoje. V krogu otrok in hišnega gospodarja se zaradi toga počutijo manjvredne in zapojavljene, kar se bo odražalo tudi v njihovem bodočim življenju. M. Veršič RAZSTAVA UČENČEV V GOSPODARSTVU V LJUTOMERU Dva dnj — v soboto in nedeljo 13. in 14. VI. -— je bila v Ljutomeru odprta razstava učencev v gospodarstvu. Razstava Je bila okusno prirejena in razstavljeni izdelki zelo lepi. Škoda le, da razstava ni bila odprta še kak dan dalje. TOČA V PROSENJAKOVSKI OBČINI 9. junija je v prosenjakovski občini padala precej debela toča. Največ škode je povzročila na poljih Motvarjevec in Pordašinec. V teh krajih je na rži in pšenici prizadejala škode za 15 do 40 odst. Prizadeti kmetovalci, ki so imeli svoja polja zavarovana, bodo dobili nadomestilo za škodo od Državnega zavarovalnega zavoda v Soboti. Doslej je prijavilo škodo iz kmetovalcev s skupno površino 16 ha. Mariborski teden od 4. do 19. julija 1953 Tudi v kmetijstvu je možna velika proizvodnost V Ameriki so dosegli v zadnjih desetletjih vrsto rekordov v kmetijski proizvodnji. Po statističnih podatkih, ki jih je objavilo kmetijsko ministrstvo ZDA, je narasla kmetijska proizvodnja od leta 1910 za več kol dve tretjini. Vse to so dosegli z manjšim številom delavcev kot prej. Leta 1910 je vsak kmetijski delavec pridelal hrano in tekstil za sebe in še pet oseb. Leta 1950 je delavec hranil in oblačil poleg sebe še 14 drugih oseb. Kmetijski stroji, boljše semenje, boljša tehnika in drugo so prispevali, da je ljudska delovna sila postala produktivnejša. Ameriški kmetijski strokovnjaki menijo, da se bo kmetijska proizvodnja s pomočjo mehanizacije Se povečala in da bodo zaradi mehanizacije in drugih tehnoloških uspehov kmetijski delavci sproščeni za druge posle, a do leta 1975 bo mogoče iz istih vzrokov zmanjšati število delavcev za 15-20 % kljub stvarnemu povečanju skupne proizvodnje kmetijskih posestev. Sklepanje pogodb za prodajo žita V Slavoniji so prodajalci žit kontrahirali (sklenili pogodbe za prodajo) nad 2.000 vagonov žita. Žito je v Slavoniji zelo lepo in obeta dobro žetev. Podjetja za promet z žitom na področju Srbije, avtonomne pokrajine Vojvodine in Kosovsko-metohijske oblasti so do začetke junija sklenila pogodbe s pridelovalci žita za skupno 101.880 ton pšenice. Prodajalci so dobil na račun okoli eno miljardo dinarjev. Pri sklepanju pogodb dobe pridelovalci takoj izplačanih 10 dinarjev za vsak kilogram žita, ostalo pa bodo dobili. ko bodo pšenico izročili. Pogodbena cena pšenico znaš 23 dinarjev za kilogram. ALI STE ŽE poravnali naročnino PREKMURSKO KMETIJSTVO V DESETIH LETIH BODOČNOSTI (4. nadaljevanje) Večina naših travnikov ni bila še nikoli gnojena Travništvo je naša najbolj zanemarjena kmetijska panoga. Zato je pridelek sena in otave izredno majhen, povprečno v zadnjih letih 20 metrskih stotov na hektar. Desetletni načrt predvideva, da bi se s skrbjo za travnike ta pridelek lahko povečal v letu 1957 na 22 stotov, v letu 1962 pa na 25 Travništvo obsega 19.812 ha površine in po gospodarski važnosti zasluži vso pozornost. Kljub temu so naši travniki zelo zanemarjeni in dajejo majhen pridelek. pa še ta je slabe kakovosti. Dobrih trav in detelj je na travnikih zelo malo — večinoma so pleveli, preslica in kisla trava. Res je. da so travniki le tam, kjer ni možno orati zaradi lege ali talne vode: pa tudi sušno podnebje ni prikladno za travništvo. Vse to pa ne opravičuje sedanjega izredno slabega stanja. Možna so še velika zboljšanje in povečanje pridelka. Večina naših travnikov ni bila še nikoli gnojena, čeprav trava vleče vsako leto iz nje snovi za rast. V desetletnem načrtu so predvidene razne melioracije: osuševanje in namakanje, gnojenje, kalcifikacija, setev trav itd. Kjer je možno, je treba travnike preorati in posejati dobra travna semena. S tem delom bomo povečali pridelek in krmilno vrednost sedanje slabe krme Uredimo pašnike Po Statističnih podatkih iz starega katastra imamo 3305 ha pašnikov. Vseh teh pašnikov pa dejansko ni, ker so mnogi že zdavnaj spremenjeni v gozd, jelšovje, pa tudi njive. K pašnikom se prištevajo tudi razne jame na Goričkem, sovrati (vratnice) itd., ki nimajo nič skupnega s pravim pašništvom. Imamo pa tudi nekaj pravih pašnikov — v Skakovcih. Gaberju, Dobrovniku, Lendavi itd — ki merijo večje površine. Ti zaslužijo vso skrb za izboljšanje in ureditev dobrih pregradnih pašnikov, ker so sedaj to večinoma zapuščene gmajne Treba je predvideti investicijske kredite, ki naj jih najamejo kmetijske zadruge, katere morajo pašnike tudi upravljati. Pri živinoreji je treba izboljšati kakovost Ko govorimo o živinoreji, moramo to gledati povezano z rastsinsko proizvodnjo — krmili — in potrebami ljudi. Potrebe in povpraševanje namreč odločajo, kaj bodo kmetovalci pridelovali, če bodo hoteli prodati. Zato je naša živinoreja imela že pred vojno, posebno pa še ima danes vodilno vlogo v našem kmetijstvu. V Prekmurju pride na 64.113 hektarov kmetijske površine 2562 konj, 45 700 glav goveje živine. 59 293 prašičev, 1515 ovac in 186 600 perutnine. Torej pride na 100 ha kmetijske površine: 7 konj. 71 glav goveje živine. 90 prašičev. 3 ovce in 300 perutnine V primeri s predvojnim stanjem se je stalež vseh vrst živine, razen konj, znatno zmanjšal. Zaradi povečanega števila industrijskega prebivalstva in izboljšanja življenjske ravni delovnem človeka je nujno vskladiti živinorejsko proizvodnjo s temi potrebami. Z boljšo krmo je treba skrbeti predvsem za izboljšanje kakovosti živinoreje in le malo za številčni porastt živine. Konjereja. Z mehanizacijo našega kmetijstva se vloga konj znatno manjša. Mnoga težka dela, ki so jih doslej opravljali konji, jih opravljajo stroji. V bodočnosti bodo za konje ostala le lažja in dopolnilna dela. Zato je razumljivo, da se bo stalež konj zmanjšal od dosedanjih 4560 vsaj na 4000. Vedno bolj bodo iskani lažji konji, katerih vzdrževanje je cenejše m so hitrejši. Treba bo razširiti vzrejo konj v vidu lipicanca, ki le prav tako skromen kot naš domači, je pa silno odporen in hitrejši m odlično služi za kmetijska dela in potrebe armade. Govorjenja je že od nekdaj najvažnejša panoga živinoreje v Prekmurju. Krave služijo svojim lastnikom izključno kot vprežna živina in jim dajejo gnoj za »lačne« prekmurske njive. Pridobivanje mleka je največkrat, predvsem na Goričkem, drugotnega pomena. V razvoju govedoreje ni najvažnejše povečati stalež živine, ampak izboljšati živino. Zato ne bi stremeli za povečanjem preko 50 000 glav. Zaradi pomanjkanja dobre krme ne moremo stremeti za uvedbo težjepa goveda kajti velikost in težina živali mora biti stvarni odraz naših skromnih krmnih razmer. Zato je naš cilj, vzrediti zbito in nizko govedo z rano zrelostjo ki se hitro razvtia. Teža odrasle krave bi se naj gi- bala od 400 do 600 kg, kar je odvisno od količine in kakovosti krme. Poleg proizvodnje mesa je treba izboljšati mlečnost. Povprečno mlečnost v okraju je treba povečati vsaj na 1500 litrov na vsako kravo, pri rodovniški živini pa na 2400. Kljub temu, da se je pri selekciji naše živine v preteklosti gledalo predvsem na rast, ima ta živina v svoji dednosti tudi dobro mlečnost. To potrjuje dosedanja kontrola molznosti rodovniških krav Poleg selekcije pa bo treba zboljšati tudi vzrejo in krmljenje ter še marsikaj. OSNOVNEGA POMENA ZA zboljšanje Živine je SELEKCIJA Zato bo treba število rodovniških krav povečati vsaj na 5000. Pri tem bodo glavno vlogo odigrali plemenjaki. Zato morajo biti kakovostni. Sedanje stanje plemenjakov pa še ni zadovoljno Na lanskem jesenskem licenciranju jih je bilo 70 odst. ocenjenih v zadnja dva razreda. Če bi imeli boljše, bi te morali izločiti. Zato bo nujno, da bomo v prihodnjih letih strožje izbirali in da v letu 1957 pustimo za plemenjake le one, ki so potomci rodovniških krav in bikov Do konca preteklega leta smo uvozili iz inozemstva 12 odličnih bikov. Ti plemenijo v največjih živinorejskih središčih, 5 najboljših pa uporabljamo za osemenjevanje na Veterinarskem zavodu v Soboti. Po prvih uspehih obstoje vsi pogoji, da se delo zavoda razširi; do leta 1957 bo treba osemeniti vsaj 5000, do leta 1962 pa 10.000 krav. Osemenjevati bo treba predvsem po vsem ravninskem predelu na obeh straneh potoka Ledave, kjer gojijo najboljšo plemensko živino. Čimprej bo treba ustanoviti podružnice veterinarskega zavoda v Lendavi, Gornjih Petrovcih, pri Gradu in v Črensovcih. Na račun osemejnevanja pa se ne more zmanjšati števila bikov Najprej bo treba še skrbeti za vzrejo dobrih bikov, dobre plemenjake pa bo treba uvažati še nekaj časa. TREBA JE SPREMENITI NAČIN VZREJE ŽIVINE Z ozirom na prirodne pogoje (možnost pridelovanja krme), gospodarske potrebe in druge okoliščine (prometna sredstva itd.) ter tradicijo in obstoječe stanje goveje živine bi Prekmurje razdelili na dve proizvodni področji: na mlečno-plemensko in na mesno-mlečno. Mlečno-plemensko področje bi se raztezalo od obronkov Goričkoga in bi obsegalo vso Ravensko. zajelo bi še obe dolini do Rogaševec in Mačkovec ter dolino okrog Šalovec. V tem j predelu bi skrbeli predvsem za pridobivanje mleka. V ravninskih krajih občin Cankova, Bodonci, Puconci in Martjanci, gornji kraji občin Tišina in Sobota ter občine Polana, Turnišče, Črensovci ter kraji Beltinci, Bogojina, Dobrovnik, Kapca, Lakoš in Dolina pa bi skrbelo za vzrejo plemenske živine. Ti bi lahko redili plemensko živino tudi za prodajo izven Prekmurja. Mesno-mlečno področje pa bi obsegalo vse ostale kraje v Prekmurju, to je na Goričkem. V teh krajih bi gojili govedo predvsem za zakol, za mleko pa v glavnem le za domače potrebe. Da bi čim prej dosegli zaželene uspehe, moramo krave osvoboditi jarma Poleg zboljšanja krmljenja bo treba izboljšati vzrejo mlade živine. Razne bolezni pri živini (n. pr. tuberkuloza itd ) in slabo razvita živina so veren odraz slabih razmer pri vzreji. Z izločanjem bolnih in neprimerno razvitih živala se zmanjšuje odstotek slabe živine. s tem pa se še ne odpravljajo slabi pogoji za našo živinorejo. Obenem je treba spremeniti tudi način vzreje. Ker v Prekmurju ni mnogo pašnikov, razen jesenske paše živina ne pride na prosto Res je, da z večino krav obdelujejc polja in so ta čas zunaj. Teleti in goveda do dveh let starosti pa prebijejo večino časa v hlevih, Čeprav bi ta morala biti največ časa na prostem: na pašnikih in tekališčih. Zato je ozka, slaba, plitva živina, s slabo razvitimi parklji vsakdanji pojav. Tudi z dobrimi plemenjaki ne bomo mogli izboljšati našega goveda. Če ne bomo izboljšali načina vzreje. V središčih za rejo plemenske živine je treba urediti tekališča vsaj za mlado živino Za rodovniške potomce pa bi bilo treba priznavati le ono živino, ki bo poleg ostalega zrasla v takih pogojih. Prav tako bo pri licenciranju plemenjakov treba izbirati samo tako vzrejene plemenjake. Za vzrejo dobre plemenske živine so osnovnega pomena pašniki Zato bo treba sedanje pašnike temeljito izboljšati, v drugih krajih pa ustvarjati nove pašnike za kar naj skrbijo kmetijske zadruge. Ta cilj izboljšanja živinoreje pa bomo dosegli le takrat, če se izpolni načrt pridelovanja krmil. Množino in kakovost teh bo treba povečati s pridelovanjem na njivah (predvsem detelj. kakor tudi drugih krmil). Prav tako bo treba skrbeti tudi za izboljšanje travnikov (Dalje sledi) Murska Sobota, 19. junija 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Zanimive drobnarije TRI MILIJONE LET Pisano zgodovino imamo le nekaj tisoč let; zato nekateri ljudje menijo, da človeški rod živi na naši zemlji le kratko dobo — po nekaterih cerkvenih knjigah trdijo, da je bog ustvaril Adama pred okrog 7000 leti. Razna odkritja — izkopavanja — so to ovrgla, saj so našli človeške kosti oziroma kosti naših prednikov, ki so starejše mnogo tisoč let. V Turčiji po so pri vrtanju petrolejskih vrelcev v bližini Ankare odkrili okostje velikega mastodna — prednika današnjega slona, — katerega starost cenijo najmanj tri milijone let. Iz velikosti lobanje in oklov sklepajo, da je ta praslon moral biti dolg kakšnih 26 metrov, težak pa 280 do 300 metrskih stotov. KAKO SE ZNEBITE MRAVELJ V STANOVANJU Če vam mravlje delajo neprijetnosti v stanovanju, jih boste zanesljivo odpravili, če boste redno pospravljali vse ostanke, ki vsebujejo sladkor in prijeta ne vonjave. Nadalje pa Je potrebno poiskati izhodišče, odkoder mravlje Izhajajo, in ta prostor obkrožite z navadno šolsko krede Zoološko je namreč ugotovljeno, da kreda mravljam smrdi in zaradi tega ne bodo prekoračile črte, s katero ste obkrožili njihov izhod, temveč se vrnile in čez čas mesto zapustile. Požari prepovedani Ko so je gasilcem zahotelo počitka, so zaprli za nekaj časa gasilski dom, na vrata pa nabili napis: »Požari prepove- dani!« Vzgojno zastraševanje Sodni uradnik v Bellinghamu v Združenih ameriških državah je naročil, naj na novo preslikajo celico za pijance. Na steno so naslikali bele miši in zelene kače. Sodni uradnik si od nove slikarije obeta, da bo zastraševalno vplivalo na streznjene pijance, ki bodo zaradi vinjenosti prišli v zapor. Vsa dela opravlja z nogami V Združenih ameriških državah, v mestu Brewster. živi sedemnajstletno dekle, ki se je rodila brez obeh rok. Ob njenem rojstvu so vsi izgubili vsak up, da bi mogla mala Helena — tako je bil otrok krščen — sploh kdaj kaj samostojno početi. Mala Helena pa se je kot drugi otroci skušala igrati, le da je pri tem uporabljala noge namesto rok. Pri tem so se ji noge že toliko izurile, da je lahko začela hoditi v šolo. Sedaj je sedemnajstletno dekle v svojem razredu najboljša učenka. Helena, ki se odlikuje po izredni inteligenci, ne samo da z nogami piše, ampak se tudi sama češe, je, šiva, pri čemer sama udene nit v šivanko, in se ukvarja z drugim delom. KRATKE VESTI Vsled nevihte z močnim nalivom je v začetku preteklega tedna Dravinja s svojimi pritoki prestopila bregove in poplavila velike površine v okolici Poljčan. Ponekod je voda vdrla v kleti stanovanjskih hiš. v hleve in celo stanovanja. Odnašala je pridelke s polj in poplavljeno področje pokrila s peskom in blatom Napravila je več milijonov škode. Za 150.000 dolarjev divjačine so izvozili iz Bosne in Hercegovine samo v letošnjem letu. Največji kupec bosansko-hrvatsko divjačine, katere krzno je med najboljšimi na svetu, so ZDA, nato Anglija, Avstrija. Nemčija, Italija ter nekatere druge države. Sedemnajstega otroka Je povila Frančiška Bolka iz Cerkelj pri Kranju. Novorojenček, ki je dvanajsti sin, je zdrav in krepak dečko Prvega otroka je rodila leta 1929, ko ji je bilo 22 let. Vsi otroci so živi in zdravi. Uradni list LR Slovenije z dne 4. junija je objavil važne odredbe s področja zdravstva. Tako odredbo o najvišjih cenah za zobozdravstvene storitve, odredbo o najvišjih cenah za zdravstvene storitve zavodov s samostojnim finansiranjem, ki imajo pomen za vso republiko (bolnice), odredba o cenah za zdravniško pomoč pri porodu na domu in uredbo o enotni ceni za zdravniška spričevala. Žrebanje V. kolo obveznic II. ljudskega posojila Amortizirane so obveznice na slednjih številk v vseh serijah: 156 239 229 778 248 656 876 289 497 519 223 682 420 436 837 204 20 70 277 655 797 920 557 467 767 666 540 411 112 569 274 747 320 431 321 286 577 628 684 806 69 279 184 413 574 471 944 327 671 718. Dobitke po 2000 din so dobile vse serije s sledečimi številkami: 289 411 778 467 223. Dobitke 5000 din so dobile obveznice s številko 69 v vseh neparnih serijah. Obveznico 10.000 din Je dobila številka 2791 v naslednjih serijah: 3962 1307 6269 1911 3455 59 3954 176 2020 3308 3417 555 1256 2928 34 1777. Obveznice 10 000 din je dobila štev. 2791 v naslednjih serijah: 3962 1307 6269 1911 3455 59 3954 176 2020 3308 3417 555 1256 2928 34 1777 4817 4352 2716 3273 246 1817 569 126 5817 2164 61 3422 3688 4644 6402 6151 2714 1742 3710 895 3890 6372 5841 1945 5101 3604 2562 4581 1515 5029 5689 1590 1104 1540 1004 518 2518 3774 3151 6257 2283 3036 3955 2957 1789 3633 3215 4457 6178 1252 5621 3975 5465 3165 2052 827 5871 4026 5557 3354 2119 5395 5464 3729 4413 10 3334 1780 4040 3214 1714 275 1407 2431 3772 1573 4379 4153 6358 2948 2341 4535 4514 780 724 3363 646 3128 283 3043 2110 3252 4988 4691 5584 1239 485 1021 1418 276 4776 1465 424 3087 4020 1736 4137 1207 2859 2686 2707 5680 3598 4843 4669 6249 3757 2081 3638 466 5741 5727 2849 1559 4116 4886 3836 1391 3137 1178 5733 5633 4323 1479 1866 3084 605 141 548 3641 1366 5069 2997 6333 2789 5564 6566 2395 598 6266 1976 5138 5161 2627 2295 1172 4096 3079 5615 6304 2605 5549 1232 6343 4236 3813 913 6424 127 5977 218 2430 419 5807 5163 4863 2137 4380 2286 2016 4434 1575 2170 884 5916 573 76 3501 5652 3726 1081 5862 4304 4703 1497 4136 3112 6263 3941 3180 4852 1420 1586 3597 4392 845 2816 1487 3512 2485 1008 4766 4571 4210 101 3362 6390 4513 2545 6173 3607 6526 2414 6345 2811 6457 4749 3698 2690 743 852 4775 6227 571 4826 4949 5183 3032 1994 5832 3385 5058 6472 1243 3209 3991 123 1371 967 3297 5958 3855 3834 3202 2935 4428 5937 236 277 1641 1522 4203 398 2358 1392 322 2528 1725 2018 3448 5677 578 1388 247 103 6378 2642 2979 5174 5953 4059 5451 5024 2781 2666 2668 5375 410 3066 1572 4014 2961 3409 2364 2994 1198 4536 1627 316 365 1771 2117 4407 3121 5552 3790 5603 5119 3096 4846 3171 5580 5492 4760 6540 6660 851 1907 4942 2236 4726 1297 6219 5795 3126 3628 379 3479 2231 2505 4650 5934 2727 6250 5319 5690 6461 406 6462 3911 6131 4939 2357 6435 4936 2433 2113 5300 1113 6231 4475 963 2453 3113 3779 4001 2038 811 1053 5579 1710 2503 6392 1030 3708 2232 943 296 412 2619 1092 6233 6558 805 2014 6281 4321 3849 411 5189 2641 5693 2896 5672 2461 2684 5487 1186 6296 2519 1729 1146 1796 328 2513 4162 2040 2647 3274 3668 1086 1813 3780 5199 4009 3230 3482 3960 175 6187 4444 5087 5578 2863 2660 2693 1936 3704 2162 434 1619 6186 121 1719 4363 3203 6325 265 4035 5356 5945 3773 1461 1221 5776 1373 6443 117 380 7 2737 4104 4010 3094 3653 2130 4870 5312 3670 1638 4592 1083 2681 1403 5979 893 1225 3776 942 3125 496 1835 4438 5463 3416 3370 6336 2428 4339 2936 2636 3339 Dobitke po 50.000.— je dobila številka 327 Iz serij: 2859, 6276. Dobitek 100.000.— je dobila obveznica 682 iz serije 3027. Da sle jih videli, male Prleke Prav zdaj, ko se šolsko leto nagiba h koncu, so radenski pionirji priredili v zdraviliški kavarni svoj pevski koncert, ki je bil združen s folklornim in baletnim nastopom. Na tej prireditvi se je zbralo precej odraslih občanov. Pevski zbor, ki šteje 45 mladih grl, je v prvem delu programa zapel 6 partizanskih in pionirskih pesmi. Dve pionirki sta zaigrali na klavir; prva dve narodni, druga pa Krenelinovo Pesem o beračici. Dobro so se izkazale tudi male baletke iz drugega razreda. V plesu Ljubi maj so izrazile veselje nad prihodom pomladi. Po odmoru sta nastopila radenska znanca Kekec in Mojca. Prvi, ki je bil sicer malo hripav, je zapel pesem O dobri volji, Mojca pa je v svoji pesmi izpovedala do- motožje in hrepenenje po rodni vasi. Navzoče občinstvo Je navdušeno pozdravilo folklorno skupino, ki je ob zvokih malega harmonikarja zaplesala Prleški ples. Ob zaključku pa so mali pevci zapeli še 6 narodnih pesmi. Pionirska prireditev je bila na dostojni umetniški višini, zato hvaležni gledalci niso var- čevali s priznanjem; vsak uspeh malih umetnikov so nagradili s ploskanjem. Ves program je pripravila učiteljica tov. Katica Žižkova, ki je kljub temu, da zaradi pomanjkanja učnih moči poučuje v dveh razredih, našla še dovolj časa za kulturno-prosvetno delo. Njej — kakor tudi pionirjem — gre vse priznanje! Aparat za ugotavljanje laži Psihologi, pa tudi mnogi drugi, so zainteresirani na tem, da ugotovijo, če človek laže ali ne. Pri ugotavljanju tega so šli s stališča, da človek, ki laže, kaže navadno posebne znake razburjenosti, nervoze, zardevanja in podobno, posebno če ni vajen laganja. Izdelali so prav precizne aparate, ki merijo vse mogoče fiziološke spremembe (dogajanja v človeškem telesu), tudi tiste najmanjše ki jih pri izurjenem lažniku ni mogoče opaziti, kot povečan krvni pritisk, potenje ter več podobnega. S takim aparatom bo mogoče točno ugotoviti, če človek govori resnico ali ne. kolikor bo seveda tudi aparat povedal resnico. ŠOPEK GASILSKIH VESTI Petdesetletnico svojega društva o predzadnjo nedeljo slavili gasilci iz Dragotinec. Že na predvečer so priredili baklado in se zbrali ob tabornem ognju. Ka javnem nastopu, ki so ga imeli naslednji .dan popoldne, pa so podelili priznanja starejšim gasilcem in izročili svojemu namenu stolp za sušenje cevi. Gasilci Žerovinec so tokrat slavil 25-letnico svojega dela v društvu. Slavje so imeli pred zadružnim domom, kjer so starejšim tovarišem izročili priznanje za večletno službovanje v gasilstvu. Proslava pa je bila preveč skromna; niso pripravili običajnega programa, niti so povabili v goste sosednjih društev. Gasilci v Meleh pa so se ob tem prazniku postavili s pestrim programom. Sodelovala so tudi sosednja društva, zalužnim članom so izročili priznanja. V Trnovcih si bodo gasilci še letos postavili svoj dom. Priredili so srečolov, ki jim je vrgel precej dohodkov. Z njimi bodo poravnali gradbene stroške. Grabonoški gasilci pa so jih prekosili. Svoj dom so že spravili pod streho. Vse storitve so plačali s sredstvi, ki so jih pridobili na raznih prireditvah. GASILSKI DAN SO PRIMERNO PROSLAVILI Letos 9. avgusta bo PGD v Črenševcih praznovalo 30. obletnico obstoja. Društvo se na to že sedaj temeljito pripravlja. Obenem pa so proslavili Gasilski dan 14. junija, ki je bil za- radi Prekmurskega festivala preložen. Že nekaj dni pred svojim praznikom so uredili prostor in orodje, 14. junija pa je bila pred gasilskim domom častna straža, v orodjarni pa je dežurni gasilec obiskovalcem razkazoval in pojasnjeval uporabnost gasilskega orodja. V popoldanskih urah so priredili zabavo, izkupiček pa bodo uporabim za nabavo potrebnega orodja. Zavarujte sebe — in imetje ! FOKOVCI Požar prinaša vedno le nesrečo. Nekoliko laže jo je preboleti, če je poslopje bilo zavarovano. Tako se je zgodilo Ludviku Mikuli, V Fokovcih, kateremu je zgorelo celotno gospodarsko poslopje in je utrpel 314.000 dinarjev škode. Ker je imel zavarovano, vendar ne za polno vrednost, mu bo Drž. zavarovalni zavod povrnil velik del nastale škode v znesku 226.550 din. 100.000 din je že dobil izplačano, ostanek pa dobi, ko bo gradil novo gospodarsko poslopje VANEČA 27. maja je požar upepelil go. spodarsko poslopje Aleksandra Sedenje iz Vaneče št. 5. Lastnik je imel to poslopje zavarovano. Ker pa lani pla- čal premije, je zavarovanje prenehalo in ob času požara ni bilo več zavarovano. Vsled tega trpi veliko škodo, saj je zavarovalnina znašala 160.000 dinarjev, kar bi dobil od Drž. zavarovalnega zavode če ne bi zamudil plačati zadnje premije. Čeprav je poslopje bilo več vredno, bi si tudi s tem lahko precej pomagal. ČRNCI Pred kratkim je Marija Stružnik prejela od Državnega zavarovalnega zavoda 77.000 din in sicer za svojega moža Ivana Strežnika, ki je bil zaposlen na državnem posestvu Črnci in se je po nesreči ubil. Zaradi smrtne nesreče je prejela dvojno zavarovalno vsoto. ALI IMA VAŠA SINDIKALNA PODRUŽNICA POVERJENIKA PREŠERNOVE DRUŽBE? Telovadna akademija v Ljutomeru V okviru prireditev ob 30. obletici ustanovitve prvega telovadnega društva V Prlekiji — Murskega Sokola, je bila v soboto 13. t. m. v Ljutomeru telovadna akademija. Pionirji, pionirke in mladinci domačega Partizana so prikazali na odru zletne vaje. mladinci in pionirji preskoke, mešane članske vrste vaje na bradlji in drogu, članice vaje na dvovišinski bradlji, dve uspeli točki pa je ripravila tudi skupina članic iz Mariborske tekstilne tovarne. Pred nepolno zasedeno dvorano izvajan spored akademije je bil še kar dober, lahko pa bi bil mnogo boljši, če bi prireditelji posvečali več pažnje tudi ostalim rečem (ureditev odra, red v dvorani, napovedovanje in podobno), kar spremlja vsak spored. M. SOBOTA IMA KEGLJIŠČE Pravilno rečeno: novo kegljišče, ki pa je tako, da se bodo lahko na njem odigravala tudi kegljaška tekmovanja. Z otvo- ritvijo kegljišča na vrtu gostilne Varga v M. Soboti zadnjo nedeljo, je začela z delom kegljaška sekcija ŠD Sobote. Soboških kegljačev, članov omenjene sekcije je že kar precej, upajmo, da se bodo uveljavili v tekmovanjih z ostalimi kegljaškimi klubi Slovenije. Prvo srečanje na novem kegljišču med Sobočani in KK Ljutomer so odločili gostje v svojo korist in tako dobili lep pokal. Razlika: 25 lesov. TELOVADNI NASTOP V ČRENSOVCIH V nedeljo, 14. t. m. so pionirji in mladinci črensovske nižje gimnazije priredili uspel telovadni nastop na telovadišču v Črensovcih. Mladi naraščajniki TVD Partizana so prijetno presenetili okrog 800 gledalcev, vaščanov Črensovec in okolice. To je bil prvi telovadni nastop po osvoboditvi Slovensko prvenstvo v nogometu ŠD Sobota—Kovinar (Maribor) 5:2 (4:0) Od zadnjega nogometnega srečanja Sobočanov z Mariborčani v zaostalem predzadnjem kolu nogometnega prvenstva Slovenije smo več pričakovali. Posebno še po učinkoviti zmagi nad Železničarjem. Toda nogometni enajstorici ŠD Sobote zadnjo nedeljo spet »ni šlo«. ŠD Sobota si je zmago zagotovila s štirimi goli v prvem polčasu, kar je dobro za domačo enajstorice, kajti v drugem delu igre je bilo hudo. Gostje so igrali zelo požrtvovalno in borbeno, domačini pa raztrgano in niso mogli ustvariti ves čas igre potrebne povezave, zato tudi ni bilo večjega učinka v golih. Z zadnjo tekmo je nogometna ekipa ŠD Sobote pridobila še dve točki in se tako po številu točk pridružila Nafti. Vendar ji slabša razlika v golih zadostuje le za 4. mesto na tabeli, ki je naslednja; Kladivar 14 12 1 1 88:17 25 Železničar 14 11 1 2 75:19 23 Nafta 14 8 1 5 37:33 13 ŠD Sobota 14 8 1 5 53:41 17 Aluminij 14 7 1 6 38:34 15 Drava 14 4 1 9 23:78 9 Kovinar S 14 1 1 12 21:71 3 Kovinar M 14 1 1 12:52 3 Odbojka Med športnimi prireditvami Prekmurskega festivala je bilo organizirano tudi tekmovanje za okrajno prvenstvo društev Partizan v odbojki. Sodelovalo je šest moštev: Sobota, Tišina, KNOJ, Cankova, UDV, Sobota II. Samo tekmovanje je pokazalo, da se je kvaliteta od lanskega leta vidno zboljšala. Pri tem prednjači prva ekipa Partizana Sobota, ki je osvojila prvo mesto kar premočno. Dobro pa se Je odrezala tudi ekipa Tišine, ki je zasedla II. mesto. Rezultati tekmovanja: Partizan Sobota I-UDV 2:0, Tišina-Cankova 2:0, Cankova-KNOJ 2:0, Partizan Sobota II-Tišina 0:2, Partizan Sobota I-Cankova 2:0. Z osvojitvijo prvega mesta v tem tekmovanju se je ekipa Partizana iz M. Sobote kvalificirala za republiško prvenstvo Partizana v Ljubljani. V lanskoletnem prvenstvu je Partizan iz Sobote zaseda drugo mesto v Sloveniji, zato upajmo, da nas tudi letos ne bo razočaral. Finale tekmovanja za pokal „Prekmurskega IV. RAJON-TIŠINA 4:3 (2:2) festivala“ V petek, 12. t. m. so se pomerili v finalnem srečanju nogometnega tekmovanja za pokal »Prekmurskega festivala« mladinci Partizana iz Tišine z mladinsko enajsterico iz IV. rajona M. Soboti. Mladinci iz Tišine so igrali zelo požrtvovalno in to nevajeni soboškega igrišča, ki je bilo od dežja še razmočeno. Ves čas Mre so nudili tehnično boljšim mladincem IV. rajona krepek odpor in večkrat prehajali v hitre in nevarne protinapade. Z malo več sreče bi kaj lahko zmagali. Toda pri enakem stanju 3:3 je posegla vmes enajstmetrovka, ki je prinesla soboškim mladincem zmago in s tem pokal Upajmo, da bo prihodnje tako tekmovanje zajelo še več mladinskih nogometnih moštev Športni dogodki v Ljutomeru JEDINSTVO-LJUTOMER 3:1 (2:1) Za gostovanje nogometne ekipe Jedinstva iz Čakovca je vladalo v Ljutomeru precejšnje zanimanje. Domačini so se še kar uspešno in požrtvovalno upirali tehnično boljši igri gostov in tudi sami napadali, toda žoga ni hotela več kot enkrat v mrežo Gostje so zaslužili zmago, mala razlika v golih pa je tudi spodbuda za domačine. SO SOBOTA-LJUTOMER 4:2 (2:2) Tudi za zadnie srečanje med kombiniranim moštvom ŠD Sobote in Ljutomera velja podob- na ugotovitev kot za tekmo s Čakovčani. Enajstorica Partizana iz Ljutomera je bila v prvem delu igre enakovreden nasprotnik Sobočanom, v drugem polčasu pa so podlegli tehnično boljšim gostom. Se nekaj k rezultatu: bodimo malo boljši organizatorji! Ob koncu tekme je kaj lahka obsodbo »sodnik je kriv našega poraza«, toda razmislimo malo še o tem. kako težko ugotavlja sodnik vsako podrobnost svojih presoj brez stranskih sodnikov. Sodnik lahko s svojimi ugotovitvami oškoduje ene ali druge, toda vedno ni samo on kriv za to. -de. Stran 4 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 19. junija 1953 Po Prekmurju in Prlekiji Pomemben dogodek v Bogojini Letos je končal prvič v naši vasi četrti razred nižje gimnazije, ki ga je obiskovalo 20 pridnih in znanja željnih dijakov. To je veliko doživetje za vse naše ljudi, zato so iz srca hvaležni naši ljudski oblasti, ki jim je v nenehni skrbi za napredek ljudstva, omogočila, da njihovi otroci lahko študirajo tako rekoč doma. Od vseh dvajsetih dijakov ostaneta dva doma na kmetiji, vsi ostali pa bodo nadaljevali študiji nekaj na višji gimnaziji, drugi pa v raznih strokovnih šolah. Da so čimbolj slovesno in častno zaključili svoje šolanje v nižji gimnaziji, so naštudirali igro, ki jo je po Tavčarjevi povesti »Cvetje v jeseni« dramatiziral njihov razrednih tov. Jakoš. Nastopili so trikrat v Bogojini In enkrat v Turnišču. Vedno so želi mnogo priznanja in pohvale, saj so se morali poleg učenju za šolo pošteno truditi, da so zmogli še to. Denar, ki so ga dobili, bodo porabili kot prispevek za izlet, ki ga nameravajo napraviti v drugi polovici junija. Ta izlet jim bo odkril še del njim nepoznane domovine, in sicer slovensko Koroško. Ostal jim bo pa obenem trajen spomin na vse lepe in težke dni, ki so jih preživeti na tej šoli. Prisrčno slovo od šole in součencev je pokazalo, da so res radi hodili v šolo in da je ne bodo tako kmalu pozabili. Nižja gimnazija v Bogojini ima bodočnost, saj prvi razredi naraščajo iz leta v leto, zato je tembolj žalostno dejstvo, da se morajo stiskati v tako neprimernih prostorih, kot je bivši vaški trgovski lokal in mizarska delavnica. S-a Za slovo: koncert! Večje število učencev četrtega razreda nižje gimnazije v Ljutomeru zapušča šolske klopi. Med njimi je precej takih, ki so obiskovali pouk na glasbeni šoli. Na jesen bodo odšli na višje gimnazije, odkoder jih bo prav gotovo vodila pot v sosednje glasbene šole, kjer se bodo v glasbi še naprej izpopolnjevali. Vsako leto jih je odšlo nekaj, toda letos jih je največ; zato je to važen dogodek za vse tiste, ki so po štiri do šest let skupaj delali in se izobraževali. Učenci, ki odhajajo v višje šole, bi se radi od vseh, ki so spremljali njihov razvoj in uspehe na letnih produkcijah in drugih javnih nastopih, poslovili s samostojnim koncertom. Prav zaradi tega, ker bomo lahko na tem koncertu spoznali, kaj lahko na glasbenem področju deseže učenec, ki istočasno obiskuje tudi pouk v nižji gimnaziji, bo nastop še posebno zanimiv za starše in odrasle ljudi. Med nastopajočimi bodo tudi učenci, ki so absolvirali nižjo glasbeno šolo. Nastop bo v torek 23. junija ob 20. uri v Domu kulture. KAPELA Delavec kapelskega gospodarstva Franč Pučko se je pred dnevi pritihotapil v poslopje osnovne šole na Kapeli in vpričo ostalih otrok v razredu pretepel šolarja »Tanka Rautarja. Med pretepom je grdo zmerjal otroke in preklinjal ter svoji žrtvi grozil z ubojem. Hotel je s silo poravnati račune, ki so nastali v prepiru med njegovim otrokom in Rauterjevim sinom. Takšen oče — kakšen bo le sin? KUZMA Deževje preteklega tedna je povzročilo poplave tudi v Kuzmi in Gornjih Slavečih. Voda je naredila precej škode na travnikih, ker je oblatila travo, pokošeno seno pa celo odnesla. Lenart v Slov. goricah Kmetijsko gospodarstvo pri Lenartu v Slov. goricah ima dva obrata s 126 ha zemlje. Po reorganizaciji zadrug v obilni so k posestvu priključili tudi zemljo splošnega ljudskega premoženja. Največ pozornosti bodo v prihodnjih letih posvečali pridelovanju krmnih rastlin. Tako si bodo zagotovili dovolj krme za živino. Če pa bodo hoteli, da jim bo živinoreja priti nesla kar največ dohodkov, bodo morali postaviti vsaj večje hleve. Precej so letos napravili tudi v sadovnjakih. Drevje so dvakrat poškropili in zrigolali nad 2 ha zemlje za bodoči sadovnjak. V Spodnjem Porčiču pa nameravajo v jeseni zasaditi 5 ha zemlje s sadnimi drevesci. Kostanj Prebivalci občine Kostanj si le redkokdaj lahko privoščijo obisk kinopredstav, saj so več kilometrov oddaljeni od središč, kjer vrtijo filme. Prikrajšani so zlasti mladi ljudje, ki prav zaradi tega, ker ne najdejo sebi primernega razvedrila, iščejo zadoščenja v pijančevanju, pretepih in drugih — prav nič ko- ristnih in v vzgojnem pogledu škodljivih početjih. Zato je njihov sklep, da se bodo prihonje leto dokopali do nove kinoaparature, več kot upravičen. Najbolj se zanesejo na svoje roke, zato so dali možato besedo, da bodo vsi pomogali s prostovoljnim delom, lesom in denarnimi sredstvi. Šele takrat, ko bodo sami nekaj napravili, bodo zaprosili za pomoč okrajni ljudski odbor in republiške oblastne ustanove. Že pri letošnji elektrifikaciji so se namreč prepričali, da se da z dobro voljo marsikaj napraviti -ar. DIMNIK IN POZAB Zaradi slabo urejenega dimnika je pretekli teden prišlo v Radgoni do požara v kuhinji Viktorja Horvata. Na srečo ni naredil velike škode, ker so ga pravočasno zapazili in tudi omejili Sesul se je del stropa. SLATINA RADENCI Razen malomarnega poslovanja in v zvezi z njim nastale izgube so v kmetijski zadrugi Radenci ugotovili tudi druge nerednosti. Tako so pustili klobase, ki bi morale biti shranjene v zamreženem prostoru, kar na prostem, da so se lahko po njih nemoteno sprehajale muhe. Zaradi prekrška proti higienskim predpisom je bil poslovodja Branko Hladen občutno kaznovan. Morda se bo le spametoval? IZ DRVANJE... V prijetnih junijskih nočeh je elektrika prodrla v mnoge kmečko domove v občini Drvanja. Že prvega maja so v središču Drvarje prvič zagorele žarnice. V sosednih vaseh se je elektrifikacija mrzlično nadaljevala. Preteklo nedeljo je bila v Drvanji taka svečanost, kakršne niti stari ljudje ne pomnijo. Elektrika je zasvetila v 130 kmečkih hramih na Benediškem vrhu, v Trsteniku, Bačkovi, Štajngrovi, Trotkovi, Obratu, Drvanji in pri Treh kraljih. Kmečki ljudje so tokrat slavili svojo zmago, hvaležni ljudski oblasti za vso pomoč, ki so jo v ta namen od nje prejeli. Prostovoljno gasilsko društvo Beltinci priredi v nedeljo 21. jun. VELIKO TOMBOLO 16 glavnih dobitkov: Motorno kolo, kuhinjska oprema, plemenska telica, kamgarn obleka, kmečki voz, ženska obleka, železni plug, dva otroška vozička, moški čevlji, ženski čevlji, otroški čevlji, 2 prm. drv, prašiček 2 dežnika, moške srajce, 1 pulover. Razen tega še nad 150 večjih in 800 manjših dobitkov. Cena tombolski kartici pa samo 30 din. Vsi na tombolo v Beltince! SPODNJA ŠČAVNICA Na mestu, kjer je prej vodila stara cesta od Spodnje do Zgornje Ščavnice, je v zadnjem času vse živo. Delavci gradijo novo cesto prvega reda, ki bo skrajšala zvezo med Mariborom in Radgono, brž ko bodo dogradili cestišče do Žic. Ta cesta je velikega pomena za okolico. Ljudski odbor mestne občine Radgona je dobro organiziral gradbena dela. Večji del stroškov bodo plačali s krajevnim samoprispevkom občanov. Za gramoz pa so odrinili 80.000 din iz proračuna ljudskega odbora. RADGONA Precej časa že delajo na prostoru, kjer bo imelo domače društvo Partizan svoje igrišče. Pred kratkim so sezidali temelje novi telovadni dvorani. Začeli so postavljati tudi poslopje mestnega kopališča. Na pomoč so priskočili delovni kolektivi in uslužbenci ustanov. Največ prostovoljnih ur so prispevali ope-karji. Kaj takega pa ne bi mogli reči za sindikalno podružnico mehanikov, uslužbencev kmetijske zadruge in ljudskega odbora. Ti so zaenkrat na zadnjem mestu med graditelji. V kratkem pa bodo v Radgoni začeli tlakovati ceste. GORNJA BISTRICA Pred kratkim je igralska družina »Tone Plej« iz Črensovec gostovala v Gornji Bistrici z veseloigro »Glavni dobitek« Bistričani so v velikem številu obiskali prireditev in napolnili domačo zadružno dvorano. Obisk je bil mnogo boljši, kakor pri isti predstavi v Črensovcih. Z igralci in njihovim podajanjera so bili zadovoljni in si želijo še več gostovanj. OSEK PRI GRADIŠČU Vaškemu odboru protiletalske zaščite v Oseku pri Gradišču je uspelo, da je poleg strokovnega dela poživil tudi ljudsko-izobraževalno delo v svoji okolici. Že več tednov se pripravljajo na uprizoritev Linhartove komedije »Matiček se ženi«. Premiera je bila že preteklo nedeljo na gradiškem odru. Marljiva igralska družina je imela pred nastopom štirideset vaj. Mnogo truda in potrpežljivosti je bilo treba, preden so uspeli. V bližnji bodočnosti nameravajo ustanoviti kulturnoumetniško društvo. RADGONČANI SI ŽELE OBOJEGA: DOBRIH FILMOV IN KULTURNIH PRIREDITEV Kinoobiskovalce v Gornji Radgoni se v zadnjem času pritožujejo, da stalno spreminjajo program filmskih predstav. Tako izgubljajo povezavo z napovedanimi filmi in slej ko prej tudi zaupanje v ustanovo, ki jim filme posreduje. Spreminjanje programa pa tudi ne koristi upravi kina, ki tako izgublja precej dohodkov. Marsikatera filmska predstava je že odpadla na račun gostujočih skupin, ki so na radgonskem odru uprizarjale drame in druge kulturne prireditve. To je nedvomno koristna stvar! Vendar pa bi bilo treba gledati, dn bodo prišle na oder zares kakovostne stvaritve. Tudi filmov ne bi kazalo vrteti samo v času, ko drugih predstav ni. Vso Stvar bo treba tako urediti, da bodo v Radgoni lahko gledali dobre filme in tudi kulturne prireditve. Obiskovalci pa so izrazili tudi željo, da bi uprava filma poskrbela za novejše in aktualnejše filme. LENDAVA Delovni kolektiv Nafte v Lendavi je pred kratkim nabavil dva gasilska avtomobila, ki ju bo izročil svojemu gasilskemu društvu. Četi poklicnih gasilcev je namenjen najmodernejši gasilski avto »Mercedes«, ki ima vse priprave za gašenje z vodo m kemično peno, ki se uporablja za gašenje tekočih goriv. Prostovoljni gasilci pa bodo dobili nov avto »TAM« z agregatom. Kulturno prosvetno delo v Lendavi je v letošnjem letu precej razgibano. KUD Lendava in SKUD Nafta sta dosegli lepe uspehe. Obe društvi sta naštudirali po dve igri. V minulem tednu so imeli v Lendavi kar tri kulturne prireditve. SKUD Nafta je v proslavo Tedna matere in otroka nastopil z igro »Svet brez sovraživa«. Madžarska manjšina v KUD Lendava pa je nastopila s komedijo »A kepzelt beteg« (Namišljeni bolnik). V četrtek je igralska skupina KUD Lendava ponovila Molierovo komedijo »Scapinove zvijače«. Vsi nastop so dobro uspeli in so bili dobro obiskani. SOBOTA Cene črešenj v Soboti se sučejo med 40 in 50 dinarjev za en liter, čeprav so jih v istem času prodajali v Mariboru tudi po 35 dinarjev liter. Kakor mnoge druge stvari, tako so tudi črešnje dražje kakor v velikih mestih. Sicer pa se cene gibajo po ponudbi in povpraševanju — čim več blaga in manj kupcev, tem cenejše je. ČRENSOVCI Igralska družina »Tone Plej« iz Crensovec je naštudirala veseloigro »Glavni dobitek«. Ob prvem nastopu v domači dvorani je bil obisk slab, kar doslej ni bila navada v Črensovcih. Na splošno je igra uspela in so igralci želi splošno odobravanje. Črensovski igralci bodo gostovali tudi po sosednjih vaseh. STRELA JE OPLAZILA DVA VOJAKA Predzadnji četrtek se je v Apaški kotlini nenadoma pojavila kratkotrajna ploha, ki je skoraj terjala dve žrtvi. Vodena strela je ob Muri oplazila dva vojaka. Eden Je bil še toliko pri zavesti, da je s strelom iz puške opozoril sotovariše na nesrečo. Našli so ju v nezavesti Zdravita se v bolnici. STOGOVCI Pred dnevi so Stogovčani odprli svoj zadružni dom. Domače kulturno-umetniško društvo je uprizorilo igri »Nezvesta žena« in »Analfabet«. Ta kulturni dogodek pa so slabo zaključila dekleta, ki so se stepla zaradi fantov. Naslednji dan so našli pred domom več šopov las. Obvestilo Obveščamo vse obrtne obrate okraja Murska Sobota, da bomo v času od 30. avgusta 1953 do 6. septembra 1953 organizirali obrtniško razstavo v prostorih obrtne zbornice. Vljudno prosimo vse obrtne obrate, da se prijavijo najkasneje do 1. julija 1953. Namen razstave je prikazati kvaliteto izdelkov in sposobnost obrtništva. Okrajna obrtna zbornica Murska Sobota. Velike avto-moto dirke v Murski Soboti dne 21. junija 1953 Začetek ob 9. uri. Popoldne PKOSTA ZABAVA v gostilni Varga. Avto-moto društvo Murska Sobota. Vsak teden ena VISOKA NOGOMETNA NAPETOST Gledalec: »Če Sobota dobi gol, se ustrelim!« Glas iz občinstva: »Saj tvoje življenje tako ni vredno enega gola.« VREMENSKA NAPOVED za čas od petka 19. junija do četrtka 25. junija. V splošnem lepo poletno vreme z redkimi krajevnimi nevihtami. Sredi prihodnjega tedna prehodno močnejše padavine. deloma z nevihtami in ohladitvijo. OBVESTILO O LIKVIDACIJI Obveščamo javnost, da jo kmetijska delovna zadruga »Viktor Avbelj«, Božički vrb, zaradi spojitve z državnim posestvom Kapela prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da do dne 25. VI. 1953 Izvršijo svoje obveznosti. Premoženjska (likvidacijska) komisija TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 21. junija — Alojz Ponedeljek, 22. junija — Gostimir, Ahacij Torek, 23. junija — Kresnica Sreda, 24. junija — Janislav, Janez Četrtek, 25. junija — Jaroslav Petek, 26. junija — Grada Sobota, 27. junija — Ema GIBANJE SONCA; v nedeljo, dne 21. junija vzide ob 4,10, zaide ob 19,57; v soboto, dne 27. junija vzide ob 4,12, zaide ob 19,57. LUNINA SPREMEMBA: polna luna 27. junija ob 4,29. SPOMINSKI dnevi: 22. junija 1508. leta so v Idriji našli živosrebrno rudo; ta dan se šteje za začetek idrijskega rudnika. — 22. junija 1941. leta je bil ustanovljen Glavni štab slovenskih partizanskih čet. — 24. junij 1448. leta je rojstni dan tiskarstva. — 25. Junija 1940. leta so slovenski protifaštsti Julijske krajine izvrgli prvo rušenje na železniški progi Beljak—Videm pri Trbižu. — 25. junija 1941. leta se je začel ljudski opor v Hercegovini. — 26. junija 1945. leta je 55 narodov podpisalo Ustanovno listino Organizacije združenih narodov, med njimi tudi FLRJ. — .27. junija 1942. leta je bil z odlokom izvršilnega odbora OF ustanoven Slovenski narodnoosvobodilni svet. Odlok je bil objavljen v „Slovenskem poročevalcu“ 14. jpllja 1942. — 27. junija 1943. leta je prišla angleška misija za zvezo h Glavnemu štabu NOV in POS. KINO SOBOTA predvaja 19. do 22. junija angleški film „TEREZA“; 23. do 25. junija jugoslovanski film „V VIHARJU”. LJUTOMER predvaja 20. in 21. junija ameriški film „ČLOVEK DIVJEGA ZAPADA”; — 24. in 25. junija francoski film „PRAVICI 3E ZADOŠČENO”. RADGONA predvaja 20. in 21. junija švicarski film „ŠTIRJE V DŽIPU”; — 24. in 25. junija francoski film „PASTORALNA SIMFONIJA“. IVANJKOVCI predvaja 21. junija „DELI HODNIKI; — 28. junija „KATICA”. ORAD predvaja 21. junija angleški barvni film „HOTEL SAHARA”; — 28. junija nemški film „DEKLETA ZA REŠETKAMI". Objave in oglasi Ugodno prodam čevljarski stroj znamke »Singer« z dolgo taco v dobrem stanju in popolnoma nov kravji voz. Naslov v upravi lista. Gostinsko podjetje v mestu na deželi sprejme poslovodjo, prednost z jamstvom ali pa se odda v zakup. Ponudbe poslati na upravo lista. Baterijski radio-aparai, 4-cevni, znamke »Telefunken«, prodam. Naslov v upravi lista. Izvrsten sadjevec vara nudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela pri Slatini Radencih. Dostavljamo vam tudi na dom. Moške hlače — zelenkastoplave barve, kamgarn blago, so bile izgubljene 6. junija na poti iz Marijane do Murske Sobote. Vrnitev proti nagradi. Kopič Ivan, Martjanci, šola. Preklicujem vse besede, izrečene proti Štefanu Forjanu iz Lipovec, pošta Beltinci. Ivo Tkalec, Beltinci. Borove treske (skalje), večjo količino razprodajamo na javni licitaciji v nedeljo, 21. junija ob 13. uri v Moščancih pri šoli. Opremljeno sobo išče mlajši, soliden moški v Ljutomeru. Naslov v upravi lista. Janez Švajncer: (37) STRELI NA MEJI Učitelju Brezniku se tudi ni nikamor mudilo. Na mizi pred seboj je imel kozarec z vinom — ko je prišel v Šentpavel, je pil samo kislo vodo — in poslušal Mačkovo hčer Lino. Nenehno je Čebljala in upirala vanj svoje zelenosive oči. Kadar je zamenjala kakšen pojem, se je Breznik hudomušno nasmehnil in se obrnil h gostom, da je ne bi užalil Lina po več dni ni govorila, če jo je kdo razjezil. In kako je bila občutljiva! Samo eno besedo narobe in konec je bilo z njeno dobro voljo. Štefka je prinesla vina na mizo. Ko je zagledala med gosti Vinka, ki je prisedel k učitelju in Lini, je uprla roke v bok in se pošalila: »Vinko, boš šel nocoj h dekletu pod okno, da si tak, kot bi te vzeli iz škatle.« Vinko je zardel in se pogledal po obleki »To je pač lepo blago,« je rekla Štefka in ga uščipnila v roko nad komolcem. »Še jaz bi se zagledala v tebe « Vinko je čutil, kako mu je kri udarila v glavo. Boječe je iztisnil iz sebe: »Če bi se ti v mene zagledala, bi se tudi jaz vate.« V šali izgovorjene besede so se čez nekaj dni uresničile. V mestu je prodal drobnarije ki jih ie bil prinesel čez mejo. na kegljišči pri Senici je pustil nekaj stotakov in se slabe volje pripeljal z avtobusom do Mačka. Mimo gostilne ni mogel, ne da bi vsaj malo pogledal vanjo Naročil si je četrt kuhanega vina, gledal slike v časniku in bil prijetno presenečen. ko je stopila v pivnico Štefka »O. Vinko, ti si tukaj. Nocoj bom ostala v gostilni med gosti. Oče je zbolel « »Je nevarno? Se kar pozna, dn ga ni. Gostov je manj.« Noeho tako hudo. Močno se je prehladil . Štefka je postregla ljudem, nato pa prisedla k njemu. »Ti si se spremenil, Vinko. je dejala potem, ko sta se pogovorila o vsakdanjih dogodkih. Spremenil praviš. Kako se mi pozna to?« se je začudil in srknil iz kozarca. »Prej si govoril več. Smejal si se od srca, so mi pripovedovali in vedno si vedel povedati kaj zanimivega. Si vedno tak, ali pa le v družbi deklet?« Izzivalno ga je pogledala, našobila usta in se nasmejala. Nocoj mora zvedeti, kako je z Vinkom. Ni napačen fant njegov oče je trden kmet. gotovo bo po njem prevzel grunt Gospodinji, ki bo prišla v hišo, tudi ne bo slabo. Ona je že v letih. Če se ne bo poročila kmalu, se ji lahko zgodi, da nobeden od fantov ne bo hotel vprašati po njej. Doma ne bo mogla ostati vedno Po očetu bo gostilno gotovo prevzel brat, ki se je izučil za mesarja. Zlomil si je nogo pod kolenom in že zaradi tega ga ne bodo silili od hiše. »Štefka, prinesi še pol litra,« je klical eden izmed gostov. Vinko je gledal za njo, kako se je urno sukala po sobi. Nikdar je ni ogledoval tako natančno. Zdaj se mu je zazdelo, da bi bila primerna zanj. Bala, ki jo bo dobila za poroko, ne bo majhna. Na kuharskem točaju je bila, vsako delo zna prijeti v roke. obnašati se zna tudi med boljšimi ljudmi. En sam njegov pogled ji je povedal vse. Godilo ji je. da jo je rad videl. Njega se že ne bi branila. Ko jo je povabil, naj prisede, ga je ubogala. Malo se je napil in ni hotel pomisliti na to, da je Štefka tri leta starejša od njega. »Štefka, pred vrati te bom počakal.« je zašepetal. »Če me imaš rada. boš prišla za menoj.« »Ti si poreden« je odgovorila in mu položila prst na usta. Odhitela je h gostom in bolj mislila nanj kakor nanje. Vinko ni čakal zastonj. Še ni dobro zaprl vrata zn seboj pa je že bila pri njem. Hitro mi povej. Vinko, kaj bi rad « je nemirno spregovorila. Ne smem ostati predolg.o Gostje me bodo pogrešali.« »Ne bodo opazili, da te ni. Lahko jim rečeš, da si bila v kuhinji.« Vinko je v temi iskal njeno roko in jo z drhtečimi prsti stiskal v svoji. Česar si ne bi upal trezen, je napravil zdaj. Nič je ni več spraševal, samo drgetal je od poželjivosti, ko je svoje, po vinu dišeče ustnice, približal njenim. Štefka se je branila: Vinko, bodi pameten. Zato nisem prišla k tebi. Vendar ga ni odrinila od sebe, ko jo je poljubil. Medtem je od nekod prišel Keglov Mirko, posvetil z baterijo na vrata in se naredil, kot da zaljubljencev ni videl. Štefko je luč presenetila. Od sramu si je zakrila oči in zbežala v hišo. Vinko ni rekel nič, temveč je s pijanimi očmi strmel v prižgano baterijo. »Greš že domov?« je zmagoslavno vprašal Keglov Mirko In brezbrižno mimo Vinka odšel v gostilno. Tako se je začelo. Vinko ne bi mogel reči, da se je kdo ve kako zagledal v Štefko. Mislil si je pač. da bi bila to primerna ljubezenska kupčija. Ko je njegov oče zvedel o tem, ga je posvaril: »Vinko, star si že dovolj. Le glej, da ti ne bo žal nekoč. No Štefka ni napačna. Lepota tudi ni vse. Tvoja nevesta mora biti bogata, da ne bo prišla praznih rok v hišo. Mačkovi imajo vsega dovolj, a tudi naše kašče niso nikdar prazne. Si že govoril z njenim očetom? Če še ni zvedel, da sc vidva rada vidita, mu bodo prej ali slej povedali. Če starši ne privolijo, ni v nobenem zakonu tako kot bi moralo biti « Vinko se je spomnil na župnikove besede v cerkvi: »Kjer je ljubezen med možem in ženo, tam je tudi blagoslov v hiši.« Njegov oče pa Je pravkar rekel, da je le tisti zakon srečen, ki ga dovolijo starši svojemu stroku. Kakor potnik na križišču brez kažipota je obtal v svojih mislih in ni vedel dalje. Oče vi povprašajte pri njenem očetu. Z njo se bom zmenil že sam.« Rojs in Maček sta imela čiste račune Pri dogovoru nista prišla navzkriž. Liter vina sta izpila na srečo in zdravje svojih otrok. »Če se imata rada, naj se vzameta.« je rekel Maček in stisnil Rojsu roko, čeprav je vedel, da Vinko ne bo vzel Štefke zaradi ljubezni. »Rad imam Vinka Kar škoda se mi zdi. da bi ostal na gruntu. Njegove roke bi bile za boljše delo. Če bi recimo imel gostilno, kakor je tvoja, bi bilo še najbolj pametno. On bi znal peljati gostilno.« Maček je pregnal nadležno muho, ki mu je letala okoli nosa in predlagal: »Če ne bo drugače, bova pač midva zložila toliko skupaj, da bosta otroka začela na svojem.« »Moj sin je tudi že prihranil čedno vsoto denarja. Vsi trije bomo dali, pa bo « Vinko si je kupil motorno kolo, da bi se postavil pred nevesto. Dirjal je z motorjem po cesti, kupil si je usnjeno obleko ter se tudi v slabem vremenu odpravljal na pot.