Številka 40 - olctobra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3 ŠTIRJE PIONIRJI 42-urnega tedna »Aero«: SKUPEK VRSTE IZBOLJŠAV - TRI PROSTE SOBOTE V MESECU »AERO«, »MODA«, TOVARNA CELULOZE IN »KOMET« S prvim oktobrom stopajo tovar- na >Aero« in trgovsko podjetje y\((>(ia« v Celju, tovarna celuloze Salaj« v Krškem in »Ko- met« v Zrečah na pot, ki jo je pred- ridevaja nova ustava. Te štiri go- spodarske organizacije so postale pionirji uresničevanja 4.2-urnega delavnika v našem okraju. Bilo bi iluzorno v tem trenutku pisati o tem, kako se je skrajšani delovni čas v teh kolektivih obne- sel. O tem bomo pisali v prihod- njosti. Zaenkrat se oprijemamo ena- l[ih zagotovil kot so veljala pred >ristojnimi občinskimi skupščinami, ii so za tak ukrep dala svoje pri- stanke. Imenovana podjetja so s temeljito analizo izpolnjevala vse štiri osnov- ne pogoje in sicer: Da bodo povečali proizvodnjost v svoji delovni organizaciji. iDa se zaposlenim osebni doho- dek ne bo zmanjšal. Da se hkrati ne bodo zmanjšali skladi in da bo d ružba od njih spreje- mala tudi v bodoče enake dohodke kot doslej. Poglejmo zdaj, na kako različne načine nameravajo izpolniti te po- goje v teh delovnih organizacijah, ki so po proizvodnem procesu, pri- rodi njihove dejavnosti precej raz- lične: Kolektiv Aero' je prehod na 42- iirni delavnik imel olajšan že zato. ker so že doslej delali v 45-urnem delovneu) tednu. Tu so z analizami ugotovili, da lahko vzanjejo v za- kup povečano storilnost, da lahko korigiirajo norme in predvsem iz- boljšajo tehnoloiški .proizvodni po- stopek. Uvedli so normativno pora- bo vseh na proizvodnjo vplivnih činiteljev od časa, porabe materiala, kvalitete dela itd. Vse to jim bo zanesljivo povečalo osebni dohočlek čeprav bodo zdaj delali tri ure na teden manj. Tu (bodo proizvod- njo odslej sinhronizirali tako, da l>odo zaposleni imeli vsak mesec tri proste sobote in sicer tako. da bo v vseh dnevih proizvodnja nemo- teno tekla. Kako bo to delovalo, ka- ko se bo odražalo si bo vredno za naše bralce v prihodnosti podrob- neje ogledati. Ker pa so si kolektiv in njegove načrte ogledali najod- govornejši ljudje, ki delajo na po- dročju uvajanja 42-urnega tedna in smatrali, da je .kolektiv zrel za tak korak — potein so dvomi ver- jetno neupravičeni. »Moda«: IZMENIČNO PO TRIJE PROSTI DNEVI V MESECU Trgovsko podjetje >Moda« je po daljšem opazovanju in analiziranju prišlo do zaključkov, da so dnevi med 6. in 13. ter med 20. in 29. v mesecu v prometu vedno oslabljeni. V takih obdobjih za strežnimi pulti ni treba toliko prodajalcev, pa tu- di ne drugje. Ob konicah pa je po- trebna polna zasedba. To je eden od pobojev za skrajšanje delovnega časa. Z ustrezno reorganizacijo odpi- ralnega časa bodo pridobili nove rezerve. Doslej so bili 7 in pol ure na dan lokali odprti za .promet, pol ure je bilo namenjeno pospravlja- nju. Zdaj bodo imeli trgovine od- prte osem ur, pol ure pa bodo po- spravljali. Tako so si zagotovili obisk v času, ko druge trgovine še niso odprte. To je sicer prednost toliko časa, dokler tudi drugi ne izvršijo sprememb, vendar tudi brez tega kolektiv ostane ipri zadost- nem prometu. Ob zadnjem obisku v to- varni strojev za usnjarsko in- dustrijo. v Kostroju, smo se po^govarjali tudi s članom ko- lektiva Mirkom Kopčcem (na sliki). Zanimalo nas je,, kaj meni o preselitvi podjetja v novo sodobno proizvodno ha- lo — to podjetje se je doslej stiskalo v improviziranih pro- storih — in kaj bodo s tem pridobili? Odgovoril je, da veliko. Hkrati pa je dodal, da bodo lahko odločno zastavili tudi problem prehoda na 42 urni teden, oziroma sedemurni de- lavnik. Zraven je pristavil: >Spričo tega, da se selimo že letos, bomo rešili tudi kopico drugih .problemov. »Celuloza«: POSTOPOMA DO KONCA LETOŠNJEGA LETA V tovarni veluloze Djuro Salaj« v Videni-Krškem so šli na 42-urni delovni teden v postopnem razvoju. Začeli so z fizično težjimi deli in b(Mlo nadaljevali do konca leta. Vsa- ka ekonomska enota lx) morala za- se analizirati razmere in upravi- čiti osnovne pogoje. Šele ko bodo le-ti dozoreli, bodo lahko šli na nov skrajšani delovni čas. Rezerve, oziroma pogoje za tak prehod iščejo v tem kolektivu irtij- prej v izostrevanju delovne disci- pline, ki .naj jim navrže 6 do 8 ®/o povečane storilnosti. Boljša organi- zacija dela naj bi jim dodala še na- daljnih 6 -do 8 ®/o. Gibčnejše bodo odpravljali tudi proizvodnje vrhun- ce. izboljšali prodajo in hkrati na- bavo surovine. Velika rezerva za ta .kolektiv je tudi nova i.nvesticija v vrednosti 5 milijard dinarjev (Rotto 11). ki pa je ne mislijo načeti na račun skrajšanega delovnega časa, čeprav jim daje 19 "/o višjo proizvodnjo. j —o— Tako izgleda nekaj bežno navrže- nih fragmentov o tem, kako so šti- ri podjetja v našem okraju v tem mesecu že uresničila, ustavno po- budo za skrajšanje delovnega časa. Takih podjetij bi bilo lahko seve- da mnogo več. toda nimajo povsod v vodstvih ljudi z čvrsto voljo in sposobnih, da bi stanje v svojem kolektivu tako temeljito proučili. .Naj navržemo! Ne bo mogoče po- vsod in takoj preiti na skrajšani delovni čas. Za to morajo dozoreti pogoji. Toda inars-ikje niso dozorele stvari v glavah odločujočih in za stvar (Kuklicanih ljudi. V takih pri- merih pa se bodo prej'ali slej sre- čali , na tesnem« s kolektivi, ki ve, da je tudi delo na tem področju ena izmed osnovnih nalog vodilnih to- varišev v kolektivih. J.Kr. Povečanje osebnih dohodkov v KONJIŠKI OBČINI Podatki o osebnih dohodkih zapo- slenih delavcev na območju konji- .^ke občine za letošnje prvo polletje kažejo, da se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta močno zni- žalo število tistih, ki prejemajo do 15.000 din osebnih dohodkov na me- sec. Teh je biJo lani v pi-vem polletju 128, letos pa le 45. Zmanjšalo , se je tudi število onih s 15 do 20.000 din osenbnih dohodkov mesečno, med- tem ko je opaziti naraščanje števila zaposlenih delavcev, ki zaslužijo na mesec več kot 25.000 din. Enak porast je bil zabeležen tudi v negospodarskih dejavnostih. Med- tem ko je bilo lani največ takih, ki so mesečno zaslužili med 30 do 40.000 din, .pa letošnji podatki povedo, da se je to število pomaknilo v razpon med 40, do 50.000 din. Podrobnejši pregled kaže, da so osebni dohodki v povprečju pvorasli v industriji za 12",o, v kmetij- stvu za okoli 37%, v gradbeništvu pa za okoli 15 o- Nižje povprečne oseb- ne dohodke v primerjavi z lanskimi imajo le v opekarni L^če, kjer dose- gajo le okoli 87,5 o lanskoletnih. Mo- čan p>orast pa je zabeležen še v go- stinstvu in sicer za 47 o. v trgovini za 23% iin v obrti za 17% v povpreč- ju. v primerjavi z republiškim pov- prečjem pa so osebni dohodki na območju konjiške občine višji le v knjentijistvu in v gozdarstvu. Negospodarske dejavnosti prikazu- jejo v letošnjem prvem polletju po- višanje osebnih dohodkov za dobrih 11%. Od povprečja v prvem .polletju lanskega leta sta nekoliko nižja le veterinarska postaja in pravosodje. 33 podjetij Pred kratkim so,gospodarstveniki iz celjskega okraja na posebni seji razpravljali o zaskrbljujočem poja- vu. Namreč, v celjskem okraju je ob polletju izkazalo izgubo kar 33 gospodarskih organizacij. Ta števil- ka je zares velika in zaskrbljujoča., predvsem Zaradi tega, ker* je .y sedaj: njem obdobju princip rentabilnosti in dobro gospodarjenje življenjska onsova vsake gospodarske organiza- cije. Naj povemo hkrati, da so te gospodarske organizacije ustvarile poslovne izgube preko 73 milijonov dinarjev in da je predvsem po; membno dejstvo, da sta med temi tudi dve industrijski gospodarski organizaciji. Iz gradbeništva so v seznamu celo štiri', iz gostinstva 16 in iz obrti osem. Zakaj omenjamo industrijska po- djetja z izgubo še posebej? Prepro- sto iz razloga, ker so s pravilnim go- spodarjenjem celo v Zabukovici, kjer so pred leti nenehno poslovali z izgubo, postavili svoje poslovanje na »rentabilitetni račun«, ker so zna- li poiskati vse notranje vire, ker so se potrudili in to tudi kljub izredno težavnim pogojem tudi dosegli. V tem letu, ko dobro gospodarjenje še posebej poudarjamo, pa so kar dve industrijski delovni organizaciji iz velenjske občine izkazale izgubo, in sicer kar znatno. Gostinstvo je tudi prav gotovo po- seben problem, ki ga je treba tudi posebno obravnavati. Nekateri se močno ogrevajo za planiranje izgub nekaterih novih večjih gostinskih obratov, drugi so proti temu načelu. Kaže, da bosta okrajna skupščiiia in okrajna gospodarska zbornica morali ta problem resno proučiti, kajti vsaj v okrajnem merilu mora- jo obstajati enaki pogoji poslovanja za vse gostinske obrate — znosni pogoji pa tudi za gostinska podjet- ja, ki iz tega ali onega zunanjega vzroka ustvarjajo izgubo. Prav gotovo pa je poseben pro- blem gradbeništvo. Zanimivo je, da tudi tu obstajajo dve mnenji. Eni trdijo, da izguba v prvem polletju ni nič katastrofalnega, kajti gradbe- ništvo je panoga sezonskega znača- ja. Drugi gledajo precej drugače — pravijo namreč, da kljub sezonske- mu značaju vendarle vsi gradbinci niso zašli v izgubo (to je z analizami dokazano), da je v celj- skem okraju preveč gradbenih po- djetij in da so zaradi tega zmoglji- vosti neizkoriščene. Kaj se dogaja, če zmogljivosti niso do kraja izkori- ščene pa vemo — stroški se poveču- jejo, cene pa dvigajo, da dosežejo potreben finančni efekt. Spričo hu- de konkurence pa to žal v gradbe- ništvu ni mogoče. Zaradi tega bo prav gotov tudi tu potrebno poiska- ti ustrezno rešitev, in sicer'pred- vsem tako, da bi razbremenila obči- ne saniranja kakršnihkoli podjetij s poslovno izgubo. Statut podjetja in Socialistična zveza Delovni kolektiv, katerikoli že, ne živi in ne more živeti ločeno od kraja, v katerem je. In prav ob tem se poraja vprašanje vezi med delov- nim kolektivom in organizacijo SZDL, ki deluje v kraju. Morda sploh ne bi razpravljali o tem, če ne bi prebirali osnutka statuta, o katerem pravkar razpravljajo iro gaški steklarji. Celotno sedmo pc^ glavje so posvetili prav vlogi poli- tičnih in drugih družbenih organi- zacij v delovnem kolektivu. V 172. členu so podčrtali, da družbeno polL tične organizacije v delovnem ko- lektivu steklarne »Boris Kidrič« us- merjajo svoje delo k uresničevanju skupnih ciljev nadaljnje izgradnje in utrditve socialističnih družbenih odnosov, pri čemer delovni kolektiv stalno sodeluje in jim nudi materi- alne in druge i^goje za uspešno iz- vajanje skupnih ciljev. Ne bi se spuščali, kakšni so podrobneje ti drugi pogoji, pač pa se ustavljamo v nadaljevanju, kjer pravi, organi- zacije Zveze sindikatov, Zveze ko- munistov in Zveze mladine sodelu- jejo pri izdelavi internih predpisov, ki jih sprejemajo organi upravlja- nja delovnega kolektiva. V celem poglavju pa ni nikjer omenjena or- ganizacija SZDL, čeprav morda to niti ni potrebno, toda mladinska in ostale organizacije so navsezadnje kolektivni člani organizacije SZDL, vendar pa je prav organizacija SZDL najmočnejša organizacija v naši družbi. Na drugi strani pa je morda de- lovna praksa doslej v nekaterih de- lovnih kolektivih taka, da dela orga- nizacije SZDL neposredno v podjet- jih ni čutiti, ker se to prepleta z de- lom sindikatov. Menimo pa, če je tako in samo tako, potem to ni pra- vilno in ni opravičljivo. Prav preko organizacije SZDL, ki naj deluje tu- di znotraj podjetja in ne samo na terenu, bi se lahko najbolj prepleta- le vezi med tovarno in življenjskim okoljem. Problematika delovnega kolektiva ni samo znotraj podjetja, čeprav je proizvodnja in razvoj go- spodarske ordganizacije bistvenega pomena, vendar podjetje ne živi osamljeno, temveč je utrip podjet- ja čutiti v vsakem kraju, kjer moč- na jn uspešna gospodarska organi- zacija deluje. In prav zaradi tega ni bilo pravilno, vsaj tako menimo, da bi o ostalih družbenih organizaci- jah zlasti SZDL dobila svoje mesto v statutu, če že govori o vlogi in od- nosih do dela družbenih organizacij. Morda bo razprava v steklarni, ki pravkar teče, pokazala na to po-^ manj kij ivost in opozorila na dopol-' nitev 173. člena njihovega osnutka. To vprašanje pa ni aktualno samo za steklarje, temveč dostikrat za od- nose med podjetji in delom organi- zacije SZDL sploh. ' ZA HITREJŠO IZDELAVO STATUTOV Občinski sindikalni svet Slov. Ko- njicah je pred kratkim priredil po- svetovanje .predsednikov komisij za izdelavo statutov iz delovnih orga- nizacij. Ob tej priložnosti je .povabil tudi člana te komisije iz rudnika Velenje tov. Delopsta, ki je navzočim v razumljivih in preprostih ibesedah obrazložil osnovne dele statuta. Pri tem je obravnaval dva primera in sicer prvega za večje 'podjetje, dru- gega pa za manjšo delovno organi- zacijo oziroma za zavode in ustano- ve. V Podčetrtku gradijo znova Poleti je prav oh zaključku grad- nje pogorela perutninska hladilni- ca in klavnica v Podčetrtku. Kme- tijska zadruga je nameravala .pove- čati proizvodnjo perutnine, kar bi prav z novim objektom lahko na- pravili, toda nezg<)da ji je prizadela težak udarec. Zdaj so se naglo lotili dela in (pospešeno znova gradijo klavnico in hladilnico ter upajo, da bo objeikt kljub opustošenju še pred zimo s;pet urejen. Pravijo, da je vzrok požara bil v električni napeljavi; tokrat bodo morali biti previdnejši! KOVINARJI SO OBVEŠČENI v tovarui kovanega orodja Zre- če pri Slov. Konjicah že več me- secev izdajajo iSvoj« lastno glasilo >KOVltNAR«. Člani tep delovnega kolektiva v njem pišejo o številnih konkretnih zadevah kot n^jr. o de- lu organov upravljanja, sindikal- ne organizacije, o gibanju proiz- vodnje, delitvi dohodka, pa tudi krajši strokovni prispMivki iuij4ejo mesto v tem tovarniškem časopisu. Prav gotovo bi delo čevljarjev, zaposlenih v celjski mestni čevljar- S'k,i delavnici na Trgu Svobode, .še ^Ij zaživelo, če bi se zanje našla ustrezna rešitev — večji in ugod- nejši delovni prostori. Prostor, v katerem domujejo že dolgo vrsto jp.t, je postal zanje in njihovo delo, ga je vedno več, piremajhen. Ko sem pred kratkim, kot stran- ka, obiskala to delavnico, sem se Pozanimala pri poslovodji, kaj me- o tem njihov kcrfektiv. Pa mi je povedal takole: >V načrtu smo imeli, da bomo do- prostor, kjer si bomo la^hko po uredili prostore, tako. da bo- ustrezali našemu delu. Takrat bi nabavili tudi več novih s.trojev, za- Poslili bi lahko več ljudi, kar hi '^ani omogočilo, da bi pričeli z »ekspresnim« delom. V tem primeru »'fankam ne bi bilo treba čakati a manjša popravila več dni in prav eotovo bi to s-prejele z zadovolj- pridobitev bi bila v korist v^' saj bi se z večjo proiz- ^njo naših uslug povečali tudi prispevki, ki jih odvajamo. Sicer pa ^ niamo nikakršnega upanja več, da do"/ uspelo, saj se nam je izm ^ zaprosili. iz rok. Včasih imam celo utek, da ne pomenimo nič, da eelo nepotrelmi...« lako hudo .pa menda res ne bo. nioA-^b Potrt^buje čevljarske po- kadar popustijo še tako lepo Njihova želja - ustrezni delovni prostori izdelani kupljeai čevlji. Polna »sprejemnica« strank v tej de- lavnici potrjuje, da čevljarji imajo, naj bo poletje ali zima, polne roke dela. Zato se nisem čudila tovarišu po- slovodji, ko je v najin pogovor vple- tel primerjavo o mnogo večjih pro- storih, ki jih je imela pred vojno nekdanja čevljarska delavnica >Ad- ria«. Ta je na sedaj preurejenem Trgu revolucije imela celo svojo priflično hišo. >2elja nas vseh je, da bi se naše jodjetje razširilo tako. da bi mam jilo mogoče izdelovati večje število novih čevljev po naročilu«, je «e pristavil, pri tem .pa skrbno pre- gledal pravkar izgotovljene čevlje, ki jim je naposled s krpico dodal še lep sijaj. Danica