izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo fai vsako soboto, Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 87» Sreda, 1. novembra 1933. Leto Vlil. Zmaga rdeče liste na lugu. Prš volitvah v zagrebško, sarajevsko in beograjsko Delavsko zboznico so zmagale rdeče liste svobodnih strokovnih organizacij. Ali je socializem odpovedal v praksi? Pri tem vprašanju je treba najprej povedati to, da je socializem popolnoma nasproten kapitalističnemu družabnemu redu. To .se pravi, da se socialističnega sistema ne da uresničiti v okviru kapitalizma. Kapitalizem se pa zopet ne da z enim dekretom izpremeniti v socializem; med obema je neka prehodna doba, v kateri propada staro in se oblikuje novo. Pač pa je mogoče že v okviru kapitalizma delati v prospeh delovnega človeštva in s praktičnim delom propagirati prave socialistične cilje. Seveda postavlja kapitalizem meje temu udejstvovanju, ki pa je kljub temu potrebno, da se delavske množice vzgajajo in zbirajo za dosego pravega cilja, postavljenega pred nami. Kjer so delavske stranke dosegle več vpliva, so izsilile socialno zavarovanje delavcev in nameščencev, 8-urni delavnik, ki je predpogoj za kulturno povzdigo delavstva, brezposelno in starostno zavarovanje, obvarovanje pred neomejenim kapitalističnim izkoriščanjem potem kolektivnih pogodb itd. Kjer je imela delavska stranka možnost, da dalj časa upravlja občino kakor n. pr. na Dunaju, je dosegla med drugim to-le: namesto splošnega obdavčenja, ki gre na škodo delavcev, malih kmetov in obrtnikov, se je progresivno obdavčila posest. Dohodki teh davkov se uporabljajo za gradnjo zdravih stanovanj, šol, bolnic, kulturnih zavodov itd. Uvedla se je mladinska zaščita, obvezno skrbstvo za matere in otroke. Izvedla se je popolna šolska reforma in otroci dobe vsa učila brezplačno. T° je gotovo boljša skrb za moralo, družino in zdrav človeški rod nego klerikalna hinavščina, ki propagira mnogo otrok, za njih življenje pa prav nič ne poskrbi. To je tudi brez dvoma boljša skrb za zdrav narod in «či-sto raso, nego hitlerjevska demagogija, ki krmi ljudi s frazami, sicer jih pa žene v se večjo revščino. Z vsemi temi pridobitvami se je največ pripomoglo h kulturni po-vzdigi proletariata. Če hočemo odgovoriti na vprašanje, ali je socializem odpovedal v praksi, moramo najprej ugotoviti, da doslej še nikjer ni imel prilike, da pokaže popolno uresničenje svojih idealov. So sicer močne delavsue stranke na Dunaju, v Čehoslovaški, Danski, Švedski, Norveški, Belgiji, Španiji itd., toda povsod vlada še kapitalistični gospodarski sistem, ali pa so osamljeni otoki sredi svetovnega gospodarstva, ki je še kapitalistično. In vsakdo mora priznati, da so delavske stranke že v okviru tega sistema ^dokazale in pokazale, koliko je socializem višji in popolnejši od kapitalizma in koliko koristnejši in boljši za človeštvo. Fašistovska reakcija ni nastala radi tega, ker bi se socializem ne obnesel, temveč je začasno zagospodovala baš radi nasprotnega vzroka, ker so praktični uspehi socializma prestrašili kapitaliste. Kmalu se bo pokazalo, da si kapitalizem s faši-slovsko reakcijo ni rešil življenja, • 1 ■ ■ • * t r i V. vi /a Cankarjevo dru- fljnf) žbo. Z* 20 Din dobi llullu vsa*1 t*an 4 *ePe V soboto, dne 28. in v nedeljo, dne 29. t. m, so se vršile volitve v Delavske zbornice na jugu države, ki so prinesle popolno zmago rdečim listam svobodnih strokovnih organizacij. Na teritoriju zagrebške Delavske zbornice sta bili vloženi dve listi: ena svobodnih strokovnih organizacij z nosilcem sekretarjem Saveza grafičkih radnika-ca Jugoslavije s. B, K. Joštom, druga nacionalno-socialistična z nosilcem Viljemom Haramino. Nacionalni socialisti so doživeli težek poraz. V Zagrebu je glasovalo za listo svobodnih strokovnih organizacij 5666 volilnih upravičencev, za nasprotno listo 409. Skupno je na teritoriju zagrebške Delavske zbornice bilo oddanih za svobodne strokovne organizacije nad 20.000 glasov, za nacionalce okroglo 6000. Volitve v Delavsko zbornico so kljub vsemu pokazale prav razveseljiva dejstva, ki se jih moramo zavedati in po njih uravnati svoje bodoče delo. Prvič: pravi industrijski proletariat je v ogromni večini pokazal svojo pripadnost k samostojnim, razrednim proletarskim organizacijam. Plavi in beli pridejo v poštev le še tam, kjer je njih organizacija zvezana z razvojem dotičnega podjetja in kamor naša propaganda še ni mogla prodreti. Plavi so izgubili še tiste postojanke, ki so jih imeil (Kranj, Št. Pavel itd.), beli so si jih pa deloma ohranili le v izrazitih podjetjih katoliškega kapitala, kakor: Jugoslovanska tiskarna, Glanzmann, Peko i. p. Če ne bi »Slovenec« v zadnjem tednu pritisnil za bele, bi bili izgubili glasove še v teh podjetjih. Iz tega sledi spoznanje, da so beli prav tako žuta organizacija v svojem bistvu kakor modri. Njih eksistenca je vezana na katoliški kapital. Popolnoma pravilno povdarja sam »Slovenec« z dne 26. t. m., da se je krščansko - socialna organizacija ustanovila ob sodelovanju katoliškega podjetnika Pollaka, ki ga »Slovenec« slavi kot vzor marljivega človeka, pri katerem so delali pomočniki najmanj po li ur na cjan jn sicer od 5. 7. popolnoma tešč, po zajtrku do 12. in potem do 7. in 8. ure zvečer. Beli usmerjajo vse delo proti rdečim. Plačilo za to: da so sedaj še plavi nad njimi. Njihov spor z oficiel-nimi predstavniki političnega katolicizma ne izvira iz tega, da bi bili beli za razredno delavsko fronto, temveč samo iz tega, ker oficielni krogi upravičeno od njih zahtevajo, da tudi javno priznavajo tisto sredino, iz katere izvirajo in ki jih drži pokonci. Beli pa mislijo, da bodo z demagogijo več naredili med delavstvom za politični katolicizem. Modri imajo svoje pristaše med priv. nameščenci, ki si domišljajo, da so nekaj drugega, kakor so v resni- V območju sarajevske Delavske zbornice je tudi zmagala rdeča lista nad listo | Haramine z veliko večino, vendar rezultat glasovanja še ni znan. V območju beograjske Delavske zbornice je bila vložena proti listi svobodnih sindikatov lista nacijev pod naslovom »Jugoslovanska zemlja«. Rezultat volitev je za nacije naravnost ka-| tastrofalen. Po doslej znanih rezultatih je glasovalo za rdečo listo v Beogradu 5609 volilcev, za listo nacijev pa 441. Iz notranjosti Srbije je doslej u-gotovljenih 6195 glasov za rdečo listo in okoli 500 glasov za žute zaveznike delodajalcev. Razredno zavedno delavstvo v Dravski banovini iskreno čestita našim sodrugom in sodružicam na jugu k njihovi nadvse veličastni zmagi nad nasprotnikom. Jugoslovansko delavstvo je obsodilo fašizem! ci. Drugod nimajo svojih pravih pristašev. Njihovi raztreseni glasovi po drugih skupinah ne pomenijo njih pristašev, temveč to so neodporni ljudje, ki so nasedli raznim obljubam in grožnjam. Mi smo slabi samo med razkropljenim obrtniškim delavstvom, služkinjami itd. Toda tudi med te smo že prodrli in med priv. nameščenci smo se mnogo bolj uveljavili, nego so pričakovali združeni modro-zeleno-beli nasprotniki. Po vsem tem se vidi. da imamo mnogo večji upliv, nego se nam ga priznava v javnosti. Temu je pa krivo edino le to, da nimamo močnega tiska. Zato je dolžnost prav vseh naših organizacij vseh vrst, da začno in vodijo akcijo za rdeč tisk toliko časa, da postane »Delavska Politika« dnevnik. Potem si bomo šele pridobili tisto veljavo, ki nam gre in potem bo naša ideja prodrla tudi med edino današnjo oporo »žutih« — to je med delavce in delavke, ki so razkropljeni pri malih obrtnikih fn gospodinjstvih. Ti so doslej izročeni vplivu meščanskega časopisja in bi bilo čudno, če bi že pri teh volitvah glasovali drugače, kakor so. Tako torej: Izvedimo akcijo za »Delavsko Politiko« do kraja in potem se bo ob prihodnjih volitvah pridružilo obrtniško in v gospodinjstvu zaposleno delavstvo rdeči fronti industrijskega proletariata. Potem ne bo več treba gledati v Del, zbornici žutih, kakor jih bomo žal morali še tri leta. Ni važna toliko Del. zbornica s svojo pestro sestavo, temveč zunaj nje moramo zastaviti svoje sile, da damo Del. zbornici pravo delavsko lice. Sedaj ne mečkajmo na raznih straneh! Vsak sredinec, vsaka organizacija, vsak dan, vsaka prilika, vsak dinar naj se posveti in izrabi za uresničenje parole: Delavski dnevnik! Volitve v Pokojninski zavod za nameščence. Dne 27. oktobra t. 1. je bil razglašen razpis volitev v Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. • Pokojninski zavod je institucija, ki posluje v Dravski banovini in bivši Dalmaciji. V ostali državi privatni nameščenci še nimajo pokojninskega zavarovanja, dasi je poteklo že mnogo predlogov in inicijativ za razširjenje zavarovanja na vso državo in na druge službojemalce. Volitev se bo vršila dne 25. novembra t. 1. Vršila se bo v dvanajstih uradnih prostorih v Ljubljani, Gajeva ulica 5, L nadstr., kamor se pošljejo, oziroma predlože vposlane glasovnice. Aktivno volilno pravico imajo vsi zavarovanci, ki so bili 15. oktobra t, 1. zavarovani. Reklamacijski rok je od 30. oktobra do 12. novembra t. 1. Voliti je v petih strokovnih edi-nicah 78 delegatov in 78 namestnikov. Od teh volijo nameščenci 39, delodajalci 39. V I. skupini (denarni zavodi) se voli 5 delegatov in 5 namestnikov. V II. skrupini (trgovina in špedicija) 10 delegatov in 10 namestnikov. V III. skupini (rudarstvo in kovinarstvo) 4 delegate in 4 namestnike. V IV. skupini (ostale industrije in obrt) 12 delegatov in 12 namestnikov. V V. skupini (vsi ostali poklici) 8 delegatov in 8 namestnikov. Volitve se vrše po proporčnem volilnem redu. Volilci morajo vpo-slati glasovnice najkesneje do 25. novembra t. 1. do 12. ure volilnemu odboru v Ljubljano. Kdor glasovnice ni prejel ali jo je pokvaril, zahteva lahko novo. Veljavne so le uradne glasovnice. Kandidatne liste se vlagajo za vsako skupino posebej in ločeno za nameščence in delodajalce. Vsako kandidatno listo mora podpisati vsaj toliko volilcev, kolikor voli dotična skupina delegatov in namestnikov. Kandidat mora izjaviti, da sprejme kandidaturo. Pasivno volilno pravico imajo člani z državljanskimi pravicami. Kandidat je obenem lahko predlagalec. Vsaka kandidatna lista lahko imenuje v volilni odbor svojega zaupnika. Kandidatne liste se morajo predložiti volilni komisiji najkesneje do 12. novembra t. 1. Volilna komisija mora potrjene volilne kandidatne liste razglasiti najkesneje osem dni pred volitvijo. Če je v kaki skupini potrjena le ena kandidatna lista, se ne vrše volitve v dotični skupini, marveč se smatra predložena lista kot izvoljena. Demokracija in diktatura. Angleški državni tajnik za domi-nijone ze govoril po radiju in rekel med drugim: »Pač ni samo slučaj, da v času, ko demokratična državna oblika po vsem svetu naglo propada, ni.v brit-ski državi še nikdar tako ukoreninjena, kakor danes. Diktature morajo obračati svojo pozornost na notranje dogodke. Ljudstvo, ki se odreče svoji lastni svobodi, se mora ohraniti v omotici, da se ne upira in najboljše mamilo, s katerim se to da doseči, je močna doza egoističnega nacionalnega ponosa.« Anglija in Francija nameravata odpovedati carinsko premirje. Takoj zagrabimo in vzdržimo do kraja! Mussolini faSizira parlament. Parlament tistih, ki imajo interes na ohranitvi današnje gospodarske anarhije in politične diktature. Z novo reformo, ki jo namerava uvesti Mussolini v italijanski parlamentarizem, bo vsaj na zunaj izvedena korporativna država. Po najnovejšem načrtu bo sedanji parlament, čeprav je bil tudi ta diktiran, odpravljen in ga bodo nadomestili korporacije. Sistem pa ne bo čisto korporacijski, kakor to mi razumemo. To bi bile delodajalske in delavske organizacije. Italijanski korporacijski sistem bodo tvorili razni elementi, gospodarski inomi, ki imajo direktni ali osebni interes na obstoju seda-njega gospodarskega sistema. Korporacijsko predstavništvo bodo tvorili odlični inteligenti, vojaški in cerkveni dostojanstveniki, državni politiki in zastopniki kapitalističnih podjetij, oziroma korporacij po svoji gospodarski moči. Le v minimalni meri bodo zastopane tudi delavske organizacije, ki so pod fašističnim diktatom. Prav te dni so slavili v Italiji enajstletnico fašizma in Mussolini je naglašal, da je mladina vzgojena v tem duhu. Mogoče. Mladino, ki se je ne vzgaja za realno življenje, se lahko vzgoji za malikovanje raznih bogov. Toda, ko ta mladina dorase, pa bo brez pravic in brez kruha, mora spoznati, da se samo z vero v razne bogove ne more živeti. Fašizem je torej največja nevarnost za človeško družbo, ker bo na fašizmu po naravnih zakonih moral propasti sedanji gospodarski sistem. Kdor se ogreva za fašizem, se ogreva za suženjstvo in sužnji še nikjer niso hoteli dolgo prenašati na-silstev tiranov. Nova volilna zmaga angleSke delavske stranke nad konservativci. V londonskem predmestju East Fulham je bil kandidat angleške delavske stranke Wilmot izvoljen s 17.790 glasovi. Konservativnni kandidat je dobil 12.950 glasov. Pri prejšnjih volitvah je konservativec zmagal s 14.521 glasovi. Ali ti je res bolj všei hinavščina? Nova francoska vlada. Popravljeni Daladierov režim. Novo francosko vlado je sestavil senator Albert Sarraut. Nova vlada je istotako levičarska kakor prejšnja. Zunanji minister je ostal Pavel Boncour, finance je obdržal Bonnet, prejšnji predsednik vlade Daladier je v novi vladi vojni minister. Nova vlada se predstavi zbornici dne 3. novembra ter bo predsednik razvil program nove vlade, ki v bistvu soglaša s politiko prejšnje vlade. Ko je dosegla gonja meščanskega tiska proti rdeči listi svoj višek, so se zgražali delavci in začeli odpovedovati tiste dnevnike. Srečal sem delavca, ki se je jezil, pa sem mu rekel: »Vidiš, kako si čuden; ko so uganjali hinavščino, si bil zadovoljen; sedaj pa, ko enkrat po pravici povedo, kaj so in kaj mislijo, se pa jeziš, namesto da bi bil vesel in hvaležen, da so tebi in mnogim odprli oči.« In priznal mi je, da imam prav. Človek potrebuje dnevnik že radi in- formacij. In če hočemo spraviti meščanski tisk iz delavskih stanovanj, bomo morali za »Del. Politiko« toliko delati, da bo postala dnevnik. Mislim, da bi se dalo k temu poleg drugega pripomoči tudi s tem-le: Bodi vsak toliko požrtvovalen, da že danes odpoveš meščanski dnevnik, prihranjeni denar (20—25 Din) pa takoj pošlji za posebni fond »Del. Politike«. Ta fond naj se zbira, objavlja v Del. Politiki« in čez pol leta imamo že močan fond za delavski dnevnik. 20.000 rdečih ulasev. Volilni rezultati iz posameznih industrijskih krajev. Redna in obratna volišča: Delavci Nameščenci rdeča plava bela rdefa plana Dela zelena Ljubljana 3053 2035 2254 319 962 264 293 Maribor 2600 1125 250 189 347 73 38 Celje 1479 197 375 225 171 86 11 Kranj 1305 467 605 23 186 14 32 Ptuj 380 171 40 15 74 4 1 Dol. Lendava 137 48 14 7 15 11 — Guštanj 131 96 27 4 22 3 2 Hrastnik 1007 207 44 19 81 5 6 Jesenice 1078 343 486 22 136 28 22 Kamnik 188 282 207 12 48 — 12 Kočevje 155 296 320 2 50 — 9 Domžale 62 278 214 1 23 4 7 Krmelj 45 86 35 — 15 — — Kropa 3 2 128 — — 1 6 Litija 132 264 207 — 32 3 5 Črna bei Prevalje 480 142 34 3 94 9 2 Polzela 181 7 18 1 6 4 — Prevalje 185 19 40 13 4 6 1 Laško 67 260 128 1 50 6 2 Rog. Slatina 182 158 31 3 12 1 Ruše pri Mariboru 280 45 7 5 48 1 Rajhenburj* 53 60 — — 10 — 2 Št. Vid nad Ljubljano 130 79 297 6 18 10 25 Št. Ilj v Slov gor. 78 63 89 1 1 3 2 Šoštanj 598 56 17 24 13 9 1 Štore pri Celju 248 27 27 4 19 8 Št. Pavel pri Preboldu 143 103 24 6 22 Tržič 546 207 939 11 46 27 8 Velenje 125 139 47 3 29 1 1 Vevče 192 63 259 44 4 3 Zagorje ob Savi 374 186 97 15 38 6 4 Žalec 554 67 23 4 24 1 2 Trbovlje 509 1411 117 51 ostalih volišč 1840 2740 1753 144 632 150 138 Po pošti 662 1045 663 13 133 23 25 Skupaj 19192 12785 9817 1095 3405 732 660 Tretja internacionala in sovjeti. Konflikt med tretjo internationalo in sovjetskim političnim uradom. Sovjetski zunanji komisar Litvi-nov se ravnokar nahaja na poti v Ameriko, kjer bo imel z Rooseveltom dalekosežna pogajanja političnega in gospodarskega pomena. Pred njegovim odhodom iz Moskve se je pa odigral oster konflikt med njim in predsedstvom tretje internationale. Slednja je namreč pred kratkim izdala neko protiameriško boršuro, v kateri se predsednik Roosevelt ostro napada kot največji zatiralec ameriškega delavstva in se ameriški delavci in farmarji pozivajo, naj se Rooseveltovi vladi upro. To brošuro je hotelo predsedstvo tretje internacionale izdati tudi v angleškem jeziku, čemur se je pa sovjetski politični urad odločno uprl, češ, da ne gre, da bi v trenutku, ko si sovjeti prizadevajo vzpostaviti z Ameriko zopet normalne in prijateljske razmere, ki so jim tako zelo potrebni, onemogočilo predsedstvo tretje internacionale s to sovražno brošuro že začeta pogajanja. Litvinov sam je zagrozil, da, če bodo izdali angleški prevod te brošure, bo on odstopil kot zunanji komisar. Spor je bil hud, a predsedstvo tretje internacionale je končno moralo izdajo brošure umakniti in s tem kapitulirati p»ed političnimi interesi sovjetov. Ta rešitev je načelne važnosti, ker kaže, da se državam, ki sklenejo s sovjeti prijateljske pogodbe, ni več bati iz Moskve inspirirane komunistične propagande. Radi razširjevanja nekega letaka je bilo na Dunaju aretiranih 20 soci-jalistov in 4 komunisti. Poravnaj naročnino! Ne bodi grobokop svojega najboljšega prijatelja in svetovalca! Današnji številki našega lista smo priložili poštne položnice. Prosimo vse naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da nemudoma storijo svojo proletarsko dolžnost! Uprava bo primorana prihodnjo številko »Delavske Politike« ustaviti vsakemu, ki je z naročnino v zaostanku. Prosimo, da to uvažujejo zlasti vsi oni novi čitatelji, kateri so sprejemali v zadnjem času »Delavsko Politiko« na ogled. Vse zaupnike pa prosimo, da v krajih, kjer še ni poverjeniškega odbora, določijo tri sodruge, ki bodo pobirali vsak mesec naročnino za naš list. Imena teh sodrugov z navedbo točnega naslova javite upravi. Vsak zavedni delavec naj smatra za svojo dolžnost, da bo pridobil našemu listu čim več novih naročnikov, takih, ki bodo tudi redno plačevali naročnino! Doma in svetu. Svoje nezakonsko dete je privezala na tračnice. 25-letna brezposelna delavka Terezija Tikvički iz Bajn-da pri Subotici, je svoje šestmesečno nezakonsko dete privezala z motvozom k železniški tračnici z namenom, da bi ga vlak povozil in bi se ga na ta način znebila. Iz skrivališča je potem oprezovala, kaj se bo zgodilo. Dete pa se je zvijalo in brcalo tako, da je vez popustila in se je otrok odmaknil od tračnic, ter ga vlak, ki je medtem privozil iz Sombora proti Subotici, ni mogel poškodovati. Početje nesrečne matere sta opazovala tudi dva moža, ki sta medtem obvestila policijo, ki je žensko na licu mesta aretirala. Pri zaslišanju je jokaje priznala, da je bila prisiljena se na vsak način znebiti otroka, ker ni mogla nikjer dobiti dela, a v službo jo z otrokom niso nikjer marali, niti na stanovanje jo niso nikjer hoteli vzeti, sredstev pa ni imela za življenje prav nobenih. Pri zaslišanju je izjavi'a: »Hvala bogu, da sem prišla vsaj v zapor. Tu mi je dobro; mnogo bolje kakor na svobodi, kjer sem trpela mraz in glad in nisem mogla nikjer zaslužiti niti toliko, da bi nahranila sebe in otroka.« Sodišče jo bo obsodilo na težko kazen, kot veliko zločinko. A nehote se človeku tu vsiljuje vprašanje: je li ona v celoti odgovorna za svoje dejanje? Bi li ona to storila, ako bi bila z najpotrebnejšim preskrbljena? Ni li tu tudi nekdo drugi kriv, več kakor ona? 'fr, ui/Uj# " ............ da mnt saatcc a ' ■ Bratomor radi žene. V Trojanah je kmečki sin Tone Trdina že dalj časa gojil simpatije do žene svojega brata, lepe Antonije, zato je podkupil Tone Maček: 18 val nekaj strašnega. A že je čutil, da pada počasneje in naslednji hip se je znašel v svetlobi električne < bločnice, ki je visela na zidanem oboku prostranega prostora, polnega ljudi in vozičkov. Vratiča na nasprotni strani kletke so sc odprla in poskakali so skozi kap umazane vode, Ivi je curljala p o šah tu. France se je začuden oziral. Saj tukaj ni tako strašno. Izg le da kakor na kakernl malem kolodvoru. Nad njim) se boči širok, trdno zidan obok in po tleh. se vijejo železni tiri, na katerih stoje dolgi vlaki vozičkov, praznih ali napolnjenih s premogom, ki jih mlladi fantje med krikom iu vikom prerivajo gori in doli po podolgastemi prostoru. Ravnokar je dečko v raztrganih cunjah, ki bi mu prisodil' komaj petnajst let, v diru prignal iz črnega rova nov vlak, v katerega je bilo spredaj vpreženo mršavo kljuse, ki jc komaj odmikalo svoja kopita pred pritiskajočimi vozički. Ko je konjič prišel v električno razsvetljeno podšahtno postajo, je naučeno stopil na medtirje, da ga niso vugončki od zadaj pritisnili ob spredaj na tiru stoječe. Fante, ki je sedel na prvem vozičku in poganja! konja, je hipoma skočil na tl^j. in z urno kretnjo odpel svojega konjiča in ga obrnil ter ga na drugem tiru zopet pripel k vlaku praznih vozičkov, da jih popelje nazaj, odkoder je prišel. S pclnega vagona je snel železne kljuke, s katerimi zastalo in vsak hip je pričako- 1 so bili vozički med seboj zvezani in ie z njimi Stulai tUun&ee$ec. Raznoliki so bili ljudje, ki so sedaj prihajali iz podzemlja in se spuščali vanj, telesno im duševno. Od šestnajstletnih fantičev do sedemdesetletnih starcev, zdravi iu bolehni, močni iu slabi, zastavni in pokveke, dobrodušni in zadiični, veseljaki in melanholiki, družabni in prepirljivi, fa-lirani študentje in analfabeti, dobričine in asoci-jalni tipi. Iz. strojarne je puhala para v nepretrganih močnih sunkih, v spuščalnem stolpu so škripala kolesa iu signalni zvonec je venomer brnel, ko je vstopalo po devet in devet mož v kletko, dokler ni vso to maso črnih postav pogoltnila gl; boka jama. France je vstopil z Janezom. Srce mu je nemirno bilo in po hrbtu ga je spreletaval mraz, ko je stal na tanki železni plošči nad globokim prepadom. Roka, v kateri je držal okroglo varnostno svetili ko, se mu je tresla, ko je iskal opore, za katero bi se prijel. Tedaj zabrni zvonec iu isti lup je pognalo kletko kvišku, da se je Francetu zdelo kakor da ga je nevidna roka pograbila za pleča in potisnila k tlom. Drugi signal in Francetu so se izpodmaknila tla pod nogami in zdelo se mu je, da pada, pada s kletki vred v to brezdaino temo. Srce mu ie spel prazni vlak. Naslednji trenutek je že zopet pognali konja, sponke so se napele, vagoni so za-šklepetali in prazni vlak se je pognal v diru« v črni rov proti dobre tričetrt ure oddaljenemu na-lagališču. In tako brez prestanka, vsako uro, deset do dvanajstkrat na šilit. Ce bi Zevs kedaj vedel o temi, bi gotovo Tantalu naložil to za pokoro. Rudarji so jo mahnili za odhajajočim vlakom-Janez je predstavil Franceta svojemm starešini, prvemu kopaču, staremu: Kurentu, ki je gori v — , £ ej Tj T, > u O O > £ CO N Ž Z * 1218 1124 661 172 284 7 94 169 159 9 118 16 16 — 10 703 595 374 96 125 7 101 2090 2878 1044 386 425 16 14 205 peh in volilni rezultat pove vse. pa ie r ; bil rezultat sledeč: O 'o > Z ■o Od T- M ° -S ^ oa c f. M SL > 'zz' o * N ^ . — co Tu , m Z >. 557 195 43 75 77 0 2 362 77 49 13 18 12 6 0 18 634 244 56 93 89 6 2 380 Jesenice so rdeče in tega ne bo nihče izpremenil. Pika. Brezposelnost jeseniških delavcev. Sobotni »Slovenski Narod« (z dne 21. oktobra t. 1.) poroča o tem, koliko ljudi prihaja na Jesenice prosit podpore, dasi je na Jesenicah samih še vedno dovolj brezposelnih, ki ne morejo dobiti zaposlenja. Če že ni nič resničnega na vsem, je resnična ta slednja trditev. Samo čudimo se, da so se jo ti ljudje upali iznesti v »Slovenskem Narodu«, kajti na jeseniške ljudi okrog njega naj se rajši obrnejo in tudi pisec tega poročila bi morda lahko pripomogel, da bi se zaposlilo več Jeseničanov. Pa menda tem ljudem ni tako hudo za jeseniške breposelne, kajti dan za dnem sprejemajo druge, Jeseničane pa po vseh prepisih premotrijo kako in kaj. Bolj hudo jim je za prepričanje vsakogar. Uredil se je kar nekak posredovalni urad za delo, katerega glavno merilo za sprejem niso morda strokovna kvalifikacija, potreba ali prejšnje zaposlenje pri KID, nego volilni imenik ter »nacionalna« in politična kvalifikacija. Zelo radi bi morda vedeli, če ima ta pisarna že dovoljenje po § 60 t. 20. oz. po § 102 t. 16 obrtnega zakona in če morda spada v kvalifikacijo takih pisarn po novih predpisih tudi glasovanje za tega ali onega? Jeseničani bodo kmalu obračunali z ljudmi, ki postopajo na zgoraj navedeni način, istočasno pa po časopisih uganjajo demagogijo s socialno naklonjenostjo. Demagogije bodo ljudje kmalu siti, pa še česa drugega tudi. Zaradi tega bi apelirali na vse, da sami pravočasno spregledajo. Prvi sneg se letos pobelil Pohorje r nedeljo zjutraj do sredi njenove vidne. Tekom dneva je pa v dežju zo->et skopnel. Ormož. Ormož napreduje. Volitve v Delavsko zbornico so pokazale razveseljiv napredek našega gibanja. Rdeča lista je dobila 48 glasov, plava 38, zelena 20 in bela le 9 glasov. Nekdaj, ko so bile volitve s kroglicami za drž. zbor je dobilasoc.-demokratska stranka brez kakršnekoli agitacije 18 glasov, Radičeva pa le 16. Sedaj pa se je z agitacijo dosegel res lep uspeh, za kar je treba čestitati zavednim vo-lilcem in našemu neumorno delujočemu s. Spilaku. Delavci bomo tudi v bodoče ostali zvesti naši ideji in bomo naše moči še podvojili. Uspeh bi bil že sedaj večji, če bi bila pri nas kakšna tovarna, da bi brezposelni, ki se sedaj volitev niso mogli udeležiti, imeli svoj zaslužek (s tem bi tudi obrtništvo precej pridobilo, ker bi bila potrošnja večja). Sedaj pa na delo — za pridobivanje novih naročnikov za »Delavsko politiko«. Vsi, ki dobivate naš list, se naprošate, da nakažete naročnino. Mežica. Okoli obratnega volišče svinčenega rudnika sta dne 22. t. m. agiti-! rala dva nacija za plavo listo. Eden izmed njiju je bil posebno vnet, namreč tisti, o katerem so se lansko leto slišale jako čudne stvari iz vrst predpostavljenih. Ali vse to se je sedaj spregledalo. Mi pa pravimo,kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na soln-ce! Sicer pa bo ostalo v zgodovini delavskega gibanja v Mežiški dolini zabeleženega marsikaj. Z ozirom na sklep okrožne konference Svobode prične 5. novembra izobraževalni tečaj za Mežiško dolino, in sicer: 1. Za Leše—Prevalje—Guštanj skupno v Prevaljah. V poštev pridejo S. M. R. J. Guštanj in podružnica Svobode, Z. R. J. in podružnica Svobode Leše—Prevalje od 3. do 5. ure popoldne. 2. Mežica—Črna skupno menjajoč enkrat v Črni drugič v Mežici od 10. do 12. ure dopoldne. Zaupniki, posečajte te tečaje, kajti v izobrazbi je moč. Pri tečajih v Mežici—Črni se pritegne tudi tamkajšnja podružnica Zveze delavskih in žen deklet. Tečaji se bodo vršili redno vsako nedeljo cel november in december. Eventuelnc spremembe se bodo objavile v »Delavski Plitiki«. Razno. Angleški novinar aretiran v Nemčiji. Nemška vlada je aretirala angleškega novinarja Noela Panterja v Monakovem. Obtožuje ga veleizdaje in vohunstva, ker je poročal v listu »Daily Telegraph«, da se Nemčija oborožuje ter se bo moral zagovarjati pred državnim sodiščem v Lipskem. Angleški zunanji minister John Simon energično protestira in grozi z represalijami proti Nemčiji, češ, da nemški ukrep krši določbe mednarodne vljudnosti. nh n neon n %io Sef socialne politike. Dvajseto stoletje imenujejo nekateri tudi »socialno stoletje«, oz. »stoleje dela«. Res je, da so delavske in nameščenske or-ganizaci e v tekočem stoletju, zlasti po svetovni vojni, izbojevale celo vrsto socialno zaščitnih zakonov in da je bil ves napredek v tekočem stoletju rJbkako obe-ležen z napredkom socialnega čuta, ki se je zrcalil v izboljšanju socialnopolitične zakonodaje, na drugi strani pa je bilo to vidno tudi v moči in zavednosti delavskega razreda, ki si je moral ta socialni čut pravzaprav šele izbojevati. In zaradi tega ne bo odveč, če si ob stoletnici socialnopolitične zakonodaje malo ogledamo njen razvoj. Letos je minulo sto let, odkar je bil v Angliji, ki je -bila takrat industrijsko in kapitalistično najbolj razvita država sveta, ustvarjen in sprejet prvi temeljni tovarniški zakon v varstvo človeškega dela proti brezmejnosti kapitalističnega izkoriščanja. Samo malo število ljudi pozna iz opisov socialnih razmer tedanje dobe razmere, pod katerimi je trpelo pred sto leti delavstvo Anglije, pozneje pa delavstvo vsega sveta. In ne da bi hoteli osvežiti zgodovinske spomine na one čase, nego da pokažemo na to dobo najstrašnejše brezpravnosti delovnega ljudstva, se bomo ozrli na njo, kajti baš sedaj, ko se v vseh državah boj podjetnikov za odpravo, oz. poslabšanje socialnopolitične zakonodaje vse bolj in bolj poostruje in ko delavstvo samo še ne zna prav ceniti socialnopolitičnega napredka, je treba pokazati, da je šele boj strokovnih organizacij za čast in spoštovanje človeškega dela napravil iz brezpravnih in zasužnjenih delavcev zgodnje kapitalistične dobe osebnosti, ki se zavedajo zahtev vsakega posameznega človeka do življenja. Angleški tovarniški zakon iz leta 1833 se je nanašal samo na tovarne za bomba-ževinaste, volnene, svilene in lanene izdelke, v katerih so takrat na nečloveški način izkoriščali delavce, njihove žene in otroke. Že posamezne določbe tega zakona, ki so bile v tedanji dobi izredno pomembne za napredek delavske zakonodaje, kažejo, kako brezupen je bil tedaj položaj delavskega razreda v Angliji. Danes, ko je delavstvo že izbojevalo osemurnik (48-urni delovni teden) in ko je delavstvo obenem odločenoi, da čimprej izbojuje tudi 40-urni delovni teden, se vidijo za tedanjo dobo napredni predpisi tovarniškega zakona iz leta 1833 kot kako barbarstvo nad delovnim človekom. Angleški tovarniški zakon iz leta 1833, o katerem pravi Karl Marx, da ;e od nega počenši šele obstojal normalni delovni čes, je določal tovarniško delovno dobo v tekstilni industriji za čas od pol 6. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer, t. j. na 15 ur dnevno. Precej več torej kakor pol dneva so morali biti delavci tedaj v tovarniških prostorih ali v okv:rju tega po zakonu določenega časa pa za odrasle delavce tudi po letu 1833 ni bilo nobene ! omejitve dnevnega delovnega časa. Samo ! za otroke in mladoletne so obstojale določbe o omejitvi. Tako je določal zakon,, da mladoletniki med 13. in 18. letom starosti v času ob pol 6. ure zjutraj do pol 9. ure zvečer ne smejo delati več kakor 12 ur dnevno in otroci od 9. do 13. leta starosti pa ne več kakor 8 ur dnevno. Nočno delo pa je bilo za osebe od 9. do 18. leta starosti prepovedano. (Dalje prihodnjič.) V Palestini je razmerje med Arabci in Židi zopet napeto. V Jafi, Hajfi, Jeruzalemu in Naplusu so se vršile velike demonstracije Arabcev proti priseljevanju Židov, pri katerih je morala intervenirati angleška policija in je bilo več oseb mrtvih in mnogo ranjenih. Arabci groze z občim polco-ljem Židov. Sedmorčki. Iz Georgetowna (Britanska Guayana) poročajo, da je tam dne 24. t. m. neka ženska rodila sedem fantkov. Mati in sedmorčki so vsi zdravi. Kdor hoče naj veruje. Šport. Mariborski šport v nedeljo. Pičla toda zaslužena zmaga »Svobode«. SK »Svoboda« : SK »Mura« 1 : 0 (0 : 0), V nedeLo popoldne je mariborsko športno občinstvo prisostvovalo napeti prvenstveni tekmi, ki je končala z zasluženo zmago »Svobode«. Tekma je bila tipična, ostra borba za točke, vendar ne surova. Razmočen teren, dež in močan veter je močno vplival na regularen potek igre. »Mura* igra prvi polčas z močnim vetrom, ki je omogočil, da je bilo njeno moštvo hitro pred golom »Svobode«. Vendar se »Muri« vkljub ugodnosti vetra in velikemu trudu ne posreči spraviti žoge v mrežo »Svobode«. Številne njihove napadalne ak- Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni TRGOVINI ..DELAVSKI DOM“ r. z. z o. z. Maribor, Frankopanov« ul.1. Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini. Širite nat list! cije je obramba domačih hladnokrvno in uspešno razdirala. Obrambni trio (Ivo, Novak, Strnad) je bil najboljši del domačega moštva. Drugi polčas pa veter popolnoma preneha. »Svoboda« je v vidni premoči ter izsili več kotov, ki pa ostanejo neizrabljeni. V 30. minuti dobi srednji napadalec žogo in jo nenadoma pošlje mimo presenečenega vratarja neobramljivo v mrežo. 1 : 0 za »Svobodo«. Po tem uspehu diktira »Svoboda« brzi tempo in stalno oblega vrata nasprotnika. Le vratarju in njegovi sreči so morajo gostje zahvaliti, da niso v zadnjih 15 minutah dobili še par golov. En gol, streljen po desnem krilu »Svobode«, sodnik radi ofsidea ni priznal. Halves-linija »Svobode« je bila v ofenzivnem in defenzivnem delu zelo dobra. Najslabši del moštva je bila napadalna vrsta. Ta del moštva smo videli v neštetih prejšnjih tekmah v odlični poziciji, včeraj pa je vse odpovedalo. Pri drugi tekmi pričakujemo, da bo napad zopet tako zaigral, kot smo ga videli pri zadnjih tekmah. Da je bila »Svoboda« v premoči, vidimo iz razlike kotov 12 : 7 za »Svobodo. Sodnik g. Bergant zelo dober. Pred pričetkom tekme je s. Knez v imenu kluba predal članu Brezniku Štefanu lepo spominsko darilo, ker je poklican k vojakom. V jesenskem II. razr. prvenstvu je stanje sledeče: 1. »Svoboda« 6 točk, zazl. golov 12 : 2. 2. »Mura« 2 točki, zazl. golov 4 : 2. 3. »Gradjanski« 2 točki, zazl. golov 8 : 6. Vsi letni naročniki „Radlowelt“ dobe 14 karatno originalno amerikansko zastonj no amerikansko zlato nalivno pero ali pa KUrschnerJev ročni leksikon, '900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev. Zahtevajte tako) brezplačno na ogled »Radio-welt“. Naroča se Admlnlstratlon der „Radlo-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike In Ima lepo urejene poučne tehnične članke. IV Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak v Mariboru. Za konzorcij izda n in urejuje Viktor Eržen v Mariboru