PRIMORSKI dnevnik le začel izhajati v Trstu DrPrih1^3 1945’ njegov Esin'k PARTI2ANSKI
bra 1qNAK pa 26' no''em-ara 1945 v vasi Zakriž nad
cikint'?',rNrazmnožen na Dtpmh' °d 5 d0 17 se-
Ptembra 1944 se je tiskal •1'skarni »Doberdob« v
rVdUPri Gaganji Trebu-• °d 18, septembra 1944 »sJ‘ maia 1945 v 'iskarni DrMH6"118" pocl Vojskim b drijl, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, ka r? '2Sla 2aclnja števil-tizan Je edini tiskani Par-•zansk, DNEVNIK v za-aaznjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 176 (13.114)
Trst, sobota, 13. avgusta 1988
Ghino di Tacco odpira polemiko o 120 vladnih dneh
De Mita naj se varuje Scalfarijeve podoknice
Poletna »razprava« o prepočasnem startu in preveč previdnem izvajanju vladnih programov
RIM Ghino di Tacco je ponov-no potegnil sabljo iz nožnice, da bi 91 privoščil ironičen komentar na 0Pja, ki jih je odgovorni urednik nevnika la Repubblica »tako vne-° I0lnil« (besede so njegove) za j -dnevno delovanje De Mitove vlade. Komentar, ki ga danes ob-]avlja dnevnik 1'Avanti, je seveda udi priložnost, da se Ghino di Tac-P° Posveti tudi nekaterim trditvam, 1 Jih je izrekel sam ministrski Predsednik med tiskovno konferen-co Pred odhodom na počitnice, i calfari je torej lomil kopja za 'n osebo, ki ji predseduje. *Ko bi bili v De Mitovi koži bi se 96 zdaleč ne čutili počaščeni s to Poletno podoknico, temveč bi mo-j Pomisliti, da je to dejansko arnrni zvonec,« piše Ghino v svo-1 m zapisu z naslovom Alarmni vonec. »Ko se Scalfari hrupno za-P°di na sceno,« piše G. d. T. (alias raxi), »se za nesrečneža prične vzvratno štetje. Naj si bo zaradi zlega uba ali nenaklonjenih zvezd, iz-Usnje in zgodovina nas učijo, da je ‘o vedno, ali skoraj vedno, tako.« ■ca »bandita iz Radicofanija« je . SIrica le bleda podoba tistega, kar bapisal Scalfari. »Res je le, da je
vlada startala počasi in previdno. Prepočasi,« piše Ghino di Tacco, »in najbrž tudi preveč previdno. To pa je način dela, ki je lahko nekomu všeč in nekomu pa ne, pa čeprav nam to svetuje modrost ljudskih pregovorov. Naj bo kakorkoli že, šlo je za 120 dni inkubacije, prej kot ustvarjanja.« Šlo je za »dneve, ki sicer niso bili katastrofalni«, je dodal vodja socialistov v palači Madama Fabbri, »toda niso bili niti navdušujoči«.
Odgovor KD je dokaj pretkan saj se poslužuje nekega intervjuja namestnika ministrskega predsednika De Michelisa. »Da bi lahko primerno vrednotili delovanje vlade, bi morali počakati vsaj do 20. septembra.« Tudi dnevnik KD II Popolo je ironično pristopil k polemiki: »Popolnoma se strinjamo z modrim vabilom k skromnosti, ki so ga vladi posredovali ugledni socialistični zastopniki, od Ghina di Tacca do senatorja Fabbrija.« Priznati pa le moramo, da je izredno zahtevno delo napredovati - pa čeprav postopoma in počasi - v državi, kjer zgleda, da bi se morali vsi vladni načrti uresničiti na en mah.
G. R.
Potem ko so ju v četrtek izpustili etiopski gverilci
Po devetih mesecih ujetništva Barone in Bellini spet doma
Italijanska diplomacija si zdaj prizadeva še za izpustitev Micellija
RIM — Salvatore Barone in Pasguale Bellini, tehnika ki so ju 16. novembra lani ugrabili etiopski gverilci, sta včeraj popoldne z vojaškim letalom iz Kartuma dospela v Rim, kjer so ju pričakali najbližji sorodniki. Po devetih mesecih sta končno spet lahko objela svoje naj dražje, nato pa sta več kot pol ure odgovarjala na vprašanja prisotnih novinarjev.
Oba tehnika sta za parmsko podjetje Salini opravljala geološke raziskave na področju Tana-Beles v Etiopiji, ko so ju ugrabili. Kot sta povedala, je bilo teh devet mesecev izredno težkih in večkrat naj bi se tudi zbala za svoje življenje. Toda oba sta pri tem poudarila, da so gverilci z njima ravnali izredno korektno in da jima je življenjska nevarnost grozila le zaradi malarije.
Povedala sta, da so pogoji, v katerih živijo etiopski gverilci izredno težki in da ne gre za teroriste temveč za borce za svobodo etiopskega ljudstva. V njihovih rokah naj bi bil tudi tretji ugrabljeni italijanski tehnik Micelli. S tem v zvezi sta dejala, da čaka italijansko vlado izredno delikatna naloga v pogajanjih z etiopskimi uporniki za Micellijevo izpustitev.
Barone in Bellini sta tudi negativno ocenila prizadevanja italijanske vlade v prvih osmih mesecih ugrabitve. Po njunem mnenju je Italija podcenjevala borce EPRP, zato nista bila izpuščena že prej. O zadnjih akcijah za njuno izpustitev pa je spregovoril tudi podtajnik v zunanjem ministrstvu Bonalumi, ki se je zahvalil sudanski vladi za pomoč, seveda pa je poudaril tudi stalna prizadevanja italijanske vlade za izpustitev ugrabljenih tehnikov. Bonalumi je še dejal, da diplomatske akcije ne bo konec, dokler tudi Micelli ne bo izpuščen.
Na sliki (telefoto AP): Italijanska tehnika Salvatore Barone (levo) in Pasguale Bellini (desno) v Kartumu, ko so ju v četrtek končno izpustili etiopski gverilci.
Visoka globa za spanje
v nuklearki v ZDA
vqk VORK V Združenih drža-iecj /?iT,ente so že marca lani zaprli Perm i elektrarno Peach Boltom v misj S^ Vantil zat°: ker je posebna koki jJah Presenetila osebje elektrarne, neQ	zadolženo za nadzor pravil-
lovnoelovania' mecl spanjem na deda j m mes(u- Komisija je še odkrila,
UP°'abhalnbien k0ntr01™ računalnike Cpi ,	0 za razne video igrice.
sv0; 0tn,a zadeva je zdaj dobila tudi ti zn	Vadstvo bo moralo plača-
na if , eno Siobo v višini 1,25 milijo-PrimernrieV- pravzaprav je globa kar s,edjr na', ee pomislimo, kakšne po-°kvn 6 l&hko imela morebitna trolnn0 elektrarne, medtem ko bi kon-nalniu-h6^6 sPalo ali pa se na raču-bna Idralo. Prav zaradi tega je Commi?JI1nŠka Ijadear regulatory rekla SSIOn_. vredno stroga in je iz-dos,PinalVLši° denarno kazen, ki jo je elekfl v ZDA plačala kaka jedrska kaznr, rn,a' Komisija je tudi denarno sPali nQ^r °d 36 zaposlenih, ker so način v 5!f.iovnem mestu ali na drug Za 7rirSlIi sv.°ie poklicne dolžnosti. stVo , a.l se še ne ve, če se bo vod-kazen ektrarne Pritožilo na izrečeno naklon ^Pai° pa’ da iim bo ameriška tram n ,n® komisija dovolila, da elek-no ,ahko spet odprejo.
Preživeli so prepričani, da potopitve Nubie ni povzročilo slabo vreme
Potapljači so doslej našli sedem trupel Vzroki brodoloma še vedno hudo nejasni
KAIRO — Tri dni po brodolomu potniške ladje Nubia egipčanski potapljači še vedno iščejo trupla pogrešanih v vodah Nila. Doslej so jih našli sedem, med temi je tudi truplo 13-letne-ga Lorenza Petrazzolija. Njegova mati se ni hotela vrniti v Italijo skupaj s tistimi, ki so nesrečo preživeli, sedaj pa je zaradi hudega šoka v bolnišnici v Luxorju.
Turisti, ki so se vrnili v Italijo v četrtek zvečer, so si že toliko opomogli, da so lahko povedali kaj več o brodolomu. Njihove pripovedi se strinjajo zlasti v dejstvu, da v času, ko se je Nubia potapljala, niso bile vremenske razmere najhujše, kot so poročale agencijske vesti. Povedali so namreč, da je sicer rahlo deževalo, pihal pa je le običajen topel veter. Pač pa so se kraju nesreče bližali temni oblaki, o čemer so nekateri potniki obvestili vodiče. Drugi pa menijo, da je do obrata ladje prišlo čisto nepričakovano, vzrok pa pripisujejo napačnemu manevru krmarja. Gre seveda le za ugibanja in nestrokovna mnenja, ki pa jih bodo morali egiptovski preiskovalci tudi upoštevati, kajti brodolomu je s
kopnega sledilo tudi več domačinov. Prav ti pa so prvi priskočili na pomoč in - kot je dejal kapitan Nubie Mohamed Ahmed Ibrahim - rešili marsikatero življenje. Na kraju, kjer se je ladja potopila je namreč Nil izredno globok in blaten.
Egipčanske oblasti, kot rečeno, iščejo vzroke nesreče, odpira pa se tudi vprašanje zavarovanja potnikov in izplačevanja zavarovalnin sorodnikom žrtev. Predstavniki milanske agencije Best Tours menijo, da zavarovanje proti naravnim ujmam ni v praksi, stranka pa ga lahko prostovoljno sklene. Če se bo izkazalo, da ima turistična agencija kako odgovornost, nadaljujejo njeni predstavniki, bo brez dvoma naredila svojo dolžnost preko matične zavarovalnice. Če pa se bo izkazalo, da nosi odgovornost kak posameznik, bodisi krmar ali kapitan Nubie, bodisi osebje, ki upravlja jez pri Asuanu, bo vsa zadeva potekala na diplomatski ravni. Obstaja namreč sum, da so prav pri jezu napačno dvignili oziroma spustili zapornice in s tem povzročili močno valovanje Nila.
Nubia je še vedno v vodah Nila	(telefoto AP)
Se ves prihodnji teden se obeta sončno in toplo vreme
Za veliki šmaren previdno na pot
Težave in perspektive za smotrno ureditev tržaškega prometa
Neznan storilec ' Štandrežu ubil Priletno upokojenko
NA 8. STRANI
RIM — Po (vsaj delno) opravljenem gospodarskem manevru, po (zaenkrat začasnem) ukrepu o omejitvah hitrosti, po določitvi višjega samoprispevka za (nepotrebna) zdravila, je tudi letos napočil težko pričakovani veli-košmarenski most. Počitnikarji bodo od danes do ponedeljka ponoči potovali navzgor in navzdol po škornju, nekateri se bodo vračali domov, drugi bodo šele hiteli proti sončnim plažam in vabljivim gorskim vrhovom. Prometna policija sicer še ni objavila nobenih številk v tej zvezi, predvidevamo pa lahko, da bo na naših cestah vse živo ...in živčno.
Začnimo kar pri omejitvah hitrosti. Polemike se še nadalujejo, čeprav ne vzbujajo več nobene pozornosti, statistični podatki so še v obdelavi, prometna policija pa ima polne roke dela. Kljub astronomskim globam se namreč še vedno najdejo neubogljivi vozniki, ki pač radi pritisnejo na plin. Minister za javna dela Ferri pa že napoveduje, da bo italijanska prometna policija kmalu uvedla merjenje al-
kohola v krvi voznikov. Skratka, tudi v Italiji bodo končno lahko na podlagi neizpodbitnih dokazov kaznovali voznike, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Tudi način dela pri avtomobilskem klubu ACI se je krepko spremenil. Že pred časom smo pisali, da je ACI okrepil vse svoje pomožne službe, ki jih člani lahko pokličejo po telefonu na številko 116. Članom pa je namenjena še dodatna ugodnost in sicer avtocestna plačilna kartica Viacard. Na najboilj kritičnih cestninskih postajah so namreč nameščene posebne naprave, ki registrirajo podatke s kartončkov, cestnino pa uporabnik plača naknadno. Ta sistem znatno razbremeni delo osebju na vstopnih in izstopnih postajah, skrajšajo pa se tudi čakalne dobe, saj gre preko cestninskih postaj na tak način lahko kar 240 vozil na uro.
Tudi vremenoslovci so letos nenavadno širokogrudni. Napovedujejo namreč, da bo veliki šmaren potekal v znamenju lepega vremena, ki bi moralo trajati še ves prihodnji
teden. Prvo osvežilno deževje torej lahko pričakujemo šele v začetku septembra, vendar tudi takrat ne bi smelo dolgo trajati. Skratka, letošnje poletje bo daljše in toplejše, in kaže, da je to posledica neznanih vplivov na atmosfero. Baje nima luknja v ozonu ravno odločilne teže. Tisti, ki se poklicno ukvarjajo s proučevanjem naravnih pojavov prisegajo, da je letošnja vročina s sušo vred običajna, le da se v taki meri ponavlja vsakih nekaj desetletij. Sicer pa so dognali, in to na podlagi 40 let trajajočih opazovanj, da se temperatura zraka počasi a vztrajno viša, prav tako se viša vodna gladina oceanov.
Nasveti so tista nevšečnost našega vsakdana, ki jo vsi sicer poslušamo, le malokdo pa jo tudi spoštuje. Verjetno pa ne bo odveč, če bomo napisali, naj se vozniki podajo na pot v hladnejših urah in naj skrbno načrtujejo iti-nerar. Samo tako se bodo izognili vrstam, zlasti pa nestrpnosti, ki lahko pokvari še tako lepe počitnice.
NA 4. STRANI
Prvi stiki Sice v novem okolju
Posebni vladni komisar za boj proti mafiji Domenico Sica je že nastopil svojo novo dolžnost. Včeraj je imel namreč že prve pogovore s prefektom Angelom Finoc-chiarom in sodelavci, kasneje pa se je sestal še s predsednikom deželnega odbora Nicolosijem, državnim prav-dnikom Pajnom in predsednikom prizivnega sodišča Contijem.	(Telefoto AP)
Mirovni dialog med Iranom in Irakom ne bo lahek
PARIZ — Nekdanji iranski predsednik Bani Sadr, ki živi v izgnanstvu v Franciji od 1981. leta, napoveduje možnost demokratičnega »političnega odpiranja« v Iranu in izraža zaskrbljenost za izid mirovnih pogajanj med Iranom in Irakom, ki se bodo začela 25. avgusta v Ženevi. Tako pravi v intervjuju, ki ga je dal agenciji AFP.
Po mnenju nekdanjega iranskega predsednika je mogoče »odpiranje« režima v Iranu predvideti zaradi politične krize in »globokih težav« v državi, ki onemogočajo nadaljevanje »represivne politike«, za katero je bil glavni izgovor vojna z Irakom, med katero pa so prav nosilci represije, čuvarji revolucije, bili demoralizirani in s prekinitvijo ognja na fronti tudi ponižani.
Bani Sadra skrbijo ženevska pogajanja med sprtima državama zato, ker je bila prekinitev ognja po njegovem mnenju v Iranu sprejeta kot »poraz« pred ZDA.
Nekdanji iranski predsednik tudi opozarja, da resolucija varnostnega sveta OZN 598, ki je bila temelj za prekinitev spopada in na podlagi katere se bodo začela pogajanja v Ženevi, »ne predvideva plačila odškodnine« Iraka Iranu in »ne
pojasnjuje, da se mednarodno priznane meje tiste, ki so bile sklenjene z alžirskimi sporazumi 1975. leta«, ki jih Irak zavrača kot neveljavne.
S tem, ko so iranski politiki sprejeli neposredna pogajanja z Bagdadom, so priznali iraški režim, kar pa bi lahko bilo za njih nevarno, ker nimajo nikakršne garancije pred novim vojaškim napadom, dodaja Sadr.
Kar pa se tiče obnove države, Bani Sadr poudarja, da je pogoj zanjo vrnitev sposobnih ljudi v državo, občutek varnosti ljudi in ureditev lastninskih razmerij. Vse to pa bo nemogoče doseči brez ponovne vzpostavitve svobode.
Da pogajanja v Ženevi ne bodo lahka, je priznal tudi iranski ztunanji minister Ali Akbar Ve-lajati. V piogovoru, ki ga je prenašala iranska televizija, je povedal, da bi se morali delegaciji držav sestati vsaj na ministrski ravni. Visoka raven pogajalcev bi namreč naj Irak prisilila na spoštovanje resolucije varnostnega sveta. Za iranskega zunanjega ministra tudi ni nobenega dvoma, da je mednarodno priznana meja med državama tista, ki sledi po alžirskih sporazumih iz 1975. leta.
Sein Lving odstopil
BANGKOK — Ljudski protest v Burmi je dosegel zaželeni učinek, saj je včeraj odstopil predsednik Sein Lving, ki je obenem zapustil tudi vodstvo burmanske enotne socialistične stranke.
Centralni komite Lvingove stranke je sklical izreden kongres, ki se bo pričel 19. avgusta, znano pa je že, da je stranka sprejela predsednikov odstop. Stranka je v zadnjih dneh izgubila tudi podpo; ro vojske, saj so mnogi odredi prestopili na stran ljudstva, ki je zahtevalo, naj odstranijo 62-letne-ga predsednika, naj izpustijo na svobodo vse politične ujetnike, novega predsednika pa naj izvolijo v demokratičnih volitvah.
Na skorajšnjem kongresu socialistične stranke bodo delegati odločali prav o teh zahtevah ljudstva, ki se je upiralo predsedniku že pred njegovim »imenovanjem« 26. julija letos, saj je bilo vsem dobro znano, kako je Lvingov oče vodil 26 let vladne represije.
Jugoslavija v objemu suše, kakršne ne pomnijo
LJUBLJANA — Več kot dva meseca trajajoča suša v Jugoslaviji že postaja naravna nesreča, ki bo kot davek pobrala več milijard dinarjev. V južni Srbiji se bojijo, da bo letošnji pridelek koruze vsaj za polovico manjši od pričakovanega. In to bo že tretje zaporedno leto brez pravega dežja v tem letnem času v tistih krajih. Primanjkovalo jim bo ne le koruze, temveč tudi soje, sladkorne repe, zelja, kumaric. Tudi sliv, na izvoz katerih so bili ponosni, ne bo.
V Hercegovini vladajo tropske vročine. V gorskih predelih Mostarja, Posušja, Prozorja in Lištice ljudje pešačijo dolge kilometre do tistih vodnih virov in vodnjakov, ki še niso presahnili.
Tudi Vojvodina pričakuje prepolovljeno bero kmetijskih proizvodov zaradi suše. Sladkorne repe bo tako malo, da bo morala država letos uvoziti sladkor.
Katastrofa grozi Makedoniji. Že sredi prejšnjega meseca sta presahnila velika namakalna sistema Streževo in Kalimanci. V Kočanih se je na poljih posušil riž, v kumanovskih vinogradih pa je ovenelo grozdje. Tobaka bo
letos največ polovico toliko, kot ga je bilo lani.
Na Kosovu je suša odnesla že 70 odstotkov pridelka koruze, sladkorne repe in sončnic. Toda tam, kjer so zalivali in dovolj namakali polja, pričakujejo rekordne pridelke. A tak-šnjih njiv je malo. Namakalna sistema Ibar in Radonjič pokrivata približno 9.300 hektarjev, sistem v Metohiji pa še 20.000 hektarjev. A samo koruzna polja na Kososvu obsegajo več kot 100.000 hektarjev.
Tudi v Sloveniji ni bolje. V Pomurju in na Dravskem polju je suša že uničila vso košnjo za živinsko krmo, koruza se suši, sladkorna repa tudi in niti hmelj ne bo dobro rodil. A kot pravijo strokovnjaki, bi dež, če bi kmalu padel, še rešil pridelek. V Vipavski dolini se za silo drži le še sadno drevje.
Zaskrbljujoč je še nivo rek. Tankerji in vlačilci so zaradi nizke vode že obstali na Savi pri Sisku. Posledica je, da rafinerija v Sisku uspeva dobivati le še polovično količino nafte za predelavo. In če dežja kmalu ne bo, Zagrebčanom grozi, da bodo žejni. Vsem Jugoslovanom pa višje cene hrane.
Vojska odgovarja odboru za varstvo človekovih pravic
LJUBLJANA — V slovenskih dnevnikih danes objavljajo odgovor polkovnika prim. dr. Sima Opačiča, načelnika sanitetne službe Ljubljanskega armadnega območja na pismo Odbora za varstvo človekovih pravic, ki je pred časom postavil več vprašanj v zvezi z zdravstvenim varstvom v vojaških zaporih. Dr. Opačič je v odvo-goru podrobno pojasnil načela, po katerih se ravna zdravstvena služba v JLA, posebej pa je pojasnil primer vojaka, ki naj bi bil po nedavni izjavi Janeza Janše hudo bolan, Janša pa je takrat dejal, da temu vojaku niso nudili ustrezne
odgovoru zavrnil takšne trditve kot popolnoma neutemeljene, omenjeni vojak pa naj bi medtem že bil doma. Poudaril je, da v vojaških zaporih ravnajo povsem v skladu s Tokijsko deklaracijo, ki jo je omenil zaradi nekaterih mnenj, da v jugoslovanskih vojaških zaporih uporabljajo prisilno hranjenje zapornikov, ki se odločijo za gladovno stavko.
Odbor za varstvo človekovih pravic je namreč v včerajšnjem 44. sporočilu za javnost ugotovil, da je bilo v vojaškem priporu v Ljubljani v času od 1. junija do 27. julija 1988. najmanj troje primerov gladovnih stavk, kar naj bi menda lahko potrdile tudi priče. To so povezali tudi s pri-
zdravniške pomoči. Dr. Opačič je v
merom Janeza Janše, ki so mu, tako kot njegovim sorodnikom, v času njegovega pripora grozili, da bodo začeli s prisilnim hranjenjem v primeru, če se bo odločil za napovedano gladovno stavko.
V včerajšnjem sporočilu pa je Odbor tudi z zadovoljstvom ugotovil, da je z odgovorom dr. Opačiča uradni organ JLA prekinil nekajmesečno tradicijo nepriznavanja in nekomuniciranja z Odborom, ki je bilo upravičeno z izgovorom, čes da le-ta ni formalen oziroma legitimen organ. Odbor je tudi predlagal, da omenjene razmere v vojaškem zaporu pregleda neodvisna zdravniška komisija pod okriljem Rdečega križa, (rm)
Dolar drsi navzdol
RIM — Povišanje eskomptne mere, ki ga je predvčerajšnjim določila ameriška centralna banka je povzročil prve težave dolarju na tujih tržiščih. V Italiji so ameriško de-vizo kotirali 1.396,25 lire (-10,65 lire), za 0,67 lire pa se je utrdila marka, ki so jo včeraj kotirali 741,72 lire.
CK ZK Jugoslavije o uresničevanju sklepov o Kosovu
BEOGRAD — Predsedstvo CK ZKJ je predvčerajšnjim preučilo in spirejelo načrt obveznosti in aktivnosti pri izvajanju nalog za nadaljnje uresničevanje sklepov devete seje CK ZKJ o Kosovu, ki so jih sprejeli na 16. seji CK ZKJ.
Predsedstvo poudarja, da je najpomembnejše, da se v vseh organizacijah in organih ZK, v vseh institucijah sistema in v družbeno-političnih organizacijah okrepi izvajanje neposrednih nalog pri uresničevanju sklepov devete seje CK ZKJ o Kosovu, ki jih je centralni komite sprejel na zadnji seji, da se pri tem gradi in krepi idejna in akcijska enotnost, dosegajo rezultati in spremembe stanja, izvaja diferenci-jacija in izrekajo ukrepi odgovornosti. Ugotovili so, da takšne aktivnosti že tečejo v posameznih organih in organizacijah ZK.
Predsedstvo je razpravljalo tudi o aktivnostih v Zvezi komunistov po 16. seji CK ZKJ in njenih odmevih v javnosti. Ugotovili so, da so razprava in sklepi, zahvaljujoč neposrednemu televizijskemu in radijskemu prenosu, naletele na velik odmev v najširši javnosti in v bistvu na pozitivno reakcijo in podporo enotno sprejetim nalogam pri reševanju hudih problemov na Kosovu. ■
Predsedstvo CK ZKJ je obenem ocenilo, da se je v nekaterih časopisih in na posameznih zborovanjih nadaljevala praksa nenačelnih napadov, neargumentiranih kritik, grobih diskvalifikacij in laži, da bi tako moralno politično diskreditirali posamezne člane CK ZKJ pa tudi sam CK ZKJ in njegovo predsedstvo.
Ker vzdušje pritiskov in napetosti ni prenehalo tudi po 16. seji, se politični položaj v državi še nadalje poslabšuje in priteguje pozornost najširše javnosti, namesto, da bi se ta posvetila ključnim nalogam pri izvajanju stališč konference ZKJ o nujnih gospodarskih in političnih reformah.
Predsedstvo je že prej poudarilo in zdaj to ponovno poudarja, da pozivanje posameznih članov CK ZKJ na odgovornost zaradi svojih stališč v razpravi in grobi napadi na ljudi in preobračanje njihovih stališč, niso v skladu s statutom ZKJ in so v nasprotju z demokratičnim bitjem zveze komunistov in mormami socialistične samoupravne družbe. Predsedstvo obenem poudarja, da nihče ne more biti osvobojen odgovornosti za svoje nedelo, delovanje in javne izjave, ki nasprotujejo ideologiji in politiki ZKJ.
AVGUST 88
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Obveznice so dveletne in štiriletne in imajo enake pogoje kot tiste, izdane 1. avgusta. Občinstvu se nudijo v podpis proti gotovini; dveletne obveznice dajejo letno bruto obresti 11%, štiriletne obveznice pa 11,50% in se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	Obveznice se koristijo s 1. avgustom in je zato treba ob podpisu doplačati dozorele obresti.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis 17. in 18. avgusta
Emisijska cena	Rok	Efektivni letni donos bruto	neto *	
99,15%	2 leti	11,82%	10,31%
97,40%	4 leta	12,72%	11,11%
BTP
j
hjava Slovenske kulturno-gospodarske zveze
Protislovenski sindrom
Ponovno smo priče novim protislovenskim izpadom
Politični aktivizem tržaške-9a, župana Staffierija je zopet Prišel do izraza z zavrnitvijo zakonitih pripomb 17 lastnikov zemljišč pri Bazovici, na katerih naj bi bil zgrajen sin-urotron. Pripombe, ki so jih tržaški občani napisali v svo-ioru slovenskem materinem leziku, je župan zavrnil z izvirno motivacijo, da »Občina Prst lahko sprejme akte in dokumente, napisane v italijanščini ali v tujem jeziku«, ven-(1kr Pod pogojem, da so sled-n]e opremljene z »zapriseže-nim prevodom«, za katerega Morajo seveda poskrbeti Predlagatelji sami. Neglede aa povsem naravno dejstvo, ,\a je slovenščina materin jezik avtohtonega prebivalstva, državljansko opredeljenega v zakonitosti republike Italije, župana Staffierija opozarja-»0. da je s samovoljnim kršenjem žal redkih, a vendar že utečenih pravil v zvezi z vla-
ganjem slovensko napisanih prošenj, zadal nov hud udarec ne samo Slovencem, pač pa tudi iskrenim prizadevanjem vseh italijanskih demokratov pri uveljavljanju kulture miru in sožitja v civilnem svetu. Očitno je bil ta tudi njegov namen, kar med drugim sovpada s protislovensko gonjo, ki smo ji te dni ponovno priča v italijanskem tržaškem dnevniku s pismi glasnika Odbora za zaščito italijanstva Bevilac-gue in melonarskega veljaka Gambassinija v zvezi z izdajanjem dvojezičnih osebnih izkaznic. Ne bi se spuščali v presojo tovrstnih nastopov in publicistične vneme teh in podobnih »popularnih« nosilcev melonarske ideologije. O tem se je namreč že zdavnaj izrekla zgodovina.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
In med čuvaji javnega reda?
Solidarnost med šoferji
(Foto Križmančič)
Pred nekaj dnevi smo brali, da so karabinjerji nekje v Piemontu prijavili sodniku več kot petdeset avtomobilistov, ki so podnevi s svetlikanjem avtomobilskih luči opozarjali njim nasproti prihajajoče voznike, da za ovinkom prežijo čuvaji javnega reda.
Policijske ali karabinjerske patrulje so na cestah vsak dan. Velikokrat se ustavijo na kritičnih točkah, kjer ne smeš voziti s preveliko hitrostjo. Marsikdaj šoferjem zasolijo globo. Zaradi tega je že prišla v modo solidarnost šoferjev, ki s prižganimi lučmi eden drugega opozarjajo, da je za ovinkom zaseda.
Da je tak način svetlobnega obveščanja zelo razširjen dokazuje tudi primer, ki se je nekemu našemu avtomobilistu pripetil na goriškem Krasu pred nekaj tedni.
Bilo je na državni cesti pri Devetakih. Naš prijatelj je vozil v smeri Gorice. Njemu nasproti prihajajoči šofer ga je z lučmi opozoril, da je za ovinkom zaseda. Že kako sekundo kasneje se je naš prijatelj začudil, ker je bil v drugem avtomobilu, tistem, ki ga je z lučmi opozoril, orožnik v uniformi. Že si je mislil, da je med vožnjo kaj zagrešil. Ni bilo tako. Po nekaj sto metrih, tam pri nekdanji financarski vojašnici, že skoro blizu Gabrjam, je bila zaseda prometne policije. Brez dvoma je dogodek bil še en dokaz, da med raznimi rodovi varuhov javnega reda ni velike solidarnosti.
Jutri
na Ravanci začetek tedna rezijanske kulture
TRST — V Kulturnem domu na Ravanci se bo jutri začela enotedenska kulturno-gospodarska prireditev, ki jo prirejata Rozajanski dum in Založništvo tržaškega tiska. Odvijala se bo pod geslom »Okno v bodočnost«; otvoritev bo ob 16. uri, ko bo na sporedu predstavitev starih rezijanskih glasb in pesmi ter branje litararnih prispevkov. Ob 21. uri bo nastopil vo-kalno-strumentalni ansambel Re-zia, ki ga sestavljajo Rino Chine-se, Giovanni Chinese in Giovanni Di Lenardo. Ansambel bo nastopil s spletom pesmi pod naslovom »ITI DIN«, ki jih je Založništvo tržaškega tiska posnelo na kaseto, predstavil pa ga bo rezijanski kulturni in politični delavec Renato Ouaglia. Sicer pa bodo v Kulturnem domu (vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 22. ure) cel teden razstavljena dela rezijanskih ustvarjalcev z najrazličnejših področij, kar dokazuje, kako se Rezijani trdovratno upirajo usodi in skušajo ohraniti ter ovrednotiti svoje tradicije.
Pričevanje Izolanke o tragediji v grškem morju
»Bila sem na ladji City of Poros«
Kola
Spomini ostajajo v člove-
ka i?*V drugi manj časa, odvisno ^..Kakšno doživetje ali stvar spomi-
bof°' ^rečanje s smrtjo in nenavaden n*koL Preživetje običajno ne zabledijo
Va^r s slovenske Obale, pripovedo-noft,9 ne želi, da jo predstavimo z ime-Poči *n priimkom, sta letošnje poletne tudi Ce Preživela v Grčiji. Bila sta
ROS l9 turistični ladP CITY OF PO-
žari b' ■ K vročega 11. julija letos kri-Plam ■ rne<^ grškimi otoki končala v d0ji endl in razdejanju, zlasti pa z ne-da min* žrtvami terorističnega napa-
sy^r'P°Ved Izolanke, ene od dvanaj-pre, ^goslovanov na nesrečni poti be0a Mesecem: »V Atene sva prišla z Posr?Sk° agencijo Jumototours, ob je ect0vanju grške turistične agenci-zsij5 sva zvedela za križarjenje in se raj . tudi odločila. V ponedeljek zjut-hotef P°. naiu *n druge potnike pred eno 2rišel avtobus in nas odpeljal v °d pristanišč v Pireju. Na ladjo
brez posebnih papirjev,
b?ezkSt0pali ka ,rt ali česarkoli drugega, škratje 't ® iadjo je prišel lahko vsakdo, ki siio k 6 ■ ' P>0biii smo le kupon za ko-Pluli /J6 kil° v ceni potovanja in od-■ City of Poros je običajna turis-
je Vi1® ^djo je prišel lahko vsakdo, ki
Silo k'	smn lp knnnn za kn-
PMi. City
bu; IacJia' Podobna naši Slaviji ali Li-ip l1, brez kabin, z dvema salonoma se na U°arni za sončenje. Križarili smo, no vsakem otoku ustavili za približ-iu kr° ln se Počasi vračali proti Pire-JU'k0 je počilo.«
barvrfOVe<^oval^a ie v rokah držala Zemn 6 Pr°sPekte s fotografijo ladje in irnela^1^?111 križarjenja. Pred seboj je °bširn ve^ grških časopisov, ki so r°čali o 1° Z Srhljivimi podobami po-
bilo'fPrav se le d3.11 počasi iztekal, je naša 6 vedno zelo vroče. Zato je bila sip« skupina v salonu. Pogovarjali strela 6d0 ie bilo kar naenkrat slišati ■ Pogledali smo se in kar obsede-
li, saj ni bilo nikomur jasno, kaj bi streljanje lahko pomenilo. Pomislili smo celo, dS se otroci, ki jih je bilo veliko na ladji, igrajo. Oglasil se je še drugi rafal, oglasili so se kriki ljudi, v tistem trenutku pa je še počilo. Bila je bomba!«
V slehernem kotičku ladje je bilo slišati klice, stoke, tuljenje; zavladala je neizmerna panika. Ljudje so brezglavo noreli in iskali svoje, še skrivali...
»Ostali smo pod_ mizami in čakali. Bili smo šokirani! Človek v takih trenutkih enostavno čaka in ne ve, kaj bi! Počasi smo se prebili iz salona, ven, na kljun barke. Ljudje so noreli, nikogar ni bilo, mislim na člane ladijske posadke, ki bi mirili, ki bi ljudem povedali, kaj se je zgodilo, kako ravnati, kako si pomagati. Le signal je ladja oddajala in to je bilo vse. Rešilne pasove smo si našli sami. Počasi so začele prihajati prve ladje, ljudje pa so začeli skakati v morje.«
Rešitev, edina možna v tisti zmedi in nevarnosti, je bil skok v vodo, od koder ju je čez čas potegnila ribiška barka, z njima pa tudi premočeno osebno prtljago, z denarjem in dokumenti. Toda ob pristanku na trdih tleh zanju niso imeli časa ali ne volje.
»Tam sta bila dva rešilca, ki sta odpeljala dve ženski. Midva in še en potnik smo ostali skupaj, mokri, prestrašeni in predvsem prepuščeni sami sebi. Prvi miličnik nas je napotil v metro, drugi nas sploh ni razumel, tretji nas je napotil v bližnji motel. Taksist nas je zapodil iz avta, ker smo bili mokri. Žalostno, po treh urah smo vendarle prišli v hotel, med zadnjimi.«
Pretresljiva pripoved ne potrebuje nikakršnega komentarja. Ostaja le veliko nerazumevanja o tem, zakaj takšno ravnanje in jeza na turistično agencijo, na vse tiste člene v verigi, ki so tako preprosto pozabili na svoje obveznosti in odgovornosti. In ostaja predvsem grenak spomin...
MIRJAM MUŽENIČ
Tudi v turističnih središčih goratih predelov
Hotelske zmogljivosti polno zasedene
VIDEM — Po ne najbolj vzpodbud-
Največ gostov v Slovenskem primorju
BEOGRAD — Na jugoslovanskem delu Jadrana je ta čas na počitnicah okrog milijon in petdeset tisoč gostov. To je rekorden obisk v letošnji sezoni, menijo v Turistični zvezi Jugoslavije. V hotelih imajo za dva odstotka boljši obisk, v počitniških domovih za deset odstotkov več turistov. V kampih je turistov za dva odstotka manj, pri zasebnikih (ki so se pri svojih pričakovanjih krepko ušteli) pa je kar za 16 odstotkov manj gostov, kakor v enakem obdobju lani.
Zvezni zavod za statistiko je izračunal, da je zdaj za 2,8 odstotka manj turistov, kakor v drugem tednu lanskega avgusta. Domačih gostov je za 3,6 odstotka manj, gostov iz tujine pa 2,2 odstotka.
Na podlagi teh številk v Turistični zvezi Jugoslavije sodijo, da je ta čas v Jugoslaviji na počitnicah okrog 1.190.000 gostov, od tega 630.000 iz tujine. Največ gostov je v Slovenskem primorju, v Istri in Kvarnerju, medtem ko jih je na Srednjem Jadranu in Črnogorskem primorju znatno manj.
V zdraviliščih je ta čas 3 odstotke več gostov kakor v enakem obdobju lani.
nih rezultatih v začetku sezone, ko je bilo gostov manj kot lansko leto, se v teh dneh tudi v turističnih središčih v višinskih predelih naše dežele lahko pohvalijo s pravim navalom. Turistične zmogljivosti so skoraj povsod polno zasedene, tako da je od Trbiža do Fornija di Sopra težko dobiti kakšno prosto sobo. Turistični operaterji so seveda zadovoljni,'ker niso pričakovali takega navala, kateremu je gotovo botrovalo sončno in vroče vreme, ki se je že več tednov ustalilo nad našimi kraji.
Sicer pa so tudi turistični operaterji opravili svoje; poskrbeli so za vrsto prireditev, kulturnih, folklornih, športnih in zabavnih, ki so pritegnile še več gostov. Na vsakodnevnih sprehodih in planinskih izletih se le-ti naužijejo čistega zraka in nabirajo moči, ko se bodo ponovno vrnili na delovna mesta, v. večernih urah pa imajo priložnost, da spoznajo marsikatero tradicijo naše dežele (precej je namreč gostov, ki prihajajo iz drugih krajev, predvsem v Piancavallu) in si ob tipičnih krožnikih in dobri kapljici popestrijo vroče večere.
V vseh turističnih središčih, ki ležijo v goratih predelih — kot se sicer dogaja ob obali — torej poročajo o polni zasedenosti hotelskih zmogljivosti. Kdor se namerava podati na pot se mora prej natančno pozanimati, ali bo še kje dobil kaj prostora v zasebnih sobah. Nekoliko bolje bo po 20. avgustu, ko se bo visoka turistična sezona začela bližati koncu.
Sodeč po dosedanjih podatkih bodo rezultati turistične sezone v goratih predelih vsekakor pozitivni, kar bo turističnim delavcem naložilo še nove naloge, da bi pač še izboljšali turistično ponudbo.
J°j ]\TUc^ Iaz sem zelo vesel, da te vidim, vendar ne jočem, čas	kako sem te pogrešal! Mama pravi, da sem ves
’ gkar te ni, poreden.« 9
trudu 1 ?e zajtrkoval?« ga je vprašala in se na vso moč
N da bl se zbrala.
Ne še.«
pr43ot«n pa pridi sem in sedi, jaz pa ti bom nekaj prida je '* Poželjivo ga je gledala in skoraj ni mogla verjeti, te SJ	da je ni pozabil. »Oh, Tim, tako sem vesela, ko
Ret vidim!«
hi izpuhi ie za mizo tu ie ves čas' ko je hodila po kuhinji, te g ju8,1 izpred oči. »Kar nekako bolan sem bil, ves čas ko hranP i °' ^ary. To je bilo res čudno! Ni mi bilo dosti do bil0 kai^0^ .telovizije so me bolele oči. Celo v gostilni ni Vadi, q Pusti bolje in pivo ni imelo takega okusa kot pona-hiogei hv mi- ie rekeh da sem prekleta zgaga, ker nisem »N 111 Pri uuui sli dolgo ostati na enem mestu.« Počuti)0, V“' Pogrešaš tudi Dawnie. Verjamem, da si se thene« Zei° osamljenega, ko nisi imel ne Dawnie ne
»Dawnie?« Ime je izgovoril počasi, kot da razmišlja o njegovem pomenu. »Oh, ne vem! Na Dawnie sem kar nekako pozabil. Tebe pa nisem. Ves čas sem mislil nate. Ves čas!«
»No, zdaj sem se vrnila in vsega tega je konec,« mu je veselo dejala. »Kaj bova počela pa ta konec tedna? Si za to, da greva do počitniške hišice, čeprav je prehladno za plavanje?«
Obraz mu je od veselja kar zažarel. »Oh, Mary, to je čudovito! Kar zdaj pojdiva v Gosford!«
Pogledala ga je in se mu tako nežno nasmehnila, da je Archie Johnson sploh ne bi prepoznal. »Najprej boš pozajtrkoval, ti moj mladi prijatelj. Shujšal si, odkar sem te zadnjič videla, zato te moram znova nahraniti.«
Tim, ki je žvečil zadnji košček svojega drugega zrezka, se je zastrmel vanjo in se začudeno namrščil.
»Kaj pa je narobe?« ga je vprašala in ga pozorno opazovala.
»Ne vem... malo prej, ko sem te tolažil, sem se počutil tako čudno...« Imel je težave s tem, kar bi rad povedal, iskal je besede, ki niso bile v njegovem slovarju. »Res je bilo čudno,« je neprepričljivo končal, ker ni znal poiskati drugega načina, da bi se izrazil in ker se je zavedal, da ni povedal tistega, kar bi hotel.
»Morda si se počutil tako odraslega, kot je tvoj oče. Tolaženje je res zelo odrasla zadeva.«
Mrščenje, ki je bilo izraz nezadovoljstva, je v hipu izginilo in Tim se je nasmehnil. »Tako je, Mary! Počutil sem se čisto odraslega.«
»Si pojedel? Potem pa pripraviva stvari in se odpraviva na pot, ker se zdaj zelo hitro znoči, midva pa morava opraviti kar največ dela na vrtu.«
Zima na območju okrog Sydneya komaj zasluži to ime, razen morda pri najbolj občutljivih prebivalcih. Evkalipti, ki rastejo v gozdovih, obdržijo liste, podnevi toplo sije sonce, na rastlinah se še naprej delajo popki, ki se pozneje razcvetijo in življenje ne postane nekako upočasnjeno in zaspano, kot se to dagaja v hladnejših podnebjih.
Vrt okrog Maryjine počitniške hišice je bil prepoln rož. Njihov vonj je bilo čutiti v zraku sto metrov naokrog. Njena trata se je zelo popravila in je bila pozimi od vseh letnih časov najbolj zelena. Hišico je dala prebarvati z belo barvo, obrobe so bile črne, na novo pa so prekrili tudi streho.
Ko je pripeljala do nje, si ni mogla kaj, da je ne bi občudovala. Kakšna razlika med tem, kakšna je bila videti zdaj in kakšna je bila pred šestimi meseci. Obrnila se je k
»Se zavedaš, Tim, da si odličen kritik? Poglej, koliko lepša je zdaj, ker si rekel, da ti njena rjava barva ni všeč in ker si me pripravil do tega, da sem se lotila dela na vrtu. Čisto prav si imel in res je videti dosti lepša kot prej. Zdaj človek z veseljem pride sem. Izmisliti si morava še kaj, da bova nadaljevala z izboljšavami.«
Zažarel je zaradi nepričakovane pohvale. »Rad ti pomagam Mary, ker se ob tebi vedno počutim normalnega. Ti res poslušaš, kar ti pripovedujem. Tako se mi nakako zdi, da sem podoben očetu, da sem odrasel moški.«
Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi«
Naša poročevalca na razgretih ulicah in v hladnih komandnih pisarnah
Tržaški prometni direndaj? Ne hvala!
V teh poletnih mesecih se veliko manj hudujemo nad prometom kot v drugih letnih časih: prometa je na splošno manj, ker so mnogi na dopustu, kdor pa je ostal v mestu in ima čas, da se brezskrbno poda na morje, hitro pozabi na mestne in torej prometne tegobe. Zato je po svoje precej težje pripraviti reportažo o prometu (in o tem, kaj ljudje mislijo o njem) avgusta kot kdajkoli prej ali potem. Ljudje niso tako razdražljivi, upravitelji pa se — zlasti v času, ko še ni jasno, kdo bo prevzel določene odgovornosti — mirno odpravijo na dopust. Na Občini imamo še starega odbornika za urbanistiko in promet, septembra pa bo ta moral odstopiti in prepustiti svojemu nasledniku nalogo, da reši vsa zapletena vprašanja, ki jih sam ni mogel (?!) rešiti.
Problemov, ki jih v Trstu povzroča motorni promet in njegova nesmotrna ureditev, pa je nič koliko. Kdorkoli se ob »vročih urah« popelje skozi mestno središče (vseeno ali z zasebnim avtom, z avtobusom, s taksijem ali z mopedom) ali ga prehodi, bo prej ali slej izgubil živce in začel godrnjati (če ne kaj hujšega) nad svojimi someščani in nad javnimi upravitelji. V takih trenutkih si zaželimo praznih cest in nepreglednih parkirišč, vendar so rešitve vse prej kot preproste. V zadnjem desetletju, ko se je položaj postopoma slabšal (ter dosegel verjetno najnižjo stopnjo), so na raznih ravneh izdelali številne načrte, ki predvidevajo globalno preureditev motornega prometa. Svoj načrt je izdelalo prevozno podjetje ACT, drugega je naročila občinska uprava, alternativne načrte pa so predstavile tudi različne politične stranke in gibanja, ki jemljejo v poštev več ali manj radikalne rešitve. Med njimi je tudi domneva o globalnem ali delnem zaprtju mestnega središča za motorni promet, ki je med prebivalci Trsta povzročila deljena mnenja. Naraščajoča naravovarstvena zavest pa je problem postavila na glavo, saj s tega vidika ne gre samo za udobnost prebivalcev in za njihov hitri prevoz, temveč tudi za njihovo zdravje in za »zdravje« mestnih spomenikov, nenazadnje pa še za podobo, ki jo mesto ponuja o sebi turistom.
Za mnenje o tem perečem vprašanju smo torej povprašali ljudi na cesti, ljudi, ki so čakali na avtobusnih postajah, čuvaje parkirišč, redarje, šoferje avtobusov, avtomobiliste, skratka vse tiste, ki so želeli kaj povedati. Obiskali pa smo seveda tudi odgovorne. Odhajajočega odbornika za urbanistiko in promet sicer nismo našli, ker je po izvolitvi deželnega odbora odšel na dopust, uspeli pa smo se pogovoriti s predsednikom podjetja ACT in z vodjo mestnih redarjev. Splošno mnenje vsekakor vidi v prometu enega izmed najbolj perečih problemov našega mesta, kar je povsem razumljivo ob dejstvu, da je hiter prevoz v sodobnem življenju vsakdanja nujnost.
Med spraševanjem ljudi na cesti smo res ugotovili, da so poleti vsi bolje razpoloženi in da zato nimajo veliko pripomb v zvezi z motornim prometom v Trstu. Reakcije ljudi pa so bile zelo različne glede na njihovo starost, poklic in na to, s katerim prevoznim sredstvom se običajno vozijo po mestu. Starejši ljudje so bili v svojih odgovorih v glavnem manj zagnani, mogoče zato, ker imajo več časa in ker se ponavadi vozijo z avtobusom. Kot je bilo pričakovati, pa so bili najbolj zgovorni tisti, ki se poklicno ukvarjajo s prometom: redarji, šoferji avtobusov in čuvaji parkirišč. Ti so nam navedli celo kopico kritik, a tudi popravkov in predlogov, ki se seveda nanašajo na načrte pristojnih uradov.
ŠOFERJI AVTOBUSOV
IMAJO VELIKO PRIPOMB
Med tiste, ki so po več ur dnevno stalno na cesti, sodijo na prvem mestu šoferji avtobusov in kontrolorji. Eno izmed njihovih zbirališč je Trg Ober-dan, kjer se poleti hladijo v senci in klepetajo o svojem delu. Stopili smo do dveh mladih voznikov, ki sta se ravnokar pritoževala nad skoraj neznosnim tržaškim prometom. »Neverjetno je, kako so ljudje nesramni,« nam je dejal eden, »saj puščajo avtomobile na najbolj neverjetnih mestih. Mislijo samo na to, kako bi naredili čim manj poti peš, zato pripeljejo otroke prav pred šolska vrata, če pa potrebujejo cigarete, parkirajo pred trafiko. Vedno manj je takih, ki spoštujejo cestna pravila. Ta poklic opravljam že 17 let in problemi so vedno enaki.« Na vprašanje, če je možna vsaj delna rešitev prometnih problemov, nam je odvrnil: »Mislim, da so posebni cestni pasovi, ki so namenjeni le javnim vozilom, še kako koristni, a menim, da jih je premalo. Taki pasovi nam pomagajo predvsem pri semaforjih, kjer se izognemo večkrat zelo dolgim vrstam avtomobilov. Toda ljudje nam mnogokrat ne dajo niti te prednosti, saj preprosto pustijo svoje avtomobile prav na tem delu ceste. Zanimiva se mi zdi tudi pobuda, da bi uvedli trolejbuse, npr. od Barko-velj do Naselja sv. Sergija.«
Zanimalo nas je tudi, kateri so najbolj "vroči" predeli mesta in voznik nam je odgovoril, da imajo največ problemov v Ul. Raffineria, kjer bi bilo treba v najkrajšem času ustvariti "pre-
ferencialne" (prednostne) pasove. Vedno imamo probleme tudi pred pokrito tržnico, kjer se redno ustavljajo tovornjaki. Velike težave nam povzročajo tudi avtomobilisti na Videmski ulici, kjer puščajo vozila v drugi vrsti, tako da je dvosmerni prehod skoraj nemogoč.«
Tudi drugi voznik se je želel uveljaviti: »Pravkar sem prišel z Ul. Ginnas-tica, kjer so ljudje res nesramni: neverjetno kako in kje parkirajo! Mestne redarje bi prosil, naj popolnoma prepovedo parkiranje po vogalih. V teh poletnih mesecih so še zlasti nevarni številni motociklisti, ki ti pridejo kar pod kolesa; poleg njih so tudi pešci večkrat neprevidni. Med našimi potniki pa nam največ preglavic povzročajo starejše osebe, vendar nam ne preostane drugega, kot da se vdamo, saj postaja Trst vedno "starejše" mesto.«
Na vprašanje, v katerem predelu mesta imajo največje težave nam je voznik odgovoril, da je med najbolj problematičnimi ulicami Pauliana, in to samo zaradi nemarnih ljudi, ki puščajo svoje avtomobile kar pred trgovinami. Tudi v Videmski ulici je baje večkrat kar noro, da ne govorimo o slalomu, ki ga morajo avtobusni vozniki opravljati ob sobotah zvečer na Oberdanovem trgu! Kot vse osebe, ki smo jih intervjuvali, smo ga nazadnje vprašali, naj kaj "svetuje" občinski upravi. »Na Občini morajo pohiteti, ker dandanes nekdo pride prej peš kot z avtobusom. Še zlasti se mi zdijo potrebne ograje, ki bi jih morali občinski delavci postaviti na pločnike tistih ulic, kjer promet poteka najbolj tekoče, kot npr. v Ul. Mazzini. Kot je poudaril tudi moj kolega, je treba ustvariti daljše proge, tako da lahko lažje nadoknadimo zamude, ki nastajajo zaradi gostega prometa. Vsekakor mislim, da bi bilo treba pregledati prometni načrt vsega mesta.«
S prometnim položajem in z zamudami avtobusov, ki so vezane na promet, se vsak dan ukvarjajo kontrolorji ACT, zato so verjetno najprimernejše osebe, s katerimi se lahko pogovorimo o tem aktualnem problemu. Na Oberdanovem trgu nismo imeli velikih težav najti enega od teh "modrih možič-kov". »Kakšen kaos je v Trstu! Vedno se nekje zaplete. Ul. Raffineria, Ul. Battisti, Drevored D Annunzio: tod so vedno problemi. Ljudje bi se morali v
večji meri posluževati javnih prevoznih sredstev, z osebnimi avtomobili je v centru mnogo več zapletov. Mislim, da so naše cene dostopne vsem, žal pa je ljudem preveč všeč udobnost, tako da ne vzdržijo na avtobusni postaji več kot pet minut. Iskrico upanja predstavlja novo parkirišče pri železniški postaji, a mislim, da bo to le delna rešitev. Aprila smo čakali na nov načrt, ki je, kar se nas tiče, precej "revolucionaren", a na te novosti še zdaj čakamo.«
...TAKSISTI PA NIČ!
Za razliko avtobusnih voznikov in kontrolorjev, so bili taksisti dokaj ne-razpoložljivi za pogovor. Neki mladi taksist mi je kar kričal: »Vaši neumni intervjuji ničemur ne služijo: tukaj imamo vedno kakega časnikarja, a očitno so na Občini gluhi za naše probleme in za nas ne premaknejo niti mezinca!« Ko sem potuhnjen odšel, sem si mislil: tega pa je promet močno znerviral!
NITI ČUVAJI PARKIRIŠČ
NISO ZADOVOLJNI
(Čeprav s prometom mastno služijo.) Pred nekaj leti so se v Trstu pojavila parkirišča na plačilo, ki so na začetku povzročila precej polemik, danes pa so se že uveljavila. Stopili smo do čuvaja enega izmed tovrstnih parkirišč. »Prostor, ki ga imamo na razpolago tu, na Trgu Tommaseo, je dokaj majhen. V začetku je bil namenjen gostom, ki nam bi pustili svoja vozila le nekaj ur, žal pa hodijo sem v glavnem uradniki, ki se pripeljejo zjutraj in odidejo zvečer. Zdi se mi, da je v Trstu vedno manj ljudi in vedno več avtomobilov!« Prijaznega čuvaja smo še vprašali, katere rešitve predlaga v zvezi s parkirnimi prostori. »Parkirišče, ki ga gradijo v bližini železniške postaje, bo po mojem mnenju rešilo le problem parkiranja v tistem predelu mesta, še zdaleč pa ne bo zadostilo potrebam tistih, ki prihajajo v središče po nakupih. V Trstu bi potrebovali vsaj po eno veliko garažo v vsakem rajonu. Na živce mi gre, da je v mestu toliko neizkoriščenega prostora: pomislite le na propadajoče hiše v starem mestu, kjer bi lahko zgradili večnadstropne garaže.«
ISKANJE MESTNEGA REDARJA
Iščoč ljudi, ki bi radi odgovorili na naša vprašanja, smo nenadoma ugoto-
vili, da v mestnem središču ni ne duha ne sluha po kakem mestnem redarju.
V	bližini srbske pravoslavne cerkve smo končno zagledali belo čelado mestnega redarja, ki se je pravkar pogovarjal s čuvajem parkirišča. »Res je čudno,« je dejal, »da sem danes v vsej Terezijanski četrti sam. Število osebja se je v zadnjih letih stalno krčilo, že več let ne sprejemajo v službo novih redarjev in ne nadomeščajo niti tistih, ki gredo v pokoj. Skupno nas je okrog 260, upoštevajoč dejstvo, da so mnogi sedaj na dopustu, pa torej ni čudno, da se danes sam ukvarjam s prometom v središču mesta. V poletnih mesecih ne utegnemo opravljati niti našega normalnega dela, letos nam niti ni uspelo oblikovati izvidnice proti hrupu.«
Danes ste torej edina avtoriteta, ki nam lahko poda strokovno mnenje, vsaj z vidika organov javne varnosti, o najbolj perečih problemih tržaškega prometa? »Problemov je več, najhujše pa je dejstvo, da je ves promet koncentriran v središču. To je seveda povsem razumljivo, saj so tu vsi upravni uradi, trgovine, banke in zavarovalnice. Vsa stanovanja so namenjena uradom, tako da skoraj nihče ne prebiva v tem mestnem predelu. Zaradi tega so zvečer ulice popolnoma prazne, parkirnih prostorov je na pretek, podnevi pa je tu pravi hudič. Vsi pridejo v službo z osebnim avtomobilom, ki potem ostane na cesti kakih deset ur, poleg tega pa je problem tudi s tovornjaki in trgovskimi avtomobili, ki oskrbujejo trgovine z novim blagom.
V	Trstu smo vedno imeli bencin "po neobdavčeni ceni", saj smo ga doslej kupovali v Jugoslaviji (!), kmalu pa bomo imeli tudi svojega. Zaradi tega smo si lahko vedno privoščili vožnjo z zasebnim vozilom, namesto da bi uporabljali javna prevozna sredstva. Ker je redarjev malo in ljudje vedo, da ne utegnemo prisoliti globe vsem, pustijo avtomobile mirno v drugi vrsti. Ce plačajo dve ali tri globe na mesec, se jim še izplača, zlasti potujočim trgovcem. Ko so bile globe nižje, so nam celo puščali denar na vetrobranu. Načrti za preureditev motornega prometa bodo res učinkoviti samo, ko bodo ljudje res pripravljeni spremeniti svoje navade,« je zaključil samotni redar.
TEŽAVE REŠILCEV RK
V telefonski centrali Rdečega križa na Trgu Sansovino smo bolničarje in telefoniste povprašali, na katerih ulicah in križiščih se pripetijo najhujše prometne nesreče. Niso nam znali odgovoriti , saj bi za to bilo treba pripraviti statistiko in klasificirati vse prometne nesreče; s takimi podatki pa na Rdečem križu še ne razpolagajo. Izvedeli pa smo, da imajo celo rešilci Rdečega križa večkrat težave, ko se prebijajo skozi gost tržaški promet. »Avtomobilisti se včasih bojijo pristaviti vozilo, ko slišijo sireno, ker ne vedo, na katero stran naj se spravijo. Drugi, bolj nesramni vozniki, pa se sploh ne zmenijo za prihod rešilca in ker nočejo počakati v vrsti kot vsi ostali, zlezejo iz kolone in ovirajo naš poseg. Doslej se je sicer zelo redko pripetilo, da bi rešilec trčil v zasebni avtomobil in da bi se prevažani ranjenec še bolj poškodoval, vendar se tudi to zna zgoditi!«
Poročala:
BARBARA GRUDEN in ERIK DOLHAR
Fotografije:
D. KRIŽMANČIČ
Kako je v centrali mestnih redarjev
V palači na Trgu Granatieri je centrala mestnih redarjev, iz katere nadzorujejo mestni promet. Ko so uresničili načrt Somea, o katerem nam je pripovedoval poveljnik D'Ambrosi, so namreč uredili tudi (za takrat) sodobno centralo za monitoražo prometa. V majhno dvorano, kjer sta med našim obiskom delala redarja Marassi in Luconi, so postavili osem monitorjev, ki so povezani s prav tolikimi kamerami, s katerimi nadzorujejo vso Terezijansko četrt. Na velikem svetlobnem panoju, ki ponazoruje tloris Trsta, pa je mogoče nadzorovati delovanje semaforjev: ko se prižgejo rdeče lučke, pomeni, da se je semafor pokvaril. V centrali nadzorujejo tudi stopnjo zračnega onesnaženja v predoru Sandrinem (ko je zrak preveč onesnažen, je pešcem prepovedan prehod skozi predor).
»Vendar so naše naprave precej zastarele, tiste, ki jih imamo na cesti, pa delujejo pomanjkljivo, ker je njihovo vzdrževanje preveč zahtevno,« je povedal redar Marassi. »Kamere pregledujejo vsake štiri mesece, to pa seveda ni dovolj za tako občutljive naprave, ki so izpostavljene vremenskim neugodnostim. Poleg tega pa kabli potekajo po kanalizacijski mreži, kjer jih vlaga in živali večkrat pokvarijo. Isto velja za električno napeljavo semaforjev. Tudi ta je — ne glede na to, da je omrežje slabo sinhronizirano — precej zastarela. Zaradi tega so bili semaforji v zadnjem času večkrat okvarjeni. V kratkem bi morali prenoviti vso napeljavo in posodobiti tudi našo centralo.«
FRANCO D'Afr EROSI, poveljnik mestnih redarji' ni štedil z orisom težav, s katerimi se dnevno srečuj6' jo njegovi možle: »Mestni redar]! smo primorani reševati posamezn6 probleme, ki se p°' javljajo sproti, nikakor pa jih ne moremo sami rešiti-Zato moramo prisoliti ljudem glob& ali jim odpeljati avtomobil, ko pa se promet ustavi, skoraj ne moremo p°' seči. Tudi zato, ker nas je premalo. Trenutno imamo v Trstu 268 mestnih redarjev, medtem ko bi jih po zakonu morali imeti 360, naše pristojnosti pa so se v zadnjih letih znatno povečale.«
»Tudi po našem mnenju je potrebna korenita sprememba prometnega na-, črta. V naši pokrajini je trenutno vec kot 250 tisoč avtomobilov, vsak mesec pa se njihovo število poveča za približno 1.100 enot. Načrt "Somea11, ki je leta 1974 učinkovito zajezil prometni naval, je z leti popolnoma zastarel-Takrat so namreč uredili prve prednostne pasove za avtobuse, enosmerne ulice in pomembnejše prometne žile za hiter prevoz (Ul. Carducci in Korzo) ter območja za pešce. Po načrtu "Somea" so postavili tudi semaforje s števci za preštevanje avtomobilov. Ko njihovo število preseže določeno vsoto, semafor avtomatično skrči čas trajanja zelene barve. Vendar niu to ne pomaga: kadar je število avtomobilov preveliko, je čakanje prod semaforji nesmiselno, ker še bolj ovira promet.«
»Promet zastaja vedno v istih ulicah. Najhuje je na odseku med Garibaldijevim trgom in Trgom Dalmazin (torej Ul. Carducci, Ponte della Fabra, Portici di Chiozza), drugi problematični vozel pa predstavlja Korzo Cavour do križišča z Ul. Milano. Promet pa jo vedno zelo gost v skoraj vsem Terezijanskem predelu, po ulicah Filzi-Roma, Milano in na nabrežjih. Terna botruje tudi dejstvo, da vozniki ne iščejo alternativnih poti, ampak se vozijo vedno po istih, najprometnejših ulicah. Ko bi avtomobil uporabljal1 bolj racionalno in le, kadar ga resnično potrebujemo, bi bili naši problemi veliko manjši.«
PAOLO DE GA-VARDO, predsednik konzorcijskega podjetja za prevoze ACT pravu »Najhujše probleme povzroča nesposobnost javnih upraviteljev, da bi uvedli spremem-bev sedanjem načrtu za mestni promet.« Njegova radikalna in kritična stališča so dobro znana rped tistimi' ki se v Trstu poklicno ukvarjajo s prometom. »Večina italijanskih mest le že pred leti skušala uvesti popravk v stare načrte, vendar smo v tem oziru v Trstu še vedno v "letu 0".«
»Najhujši problem je vsekakor po manjkanje parkirnih prostorov,« 1.. nadaljeval naš sogovornik. Prejšhl teden smo izvedeli, da je občinski °a bor sprejel načrt profesorja Carac°T lie, ki predvideva ureditev parkirišč strogem središču mesta in v njegovi obmejnih pasovih (kot je Trg UlplC!g no). Ni pa še jasno, kaj nameravaj storiti v predmestjih, kjer so parkih5 ča veliko bolj potrebna. Središču^ parkirišča lahko povzročijo še zastoje v prometu, ker privabijo ve ljudi v center. Parkirišča v predme tjih pa bi našemu podjetju omogoča ' da ustvari ugodnejše in hitrejše av' bušne zveze.«	g,
»Sedaj so naši avtobusi preveč časni. Vožnjo avtobusov upočasnjal jo predvsem kaotičen promet zasew. nih vozil in napačno parkirani av‘ mobili. 260 avtobusov našega podjeP prevozi letno do 12 milijonov kilom . rov, z njimi pa se pelje približno milijonov potnikov. Števila kilom . rov ne smemo preseči, sicer ne do . mo podpore od Dežele. Ko bi ohran to število kilometrov, a bi drugo uredili proge, bi lahko nudili odhc prevozno mrežo. Ozirajoč se na ^ princip smo že leta 1984 odobrili na "Camus" za preureditev avtobus prog. Ta načrt je upošteval pcodvS nove potrebe prebivalstva g^eh:t[i nastajanje novih naselij, in tudi h^ cestni povezavi med Miljami in ko železniško postajo' ter med 0 znim trgom in železniško postajo. _ črt je istega leta odobrila tudi Obči j vendar ta ni mogla zagotoviti ,a da bo izveden v teku treh let. De je bila namreč pripravljena izdati r^ sebno finančno podporo samo, k . načrt izvedli v čim krajšem časU- .e. pan Staffieri pa ni hotel sprejeti n ne odločitve, dokler ne bi bilo la kje bi uredili parkirišča.«
k mednarodnemu sodelovanju v Tržaškem zalivu
»Zeleni škuner« pripluje na veliki šmaren v Trst
del k Sm° Že naPovedali, bo v pone-šma '	^ Prav na ^an velikega
go f11® Priplul v Trst »Zeleni škuner bor	verde 88«), to je ladja-la-
vP a!orP Lige za okolje, ki je obplula la kAP®niriski polotok, da bi ugotovi-no ie zdravstveno stanje itali-^^.nrorii. V ponedeljek jo bodo ure ak;aL na Pomolu Audace okrog 18.
ra*^®'eni škuner 88« tvorita pravzap-en . ve ladji. Ena je 17 metrov dolg čac, mbornik »Nausicaa«, ki bo v Dlni	iunija do 14. avgusta ob-
eri š , art^nij° in Sicilijo. V Trst pa bo el 18 metrov dolg dvojambornik
Dlnl q • luruJa oo 14. avgusta oo-Priš , ardinij° in Sicilijo. V Trst pa bo »Ana i?8 metrov dolg dvojambornili ska 6 e<<’ na katerem plapola britan ladi ZtStaVa' sal J6 vpisan v londonski to :Jskl register. Opremljen je z moške^*11 cruiser- Na pot okrog Apenin-Venr polotoka se je podal 15. junija iz Uiei’ 'J?i9ke ob italijansko-francoski vod 'a<^ji Losta opravili preglede »7 ,a v ^upno 250 krajih. Operacijo iič 76ni ®kuner« prirejata letos že tret-„1 P aP°red Liga za okolje in tednik obj,8^?8?0®' ki bo seveda tudi prvi J vil izide analiz morskih voda.
Ob prihodu »Zelenega Škunerja 88« v Trst je predstavnik tukajšnje Lige za okolje Marino Vocci, ki je sicer uslužbenec tržaškega Laboratorija za morsko biologijo, objavil poziv k utrditvi mednarodnega sodelovanja na območju Tržaškega zaliva, ki bi edino lahko omogočilo njegovo zaščito in hkrati tudi umno izkoriščanje. Vocci med drugim poudarja potrebo po tem, da bi na območju Tržaškega zaliva dosledno izvajali Barcelonsko konvencijo za zaščito Sredozemskega morja iz leta 1979, kakor tudi protokole za sodelovanje v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran ter italijansko-jugoslo-vanskih sporazumov o ribolovu iz leta 1987 in onih, ki sta jih nedavno sklenila predsednika vlad Goria in Mikulič.
Tržaški predstavnik Lige za okolje izraža upanje, da bosta Italija in Jugoslavija oziroma Furlanija-Julijska krajina, SR Slovenija in SR Hrvaška v najkrajšem času razvile sodelovanje predvsem na področjih biološkega nadziranja voda, odpravljanja onesnaževanja, popisa naravnih bogastev in nadziranja prometa v Tržaškem zalivu.
Na osnovi programskega dogovora
Nabrežinska KPI predlaga štiričlansko koalicijo
Vodstvo nabrežinske sekcije KPI bo v prihodnjih dneh predlagalo KD, PSI in Slovenski skupnosti serijo bilateralnih srečanj, na katerih naj bi razpravljali o komunistični pobudi, da bi de-vinsko-nabrežinsko občinsko upravo vodila nova in močna koalicija, v katero naj bi vstopili komunisti, socialisti, demokristjani in SSk. Kot pišejo v tiskovnem sporočilu, komunisti predlagajo, naj bi koalicija slonela na osnovi dogovora o štirih temeljnih problemih devinsko-nabrežinske občine: Sesljanski zaliv (odobritev vseh potrebnih dokumentov, da se lahko prične z deli); greznično omrežje (določitev načina, kako se bodo porabniki priključili, in dokončna izvedba prvih lotiziranih del); metanizacija (pod-
Podjetje Acega obvešča, da zaradi zadostne količine vode v rezervoarjih trenutno ne bo več treba ukiniti dobave vode na Proseku in na Opčinah. Prebivalcem svetuje, naj varčujejo z vodo.
pis konvencije, dodelitev del in izvedba prvega faze del); kulturni dom (odobritev načrta, dodelitev finančnih sredstev in začetek del).
Komunisti v komunikeju nadalje ugotavljajo, da zahteva rešitev teh vprašanj veliko zavzetosti in truda, kar pa je vsekakor mogoče za koalicijo, ki potrebam prebivalstva hoče resnično dajati konkretne odgovore.
Sedanjo in preteklo polično sliko v občini komunisti ocenjujejo zelo negativno in ugotavljajo, da so odnose med KD, SSk in PSI označevali stalni prepiri, personalizmi, ambicije, slabo spoštovanje demokratičnih pravil in avtoritarne izbire. Danes je nabrežin-ski svet pred odločitvijo — trdi nabrežinska KPI - ali naj sestavi trdno koalicijo, ki bo sposobna voditi upravo do volitev leta 1990, ali naj sprejme krizo in torej komisarsko upravo ter predčasne volitve. Možno je, da se bodo po zadnjih volilnih uspehih nekatere politične sile lahko odločile za zadnjo možnost, kar pa bi po mnenju nabrežinskih komunistov pomenilo popolno ohromitev uprave in vsaj enoletno odložitev sklepov, ki so za občane temeljnega pomena.
Bencinski boni: vsak ima pravico izpolniti obrazec v izbranem jeziku
Akcija za razdeljevanje obrazcev za bencin po neobdavčeni ceni je v polnem teku. Po navalu prvih dni so si na občinskih izpostavah in v drugih uradih nekoliko oddahnili. Razdeljevanje obrazcev poteka brez težav tudi zaradi dobre koordinacije med raznimi uradi in ustanovami. Integrirani odbor Trgovinske zbornice, ki ga sestavljajo člani njenega rednega odbora, predstavnik deželne uprave in predstavniki vseh šestih zainteresiranih občin, je namreč soglasno sprejel vse odločitve v zvezi z operacijo "bencin po neobdavčeni ceni". Odbor je med drugim sprejel sklep, da bodo ponatisnili italijanske in dvojezične obrazce in na ta način prepustili posameznikom izbiro, če naj izpolnijo obrazec v slovenščini ali italijanščini. Da ne bi bilo špekulacij v zvezi z dvojezičnimi obrazci, je Zbornica posebej obvestila vse župane tržaške pokrajine, 10. avgusta pa je razposlala tudi posebno sporočilo, v katerem še enkrat poudarja, »da ima vsak občan pravico izpolniti tisti obrazec, ki se mu zdi najbolj primeren, ne da bi zaradi tega moral izpolnjevati še druge formalnosti«.
Gozdove na Krasu še pustošijo plameni
Včeraj je gorelo nad Obeliskom
kih-rai so plameni opustošili še kana i<-Clese,; hektarjev gozdne površine nnrN i^su' Nad Obeliskom se je zgodaj
qa^° u.116 P°iavil 9osl oblak dima,
S ni b^0.mogoče opaziti že od daleč. Sep arneni se je spopadlo kakih tride-st0 "°zhnih čuvajev, gasilcev in pro-Dežei ev skuPin za civilno zaščito, naipt-^ naclzorništvo tokrat ni moglo Posip* . ‘kopterja, ker so bili vsi za-kraiinlu2 Veejuni požari v drugih po-RPnah naše dežele.
VečeteVa*ne skupine so delale vse do prjD] a\ Nevarnosti, da bi .se plameni dansiefiO 110 hi8’ ni bilo. Že v popol-°9eni ^ Urak 50 9asilci povedali, da je pa sc| , poci nadzorstvom". Do večera Vs' zaposleni z bonifikacijo so re1SCd' ^ vodo iz treh veiikib cister travoS?yalne'skupine močile zažgano dri.r.' . Krasu se včeraj niso pojavila V9ažarišča požarov, opust acrnjih dveh tednih so plameni šine Ved kot 200 hektarjev povr-n^L .-^meni so zažgali suho travo in
li šiht * drevesa. Visoki bori so zdrža-so D ka m tanka listnata drevesa pa bodnCeI Poškodovana. Nekatera se škoda Prav 9ot°vo posušila. Ekološka dnejj izredno velika. V naslednjih
Veliiciv, “'Juiiiciraii teren, je Ponoi/J>?vr^nak povsem možno, da kai d °d še ih žerjavica in da po ne-Edin n ..sPet vname bližnje rastlinje, traia? re8iiev bi bil močan naliv, ki bi De-?3! en dan-<<
opoza • ° nadzorništvo za gozdove Poža f]a Prebivalstvo, naj v primeru ^ ra takoj pokličejo operativni cen-
ter v Vidmu, ki odgovarja na telefonsko številko 212020 (brez predklicne številke). S hitrim posegom je namreč mogoče preprečiti izredno hude posledice. Gozdni čuvaji priporočajo ljudem, naj bodo na svojih izletih v naravo skrajno previdni. Če pa naletijo na malomarne izletnike, ki kurijo ogenj ali brezbrižno mečejo na tla goreče vžigalice in ogorke cigaret, naj jih opozorijo, kako nevarno je njihovo po-
(Foto Križmančič)
četje. Za požar pri Gabrovcu sumijo, da ga je nehote zanetila družina tujih turistov, ki se ni hotela odpovedati toplemu kosilu v naravi. Kar zadeva ostale požare na Krasu, pa bi težko trdili, da jih je povzročila nepazljivost ljudi. V zadnjih dveh tednih je v naših gozdovih gorelo skoraj vsak dan, kar je za "nesrečna naključja" le prepogosto. Z vso resnostjo kaže torej vzeti v poštev možnost, da so bili požari podtaknjeni.
Zelena alternativna lista o upravnih zavezništvih
Predstavnika Zelene alternativne .liste v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu Bekar in Capuzzo sta poslala tajništvom drugih strank pisma, v katerih pojasnjujejo svoje programske predloge in izražajo pripravljenost za vstop v upravne večine in odbore, ki bi te programske predloge na verodostojen način sprejeli. Sveto-
Veliki šmaren na Repetabru
Danes zvečer se bo na Repen-tabru začelo tradicionalno šmarnovanje, ki bo trajalo do naslednjega torka. Obiskovalci se bodo drevi lahko osvežili in okrepčali na dvorišču pred cerkvico, kjer bodo na voljo tako pršut in sir kot kuhani štruklji in domača kapljica. Jutri bodo po večernicah nastopili domači pevski zbori, in sicer otroški in mladinski pevski zbor Zvonček ter ženski pevski zbor Repenta-bor. Na veliki šmaren ob 10. uri bo ob koncu Marijinega leta maševal tržaški škof Bellomi, ob 17. uri pa bo popoldanska pobožnost, kateri bo sledilo pritr-kovanje in večerni koncert starih Marijinih pesmi v izvedbi skupine Gallus Consort.
Ob velikem šmarnu bomo v nedeljski številki našega dnevnika Repentabru posvetili posebno prilogo.
Nabrežinska uprava najela plovilo
Pod Nabrežino odvažajo odpadke in čistijo plažo
bl haša ohsi"n?.bre^inska °bčlnska uprava skuša prispevati svoje za to, da “Pravo je v *\blla kar se da čista, v sodelovanju s tržaško pokrajinsko Preišnjih dneh dneh uredila odvoz odpadkov z morskih plaž v občini. Že v °r9ahizacii 7h-S° skuPine prostovoljcev na pobudo raznih naravovarstvenih kninska uDrDlrale .na	odpadke in jih spravile v vreče. Zdaj pa je
1 °<ivaža orinVj,s Onančnim prispevkom Pokrajine najela plovilo (na sliki), n občinske Patlke S plaž v Pristanišče Ribiškega naselja, kjer jih natovorijo H,?slei so očuIuatarske kami°ne in odpeljejo na odlagališče v Tapogliano. eb Pa se hr> *-iL0 . ° od Kriškega do nabrežinskega portiča, v prihodnjih •šcenje nadaljevalo na ostalih plažah v občini.
Sinoči v nesreči na Goriškem hudo ranjen mlad Tržačan
Sinoči malo pred 22. uro se je v prometni nesreči v Dolu na Goriškem hudo ponesrečil 29-letni Roberto Rota iz Trsta. Fant se je vozil s fiatom 850 po državni cesti 55 iz Gorice proti Trstu, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom in silovito trčil v skalnat rob na svoji desni. Od tam ga je odbilo na levo stran cestišča in nato v jarek, kjer je avto obležal. Fanta so izvlekli iz razbitin gasilci, ki so pločevino morali odpreti s hidravličnimi škarjami. Njegovo stanje je bilo izredno zaskrbljujoče. Osebje Zelenega križa ga je na kraju nesreče oživljalo skoraj pol ure. Nato so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, od tam pa v videmsko. Že v Tržiču so si si zdravniki strogo pridržali prognozo.
Po pretepu v koronejski zapor
Zaradi sodelovanja] pri pretepu se bosta morala 20-letni Alessandro D'An-drea iz U1-. Donaggio 7 in 18-letni Riccardo Benussi iz Ul. Fratelli Rosselli 7 zagovarjati pred sodnikom. Oba sedita v koronejskem zaporu. Do razgretega prepira, v katerem so se žaljivim besedam kmalu pridružile še pesti in brce, je prišlo včeraj navsezgodaj zjutraj okrog 1.30, torej ob uri, ki je za nočne razgrajače le podaljšek večera. Kaj je povzročilo hudo prerekanje na prazniku v Naselju sv. Sergija, trenutno ni znano, prav gotovo pa mu je botrovala vinjenost udeležencev. Ker je nenadoma postalo hudo "vroče", so morali poseči karabinjerji, ki so spravili razboriteže narazen. Kakih deset pretepačev je dvignilo pete in pobegnilo.
V rokah karabinjerjev sta ostala le D Andrea in Benussi. Oba je bilo treba najprej odpeljati v bolnišnico na Katinari, ker sta na obrazu imela vidne znake pretepa. Prvi je imel le potpludbe in bo čez deset dni popolnoma zdrav, Riccardu Benussiju pa je jezni nasprotnik z močnim udarcem zlomil nos. Fant bo okreval v 25 dneh.
Kaže, da preiskovalci še ne vedo, kdo je dal povod za prepir in kolikšen del krivde nosita aretirana mladeniča. Ostalih udeležencev pretepa še niso našli, čeprav kaže, da so jim že na sledi. O usodi D Andrea in Benussija bo odločal pretor Reinotti, ki jima bo sodil po hitrem postopku. Do procesa bosta morala počakati v celici koronejskega zapora.
valca se zavzemata za resno naravovarstveno politiko, za premišljeno uporabljanje teritorija v kulturne, turistične in znanstvene namene ter za ovrednotenje tržaškega mesta in pristanišča kot stičišča med Sredozemljem in Srednjo Evropo. Poleg tega se zavzemata za večjo pozornost mladim in za ovrednotenje krajevnih etničnih kultur.
Bekar in Capuzzo izražata upanje, da bo prišlo do trdnih uprav, in poudarjata, da nimata prejudicialnih stališč glede morebitnih upravnih zaveznikov.
Carbone: Bodočnost škedenjske železarne je pod vprašajem
Bodočnost škedenjske železarne postaja iz dneva v dan vedno bolj zaskrbljujoča in težka. Tako ugotavlja podpredsednik deželnega odbora Gian-franco Carbone v noti, ki jo je odposlal vsem izvoljenim parlamentarcem naše dežele, da bi jih pozval k sodelovanju za rešitev obrata, v katerem je zaposlenih 1.200 ljudi.
Carbone ugotavlja, da so optimistične napovedi o bodočni železarne povsem neutemeljene. Razpis za njeno prodajo zasebnikom je ministrstvo za državne udeležbe zaustavilo; kaže, da ga bodo objavili zadnje dni avgusta, kar pomeni, da bo rok za predstavitev ponudb in njihovo ocenjevanje zdrknil na konec leta. Medtem pa železarna vedno bolj propada: družba, ki jo ima v lasti, je brez glavnice in gotovih perspektiv, tako da ne skrbi za redno vzdrževanje naprav kot tudi ne za varnost delavcev. To pa še ni vse, piše Carbone. Eno je skušati ovrednotiti živo in produktivno tovarno, drugo pa imeti opravka z umirajočim proizvodnim objektom. Carbone pri tem jasno kritizira ministrstvo za državne udeležbe, češ da je soočanje z njim izredno težavno in da ni pripravljeno na jasno ter hitro preverjanje možnosti za privatizacijo železarne. Ob vsem tem je perspektiva, da bi jo odkupil furlanski podjetnik Pittini, daleč od realne domneve. Še posebno po sklepu, da se Trst izključi iz območij za ponovno industrializacijo.
Parlamentarno vprašanje o ladji Piave
Tržaški socialistični senator Ardui-no Agnelli je naslovil na zunanjega ministra Giulia Andreottija vprašanje v zvezi z ladjo Tržaškega Lloyda Piave, ki je bila dalj časa zaplenjena v nigerijskem pristanišču Lagosu. Agnelli želi od Andreottija zvedeti predvsem, kdo nosi odgovornost za odvažanje strupenih odpadkov iz Italije v Nigerijo, saj je bil to razlog, zaradi katerega so nigerijske oblasti zaplenile ladjo Piave.
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU
razpisuje
natečaj za novega gostilničarja
Pismene prijave naslovite na: Gospodarsko društvo - Kontovel št. 152
Z ozirom na desetletje nazaj
Tudi Trst se je postopoma privadil na »zgoraj brez«
(Foto Križmančič)
Kljub vse večji onesnaženosti morja, so valovi Tržaškega zaliva v teh vročih poletnih prava sreča za meščane in okoličane. Mlado in staro dan za dnem čofota po vodi in se praži pod žgočim soncem.
Veliko pa je takih, predvsem predstavnic »nežnega« spola, ki jih bolj kot osvežitev privablja na obalo in v kopališča sončenje. Močno zagorela koža že nekaj let kar noče in noče iz mode. Temu se prilagajajo tovarne kozmetičnih izdelkov, ki iz sezone v sezono ponujajo nove kreme in olja za sončenje, celo take, s katerimi lahko v senci postaneš črn kot zamorec.
Ker pa ni pomemben samo ton zagorelosti, temveč tudi površina telesa, ki jo zagorelost prekriva, se temu primerno krčijo tudi kopalke. Tako je po naših obalah vse polno mladih in malo manj mladih žensk, ki se odločajo za sončenje »zgoraj brez«.
V kopališču Lanterna je skorajda večina takih, ki zgornji del pusti v torbi ali »pozabi« doma, vendar botruje tej razgaljenosti gotovo tudi dejstvo, da ločuje tu žensko in moško stran kopališča visok zid. Prav tako je več kot polovica deklet in žensk v »toplessu« v kopališču Ginestre, čeprav tukaj ni zidu, ki bi branil bolj sra-mežlijve pred pogledi radovednežev. Pravzaprav pa so v grljanskih kopališčih mnenja, da so se moški pojavu že privadili in se za takimi kopalkami ne obračajo več.
Vendar ni bilo vedno tako. Še pred slabimi desetimi leti ponekod ni bilo prav nobene »polovične« naturistke, kjer pa so se prikazale prve pogumni-ce, je to kar precej vzburilo duhove. Zanimiv članek o tem najdemo v Primorskem dnevniku z datumom 27. ju-
. lij 1978, ki takole poroča o prvih »zgoraj brez«:
»Indiskretne govorice trdijo, da jih je največ na miljski obali, takoj pred mejo. Radovedne oči kopalcev, pa so jih zasačile tudi na nekoliko bolj samotnih točkah kriške, nabrežinske in sesljanske obale.«
Nadalje člankar ugotalja, da so primeri monokinija v Tržaškem zalivu sporadični in ob tem pripomni:
»Morda gre res za dekleta, ki se predajo delnemu nudizmu zgolj iz ekshibicionizma.«
Zaključuje pa z mislijo, da morda čez nekaj let za integralno sončenje ne bo več treba v Istro ali Dalmacijo. In tako tudi je, saj se danes v nabre-žinskem bregu, kjer so bile nekoč »na ogled« le ženske prsi, sončijo pravzaprav sami nudisti in je njihova prisotnost že skoraj da tako naravna, kot prisotnost morja in sonca.
Leta 1981 pa so v naših vodah sodili in obsodili, čeprav milo, tri osebe, ki so bile gole na čolnu, poldrugi kilometer oddaljenem od obale. V neki avgustovski številki Primorskega dnevnika iz istega leta je objavljena tudi naslednja vest:
»Naj spomnimo bralce še na "desant orožnikov" na "costa dei barbari" izpred nekaj let, ko so prijavili manjšo skupino naturistov, ki so se takrat povsem mirno kopali, ne da bi s tem motili ostalih prisotnih, ki so bili oblečeni.«
Vse to kaže, da take stvari ne burijo več duhov in se je tudi Trst privadil na nekaj več golote, cele ali polovične. In da — vsaj v tem oziru počasi dohaja svet, ki ga obkroža.
ŽIVA PAHOR
Delo za zdravstvene asistente
Občina Trst namerava sestaviti lestvico za začasno zaposlitev pomožnih zdravstvenih asistentov (za 180 dni). Lestvico bodo sestavili na osnovi kvalifikacij, ki jih je dosegel posamezni kandidat. Za sprejem v službo morajo kandidati odgovarjati splošnim zahtevam za vstop v javno upravo, ne smejo imeti več kot 33 let, razen v primeru izjem, ki jih predvideva zakon. Imeti morajo diplomo zdravstvenega asistenta. Prošnje je treba sestaviti na posebnih obrazcih, ki jih kandidati lahko dvignejo v občinskem uradu za osebje, časa za to pa imajo le še do 20. avgusta.
IMPORT - EXPORT
TRST
Ulica Ghega 2
Tel.: (040) 64535-64449
Telex: 460517 TECHNA I
Športno društvo ZARJA
priredi
danes, 13., jutri, 14., in v ponedeljek, 15. avgusta, v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici
tradicionalni
ŠPORTNI PRAZNIK
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Vsak večer ples s priznanim ansamblom Bolero.
Vabljeni
Sekcija KPI "Enrico Berlinguer"
priredi
na igrišču ŠD Sokol v Nabrežini
FESTIVAL
KOMUNISTIČNEGA
TISKA
Danes, 13. 8.:
ob 17.00 otvoritev kioskov, ob
18.30	okrogla miza "Sesljanski zaliv, govorimo o izbirah", ob
20.30	koncert GODBE NA PIHALA NABREŽINA,” sledi ples z ansamblom THE LORDS.
Jutri, 14. 8.:
ob 16.00 otvoritev kioskov, ob 20.00 govori, ob 21.00 ples z ansamblom HAPPY DAYS.
V ponedeljek, 15. 8.:
ob 16.00 otvoritev kioskov, ob 19.00_ nastop plesne skupine F. PREŠEREN iz Boljunca, ob 21.00 ples z ansamblom HAPPY DAYS.
Vabljeni!
razne prireditve
TABOR '88 - Prosvetni dom Opčine -od 10. do 15. avgusta. Danes, 13. 8.: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom Est Nordest; jutri, 14. 8.: ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe Refolo, ob 20. uri ples z ansamblom Est Nordest; v ponedeljek, 15. 8.; ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kotal-karska revija ŠD Polet, ob 20. uri ples z ansamblom Gli altri baroni. Vse dni odprta razstava knjig, plošč in kaset, sejem rabljenih knjig ter razstava Umetnost v modi: Evi Sedmak, Magda Tavčar, Marija Vidau. Ves čas razstave je na ogled video posnetek modne revije, ki je bila v sredo zvečer.
Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nab-režina prireja 13., 14. in 15. t. m. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA na igrišču Sokola v Nabrežini.
gledališča
GRAD SV. JUSTA
V sredo, 24. t. m., ob 21.30 bo nastopil s svojim orkestrom kantavtor PAOLO CONTE.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
MIRAMARSKI PARK
Luči in zvoki
Nocoj ob 21.00 in 22.15 program v italijanščini.
razstave
V	TK Galeriji - UL sv. Frančiška 20 -
je na ogled razstava grafik slovenskih mojstrov.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure, v soboto in nedeljo od 16. do 21. ure.
V	palači Costanzi je odprta fotografska razstava o življenju in delu Nobelovega nagrajenca Alberta SCHVVEITZER-JA.
Na sedežu turistične ustanove v Ses-Ijanu št. 56/B bo do 19. t. m. odprta skupinska razstava.
kino
ARISTON - 21.15 Attrazione fatale, ZDA 1987; r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Glose, Ann Archer.
EXCELSIOR II - Zaprto.
EXCELSIOR I - Zaprto.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 La villa delle anime maledette, srh.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Mangia il ricco, kom., VB 1988; r. P. Richardson; i. F. Richmond, L. Pellay.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Giochi erotici di Vanessa, porn.,
NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137'; r. S. Kubrick; i. M. McDowell, P. Mogel.
PENICE - Zaprto.
G RATTACIELO - 17.30, 22.15 Vivere nel terrore, krim.; r. A. Fleming; i. J. Rubin, B. Abbott, □.
MIGNON - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.15 Fantasta, ris., ZDA 1940; prod. Walt Dishey.
EDEN - 16.00, 22.10 Daniela minislip, porn.,
VITTORIO VENETO - Zaprto.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Love Dream, kom.; r. C. Finch; i. C. Lambert.
LUMIERE FICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Adolescenti vo-gliose, porn., □	.
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila_____________
Slovenski deželni zavod za poklicn° izobraževanje sporoča, da so uradi zaPr” ti do 22. avgusta.
Patronat INČA CGIL v Nabrežini sporoča, da urad deluje do 22. avgust samo ob ponedeljkih od 9. do 12. ure te ob četrtkih od 15.30 do 18.30.
ZVI NOV obvešča, da je pisarna zapt' ta do vključno 19. avgusta.
ZSKD vabi vse svoje člane na ogled predstave MIKLOVA ZALA, ki bo, kot najavljeno, v soboto, 27. avgusta, ob 20.3 na sugestivnem gradu v Štanjelu. v ta namen organizira ZSKD avtobusni pre' voz. Uro in kraj odhoda bomo javili naknadno. Prijave sprejemamo še ta teden v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303 od 9-do 14. ure. Od 16. do 20. avgusta pa se lahko interesenti zglasijo v Tržaški knjigarni, kjer bodo lahko rezervirali tudi vstopnico za predstavo. Prosimo, da se interesenti čimprej prijavijo, kajti aVt°: bušni prevoz bo mogoče organizhatl samo če bo do 20. avgusta zadostno število vpisanih.
KD Kraški dom prireja POLETNI CENTER za otroke, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca in za osnovnošolce. Poletn1 center bo potekal od 9.00 do 12.30 od lo-do 27. t. m. vključno soboti. Vpisnina
20.000	lir. Za vpis in informacije Vesna Guštin, Repen 54, tel. 227124.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prireja 3. septembra izlet v goriška Brda in v Ajdovščino ob priliki proslav 30. divizij6 in udarne bazoviške brigade. Cena
10.000	lir. Vse informacije nudi Gigi B°' gatec (tel. 220175).
SKD Barkovlje prireja izlet v Kamnik o srečanju Ljudskih noš v nedeljo, It-septembra. Kdor se ga udeleži v noši ima brezplačno vožnjo in -kosilo. Za vpis m informacije tel. 415797.
Danes se na dolinskem županstvu poročita
tovariš WILLY VORUS r in tovarišica NEVIA BERDON
Vso srečo jima želi
sekcija PCI-KPI ter krožek ZKMI občine Dolina.
Danes stopata na novo življenjsko pot
WILLY in NEVIA
Voščimo jima obilo sreče v skupnem življenju.
Družine Kocijančič, Švara, Mattiussi in Ota
čestitke
V sredo, 10. avgusta 1988 sta sla^l® 30. obletnico poroke MARA in EVGE DOBRILA. Čestitajo jima in želijo s® veliko skupnih srečnih in zdravih *e mama Dragica, Vida, Emil in Irena.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 13. avgusta 1988
LILIJANA
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.16 - Dolžina dneva 14.13 - Luna vzide ob
6.44	in zatone ob 20.46.
Jutri, NEDELJA, 14. avgusta 1988
ALFRED
PLIMOVANJE DANES: ob 4.49 naj-nižje -60 cm, ob 11.26 najvišje 43 cm, ob
17.08	najnižje -21 cm, ob 22.42 najvišje 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
29.8	stopinje, zračni tlak 1016,4 mb narašča, veter 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Michael Tamburlini, Tayler Vaccaro, Andrea Stefanucci, Evelin Martino, Stefano Marchesi, Alessia Bardini, Cheri Michelle Ladislao.
UMRLI SO: 86-letna Modesta Bertoch, 85-letni Angelo Coloni, 47-letni Fulvio Mattello, 66-letni Bruno Prassel, 78-letna Savina Rocco, 80-letni Oscar De Vido-vich, 87-letna Amelia Dreos, 84-letna Ljubiza Parlina, 70-letni Gabriele Jurise-vic.
OKLICI: uradnik Lucio Arzon in uradnica Alessandra Colomban, mehanik Fa-bio Benoli in uradnica Marinela Martinčič, delavec Mauro Vesnaver in točajka Monica lerin, uradnik Aulo Angi in uradnica Tiziana Ferluga, obrtnik Corra-do Folin in gospodinja Maria Turecek, bančni uradnik Giorgio Zerboni in univerzitetna študentka Silvia Borri, obrtnik Federico Ghezzo in gospodinja Elena Paulina, uradnik Giuseppe Interdonato in diplomiranka Angela Pandolfino, pilot Paolo Manzoni in product manager Syl-vie Salsedo, gasilec Gino Sant in prodajalka Rossella Stocca, delavec Ferruccio Marini in gospodinja Bruna Burla, gradbeni izvedenec Lucio Čorbo in univerzitetna študentka Paola Rutter, elektrova-rilec Marino Cociancich in blagajničarka Morena Galloni, uradnik Roberto Magris in učiteljica Annamaria Taučar, prodajalec Fabio Bazzarini in čistilka Adriana Digiovanni, delavec Duilio Norio in bolničarka Miranda Slavec, zidar Dean Piet-rosanti in uradnica Anna Maria Di Can-dia, geometer Roberto Orsi in uradnica Astrid Sillani, sluga Bruno Podberscik in sluginja Maria Grazia Piras, inštalater Moreno Bacilo in bolničarka Marina Delneri, agent javne varnosti Rocco Campobasso in prodajalka Nevia Tuli, kmetijski podjetnik Roberto Distefano in učiteljica Fabiana Rossini, uradnik Giuseppe Castellan in bolničarka Marisa Sa-cilotto, delavec Giovanni De Palma in gospodinja Lucrezia Procentese, oficir
Paolo Costantini in uradnica Emiliana Merlonghi, trgovec Edoardo Capuano in kmetovalka Carolina Giammo, uradnik Moreno Rizzetto in estetistka Paola Bi-anchin, brigadir Pietro Savarese in študentka Debora Giuseppa Crisafulli, fizioterapevt Mario Paulatto in fizioterapevtka Silvia Rupil, tehnik Marino Covelli in podjetnica Gabriella Veronese, karabinjer Cataldo Mariano in delavka Maria Rosaria Plači, uradnik Marino Argen-tieri in knjigovodinja Caterina Ragno, uradnik Enrico Panusca in uradnica Ro-sanna De Pasguale, uradnik Walter Konic in uradnica Gabriella Asta, šofer Alessandro Crisma in uslužbenka zavarovalnice Valentina Perotti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote,
13. avgusta 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Pierb 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO je odprl Herman Škrlj v SalezU na št. 35. Toči belo vino in teran. ..
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprot11' Toči sortirana vina.
OSMICO je odprl Alojz Milič v Velikem Repnu.
PRODAM prikolico s knjižico in grabil® (reginatore) za traktor. T® ' 0481/776061.
PRODAM počitniško prikolico Knaus dobrem stanju po ugodni ceni. '■e' 0481/882006.
PRODAM čistokrvne mladiče kraškeg ovčarja brez rodovnika. Tel. 229225.
PRODAM kozo molznico staro 2 1® *' Tel. 200760.	j
LEPA DEKLETA za mažoretke ob priim1 otvoritve športne manifestacije is® društvo. Telefonirati zjutraj na 5 1 7796633.
IŠČEM zazidljivo zemljišče na KraS ' Telefonirati v večernih urah na s' 213652 ali 213348.
IŠČEM V NAJEM hišo ali stanovanj Tel. 228390.	g
V	NAJEM nudimo počitniško hišo 2 ležišči v škofjeloških hribih. Inform3® je Tušek, Cankarjeva 30, Radovi]1® 1 tel. 003864/74921 ali 75209.
V	DOLINI nova trgovina gostilni’
opreme in hladilno-točilnih sistem.^ za vino, pivo in sokove pre-mi* post-mix Celli - leader te vrste v H3 ji. Tel. 040/228190.	»
TRŽAŠKO PODJETJE išče sposobneg knjigovodjo in spretnega uradnika/ z znanjem srbohrvaškega in nemške?, ali angleškega jezika. Za obe s^un8 nudi ugodne finančne pogoje 9^ein\e sposobnosti. Poleg pismene Pr°5,ati navesti tudi curriculum vitae in P®s v. na Oglasni oddelek Primorskega dn nika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, P šifro "Urad".
menjalnica
12. 8. 1988
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank ... Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1380,—
739,—
217,—
654,—
34,80
2370.—
1970,—
191—
8,75
1120,—
t	i ■ ■	9.5°
Švicarski frank ............ ni 80
Avstrijski šiling.............. nri^
Norveška krona ................... '
Švedska krona............... 8 50
Portugalski eskudo..........
Španska peseta.............. 0'-
Avstralski dolar ........... 1 o 4^
Debeli dinar.................... ^45
Drobni dinar................
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele!.: Sedež Agencija Domjo	!
a	f- • 1 -j Roian 4
Orson Welles in lepa soproga
Dama iz Šangaja je VVellesov film, ki ga bomo lahko gledali v sredo ponoči na Italia 1. Ne prezrimo avtorskega dela, v katerem sta se tako tesno prepletali ljubezen med režiserjem in
soprogo, nepozabno Rito Hayworthovo
sobota 23.20 Canale 5 Nel fango della periferia (dram.) nedelja 20.30 Rete 4 Gli occhi che non sorrisero (dram.) ponedeljek 18.05 RAI 1 King Kong (fant.) torek 20.30 RAI 2 Carovana d’eroi (vestern) torek 0.35 RAI 2 11 milione (dram.) sreda 20.30 Rete 4
La voglia matta (kom.) sreda 23.00 Italia 1
La signora di Shanghai (dram.) četrtek 20.30 Rete 4 II disprezzo (dram.) četrtek 22.10 Rete 4 Veronika Voss (dram.) petek 20.30 RAI I
I ponti di Toko-Ri (vojni)
glasba
nedelja 23.00 RAI 3 Puccinijeva opera Turandot sreda 14.10 RAI 3
Seiji Ozawa dirigira Stravinskega petek 22.35 RAI 2
Saint-Saenova opera Šansone e Dalila
šport
sobota 20.30 Italia 1
Nogomet: Milan-Bayern Miinchen sobota 22.30 Italia 1
Nogomet: Bdlogna-Dinamo Kiev nedelja 11.25 TV-Kp in RAI 3 nedelja 12.55 in 18.00 RAI 3 Motociklizem: VN Švedske nedelja 17.00 TV-Kp Odbojka: turnir Savim, finale ponedeljek 22.40 TV-Kp Nogomet: Milan-Bayern torek 17.25 RAI 2
Nogomet: Fiorentina-Torino torek 20.25 RAI 1
Nogomet: Roma-Sampdoria torek 20.30 TV-Kp
Nogomet: Inter-Bologna ali Dinamo Kijev torek 22.40 TV-Kp
Nogomet: Milan-Arsenal ali Tottenham sreda 20.00 TV-Kp in RTV-Lj, 22.20 RAI I Atletski miting v Ziirichu četrtek 20.30 TV-Kp
Nogomet: Nemčija-Nizozemska petek 20.00 TV-Kp'
Atletika: Grand Prix v Bruslju
ali
sobota 11.00 RAI 2
Mozartov Rekvijcm z baletom sobota 12.00 RAI 1
Ma Pavlova, (balet Rolanda Petita) torek 18.10 RAI 1 Tekmovanje Palio di Siena

3|2
t|l
| "I
P!
Jlli
n-t
2ŠE ^
lili
žilt
10
M
u 10
ll
»ITAOJJVNSKA TELEVIZIJA	1
RAI 1________________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.00	Poletni maraton: balet Ma Pavlova (kor. Roaland Petit, z Baletom iz Marseilla nastopajo Do-minique in Denis Ganio
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Attenti a quella pazza Rolls Royce (kom., It.-ZDA 1977, r. Ron Howard, i. Ron Howard)
15.25	Risanka: Grisu il draghetto
15.45	Šport: motociklizem - superbi-
kes (prenos iz Misana)
17.15	Otroška oddaja: 11 sabato dello Zecchino
18.15	Nabožna oddaja
18.25	Izžrebanje loterije
18.30	Nad.: Un foro nel parabrezza (r. S. Scavolini, i. V. Mezzogiorno, M. Farmer, 3. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: G.B. Show n. 7
22.00	Dnevnik
22.10	Film: Questa votla per sempre (kom., ZDA 1981, r. L. Kent, i. V. Van Patten, C. Pimpare)
24.00	Dnevnik in vremenske razmere
RAI 2________________________
11.00	Glasbena oddaja: Spazio mušica - Festival dveh svetov (balet Ed-dyja Toussainta de Montreala, na Mozartov Rekvijem) .
11.40	Nadaljevanka: Luomo della sab-bia
13.00	Dnevnik
13.35	Nanizanka: Saranno famosi -Break Dance
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.40	Filmska oddaja: Video week-end
15.05	Variete: Speciale vacanze
16.05	Nadaljevanka: Cinque ragazze a Parigi (r. S. Korber, i. Sophie Carle, 3. del)
17.00	Film: Viva Las Vegas (glas., ZDA 1964, r. G. Sidney, i. Elvis Pres-ley, Ann Margret)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35	Nanizanka: Un caso per due
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Benzai (kom., Fr. 1982, r. Claude Židi, i. Coluche, Valerie Mairesse, Didier Kaminka)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Glasbena oddaja: Mixitalia '88
23.35	Dnevnik - zadnje športne vesti
RAI 3_________________________
12.00	Aktualno: Magazine 3 (vodi Massimo de Marchis)
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: tenis - Grand Prix (neposredni prenos , iz Saint Vincenta)
17.30	Šport: plavanje - italijansko prvenstvo (prenos iz Milana)
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.45	Dokumentarna oddaja: 20 let prej - Drobci (ured. Maria Leti-zia Gambino, Enrico Ghezzi)
20.00	Informativna oddaja: Spett. le Rai - Videolettere
20.30	Film: Mani sporche sulla citta (krim., ZDA 1974, r. Peter Hy-ams, i. Elliott Gould, Robert Bla-ke, Allen Garfield, Antonio Far-gas, Wiliam Sylvester, Michael Lerner, Ivor Francis)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Dnevnik - posebna izdaja
22.25	Šport: nogomet, pokal Pescara finalne tekme za 1. in 2. mesto (neposredni prenos iz Pescare) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
|

" J*
!^sjjjll!!; ;!Sijr
liliji!::::::::... "ll --iiiijiiijil::	i
F.......i........s...i
	I:
1	m
■	■
RTV Ljubljana
17.40	Video strani
17.55	Otroška oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Kako ustrojiti kožo
18.00	Radovedni taček: Medved
18.20	Otroška nanizanka: Miškolin -Šole je konec
18.25	Poletna noč in nadaljevanka Sužnja Isaura (pon.)
19.05	Risanka
19.18	Vreme in Knjiga
19.19	Video strani 19.24 TV okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved 19.59 Aktualno: Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Večer z Agatho Christie in film:
Peneči se Cianid (krim., ZDA 1983, r. Robert Lewis, i. Anthony andrews, Deborah Raffin, Pame-la Belhvood)
22.05	Dnevnik
22.20	Poletna noč, vmes nadaljevanka Sužnja Isaura (9. del), Informativna oddaja za tujce in francoska rožnata nanizanka (7. del)
1.20	Video strani
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: prijateljsko srečanje, Atalanta-Milan (pon.)
15.00	Odbojka: turnir Savim, 1. polfinale (prenos iz Rige)
17.00	Odbojka: turnir Savim, 2. polfi-
nale (prenos iz Rige)
19.30	TVD Stičišče
20.30	Odbojka: turnir Savim (pon.)
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Odbojka: turnir Savim (pon.)
t	-Jlfc(P* |Wl •j|| JP*	A ■ V*		::::	■•••Hi	H:i:	HIHHH	Hi	1 	
		::ii		HH:	HliiHi:	h;	
CANALE 5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 La grande lotteria, 10.30 Glitter
11.30	Kviz; Cest la vie
12.00	Nanizanki: Jennifer,
12.30	Hotel
13.30	Film: La diga sul Paci-fico (dram., It.-ZDA 1958, r. Rene Clement, i. Silvana Mangano, Antony Perkins)
15.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden (7. del)
17.30	Nadaljevanka: L'ere-dita dei Guldenburg (7. del)
18.30	Kviza: Tuttinfamiglia,
19.10	Cantando can-tando
20.30	Variete: La corrida
22.50	Nanizanka: Helena
23.20	Film: Nel fango della
periferia (dram., ZDA 1956, r. Martin Ritt, i. Sidney Poitier, John Cassavetes)
0.50 Nanizanka: Spy force
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: II Santo
9.15	Film: Non stuzzicate la zanzara (glas., It. 1967, r. Lina Wertmuller, i. Rita Pavone, Giancar-lo Giannini, Teddy Reno)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Luc-hy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In Časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Film: Furia dei Tropici (dram., ZDA 1949, r. Andre De Toth, i. Richard Widmark, Linda Darnell, Jane Russell)
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Arsenio Lupin
20.30	Film: Missione in Manciuria (dram,, ZDA 1966, r. John Ford, i. Sue Lyon, Anne Bancroft)
22.10	Film:	L'oltraggio
(dram., ZDA 1964, r. Martin Ritt, i. Paul Newman, Laurence Harvey)
24.00	Nanizanke: Petrocel-li,0.55 Vegas, 1.50 Adam 12
ITALIA 1
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti,
10.15	Chopper Squad,
11.05	Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin'-On
13.00	Otroški spored: Ciao Ciao, vmes risanke Lo
specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Nanizanki: II principe delle stelle, 15.00 Hardcastle & McCor-mick
16.00	Otroški spored: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta fra noi
18.00	Variete: Musiča e! (vodi Maurizio Sey-mandi)
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Šport: nogomet, Mi-lan-Bayern Miinchen
22.30	Šport: nogomet, Bo-logna-Dinamo Kiev
00.30 Športni tednik: Grand Prix
1.35	Nanizanki: Ai confini della realta, 2.05 Taxi
TELEPADOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: La villa Blanca, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Športna rubrika: Spee-
dy
17.30	Risanke
19.30	Nadaljevanki: Brillan-te, 20.30 La mossa Vincente
22.30	Nad.: La talpa
23.30	Nanizanka: Toma 0.30 Film: Le sette sfide
(pust., It. 1961, r. Primo Žeglio, i. Ed Fury, Ela-ine Stewart, Rolando Lupi)
TELEFRIULI_________
14.30	Risanke
15.30	Dražba
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.15	Nanizanki: Lui, lei e gli altri, 17.45 I magni-fici sei
18.15	Nadaljevanka: Giallo cronaca
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Si e gi-ovani solo due volte
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Cla-yanger
22.30	Dnevnik
23.00	Nadaljevanka: II per-duto amore
23.30	Dražba
24.00	Glasbena oddaja: Brandeburški koncerti (Bach, 1. del)
1.30	Informativna oddaja: Newsdalmondo
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
I
f
?
L
RAI 1
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Zelena linija
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Fortunissima
14.00	Film: L'oro dl Napoli (kom., It. 1954, r. Vittorio De Sica, i. Sofia Loren, Paolo Stoppa, Toto)
16.15	Risanka: II viaggio di Ion
16.30	Nanizanka: Pika Nogavička
17.05	Variete: Troppo torti
18.05	Nadaljevanka: Cronache marzia-ne - Le spedizioni (i. Rock Hudson, Gayle Hunnicutt, Christop-he Connolly, 1. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Little Roma (r. Francesco Massaro, i. Ferruccio Amendola, Maria Fiore, Claudio Amendola, Elena Sofia Ricci, 2. del)
22.00	Glasbena oddaja: Discoring esta-te - Hit Parade
22.50	Športna nedelja
24.00	Dnevnik in vreme
0.10 Šport: tenis, ženski mednarodni turnir (prenos iz Palerma)
1 L
RAI 2
RAI 3
11.00
12.30 13.00
13.20
13.30
14.20
15.30
17.05
18.45
19.35
20.00
20.30
22.20
22.35 23.10
23.35
Film: L ultima carrozzella (kom., It. 1943, r. Mario Mattoli, i. Anna Magnani, Aldo Fabrizi, Tino Scotti)
Aktualno: Bolj zdravi in lepši Dnevnik - ob trinajstih Športne vesti
Nanizanka: Saranno famosi Šport: kolesarstvo Tv film: Stanley (r. Essen Storn, i; Graham Kennedy, Neli Campbell, Michael Craig)
Film: Per soldi o per amore (kom., ZDA 1963, r. Michael Gor-don, i. Kirk Douglas, Mitzi Gay-nor, Gig Young)
Nanizanka: Poliziotti alle Hawai
- Fuga a Honolulu
Vreme in dnevnik
Športna oddaja: Domenica sprint
Film: La conversazione (srh.,
ZDA 1974, r. F. Ford Coppola, i.
Gene Hackman, John Cazale)
Dnevnik - kratke vesti
Rubrika: Mixer
Inf. oddaja: Evangelizem
Glasbena oddaja: Milano suono
11.25	Šport: motociklizem - VN Švedske, 125 ccm (prenos iz Ander-storpa)
12.30	Aktualno: Spettabile RAI - Vide-olettere a Va’pensiero
12.55	Šport: motociklizem - VN Švedske, 500 ccm (prenos iz Ander-storpa)
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: tenis - Grand Prix (prenos iz Saint Vincenta)
18.00	Šport: motociklizem - VN Švedske, 250 ccm (iz Anderstorpa)
19.00	Vreme in dnevnik, nato športna oddaja Domenica gol
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.30	Dokumentarec: Živi planet
21.30	Dok. oddaja: Le voci delLocculto
21.55	Dnevnik
22.10	Nan.: SanfEligio notte e giorno
23.00	Opera: Turandot (Giacomo Puccini, pojejo Ghena Dimitrov, Ni-cola Martinucci, Gianfranco Manganotti, Cecilia Gasdia, Ivo Vinco, orkester in zbor Arene iz Verone, dir. Maurizio Arena)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
lillBIMillBll
		
RTV Ljubljana
9.15	Video strani
9.25	Otroška oddaja: Živ žav
10.10	Nadaljevanka: Oliver Twist (pon.)
10.40	Nadaljevanka: Cagney in Lacey (pon.)
11.25	Glasbena oddaja: Alpski večer 88 (8. odd.)
12.00	Kmetijska oddaja: Poti sodelovanja (prod. TV Sarajevo)
13.00	Video strani
15.40	Nadaljevanka: Šefi (Stewart Wo-ods, r. Jerry London, i. Charlton Heston, Keith, Carradine, Step-hen Collins, v 6 delih - 3. del)
16.40	Film: Dom na griču (dram., ŽDA 1960, r. Vincente Minelli, i. Ro-
bert Mitchum, George Hamilton, George Peppard)
19.05	Risanka
19.18	Vreme in TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Večerni zvonovi (2. del)
21.10	Aktualno: Zdravo
22.40	Informativna oddaja za tujce
22.45	Video strani
TV Koper
15.00	Odbojka: turnir Savim, finale za 3.in 4. mesto (prenos iz Rige)
17.00	Odbojka: turnir Savim, finale za 1. in 2. mesto (prenos iz Rige)
19.00	Nogomet: Bayern-Arsenal (posnetki iz Wembleya)
20.30	Atletika: miting APM (posnetki iz Holandske)
23.15	TVD Novice
23.25	Motociklizem: VN Švedske - 250 ccm (posnetki iz Anderstorpa)
11.25	Motociklizem: VN Švedske - 125 ccm in 500 ccm (prenos iz Anderstorpa)
14.00	Športna oddaja Juke box
14.30	Rubrika o ženskem športu: Don-na kopertina (pon.)
iiiiiiiiiiiiiiiii
:::::::::::::::::
iiiiiiiiii!

llilllll
CANALE5
8.30	Nabožna oddaja
8.45	Nanizanki: Aliče, 9.10 Storie di vita
9.30	Film: Joko 1'australia-no (kom., ZDA 1943, r. R. Žigler Leonard, i. Charles Laughton, Binnie Barnes)
11.30	Nanizanki: Helena,
12.00	Hotel
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film:	Arrivederci
Roma (kom., It. 1957, r. Roy Rowland, i. Mario Lanza, Renato Rascel)
16.00	Nanizanke: Lottery,
17.00	Orazio, 17.30 Glitter, 18.30 Love Boat
20.30	Nad.: Peccati (1. del)
23.20	Film: Gli assassini del
karate (pust., ZDA 1968, r. Barry Shear, i. Robert Vaughn)
1.10	Nanizanka: Spy Force
Show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Mississipi
15.30	Film: Arrivano le ra-gazze (kom., ZDA 1953, r. Claude Binyon, i. Bob Hope, Arlene Dahi, Rosemary Coo-ney)
17.30	Nan.: Masguerade,
18.30	NeroWolfe
19.30	Nadaljevanka: La saga del Padrino (7. del)
20.30	Film: Gli occhi che non sorrisero (dram., ZDA 1952, r. VVilliam Wyler, i. Laurence Oli-vier, Jennifer Jones)
22.50 Film: Gli ottimisti (kom., VB 1973, r. An-thony Simmons, i. Peter Sellers)
0.55 Nanizanki: Petrocelli, 1.50 Vegas
chele Lupo, i. Roger Browne, Al Norton, Harold Bradley)
16.00	Nanizanke:	Robin
Hood, 16.30 I forti di Forte Coraggio, 17.00 Luomo di Singapore, 18.00 Master
19.00	Risanke: Alvin show, 19.30 Telebugs, 20.00 Berenstain
20.30	Nogomet:	Turnir
Wembley
22.30	Nogomet: Inter-Livor-no
0.15 Nanizanke: Ai confini della realta, 0.45, Taxi, 1.15 Giudice di notte, 1.45 Tre cuori in affitto
23.45 Nanizanka: Switch 0.45 Film: Primavera car-nale (kom., 1974, r. Robert Benayoun, i. Jane Birkin, Richard Ledue)
TELEFRIULI
TELEPADOVA
ITALIA 1
RETECIUATTRO
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nanizanka: II santo
9.15	Film: II cavaliere della croce (biog., Šp. 1948, r. Jose Diaz Mopales, i. Rafael Devan, Maruca Presno)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Willy Fog, Littlest, II planeta delle mille avventure, LJsola delle mille avventure 10.30 Nanizanke: Boomer,
11.00	Dimensione Alfa,
12.00	Legmen 12.55 Šport: Grand Prix 14.00 Film: Sette contro tutti
(pust., It. 1965, r. Mi-
14.00	Nadaljevanka: II gio-iello nella corona
16.00	Nanizanki: La fattoria dei giorni felici, 16.30 Switch
17.45 Nadaljevanka: Toma
18.30	Nadaljevanka: Pearl Harbour
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Maciste e la regina di Samar (pust., It. 1964, r. Giacomo Gen-tilomo, i. Alan Steel, Jany Clair)
22.15 Film: Weekend di ter-rore (dram., ZDA 1970, r. Jud Taylor, i. Lee Majors)
12.15	Glasbena oddaja: I concerti Brandebur-ghesi (Bach, 2. del)
13.15	Nadaljevanka: Atelier
15.15	Risanka: J3tar Blazers
15.45	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
18.00	Dokumentarec: Festa barocca (2. del)
19.00	Športne vesti
19.30	Nanizanka: II perduto amore
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nad.: Clayanger
22.30.	Nanizanka: La vita co-
minciaa40 anni -
23.00	Športna oddaja
23.30	Nanizanka:	Derby
Thrilling
24.00	Zabavna oddaja: Lahko noč z...
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
						1
	RAI 1		RAI 2		RAI 3
Q)
!
a
o
0)
Ql
w (d
Em s
C0 ~ Q)
c 0)
?m §>
ni
p w b
'S s Sl “|| S
- V O ^ |1 £ | Sie-5 T
«a
@.

nfel;~
...llSilii
.......
■J

ii
.....
H
I
v
				
liii::-::
.......
' •P;!................ j-


ril
IHliiliHl
9.15	Nabožna oddaja
9.40	Maša
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Capitani coraggiosi (pust., ZDA 1937, r. Victor Fleming, i. Spencer Tracy)
16.10	Glasbena oddaja: Tanti varieta di ricordi
17.10	Dok.: Maria, una donna di luce
18.05	Film: King Kong (pust., ZDA 1933, r. Merian C. Cooper, i. Fay Wray, Bruce Cabot)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II giorno piu lungo (vojni, ZDA 1962, r. Ken Annakin, An-drew Marton, Bernhard Wicki, i. John Wayne, Rod Steiger, 1. del)
22.15	Dnevnik
22.20	Film: II giorno piu lungo (2. del)
23.25	Aktualno: Speciale TG 1
24.00	Dnevnik - nočne vesti 0.10 Nadaljevanka: Papa Goriot
10.00	Film: Arriva John Doe (kom., ZDA 1941, r. Frank Capra, i. Gary Cooper, Barbara Stan-wyck, Edvvard Arnold)
11.55	Nadaljevanka: Cristo si e fermato a Eboli (r. Francesco Rosi, i. Paolo Bonacelli, 1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere dell estate
17.00	Film: Uesploratore scomparso (pust., ZDA 1939, r. Henry King, i. Spencer Tracy)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Poliziotti alle Hawai
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L.A.LAW. - Avvocati a Los Angeles
21.20	Aktualno: Spremenljivo jasno -Maroko
22.40	Dnevnik - kratke vesti
22.55	Variete: Aperto per ferie
23.50	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: Prima della lunga notte (dram., It. 1981, r. Franco Mole, i. Ray Lovelock)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: Mozartov Koncert v B-duru K 595 (ork. RAI iz Turina, pianist Emil Ghilels, dir. Nino Sonzogno)
15.00	Film: L'ereditiera (dram., ZDA 1949, r. William Wyler, i. Olivia
' de Havilland, Montqomery Clift)
16.50	Šport: podizem (iz Miglianica)
17.25	Šport: trial (iz Ceresole Realea)
17.55	Nanizanka: Spazio 1999 - La
missione dei Dariani
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.45	Dok.: 20 let prej - Drobci
20.00	Glasbena oddaja: Skladbe Johana Sebastiana Bacha za orgle
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Contro tutti i padrini... ispettore Kili (krim., Fr. 1972, r. Romain Gary, i. James Mason, Stephen Boyd, Curd Jurgens)
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	Športna rubrika: Prvaki
RTV Ljubljana________________
16.50	Video strani
17.05	Aktualna oddaja: Naš utrip
17.20	Aktualna oddaja: Zrcalo tedna (pon.)
17.35	Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 20. dela)
18.20	Otroška nadaljevanka: Radovedni Taček - Robot
19.05	Risanka
19.18	Vremenska napoved
19.24 Tv Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Tretje nadstropje (ČSSR, r. K. Smyczek, i. J. Vacu-lik, A.J. Duchoslav, J. Potmišil, Lj. Krbova, J. Milova, po scena-
riju Iva Pelanta, priredba in prevod Samo Savnik, 1. del)
21.10	Dokumentarni film: Karel Gott
22.20	Dnevnik
22.35	Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (21. del) in informativna oddaja za goste iz tujine, nato nanizanka Tudi takšni se rodijo (5. del)
1.35	Video strani
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Atletika: miting APM (pon.)_
16.30	Kronika in reportaže: Šport spektakel
18.30	Športna oddaja: Juke Box
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Vesela druščina
20.30	Nogomet: Bologna-Dinamo Kiev (posnetki iz Livorna)
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Nogomet: Milan-Bayern (posnetki iz Wembleya)

CANALE5
RETEOUATTRO
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: DottorKildare
,15.00 Film: Un albero cresce
a Brooklyn (kom., ZDA 1974, r. Jospeh Hardy, i. Cliff Robertson, Diane Baker)
16.40	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.10 Lalbero delle mele, 17.40 I cingue del guinto piano
18.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
18.50	Cantando can-tando, 19.30 Love boat
20.30	Film:	Hindenburg
(dram., ZDA 1975, r. Robert Wise, i. George C. Scott, Anne Ban-croft)
22.40	Kviz: Passiamo la notte insieme
23.25	Film: Gli ammutinati di Sing Sing (dram., ZDA 1945, r. Bruce H. Humberstone, i. Ed-ward Ryan)
0.45 Nanizanki: Spy Force,
1.45	S.VV.A.T.
8.00	Nanizanka: II santo
9.15	Film: II pomo di Eva (kom., ZDA 1984, r. Robert E. Miller, i. Robyn Douglass, Robert Culp)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detectiv per amore
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Nadaljevanka: La val-le delLEden
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Arsenio Lupin
20.30	Film: duel tipo di donna (kom., ZDA 1959, r. Sidney Lumet, i. Sop-hia Loren)
22.10	Film: I moschettieri del mare (pust., It.-Fr. 1961, r. Steno, i. Robert Alda, Annamaria Pier-angeli)
0.20 Nanizanki: Petrocelli,
1.15	Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin,
8.55	Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe,
12.00	MovinCn
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero
18.00	Nanizanki: Luomo da sei milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nan.: Magnum P.L,
21.30	Downtown, 22.30 Sulle strade della Ca-lifornia, 23.30 Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi,
1.30	Giudice di notte
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanke: Villa bianca, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nadaljevanka: Bril-lante
20.30	Film: Le tre spade^di Zorro (pust., It.-Šp. 1963, r. Ricardo Blasco, i. Guy Stockwell, Glo-ria Milland)
22.40	Športna oddaja
23.00	Film: Due croci a Dan-ger pass (vestern, It.-Šp. 1967, r. Marchent R. Romero, i. P. Mar-tell, A. Freeman)
0.45 Nanizanka: Switch
_____TELEFRIULI_________
12.15	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
13.00	Dokumentarec: Od obrtnika do umetnika
13.30	Nanizanka:	Derby
Thrilling
14.30	Risanke
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nad.: Giallo cronaca
19.00	Nan.: Meglio in due
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
21.00	Rubrika: Attenti ali'
uomo
21.30	Film: I gabbiani vola-no basso (krim., it. 1977, i. Nathalie De-lon, Maurizio Merli)
22.30	Dnevnik
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
23.45	Dogodki in odmevi
!
\ ITAUlJAHSKft,	__________________ \
(ram
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Buffalo Bill (vestern, ZDA 1944, r. VVilliam Wellman, i. Joel McCrea, Maureen O Hara, Thomas Mitchell)
16.00	Variete: Tanti varieta di ricordi (ured. Ascania Baldasseroni)
17.00	Dokum.: Potovanje v naravi
17.30	Risanki: Grisu il draghetto, 17.45 Llspettore Gadget
18.10	Tradicionalno tekmovanje: Palio di Siena (neposredni prenos)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Nogomet: Roma-Sampdoria
22.15	Dnevnik
22.25	Nadaljevanka: Una ragazza americana (3. in zadnji del)
23.55	Koncert: Accardo igra Mozarta -Sonata v B-duru KV 378
0.25 Dnevnik - zadnje vesti 0.35 Nadaljevanka: Canne al vento (G. Deledda, r. Mario Landi, i. Cosetta Greco, 1. del)
RA1 2	~\
11.55	Nadaljevanka: Cristo si e fermato a Eboli (2. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - Di nuovo a časa
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delhestate
16.55	Šport: kolesarstvo, pokal Bertoc-chi (prenos iz Legnana)
17.25	Šport: nogomet, Fiorentina-Tori-no (prenos iz Saint Vincenta)
18.15	Dnevnik - športne vesti
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Carovana d'eroi (vestern, ZDA 1940, r. Michael Curtiz, i. Errol Flynn, Randolph Scott, Humphrey Bogart, Miriam Hopkins, Frank McHugh, Alan Hale)
22.30	Dnevnik - kratke vesti
22.45	Variete: Aperto per ferie
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Zabavna oddaja: Videocomic -Komiki na tv zaslonih 0.35 Film: II milione (dram., Fr. 1931, r. Rene Clair, i. Annabella Rene Lefevre, Wanda Greville, Louis Allibert, Paul Olivier)
\ RA1 3
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželni dnevnik
14.10	Glasbena oddaja: Pietro Bellugi dirigira Paganinijev Koncert št. 4 v d-molu
15.05	Film: Desiderio (kom., ZDA 1936, r. Frank Borzage, i. Marlene Dietrich, Gary Cooper)
16.40	Zabavna oddaja: Speciale Helza-poppin
17.30	Dokumentarec: Drobci
17.55	Nanizanka: Spazio 1999
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Glasb, oddaja: Se sei saggio ridi
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Una canaglia a tutto gas (pust., ZDA 1980, r. Hal Need-ham, i. Burt Reynolds, Jackie Gleason, Jerry Reed)
23.15	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.30	Dnevnik - nočne vesti
23.45	Dok.: A proposito di Roma 0.15 Dokum.: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana________________
17.10	Video strani
17.25	Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (ponovitev 21. dela) in nanizanka Tudi takšni se rodijo (ponovitev 5. dela)
18.40	Spored za otroke in mlade: Pamet je boljša kot žamet - Copr-nije z vodo
18.45	Oddaja za otroke: Vrtec na obisku - V ateljeju
19.00	Risanka
19.11	Vremenska napoved
19.17	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	TV drama: Plauenske čipke (R.
Bohm, NDR, r. H. Werner, i. W. Godemann, J. Kleinau, K. Martin, J. Panking)
21.30	Dnevnik
21.45	Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (22. del) in informativna oddaja za tujce, nato nanizanka Nenavadne zgodbe (11. del)
0.45 Video strani
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: turnir Livorna, Bolog-na-Dinamo Kiev (pon.)
15.30	Motociklizem: VN Švedske (povzetki iz Anderstorpa)
17.00	Kronika in reportaže: Šport
spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Vesela druščina
20.30	Nogomet: turnir Livorna, Inter-Bologna ali Dinamo Kijev
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Nogomet: turnir v Wembleyu, Milan-Arsenal ali Tottenham
	il	!;!!!!;!		!!!;!!!!	""	U 1			 			‘	
				iiiiiii:	
CANALE 5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Cal il selvaggio (kom., ZDA 1976, r. VVilliam Hale, i. David Janssen, Trish Van Devere)
16.40	Nan.: Il mio amico Ric-ky, 17.10 L albero delle mele, 17.40 I cingue del guinto piano
18.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
18.50	Cantando can-tando
19.30	Nanizanka: Love Bpat
20.30	Nanizanki: Dallas,
21.30	II profumo del
SUCC6SSO
22.30	Kviz: P^ssiamo la not-te insieme
23.15	Film: Operazione mis-tero (krim., ZDA 1954, r. Samuel Fuller, i. Richard VVidmark, Bella Darvi)
1.10	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
1975, r. Lou Antonio, i. Cloris Leachman, James Olson)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Nadaljevanka: La val-le delLEden
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Arsenio Lupin
20.30	Film: Il re dei falsari (krim., Fr.-It. 1961, r. Gilles Grangier, i. Jean Gabin, Martine Carol)
22.25	Film: L'ultimo miliar-dario (dram., Fr. 1934, r. Rene Clair, i. Rene Saint Cyr, Marthe Mellot)
0.10 Nanizanke: Petrocelli,
1.05	Vegas, 2.00 Adam 12
ITALIA 1
8.30	Nan.: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti, 10.15 Chopper Sguad, 11.05 Ralph Supermaxieroe,
12.00	Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana supergirl, Lulu, Lalabel, Una si-renetta fra noi
18.00	Nanizanki: L’uomo da sei milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanki: I Robinson,
21.00	Denise
21.30	Film: Due cuori una cappella (kom., It. 1975, r. Maurizio Luci-di, i. Renato Pozzetto, Agostina Belli)
23.30	Nanizanke: Star Trek, 0.30 Ai confini della real ta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte
TELEPADOVA
14.50	Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.30 Piu-meepaillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Lo specchietto retrovisore (dram., ZDA 1984, r. Lou Antonio, i. Lee Remick, Tony Musante)
22.30	Film: Mutanti (dram., ZDA 1972, r. Eddie Ro-mero, i. John Ashley, Pat VVoodell)
0.15 Nanizanka: Switch
TELEFRIULI_________
14.30	Nanizanka:	Corpo
speciale - Sand-bag-gers
15.30	Risanke
16.30	Glas.odd.: Musič box
17.15	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
18.15	Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storie nel-la prateria
TELEOUATTRO
mmrnsmMm ■	. : :
SSIH v =
llil
-fissif
'""»iSiili J
:::sl
;


i::.
„
it
•umij
/ :


? f
>
o ~ I
Hi!
-j š-s
Ul II g
sip
51II
Ul ff-fi;
o ::h
Ul - “
^ ti
N sj
<|s
CC ^-s
ITALIJANSKA TELEVIZIJA _
l r
RA/ 1
11.55	Vreme in dnevnik
12.05 Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Variete: Portomatto (2. del)
14.15 Film: La taverna dei 7 peccati
(pust., ZDA 1940, r. Tay Garnett, i. Marlene Dietrich, John Way-ne, Albert Dekker)
16.00	Variete: Tanti varieta di ricordi
17.00	Dokumentarec: Viaggio nella natura - Uno stagno affollato
17.30	Film: La grande conguista (pust, ZDA 1947, r. Richard Wallace, i. John Wayne, Laraine Day, An-thony Ouinn)
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: La signora in giallo -Omicidio sull' isola
21.20	Variete: Cucina Gambarotta 22.10 Dnevnik
22.20	Športna sreda: atletika (prenos iz Zuricha)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Nadaljevanka: Canne al vento (2. del)
j r
RA/ 2
11.50 Nadaljevanka: Cristo si e fermato a Eboli (3. del)
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - Un amico in difficolta
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delLestate (vodita Patrizia Pellegrino in Luca Raffaelli)
17.10 Film: Le due tigri (pust., It. 1941, r. Giorgio Simonelli, i. Massimo Girotti, Alanova, Sandro Ruffini, Luigi Pavese)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45 Nanizanka: Poliziotti alle Hawai
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Variete: Mare contro mare (vodi Ramona Dell’ Abate)
22.20 Dnevnik - večerne vesti
22.35 Variete: Aperto per ferie (pripravila Michele Mirabella in Tony Garrani)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Film: Ouattordici o guerra (dram., ZDA 1968, r. Barry Shear, i. Shelley VVinters, Christopher Jones, Hal Holbrook)
J L
RA/ 3
1
12.00
14.00
14.10
15.15
17.55
18.45
19.00
19.45
20.00
20.30
21.20
21.30
22.55 23.10 23.25
23.55
Aktualno: Magazine3 Deželne vesti
Glasbena oddaja: dirigent Seiji
Ozawa dirigira Oedipus Rex
Igorja Stravinskega
Film: Non e vero ma ci čredo (r.
Peppino De Filippo, i. Gabriella
Placci, Peppino De Filippo, Lelia
Mangano)
Nanizanka: Spazio 1999 Športna oddaja: Derby Vreme in dnevnik Dokum.: 20 let prej - Drobci Dokumentarna oddaja: Se sei saggio ridi (2. del)
Nanizanka: Professione pericolo - Carnevale a Rio Dnevnik - večerne vesti Film: Due come noi (kom., ZDA 1983, r. John Herzfeld, i. John Travolta, Olivia Newton John, Oliver Reed)
Kult. odd.: Una sera, un libro Dnevnik - zadnje vesti Dokumentarni film: A proposito a Roma (2. del)
Dokum.: 20 let prej - Drobci
M
f
m
.
I
.......




Hn?!iipi
::

:.al

RTV Ljubljana________________
17.10	Video strani
17.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 22. dela) in nanizanka Nenavadne zgodbe (pon. 11. dela)
18.35	Spored za otroke in mlade: Zmajčkov rojstni dan (Miha Mate, 2. del)
18.50	Pravljica: Miškolin - Poroka (J. Ribičič, 11. del)
19.00	Risanka
19.11	Vremenska napoved
19.12	Video strani
19.17	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.54	Vremenska napoved
19.55	Športna oddaja: atletski miting (neposredni prenos iz Zuricha)
23.05	Dnevnik
23.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (23. del), nato informativna oddaja za goste iz tujine in nanizanka Knjiga šal (6. del)
2.20	Video strani
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: turnir Livorna, Inter-Bologna ali Dinamo Kijev (pon.)
15.30	Nogomet: turnir Wembleya, Mi-lan-Arsenal ali Tottenham (pon.)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Lahka atletika: Grand Prix (prenos iz Zuricha)
23.15	TVD Vsedanes
23.25	Nogomet: turnir Livorna, Inter-Dinamo Kijev (posnetki)

fSj
k.l

iii


CANALE5
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Ciak... si špara (krim., ZDA 1983, r. Richard Lang, i. Billy Dee Williams, Parker Stevenson)
16.40	Nanizanke: II mio amico Ricky, 17.10 L albe-ro delle mele, 17.40 I cingue del guinto piano
18.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
18.50	Cantando can-tando
19.30	Nanizanka: Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar '88
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Film: La rapina del se-colo (krim., ZDA 1955, r. Joseph Pevney, i. Tony Curtis)
1.00	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
1977, r. Steve Gethers, i. Ossie Davis, Dulph Sweet)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Nadaljevanka: Una citta come Aliče (l.del)
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Arsenio Lupin
20.30	Film: La voglia matta (kom., It. 1962, r. Luciane Salce, i. Ugo Tog-nazzi, Catherine Spa-ak)
22.40	Film:	I fidanzati
(dram., It. 1963, r. Er-manno Olmi)
0.10 Nanizanke: Petrocelli,
1.05	Vegas, 2.00 Adam 12
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti,
10.15	Chopper Sguad,
11.05	Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero
18.00	Nanizanki: L uomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Nogomet: PSV Eind-hoven-Milan (prenos prijateljske tekme)
23.00	Film: La signora di Shangai (krim., ZDA 1948, r. Orson Welles, i. Rita Hay worth)
0.35 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.05 Taxi,
1.35	Giudice di notte
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanki: Ciran-da de Pedra, 16.30 Piu-me e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: VVolfen la belva immortale (srh., ZDA 1981, r. Michael Wal-deigh, i. Albert Fin-ney, Dianne Venora)
22.45	Oddaja o ribolovu
23.15	Film: Le furie umane del Kungfu (pust.,
Hong Kong, 1979, r. Chang Chen, i. Chang Sheng)
1.00	Nanizanka: Switch
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: Leone-la
14.30	Nanizanka:	Corpo
speciale - Sand-bag-gers
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: II perduto amore
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.30	Variete: Hamburger serenade
22.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: II perduto amore
23.30	Dražba
24.00	Aktualnosti
TELEOUATTRO

SI
RAI t_________________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: La "cosa" da un altro mon-do (fant., ZDA 1951, r. Christian Nyby, i. Margareth Sheridan, Kenneth Tobey)
15.50	Glasbena oddaja: Canzoni ali' aria aperta — Neapelj prej in potem
16.50	Dok.: Popotovanje v naravi
17.25	Šport: nogomet, finale za 3. in 4.
mesto (iz Saint Vincenta)
19.15	Glasbena oddaja: Auditorium
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: Giochi senza frontiere
22.10	Dnevnik
22.20	Film: La seconda signora Carroll (srh., ZDA 1947, r. Peter Godfrey, i. Humphrey Bogart, Barbara Stanwyck, Alexis Smith)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Nad.: Canne al vento (3. del)
RAI 2__________________________
11.55	Nadaljevanka: Cristo si e fermato a Eboli (zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - L' accordo
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delLestate
16.15	Šport: kolesarstvo
16.45	Film: Aria di Parigi (kom., Fr.-It. 1954, r. Marcel Čarne, i. Jean Gabin, Folco Lulli, Ave Ninchi)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Poliziotti alle Hawai - Un vecchio debito
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.25	Nogomet: turnir Maretti, finale
za 1. in 2. mesto (iz Aoste)
21.15	Zabavna oddaja: Tre minuti per me (vodi Riccardo Pazzaglia)
22.15	Dnevnik - večerne vesti
22.30	Variete: Aperto per ferie
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Zabavna oddaja: Videocomic 0.25 Film: Cenerentola e il signor Bonaventura (kom., It. 1942, r. Ser-gio Tofano, i. Silvana Jachino, Paolo Stoppa, Roberto Villa)
RAI 3________________________
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: J. Brahms -Sinfonija št.2 v D-duru (pianist Aldo Ciccolini)
15.05	Film: Un ragazzo di campagna (r. Peppino De Filippo, i. Luigi De Filippo, Lelia Mangano)
17.10	Zabavna oddaja: Speciale Helza-poppin
17.55	Nanizanka: Spazio 1999
18.45	Športni dnevnik: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Dokumentarna oddaja: Se sei saggio ridi - ... la danza
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Le Mans - Scorciatoia per Linferno (kom., It. 1970, r. Osvalde Civirani, i. Lang Jeffries, Erna Schurer)
23.10	Kult. odd.: Una sera un libro
23.25	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Dok.: A proposito di Roma
0.10 Dokum.: 20 let prej - Drobci
RTV Ljubljana
17.10	Video strani
17.25	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 23. dela) ter nanizanka Knjiga šal (pon. 6. dela)
18.30	Spored za otroke in mlade: Predigra življenja (r. J. Leski, i. G. Barszczewska, W. Kovalski, 1. del)
19.00	Risanka
19.11	Vremenska napoved
19.12	Video strani
19.17	TV Okno
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme in Tednik
21.10	Nadaljevanka: Pusta hiša (Ch. Dickens, VB, i. Esther Summer-son, 6. del)
22.05	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (24. del)
0.30 Informativna oddaja za goste iz tujine, nato ameriška nanizanka Sledge Hammer (4. del)
1.20	Video strani
TV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Atletika: VN Zriricha (pon.)
17.00	Kronika in reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Vesela druščina
20.30	Nogomet: polfinale EP, Nemči-ja-Nizozemska (pon.)
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Nogomet: prijateljsko srečanje, Eindhoven-Milan (posnetki)
*
____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________i
CANALE5_____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: DottorKildare
15.00	Film: Diritto alla vita (dram., ZDA 1984, r. Jud Taylor, i. James Farentino)
16.40	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.10 L’albero delle mele, 17.40 I cingue del guinto piano
18.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
18.50	Cantando can-tando
19.30	Nanizanka: Love Boat
20.30	Film: Pugni pupe e pe-pite (vestern, ZDA 1960, r. Henry Hatha-way, i. John Wayne, Stewart Granger)
22.55	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.40	Film: Duello nell At-lantico (vojni, ZDA 1957, r. Dick Powell, i. Robert Mitchum)
1.35	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
1971, r. John Korty, i. Kirn Darby, Dan 6 -Herlihy)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrence, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Nadaljevanka: Una citta come Aliče
18.30	Nanizanki: Ironside,
19.30	Arsenio Lupin
20.30	Film: 11 disprezzo (dram., Fr. 1963, r. Jean- Luc Godard, i. Brigitte Bardot, Mic-hel Piccoli)
22.10	Film: Veronika Voss (dram., ZRN 1981, r. Reiner W. Fassbinder, i. Rosel Zech)
0.10 Nanizanke: Petrocelli,
1.05	Vegas, 2.00 Adam 12
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti,
10.15	Chopper Sguad,
11.05	Ralph superma-xieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Bun Bun, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta
18.00	Nanizanki: Luomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town
20.30	Nan.: Supercopter
21.30	Film: Suspiria (krim., It. 1977, r. Dario Argen-to, i. Jessica Harper, Alida Valli)
23.25	Nanizanke: Star Trek, 0.25 Ai confini della realta, 1.55 Taxi, 1.25 Giudice di notte
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanke: Villa bianca, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: Carioca tigre (kom., It. 1976, r. Giu-liano Carmineo, i. Aldo Maccione, Luciana Turina)
22.30	Film: Novanta notti in giro per il mondo
(dok., It. 1963, r. Mino Loy)
0.15 Nanizanka: Switch
1.15	Film: Mutanti (srh., ZDA 1972, r. Eddie Ro-mero, i. John Ashley)
TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Atttenti alluorno
13.30	Nadaljevanka.: Leone-la
14.30	Nanizanka:	Corpo
speciale Sand-baggers
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box
18.15	Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Kviz: Caccia al premio
21.00	Nadaljevanka: La vita di Michelangelo
22.00	Nan.: Il perduto amore
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
23.30	Dražba
24.00	Aktualnosti
TELEOUATTRO
|1
ur
31	• r
..
pita,;?
k"5 m-Pilila;,;

SBI
jp<||.

.. -■ :


N
O
>
N
I
N
O
>
II
II
13 S »
I.Š
§.•1
§• ■§
03 O.
O •
s F;
"i
J5
-
ca a>
Is
JL
fiC ° 2
F 04
O o”
šli
> _: o 0)
Ul ^ H~
> 1
></>!«
■gfi
O ec *o O)
ra ^
Sil
Ul ra ^
3! ¥S
olf
ra ra izr o>
ŠS Kž
?
I.,
■11
I


■.dr
; ..IllilHg::,
p* *h:
ilBllliia


:
.

1111111

I.
I!!!
RA! 1	I I RAI2	I j RAI3	j
[
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Jolanda la figlia del Cor-saro nero (pust., It. 1952, r. Mario Soldati, i. May Britt)
16.00	Variete: Tanti varieta di ricordi
17.00	Dok.: Viaggio nella natura
17.30	Risanka: LJspettore Gadget
18.10	Film: La figlia del Corsaro Ver-de (pust., It. 1940, r. Enrico Guazzoni, i. Fosco Giachetti)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: I ponti di Toko-Ri (vojni, ZDA 1954, r. Mark Robson, i. VVilliam Holden, Grace Kelly, Predrle March, Mickey Rooney)
21.10	Dnevnik
22.20	Tv film: Sei mesi damore (r. Jack Bender, i. John Ritter, Karen Carlson, Jamie Rose)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti, iz parlamenta in vremenske razmere
0.10 Nadaljevanka: Canne al vento (zadnji del)
11.50	Nadaljevanka: II caso Graziosi (r. Michele Massa, i. Jean-Pierre Cassel, Flavio Bucci, 1. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi -Segnali
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: II piacere delLestate (ured. Bruno Modugno)
16.40	Film: La piu bella storia di Dickens (glas., VB 1970, r. Ronald Neame, i. Albert Finney, Edith Evans, Kenneth More)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Poliziotti alle Hawai - Sogno e realta
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualna oddaja: 3 minuti per me (vodi Riccardo Pazzaglia)
20.35	Variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci)
22.20	Dnevnik
22.35	Opera: Šansone e Dalila (Camil-le Saint-Saens, orkester, zbor in balet Royal Opera House - Co-vent Garden, dir. Colin Davis)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: F. Shubert -Sinfonija št. 2 v B-duru (dir. Ser-giu Celibidache)
14.55	Zabavna oddaja: Helzapoppin
15.45	Šport: tenis, mednarodni turnir v || S. Marinu
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldb Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Dok. odd.: Se sei saggio ridi
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - nocoj
21.30	Aktualna oddaja: Lo spettacolo in confidenza
22.05	Aktualno: Specialmente sul Tre
23.35	Kulturna oddaja: Una sera, un libro
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Film: I fuorilegge del matrimo-nio (kom., It. 1964, r. V Orsini, P. e V. Taviani, i. Ugo Tognazzi, Annie Girardot, Romolo Valli,
Didi Perego)
RTV Ljubljana
16.10	Video strani
16.25	Tednik (pon.)
17.25	Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (pon. 24. dela) ter nanizanka Sledge Hammer (pon. 4. dela)
18.30	Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (5. del)
* 19.00 Risanka
19.18	Vreme in Tv okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Cagney in Lacey (ZDA, i. Sharon Gless, Tyne Doly, prevod in priredba Helene Valentinčič, 9. del)
21.05	Dokumentarna oddaja: Na krilih vetra (7. del)
21.55	Dnevnik
22.10	Poletna noč, vmes brazilska nadaljevanka Sužnja Isaura (25. del) in informativna oddaja za goste iz tujine
24.00	Film: Petelinji boji (dram., ZDA 1974, r. Monte Hellman, i. War-ren Oates, Richard B. Shull)
1.40	Video strani
TV Koper___________________
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: prijateljsko srečanje, Edinhoven-Milan (pon.)
15.30	Nogomet: za EP, Nemčija-Nizo-zemska (pon.)
17.00	Kronika in reportaže: šport spektakel
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Atletika: Grand Prix (prenos iz Bruslja)
23.15	TVD Vsedanes
23.25	Košarka: finale Pokala prvakov
rZASEBNE POSTAJE
CANALE5_____________
8.15	Nanizanke: Arcibaldo,
8.40	Aliče, 9.10 Storie di vita, 9.30 II segno del Toro, 10.30 Strega per amore
11.00	Kvizi: Fantasia, 11.30 Cest la vie, 12.00 Dop-pio Slalom
12.30	Nanizanka: Hotel
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nan.: Dottor Kildare
15.00	Film: Dirottamento (vojni, ZDA 1973, r. Le-onard Horn, i. David Janssen)
16.40	Nan.: II mio amico Ric-ky, 17.10 L'albero delle mele, 17.40 I cingue del guinto piano
18.10	Kviza: Tuttinfamiglia,
18.50	Cantando can-tando
19.30	Nan.: Love Boat
20.30	Variete: Festival
22.30	Kviz: Passiamo la not-te insieme
23.15	Film: I cannoni di San Sebastian (pust., Fr.-It. 1969, r. Henry Verneu-il, i. Anthony Quinn, Charles Bronson)
1.15	Nanizanka: Spy Force
RETEOUATTRO
ZDA 1980, r. Robert Day, i. Bonnie Franklin, Tyne Daly)
11.00	Nanizanke: Giorno per giorno, 11.30 Lucy show, 12.00 Vicini troppo vicini, 12.30 In časa Lawrenče, 13.30 Detective per amore,
14.30	Bonanza, 15.30 La grande vallata
16.30	Nadaljevanka: Una cittacome Aliče
18.30	Nadaljevanki: Ironsi-de, 19.30 Arsenio Lupin
20.30	Film: Le amanti di Dracula (srh., VB 1968, r. Freddie Francis, i. Christopher Lee, Rupert Davies)
22.20	Film: Messia selvag-gio (biog., VB 1972, r. Ken Russel, i. Anthony Scott, Dorothy Tutin) 0.10 Nanizanke: Petrocelli,
1.05	Vegas, 2.00 Adam 12
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 La terra dei giganti,
10.15	Chopper Sguad,
11.05	Ralph Superma-xieroe, 12.00 Movin' On
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo
specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, II tulipano nero
18.00	Nanizanki: L'uomo da 6 milioni di dollari,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Per pochi dollari ancora (vestern, It.-Fr. 1968, r. Calvin J. Paget, i. Giuliano Gemma)
22.30	Dokumentarna oddaja: Jonathan
23.30	Nanizanke: Star Trek, 0.30 Ai confini della realta, 1.00 Taxi, 1.30 Giudice di notte
TELEPADOVA
14.15	Nadaljevanke: Vlila Blanca, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Dokumentarec
17.30	Risanke
19.30	Nad.: Brillante
20.30	Film: I cacciatori del cobra d'oro (pust., It. 1982, r. Anthony M. Dawson, i. David War-
beck, John Steiner),
22.30	Film: Violenza per una monaca (dram., It. 1968, r. Juho Buchs, i. Rosanna Schiaffino)
0.15 Nanizanka: Switch
1.15	Film: Le furie umane del Kung-fu (pust., 1979, r. Chang Chen, i. Kuo Chue, Sun Chien)
TELEFRIULI_________
13.30	Nad.: Leonela
14.30	Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte
15.00	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nad.: Giallo sera
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: La vita co-mincia a guaranfanni
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Rubrika: Un ora di časa nostra
21.30	Nadaljevanka: La vita di Michelangelo
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: II perduto amore
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Ko je treba leteti, reče noj, da je kamela, ko je treba nositi breme, Pravi, da je ptič.
(turški)
SPOMINSKI DATUMI:
□	Pred 100 leti: 19. 8. 1888 je bil v Trstu sklican ustanovni občni zbor Delavske zveze (La Confederazione operaia), ki je imela tri odseke - slovenskega, italijanskega in nemškega.
□	Pred 115 leti: 13. 8. 1873 je bil v Rojanu ustanovljen Centralni volilni odbor.
OSEBNOSTI:
□	13. 8. 1875 se je v Trstu rodil inženir Maks Klodič pl. Sabladolski, ki je umrl 11. 11. 1953 v Ljubljani.
□	13. 8. 1942 je v Kosovski Mitroviči padla politična delavka in narodni heroj Silvira Tomasini-Slovenka, ki se je rodila v Trstu 2. 12. 1913.
□	17. 8. 1908 se je v Trstu rodil pesnik in humorist Ivan Rob, ki je bil ustreljen kot talec v Ligojni pri Vrhniki 9. 2. 1943.
□	17. 8. 1908 se je v Križu rodil antifašist in partizan Josip Verginella, ki je umrl 10. 1. 1945 v Brescii.
prireditve
Portorož
Avditorij — Portoroški teden
jd ®nes,v13. 8., ob 18. uri: zaključek Portoroškega tedna s progra-,, « mažoretk, folklornimi nastopi in godbo na pihala iz Ricmanj; 4. uri sledi Portoroška noč z ognjemeti.
VIDEM
Glardino del Torso (Ul. del Šale)
fa iCetrtek' 18. 8., ob 17. uri: animacijska predstava I giardini delle le - II planeta del clown.
uIGNANO
ArMna Alpe Adria
.	13. 8., ob 21. uri: glasbena komedija o življenju Don Bosca
g„ e. a non crederci, nastopajo gojenci Salezijanskega zavoda arzi v Vidmu (pon. 14. 8., ob 21. uri).
sredo, 17. 8., ob 21. uri: Jazz In The Park z Biason Denis ^r°upom.
JENETKE - LIDO olai Boulevard
I,°coi' 13. 8., ob 21. uri: Lido jazz - kvartet Giannija Cazzole. y r1, 14. 8., ob 21. uri: Lido jazz - Fiesta Tropical.
LmgP^edeljok, 15. 8., ob 21. uri: Lido Jazz - duo Marco Castelli in
V četrtek, 18. 8., ob 21. uri: Lido Jazz - kvartet Marca Castellija.
petek, 19. 8., ob 21. uri: Lido jazz - kvartet Giannija Bassa.
Gl®dališče La perla
mjPrOC°l' 13. 8., ob 21. uri: Professione comico, nastopajo Gino Bra-l' ^cky Gianco, Gianfranco Manfredi in Lino Toffolo.
EENETKE
Cerkev La Pieta
zia i E0I}e.deljek, 15. 8., ob 21. uri: I virtuosi del Ensamble di Vene-Yg^Vajaj° Le Solennita (Antonio Vivaldi), dir. G. Gulielmo.
Arena
Reri7 C.0^ 1^' 8-' el* 21. uri: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Donato j . i' rež. Pietro Zuffi (ponovitvi 16. in 19. 8.).
Dani	B ' °b 21. uri: opera Turandot (Giacomo Puccini), dir.
V	. Oren, rež. Raymond Rossius (pon. 17. 8.).
Miki l-itek' l8- B., ob 21. uri: balet Zorba il greco, na glasbo ■pp Sa Teodorakisa, koreografija Lorce Massine. j^0 romano
13. 8., ob 21.15: balet ziiriške Opere, nastopata Fernando in Kimbley Glasco.
notte eE 18- 8., ob 21.15: gledališka predstava Sogno di una (p0n g} erezza estate (William Shakespeare), rež. Glauco Mauri ■ ta. 8.).
Cjneclnarodni festival
---------
čZanke, Narodna galerija, CD
skih v- EODNI GALERIJI nocoj, 13. 8., ob 20. uri: koncert Moskov-mir c lrtuozov - solistka Araksija Davtjan (sopran), dirigent Vladi-
V	vP^&kov (Mozart, Vivaldi).
Pata hZEV.NIŠKI CERKVI v ponedeljek, 15. 8„ ob 20. uri: nasto-Sch,,i.as bsritonist Neven Belamarič in pianist Andrej Jarc (Berg,
V	\/tt' Prahms, Leskovic, VVolf, Ravel).
večer PpŠKI DVORANI v torek, 16. 8., ob 20. uri: Brodolomec -
V	Vn? °Ene pantomime s Teatrom Boleslava Polivke iz ČSSR. Uiomn IdPC DVORANI CD v sredo, 17. 8., ob 20. uri: nastop ko-Richa or^estra Academy of London, solist Ray Stili (oboa), dir.
rd Stamp (Bach, Marcello, Stravinsky).
'V VELIKI DVORANI CD v četrtek, 18. 8„ ob 20. uri: Državni akademski simfonični orkester moskovske Filharmonije, solist Vladimir Krajnjev (klavir), dir. Dmitri Kitajenko (Ljadov, Chopin, Šostakovič).
V KRIŽEVNIŠKI CERKVI v petek, 19. 8., ob 20. uri: nastopata violinist Volodja Balžalorsky in pianistka Nada Kecman (Dvorak, Golob, Brahms, Debussy).
• Informacije nudi Festival Ljubljana (tel. 061/221948 ali 061/221188). Vstopnice pri blagajni Festivala (tel. 061/226544) vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 11. do 13. ure in od 18. do 19. ure ter uro pred predstavo.
razstave
LJUBLJANA
_□ MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): Sodobna kitajska fotografija (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto).
P ASS ARI AN O
□	VILA MANIN: razstavi Marcello Mascherini evropski kipar (vsak dan 9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih'zaprto, do 6. 11.) in Poklon Mariji - 67 umetnikov Furlanije-Julijske krajine (vsak dan 10-13 in 16-19, ob ponedeljkih zaprto, do 28. 8.).
M Al ANO
□	NA TRGU: v okviru festivala razstava del Michela Cascelle -olja, risbe in grafike (vsak dan 20-24, ob praznikih 17-24).
SAN DANIELE
□	BIBLIOTECA GUARNERIANA (Ul. Roma 1): I tesori della Gu-arneriana (vsak dan 9.30-12.30 in 15.30-19, ob ponedeljkih zaprto, do 30. 10.).
LIGNANO
□	CENTRO CIVICO (Ul. Treviso 2): Inediti da una collezione d'arte moderna (vsak dan 9-12.30 in 14.30-19, ob ponedeljkih zaprto, do 11. 9.).
PORDENON - Bruniera
□	VILA VARDA: La cultura della villa - Friuli occidentale e Venezia del 700 (vsak dan 9.30-12.30 in 16.30-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 9. 10.).
BENETKE
□	PALAČA GRASSI: Feničani (vsak dan 10-19).
□	GALERIJA GIORGIO CINI: razstava Disegni veneti (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 6. 11.).
□	DOŽEVA PALAČA: Mehiška umetnost pred Krištofom Kolumbom (vsak dan 9-19, do 4. 9.).
□	CA' PESARO: Federico Zandomeneghi - Benečan v Parizu (vsak dan 10-18t ob ponedeljkih zaprto, do 21. 8.).
□	PALAČA FORTUNV: fotografski razstavi Brazilija z deli Maria Crava Neta in Miguela Ria Branca in Proti vzhodu, Benetke-Pe-king na poti Marca Pola fotografa Alessandra Savelle (še jutri 9-19).
□	MUZEJ ČORRER: I mestieri della moda (vsak dan 10-18, ob torkih zaprto, do 15. 9.)
□	BIENALA (Giardini Castello - vsak dan 11-17, do 25. 9.).
□	SCUOLA GRANDE S. GIOVANNI EVANGELISTA: La poesia deli' immaginario, razstavlja Jean-Michel Folon (do 31. 8.).
PADOVA
□	PALAČA DELLA RAGIONE: razstava iz zbirke La guadreria Emo Capodilista - 543 slik od 15. do 18. stoletja (vsak dan 9.30-
12.30	in 15.30-19.30, ob ponedeljkih zaprto, do 25. 9.).
ARCANO
Grajski dvorec
V	soboto, 20. 8., ob 20.30: Srečanje solistov (Corelli, Vitah, Tartini, Vivaldi, Veracini, Albinoni).
PUŠJA VAS
Občinska palača
V	soboto, 27. 8., ob 20.30: koncert srednjeveških in renesančnih skladb s skupino Les Menestrels, dir. Klaus Walter.
TRST
Grad sv. Justa
V	četrtek, 1. 9., ob 20.30: koncert komornega orkestra Festivala iz Brescie in Bergama, dir. Agostino Orizio (H&ndel, Vivaldi).
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki (pon.), (9.00) Prehrana in zdravje, Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert iz studia: pianist Aci Bertoncelj, violinist Črtomir Šiškovič, pianistka Mojca Siškovič; 11.30 Glasbeni listi; 12.00 Na počitnice!; 12.30 Glasbeni listi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.30) Navdih književnosti v opernem izrazu; (16.00) Filmi na ekranih, Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Ne morem jih pozabiti; 18.20 Glasbeni listi.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Pogovor s poslušalci; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Matineja; 11.05 Znanstveniki pred mikrofonom; 11.20 Stara glasba; 11.35 Poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Glasbeni mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba iz baletov; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Greentown jazz band; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočna glasba.
Radio Koper (slovenski spored)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mizica pogrni se; 17.15 Zamejska reportaža; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Popevke naših ansamblov: Dajmo naši; 18.30 Glasbena starinarnica; 19.00 Zaključek, nato prenos Radia Lj.
Radio Koper (italijanski spored)
6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletje na Radiu Koper; 8.00 Casual; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.00 Carosello Curci; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.10 Sprehod po uličicah; 10.40 Vstop prost; 11.00 Super-pass; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Avtomobilizem; 14.40 Glasba;
15.00	Spet se te spominjam; 15.45 Sobotna oddaja; 20.00 Nočni spored.
Radio Opčine
10.00	Pet Shop Show z lestvico melodij; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih; 20.00 V soboto zvečer, nato Poletni val.
filmske premiere filmske premiere filmske premiere filmske premiere
eva fornazarič
Za šmaren se podajmo na lov sluzastih pošasti
Najbrž ste že sami opazili, kako klavrni so poletni sporedi v kinodvoranah. Polovico dvoran so najemniki sicer preudarno zaprli za letni dopust, češ »kdo pa sploh hodi v kino, ko ni filmskih novosti in so večeri tako vroči«. V dvoranah, ki so ostale kljub temu odprte (letna kina seveda niso všteta), pa se pojavljajo enkratne filmske prikazni.
Iz najglobljih sodov, najbolj zakotnih polic, najbolj zaprašenih predalov so iznajdljivi distributerji potegnili na dan filmske kolute, ki jih - razen ob velikem in malem šmarnu - nihče ne prenese. Dobršen del običajno prezrte filmske imovine prihaja iz ZDA (kako bi drugače?) in pripada žanru, ki bi ga v slovenščini lahko označili kot »zvrst fujsrhljivke«. Gre namreč za filme, ki spadajo sicer v skupino grozljivk in
srhljivk, so pa tako obrtniško izdelani, da je groza (pa ne zaradi srhljivih prizorov!). Običajno so to filmi, ki se ne morejo ponašati niti z nazivom »B-mo-vies«, saj je to že zaščitni znak nekdanje »neodvisne« produkcije. Kar so v petdesetih letih označevali s prezirljivim nazivom drugorazrednega filma, je danes že simbol kultnega dela, skratka nekaj, čemur se moramo posvetiti vsaj tako kot analizi Bunuelo-vega fetišizma.
Naj omenim samo en naslov tovrstnih izdelkov - Plane 9 from Outer Space. V tej filmski »mojstrovini« Ed-warda D. Wooda ml. so leteči krožniki pločevinasti pokrovi, trava na pokopališču je iz plastike in to se povsem razločno vidi, saj se premika z grobovi vred ob vsakem koraku prav tako ne-
Posnetka dveh v ZDA posebno znanih nizkoproračunskih srhljivk The Incredible Closet Monster (levo) in Dolls (desno)
srečnih protagonistov, marsovci so oblečeni v trenirkaste pižame, gledalec pa se mora boriti z dvomom, ali sta notranjost letala in vesoljske ladje ena in ista soba (zavesa, ki nadomešča vrata je namreč gotovo ista). Film je tako neverjeten, površno izdelan, slabo zmontiran (noč in dan se izmenjujeta povsem naključno), po pasje igran in še slabše ozvočen, da si težko predstavljamo, kako so ga sploh lahko prodali. Pa jim je ukljub temu uspelo! V zgodovini filma piše, da je bil to zgodovinski »flop« (polomija), lahko pa vam zagotovim, da ni filmskega navdušenca, ki ne bi vsaj enkrat preče-pel podrugo uro v ekstatičnem opazovanju »najslabšega filma vseh časov« (citat je iz zapoznele reklame filma).
Tako se rado dogaja, da nam v kaki kinodvorani uspe - vsaj na šmarnovo -stakniti film, v katerega bodo naši pravnuki zijali kot v škatlo najokusnejših čokoladnih bombonov. V teh filmih kar mrgoli žensk, ki so preoblečene v pijavke, igrač, ki jih hujska nevidni demon, antropomorfnih žab, ki se gnusno slinijo, ljudožerskih sladoledov, še celo sluzi podobnih gmot, ki se vgnezdijo v vodovodne cevi in izsušijo vse, kar se jih pomotoma dotakne. Iz omar silijo plastičnogumijasti dvo-nožci, ki hrustajo otroke, iz straniščne školjke pa enooke pošasti, ponekod je sleherna špranja razpadajočih stavb gnezdo odvratnih organizmov.
Pristne »fujgrozljivke« so tudi tiste, ki se navdihujejo po žanrskih uspešnicah (The Chainshow Massacre) in si privoščijo najrazličnejše variante na temo. Resnici na ljubo to sploh ni težko, saj režiserji potrbujejo le ogromno sintetične krvi, nekaj povsem neznanih igralcev, ki bodo poosebljali člane obsedene družine. Morda bo prav kdo od teh avtorjev postal bodoči Spielberg ali Joe Dante, zato kar pogumno v kino, grozljik je na voljo še in še!
Dolgotrajno pomanjkanje dežja ogroža letino
Vode za namakanje je zaenkrat dovolj, vendar...
Dober mesec je, odkar na Goriškem ni bilo izdatnejših padavin. Visoke temperature so posledice pomanjkanja vlage v zemlji samo še zaostrile. Škoda, ki jo je doslej povzročila suša na kmetijskih površinah, kjer ni možnosti namakanja, oziroma ni urejenega namakalnega omrežja, je velika. Povsem bo odmanjkal pridelek koruze, strniščnih posevkov in živinske krme. Sušo občutijo tudi vinogradi, saj bo pridelek, tako po kakovosti, kakor količinsko precej okrnjen.
Nekoliko ugodnejši je položaj na kmetijskih površinah, kjer je urejeno namakalno omrežje. Na Goriškem gre predvsem za kakih 6.500 hektarjev njiv na območju med Gorico, Krmi-nom in Gradiščem ter za nekaj tisoč hektarjev njiv jugozahodno od Zagra-ja, pa do morja.
Na območju krminsko-gradiščan-skega polja so pričeli namakati 11. julija. Vmes so imeli krajšo prekinitev, sicer pa sistem deluje neprekinjeno noč in dan. »Zaenkrat ni problemov z
vodo«, so nam povedali. Dotok je zadosten. Vprašanje se bo pojavilo, če se bo sušno obdobje nadaljevalo. V tem primeru bo treba omejiti razdeljevanje vode, tako da jo bo za vse dovolj.
»Trenutno največ skrbi nam povzročajo alge in drugo rastlinje, ki se bohoti v kanalih, ki ovira reden pretok vode, kvari črpalke«. Pojav je vsako leto bolj občuten.
Če v zajetju pri ločniškem mostu nimajo težav in je vode zaenkrat dovolj, pa so v nekoliko slabši situaciji njihovi kolegi, ki upravljajo namakalni sistem na Tržiškem. Zaradi precej presušene struge, bo v prihodnjih dneh najbrž že precej problematično pošiljati v kanal pri Zagraju zadostne količine vode.
Kolikšen je pretok v Soči in kakšna so predvidevanja smo se pozanimali pri Soških elektrarnah. Pretok vode je te dni okrog 22, 23 kubičnih metrov na sekundo. Zaloge vode na področjih, ki se stekajo v Sočo so menda še dovolj obsežne in se stanje v naslednjih nekaj dneh ne bi smelo bistveno spremeniti. Nevarnost daljšega sušnega obdobja pa še ni mimo. Pred dvema letoma so najnižji vodostaj zabeležili v septembru.
Upati je, da se ne bodo ponovile tedanje razmere. Saj bi poleg katastrofalnih posledic v kmetijstvu, nujno povzročile zelo hude težave tudi na področju oskrbe z vodo, proizvodnje elektrike itd.
Proti suši se je mogoče uspešno boriti le z vodo. Tam kjer ni urejenega namakalnega sistema, tak je recimo primer polj na levem bregu Soče, si
posamezniki skušajo pomagati na vse načine. Vodo prevažajo s cisternami, v zadnjem času pa iščejo trajnejših in uspešnejših rešitev z vrtanjem vodnjakov, pa čeprav je treba vodo iskati v precejšnjih globinah in pomeni tak poseg precejšnjo investicijo. Tudi na njivah med Standrežem in Vrtojbo se v zadnjem času pojavljajo vodnjaki. Vode za namakanje je v zemlji dovolj, vprašanje zase pa je, če je neoporečna. Vrtina, ki so jo te dni navrtali pri letališču (glej sliko) sega 65 metrov globoko.
Včeraj srečanje med KD in KPI Konec meseca spet pogovori
Medtem ko so novi sestanki med predstavniki strank dosedanje večine na pokrajini predvideni šele v zadnjem tednu avgusta, sta se včeraj sešli delegaciji krščanske demokracije in komunistične partije. Srečanje je potekalo na sedežu KPI. Delegaciji sta razpravljali o novih pristojnostih pokrajin in drugih krajevnih ustanov zlasti v vidu dež. zakona št. 10. Govor je bil nadalje, kakor izhaja iz skupnega tiskovnega sporočila, o koristnosti soočanja, ne glede na morebitno različnost v pogledih, o vseh vprašanjih, ki zadevajo tukajšnjo gospodarsko in politično stvarnost. Tako naj bi opredelili stališča glede zaposlovanja, gospodarskega razvoja, okolja, prizadevanj za izboljšanje kakovosti življenjskega okolja. Posamezna vprašanja bodo obravnavali na novih srečanjih, ki bodo že konec meseca.
Delegaciji sta razpravljali tudi o političnem položaju v nekaterih krajevnih ustanovah na Goriškem, kjer so bile junija volitve ter o položaju v Gradežu in Gradišču.
Delegacijo KD so sestavljali pokrajinski tajnik Crisci in člana vodstva Sara-cino in Basso, komunistično pa pokrajinski tajnik Bucovini in člana vodstva Redivo in Salomoni.
Pripravljeni na prometni val
Pri Zelenem križu bodo tudi ob letošnjem velikem šmarnu poskrbeli za stalno dežurno službo in to na najbolj prometnih točkah. Rešilni avtomobili bodo med 7. in 22. uro v nedeljo in ponedeljek, razporejeni na naslednjih mestih, pripravljeni za hiter poseg v slučaju prometnih nesreč: v križišču državnih cest št. 305 in 351 (most pri Zagraju, na gradiščanski strani), v križišču pri Angorisu, na državni cesti št. 305, v križišču Ulice Aguileia in Lungo Isonzo Argentina v Gorici (v neposredni bližini ločniškega mosta), v Ogleju, v neposredni bližini semaforja na državni cesti št. 252, v križišču državne ceste št. 14 in pokrajinske ceste št. 1 v Pierisu, v križišču državne ceste št. 14 in 352 v Červinjanu.
Operativna centrala Zelenega križa deluje neprekinjeno in občani lahko zaprosijo za pomoč, oziroma poseg rešilca po telefonu 31111.
Dva dni zaprte trgovine
Za tiste, ki preživljajo dopust izven domačega kraja so te informacije najbrž odvečne. Koristne pa bodo tistim, ki bodo veliki šmaren preživeli doma.
Goriško združenje trgovcev obvešča, da bodo vse trgovine jutri in v ponedeljek zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko odprte v dopoldanskem času. Zaprte bodo tudi pekarne, zato pa bodo danes napekli kruha za tri dni. Združenje obvešča tudi, da prihodnji teden ne velja obvezna tedenska zapora.
Avtobusi občinskega prevoznega podjetja v Gorici in avtobusi na medkrajevnih progah bodo vozili po prazničnem voznem redu, tako jutri kakor v ponedeljek.
Voda na omrežju Cafo spet pitna
V Doberdobu že preklicali prepoved Danes ukrep v Sovodnjah in Zagraju
Voda iz vodovodnega omrežja Cafo, na območju doberdobske, sovodenjske in zagrajske občine je spet pitna. Laboratorijski izvidi zadnjih dni so bili povoljni, vodstvo konzorcija Cafo pa je zagotovilo, da izvaja vse dogovorjene ukrepe glede razkuževanja, oziroma dodajanja klora. Doberdobski župan dr. Lavrenčič je na podlagi poročila pristojne službe KZE že včeraj preklical prepoved o uporabi vode za pitje, ki je stopila v veljavo 6. t.m. V Sovodnjah in Zagraju bodo zadevni preklic izdali danes.
Izredno stanje, ki je nastopilo vsled okužbe vode v zajetju pri Petovljah, se torej normalizira. Še zmeraj pa so precejšnje težave glede preskrbe z vodo na kraškem območju.
Nekatera gospodinjstva na Vrhu — v zgornjem, višjem delu vasi, so bila brez vode od torka zvečer. Uslužbenci konzorcija Cafo so z izrednimi ukrepi in izmeničnim odklapljanjem dela omrežja, uspeli včeraj popoldne zagotoviti vodo tudi tem uporabnikom. Vendar stanje še zdaleč ni normalizirano, kajti poraba je, kljub opozorilom o nujnosti varčevanja z vodo, še zmeraj izredno visoka.
Včeraj popoldne so na Vrh pripeljali pitno vodo tudi s cisternami vojske. Preskrba za najnujnejše je bila tako urejena. Za kolikor toliko redno oskrbo bodo potrebni dodatni izredni ukrepi in, kar so na sestanku med upravitelji treh občin in vodstvom konzorcija posebej poudarili, odločni nastopi proti tistim občanom, ki se za prepoved o uporabi vode za zalivanje vrtov in vinogradov ne menijo in ki so posredno odgovorni za težave, ki nastajajo ponekod na omrežju.
Strogo izvajanje ukrepov in prepovedi je nujno tudi spričo možnosti, da
se bo sušno obdobje nadaljevalo, kar bi kritično stanje še otežilo.
Dosedanja opozorila in priporočila niso naletela na zaželen odziv, sicer bi rezervoarji ne bili na pol prazni, kljub temu da črpalke neprekinjeno delajo.
Pridržana prognoza
V	prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj, v prvih jutranjih urah na pokrajionski cesti med Fiumicellom in Fossalonom, se je težko poškodoval 23-letni Paolo Tumpich iz Fiumi-cella. Ul. Bonetti. Dinamika nesreče še ni bila pojasnjena, po dosedanjih ugotovitvah pa se zdi, da je poškodbe zadobil pri padcu z motorjem. Zaradi zloma možganskega dna in drugih težkih poškodb na glavi, so ga iz tržiške bolnišnice takoj premestili na oddelek za Intenzivno nego in oživljanje v bolnišnici na Katinati. Zdravniki so si pridržali prognozo.
Poslednji poskus rešitve krize v Gradežu?
V	Gradežu se bo prihodnji teden — sredi največje poletne vročine — sestal občinski svet. Seja je napovedana za 18. t. m. Obeta se spet nekajurna vroča razprav, tako kakor pred približno dvema mesecema, razen, če pred tem ne pride do takih ali drugačnih premikov. Socialisti so namreč dali pobudo za sestanek, ki bo 16. t. m., torej dva dni pred sejo. Nanj so povabili komuniste, socialdemokrate in predstavnike gibanja Giustizia e liberta.
Gnusen zločin v UL Montenero v Štandrežu
V stanovanju so našli mrtvo upokojenko Jolando Ostromann
OD 21. JUNIJA X 13 TEDNOV
V TRŽIČU
MAGAZZINI BIG
Ul. DUCA □'AOSTA 76
PRODAJA VSEGA BLAGA
ZARADI ZAMENJAVE LASTNIŠTVA
PRODAJA DO IZČRPANJA ZALOGE 40.000 KOSOV: OBLAČIL, PLETENIN, SRAJC, JEANSOV
VSE BLAGO JE NAJBOLJŠE KAKOVOSTI
ZNIŽANJA DO 80%
Obv. občini 4/6/88
Med vlomilci, ki občasno vdirajo v stanovanja na raznih območjih Gorice je tudi nevaren morilec. To potrjuje dogodek, ki se je pripetil po vsej verjetnosti v sredo zvečer ali ponoči v večstanovanjski hiši v Ulici Montenero 48, v naselju, kjer so v glavnem nastanjeni begunci iz Istre. V stanovanju, kjer je živela sama, so našli mrtvo 82-letno upokojenko Jolando Ostromann. Ležala je z razbitim obrazom na hodniku stanovanja. Preiskovalci so prepričani, da gre za umor povezan z ropom. Truplo so našli v četrtek okrog 19.30, vendar pa naj bi smrt nastopila približno dvajset ur prej.
V sicer zaklenjeno stanovanje so ob prisotnosti policije vlomili gasilci. Kmalu je bilo jasno, da ne gre za običajno slabost priletne osebe, ampak, da gre za žrtev surovega napada. Ženico naj bi nekdo vsaj dvakrat močno
udaril s trdim predmetom po glavi in ji povzročil smrtne poškodbe. Očitno je prišel z namenom, da se polasti dragocenosti in denarja, ki ga je upokojenka hranila doma. Roparski nagib izpričuje tudi dejstvo, da je menda izginil tudi prstan, ki ga je žrtev sicer običajno nosila.
Kako, da je do odkritja zločina prišlo šele po enem dnevu? Zgleda, da so preiskovalci na to vprašanje že našli odgovor. Ostromannova je živela sama v stanovanju, od koder se skorajda ni premaknila. Ta njena odmaknjenost in zaprtost se je v zadnjem času, odkar ji je umrl brat, ki je živel v Gradežu, še stopnjevala. Celo kruh in najnujnejše potrebščine ji je prinašala prijateljica, ki je občasno prihajala na pogovor. Menda je prav ta oseba posumila, da je nekaj narobe, ko upokojenke ni bilo videti ne slišati cel dan. Povedala je
sosedu, ta pa je telefoniral policiji, ki je kmalu zatem s pomočjo gasilcev stopila v stanovanje in odkrila zločin.
Preiskoval poteka v največji tajnosti in podrobnosti ni bilo mogoče izvedeti. Možna so različna ugibanja o tem, kje iskati storilca gnusnega zločina. Menda nihče od sostanovalcev v hiši (v poslopju je skupaj deset stanovanj) ni zadnje dni opazil v bližini sumljivih oseb, prav tako pa tudi v sredo zvečer ali ponoči niso opazili oziroma slišali nič nenavadnega.
Preiskovalci skušajo zelo podrobno analizirati življenjske navade žrtve. Zdi se, da je bila zelo nezaupljiva in boječa in da tujim in nepoznanim osebam sploh ni odprla stanovanja. Menda na vratih sploh ni bilo sledov vloma, po zločinu pa naj bi se ropar, ali roparji nemoteno oddaljili in za sabo zaprli vrata.
Izlet v Idrijo na čipkarski dan
Občinska komisija za slovensko manjšino pri Občini Ronke prireja v nedeljo, 28. avgusta, enodnevni izlet v Idrijo z udeležbo na prireditvah oe čipkarskem dnevu. Letos se je v Roffl-janu na pobudo Komisije odvijal odziven čipkarski tečaj, tako da je v Laškem precej naraslo zanimanje za to obliko ljudske obrti in hkrati umetnosti.
Izlet bo z odhodom ob 8. uri izpred županstva na Trgu Unita, nato pred gostilno »II gambero« in v Doberdobu. V Idriji si bodo dopoldne ogledali Idrijski muzej in razstavo čipk, po kosilu (z žlikrofi) pa bodo popoldne sledili mednarodnemu tekmovanju v klekla-nju. Povratek je predviden v večernih urah.
razna obvestila
Sindikalna zveza CGIL-sindikat upokojencev in sekcija VZPI- ANPI Doberdob naprošata vse, ki so se prijavili za izlet, da do 15. t. m. poravnajo obveznosti ter v trgovini pri Mili izročijo po dve fotografiji. Fotografijo morajo izročiti tudi tisti, ki že imajo potni list.
KD Paglavec iz Podgore prireja tečaj kajakaštva v 6. lekcijah s pričetkom 22. t. m. ob 18. uri. Zbirališče na društvenem sedežu. Na razpolago bo tudi oprema. Za podrobnejše informacije - tel. 30835.
SDGZ Gorica sporoča, da bodo uradi zaradi dopustov in velikega šmarna zaprti od torka, 16., do petka, 19. t. m-Hkrati obvešča člane, da so na razpolag0 bilance za prvo polletje.
_____________izleti____________
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da pripravlja od 4. do 9. oktobra avtobusni izlet na Dunaj. Prijave bodo sprejemali na sedežu društva in sicer 18-t. m. od 10. do 12. ure. Ob prijavi je treba tudi vplačati akontacijo.
V Štmavru pokopali Mirka Figlja
Letošnje poletje je naši skupnosti še posebej nenaklonjeno. Skoraj ne mine teden, da ne bi pospremili k zadnjemu počitku znanega in zavednega rojaka. Tak je bil Mirko Figelj iz Štmavra. Rodil se je v Štmavru, v družini, kjer je bil pet bratov in dve sestri. Ko so leta 43 Italijani odpeljali v posebne bataljone vse mlade in naj mlaj še fante, da bi ne pobegnili k partizanom, je bil med temi tudi Mirko. Ko so ga zaradi bolezni odpustili in poslali domov, ni okleval in je takoj stopil v partizanske vrste. Bil je borec Briško-beneškega odreda, nato borec 16. brigade. Ob koncu vojne je bil dodeljen v Zagreb, k oddelku, ki je skrbel za varnost na letališču.
Prve dni januarja 1946 se je vrnil domov in se posvetil kmetiji, zlasti vinogradništvu. Nekaj let zatem se je njegova družina preselila v Jugoslavi' jo, sam pa je ostal na domačiji pri Ka; cafurju. Bil je aktiven pri prosvetni dejavnosti v domačem kraju in Prj borčevski zvezi. V Štmavru si je tudi ustvaril družino.
Nekaj časa je bil zaposlen v tovarni Iglea v Gorici, nazadnje pa je delal v bolnišnici. Lani je prestal težko °Pe' ravcijo na srcu, vendar si ni povsem opomogel. Izredna vročina sredi julij® je njegovo zdravstveno stanje poslabšala in ga pripeljala v prerani grob.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »II porno morbid°
sapore delle labbra«. Prepoveda mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.30-20.30 »Afriška avantura«- °b 22.30 »Prave strasti«.
DESKLE 19.30 »Dajmo, ljubimo se«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi - Ul. Don Bosco 175 - e 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Comunale 1 - Ul. Manlio 14 -480405.
J
pogrebi
Danes v Gorici ob 11. uri Maria Vah^ co vd. Giadressi iz splošne bolnišnic® cerkev na Placuti in na glavno pokop lišče.
Berite
»Novi Matajur«
Slovenski dijaki so se v njej vzgajali dolga desetletja
Podrta nekdanja stavba Alojzijevišča
tavbo nekdanjega slovenskega °izijevišča, v kateri so se desetletja vzgajali slovenski dijaki, podirajo. Na nienetn mestu bodo zgradili karabi-^lersko vojašnico. Sicer pa je stavba od tridesetih let v lasti države in je . zadnji vojni, precej časa, služila 9°iencem Alojzijevišča. Potem pa je 1 o stavba izpraznjena. Nekaj časa je ‘užila finančnim stražnikom. Več let le bila zapuščena, sedaj so jo podrli.
Društvo Alojzijevišča je bilo ustavljeno še v prejšnjem stoletju. Že leta 1883 je bil v Gorici zasebni ovenski otroški vrtec, ki ga je vzdr-^0^t‘čno društvo Sloga. Leta , ^ le bila v isti režiji odprta sloven-u ljudska šola. V Gorici so takrat ! e nernške srednje šole, ki jih je obi-ovalo precej slovenskih dijakov. Če P°9ledamo v Jahresberichte, šolska zves(/a takratnih nemških šol v Gori-,1' °OIno lahko ugotovili, da sta dve ‘e‘]ini dijakov bili slovenski. Med etni tudi številni odličnjaki in tudi a !' ki so se v zrelih letih uveljavili V raznih področjih. Ker v glavnem evne slovenske kmečke družine niso rnogje vzdrževati otrok, ki so se šo-
lali,
Tudi
Siovi
so mnogi teh bili v semenišču. zaradi tega je takrat bilo veliko
j. enskih duhovnikov, ki so jih poši-sk 1 ZQ kuplane in župnike v furlan-e fare Goriške nadškofije, saj so
tam duhovniki primanjkovali, medtem ko jih je za potrebe slovenskih vernikov bilo že kar preveč.
Precej dijakov pa je v mestu bivalo pri kakem sorodniku ali pri zasebnikih. Denarja so ti dijaki imeli malo. Največkrat so stradali.
Nekateri slovenski duhovniki so leta 1892 ustanovili društvo Alojzije-višče. Njihov namen je bil nuditi streho in hrano slovenskim dijakom, ki so s podeželja prihajali študirat v mesto. Predsednik novega društva je bil stolni kanonik msgr. Franc Mercina, odborniki pa stolni kanonik Štefan Kofol, gimnazijski profesor Andrej Marušič, profesor verouka Josip Marušič, mestni župnik Ivan Wolf in bogoslovni profesor dr. Anton Mahnič. Z njimi je sodelovalo še več drugih duhovnov in laikov, med temi Josip Bajec in dr. Josip Pavlica.
Prvo streho za slovenske dijake so našli v zavodu Contavalle na goriš-kem grajskem griču. Tam so gojenci živeli štiri leta. Leta 1895 je odbor kupil hišo v tedanji Ulici Soškega mosta, današnji Ulici Don Bosco. Tam so imeli že več prostora kot na gradu. Nekaj let kasneje, leta 1912, so odkupili še eno hišo, ki je bila poleg prve. Prišla je prva svetovna vojna. Granate so razdejale tudi stavbe Alojzije-
višča. Nekaj let so v stavbi živeli begunci. Ko so stavbo dobili nazaj so jo obnovili, dobili so tudi vojno odškodnino. Leta 1922 so kupili še tretjo sosedno stavbo. Gojence so spet sprejeli v zavod leta 1923. Tam je bila tudi pripravnica za dijake. 28. oktobra 1930 pa je goriški prefekt Dampieri razpustil upravni odbor Alojzijevišča ter imenoval kot komisarja odv. Edoarda Spasiana. V odboru so takrat bili: predsednik msgr. Anton Berlot, msgr. Ignacij Valentinčič, dr. Ivo Juvančič,
Ivan Reščič. Za vodjo je bil prof. Jožko Bratuž.
Odborniki so o tem obvestili goriš-kega nadškofa Sedeja, spomenico so poslali takratnemu papežu. Nič ni pomagalo. Življenje v Alojzijevišča je prenehalo, pouk pa se je nadaljeval na domovih duhovnikov in učiteljic.
Leta 1938 je takratni komisar msgr. Giovanni Butto stavbo ponudil v odkup državni upravi za 250.000 lir. Država je sicer stavbo razlastila.
Po drugi vojni, v novembru 1945, je Zavezniška vojaška uprava preostalim odbornikom društva Alojzijevišča dovolila, da so v stavbi ponovno odprli zavod za dijake. Sem so prihajali gojenci iz raznih krajev Goriške, s Tržaškega pa tudi iz Kanalske doline. Konec leta 1947, po ponovni vzpostavitvi italijanske suverenosti, je oblast hotela izprazniti stavbo. Do tega ni prišlo na prigovarjanje takratnega nadškofa Margottija. V stavbi je Aloj-zijevišče delovalo dolgo vrsto povojnih let. Del stavbe so sicer kaj kmalu podrli. Na njenem mestu so zgradili stanovanjsko hišo za družine finančnih stražnikov. Kasneje so se gojenci Alojzijevišča, ki jih je sicer bilo vedno manj, preselili v stavbo, nekdaj last duhovnika Pavlice, ki je v istem vrtu kjer je danes stavba društva Si-rotišče, v isti ulici.
Nekaj časa so nekatere prostore v stavbi nekdanjega Alojzijevišča uporabljali finančni stražniki. Sedaj so stavbo podrli, na tem kraju bodo zgradili novo poslopje. Nekdanji gojenci Alojzijevišča, ki so raztreseni po svetu, ne bodo več našli ob njih povratku v Gorico stavbe, v kateri so preživljali svoja mladostna leta.
MARKO VVALTRITSCH
Deset let po maturi
Srečanje 8. 8. 88 ob 8. uri
obiskr^i so se na Travniku 8. 8. 1988 ob 8. uri. Pred približno 11. leti, ko so še 3. razred klasičnega liceja Primož Trubar v Gorici, so nekega popol-sali j* . aF*C0 B., Simon, Ivan, Igor, Davorin, Lovrenc, Mauro in Marko C. podpi-ku ■ ls,:!no' da se bodo ponovno srečali dne 8. avgusta 1988 na goriškem Travni-' 'P SFCer natanko ob 8. uri zjutraj.
"Va. n„*;ako je bilo! Toda na žalost se srečanja niso udeležili vsi podpisniki 12 n(^e dstine. Ivan se namreč potepa nekje po Južni Ameriki, Lovrenc pa se je Pet ^P^^^iške zbeganosti predčasno podal na počitnice. Na sliki vidimo le Uricalr eŽenCev' ^eSti Se namreF: priključil skupinici v prvih popoldanskih
slu VsPešnem dnevu so se udeleženci obvezali - priči sta bila tehnik Oskar in ob bp " s podpisom nove listine, da se bodo ponovno srečali dne 9. 9. 1999 veti uri, seveda na Travniku. Odsotni pa bodo plačali večerjo.
Nekaj spodbudnih ugotovitev
Se bo turizem na Lokvah le prebil iz sedanje izrazite stagnacije?
Tudi v turizmu se od nekdanjega ugleda in prestiža ne da živeti in napredovati. Na Lokvah so radi opozarjali, da ima ta kraj na nadmorski višini 965 metrov turistične tradicije, ki segajo daleč v predvojno obdobje, ko so k njim prihajali gostje iz bližnjih mest, zlasti iz Gorice in Trsta, pa tudi iz notranjosti Italije. Iz tistih časov sta sicer ostali dve poglavitni značilnosti in zanimivosti, namreč hlad in tišina, ki v vročem poletnem obdobju lahko najbolj privlačita goste in obiskovalce. Dodajamo še skoraj neokrnjeno naravo oziroma idilične pejsaže Trnovskega gozda. Toda omenjene in druge prednosti ne zadoščajo za sodoben turizem, ker se je pač treba hitro prilagajati zahtevam in težnjam novih časov in drugačnim zahtevam obiskovalcev.
Na Lokvah se v turizmu v zadnjih petnajstih letih ni ničesar važnega dogajalo. Kraj je kvečjemu nazadoval, saj so zasebniki opustili še tiste sobe in ležišča v svojih hišah, ki so jih prej namenjali turistom. Sedaj pa so se razmere, kaže, najbrž začele spreminjati. Hotel Poldanovec je prevzel zasebnik, za katerega upamo, da se bo morda postopno uspešno vključil v turistična prizadevanja.
Gostišče Winkler bodo povečali, zraven pa zgradili igrišče za tenis. V to gostišče prihajajo nekateri gostje iz Italije že dvajset let zapored.
V kraju imajo privatno trgovino z živili in drugim blagom, ki je odprta po potrebi, ter je zelo dobro založena, tako da jo obiskujejo tudi kupci iz Predmeje nad Ajdovščino, ter iz Nove Gorice in Gorice. Trgovino vzorno vodita zakonca Darja in Branko Skok.
Odprt je nadalje disco, ki ima na voljo veliko glasbe, žal pa so v lokalu restavracijo opustili.
Vse kaže, da bodo kmalu povečali število telefonskih priključkov, kar je zelo važno tudi za goste, ki prihajajo iz Italije.
Popravili so večji del ceste, ki iz Trnovega pelje na Lokve. To jesen bodo končno dobili vodovod, ki bo zagotavljal dobro preskrbo Lokvarjev in gostov z vodo. To bo velik dosežek, saj je voda že dolgo eden največjih, če ne celo najbolj pereč problem tega kraja, saj morata tudi Hotel in Gostišče Win-kler vodo kupovati, s tem, da jo dobavljajo z gasilskimi cisternami iz Nove Gorice. Navajamo, da cisterna z 8 kubičnimi metri vode stane Gostišču Winkler 800 tisoč starih dinarjev.
Prijetno vroče poletje v bazenu na Rojcah
Basja toplota teh Hni io mnrnn 17- ni na sleHiin Hinlnmirani nlavalni uči- mpnskim socialnim centrom 17. Ulice noletie odnrt ob delavnikih od 10. dc
Prazmf toPlota teh dni je močno iz-Podalo vGi?r-co.' Precei občanov se je središv V . znJa turistična obmorska kaj sre9* al- V “I3!6111 svežine gora, ne-Oddaii Cne2ev. te odpotovalo v kako so sp -0 sanisko deželo. Nekateri pa Počitm Vrnili iz tako težko dočakanih doma dC a^. se bodo odpočili kar borit"' av ^ se skušajo na vse načine Kai^e*1^ neusmiljeni vročini, lite tik “J11.1 v teh t0Pbh dneh? Če želite vnH°^S^e osvezitve in če se ne bo-sicer v K-ar odPravite se na Rojce, in iahkn n°bCmski bazen. kjer se boste sveži n ern°teno namakali v prijetno Nrnih^ur201^ vocb vse do poznih veko sini nas le vocla močno zamikala, 9a koerJ• pre*;ekbb dneh obiskali ene-Odborammatoriev in člana upravnega Karin, ' 9°nškega bazena Giancarla biu orilbba' k-ljob ne preveč številne-letos j T ljubiteljev tega športa mesecu - n?11 dosegel pravi boom v obiskal luuju' ko je v enem dnevu tudi v ° uaPravo preko 700 ljudi —, je dopo]Ha"b drteh na Rojcah zelo živo. V ni tečainSkih urab se odvijajo plaval-14. letJ1 ?a “jmlajše, in sicer od 6. do najst rin^tar°Sti' Tečajk ki trajajo štiri-d° petk * j vsak dan od ponedeljka bazen n3 80 do danes priklicali v cev. tMa^r število malih plaval-tki o dvse spodbudni so tudi poda-tečaia e,Tllu tečnjnikov, saj se je lani v pretekrv10 skupno 800 malčkov, odločnn llb dneh pa so to število že Mlari Prakoračili.
skupino Plavalci so porazdeljeni v P° petnajst oseb, vsaki skupi-
ni pa sledijo diplomirani plavalni učitelji. Plavalni dan poteka približno tako: od 8. do 9. ure se otroci zberejo ob robu plavalnega bazena, ob 9. uri pa je na sporedu telovadba. Pol ure kasneje je na vrsti plavalni tečaj, ki traja vse do desetih in pol, ko se lahko mladi udeleženci nekoliko odpočijejo. Od enajste ure dalje pa vse do zaključka plavalnega dneva, ki je ob
12.30,	se otroci z animatorji in plavalnimi inštruktorji igrajo ter organizirajo razna duhovita tekmovanja. Karlovim nam je med drugim povedal, da nameravajo prihodnje leto člani upravnega odbora goriškega bazena popestriti te plavalne dneve še s kosi-iom, kar bi seveda podaljšalo obisk v bazenu še za nekaj prijetnih uric. Letos bosta na sporedu še dva taka dvotedenska tečaja za najmlajše, in sicer s pričetkom 16. avgusta in 29. avgusta. Zamudniki so torej obveščeni.
V popoldanskih urah pridejo na svoj račun nekoliko starejši plavalci, po 17. uri pa se preizkušajo v plavalnih veščinah že zrele osebe. Ta tečaj poteka dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih, trenutno pa se ga udeležuje približno 40 oseb — pozimi to število skokovito narase, saj so lani našteli kar 140 udeležencev.
Goriška občinska uprava, ki je lastnica bazena je letos pričela tudi s poizkusnim tečajem za rehabilitacijo. Fizioterapevt in plavalni strokovnjak sta dvakrat tedensko v popoldanskih urah na razpolago osebam, ki potrebujejo rehabilitacijo. V sodelovanju z večna-
menskim socialnim centrom iz Ulice Baiamonti je uprava bazena organizirala tudi plavalne tečaje za starejše osebe. Med važnejše pobude seveda spada tudi tečaj za podvodne plavalce, ki jih uspešno organizirajo že od leta 1978. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na pohvale vredne plavalne uspehe nekaterih mlajših plavalcev, ki že nekaj let nastopajo tudi na najvišjih državnih tekmovanjih ter na ekipo vaterpola, ki ji že vdrugič za las ušlo napredovanje v C-l ligo.
Se nekaj zanimivih podatkov: goriški občinski bazen na odprtem je čez
poletje odprt ob delavnikih od 10. do 20. ure, prav tako tudi ob nedeljah in praznikih. Komur bi se zahotel nočni skok v vodo pa lahko to stori ob torkih in petkih, ko zaprejo bazen šele ob 22. uri. Bazen bo plavalcem na razpolago do vključno 9. septembra, nakar bo mogoče plavati le v pokritem nekoliko manjšem bazenu. Vstopnica stane 2200 lir (mladi) in 3300 (odrasli), po 17. uri pa plačajo vsi le 2200 lir. Abonma za deset vstopov velja za mlade 18 tisoč lir, za odrasle pa 25 tisoč, (mč)
Ko smo se o turizmu na Lokvah te dni pogovarjali z novim predsednikom Turističnega društva Rajmondom Kolencem, je poudaril, da se za turizem zdaj zavzemajo predvsem zasebniki in najbolj zagnani domačini. Želijo si večje pomoči družbenih organizacij in seveda kapitala. Soško gozdno gospodarstvo naj bi obnovilo piknik prostore, ki jih je pred leti samo uredilo. Takih prostorov za družabnosti in oddih v naravi je 15 na območju od Trnovega ter do Nemcev in Lokvi. Morda bi organizacija Petrol in Nove Gorice prevzela bencinsko' črpalko, ki sicer stoji sredi vasi. Največ pa pričakujejo od delovne organizacije Hoteli, Igralnica, Turizem v Novi Gorici, ki bi morda postopno lahko prevzela skrb za ves turizem na Lokvah. Pomembna novost bo urbanistični program Lokvi, ki ga bo izdelal Urbanistični inštitut Slovenije po naročilu novogoriške občine. Izdelava bo stala okoli 8 milijard starih dinarjev.
Turistično društvo ima tudi samo več načrtov za vsestranski razcvet in ovrednotenje tega središča. Od izdelave razglednic (zadnja razglednica Lokvi je bila izdana pred 19 leti) ter do odprtja znane ledenice (ta je komaj 5 km oddaljena v smeri proti Idriji), pa do izdelave spominkov in izdelave kažipotov na primer k znanim vrhovom in drugim območjem v Trnovskem gozdu.
Turisti so bili zmeraj naklonjeni Lokvam in jih je tudi letos veliko. Ob nedeljah jih naštejejo okoli 600, toda žal v Hotelu Poldanovec in v Gostišču Winkler lahko pripravijo kosilo in večerjo kvečjemu polovici obiskovalcev. Drugi nejevoljni in razočarani odhajajo. Sedaj v sezoni so zasedene tudi vse sobe z ležišči v obeh gostinsko-turis-tičnih obratih. Gostje so ostali zmeraj zvesti Lokvam in predvsem zaradi njih bi morali odstraniti vse obstoječe vrzeli in pomanjkljivosti, zlasti v odnosu in postrežbi gostov, pa nujno izpolniti načrte za splošni razvoj turizma na višjo kakovost in raven.
MARJAN DROBEŽ
prispevki
Namesto cvetja na grob Danu darujejo bratje z družinami 120 tisoč lir za obnovitev cerkve v Sovodnjah. V isti namen daruje Marija Tommasi 20 tisoč lir.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: stric Mario, teta Elvira in sestrična Antonella 50 tisoč; družini Alfredo in Giuseppe Goriup 100 tisoč; Giorgio Lu-miani 30 tisoč; Gina, Franca, Sergio z družinami 100 tisoč; N.N. 50 tisoč; Maria Pia Interina 50 tisoč; družina Mascagni 30 tisoč; Livio in Claudia Valdemarin 100 tisoč; družina Mosetti 20 tisoč; uslužbenci pri uradu Gratton 40 tisoč; Luciano Bandelli 10 tisoč; Marina in Giorgio de Schiller 50 tisoč; Clara, Nevio, Silvia, Lu-cia in Bruno 100 tisoč; sestrične Tesolin z Ločnika 60 tisoč; družina Venier 30 tisoč; družina Travella 30 tisoč; Salvatore Picci 50 tisoč; Giuseppina Spazzapan 50 tisoč; N.N 10 tisoč; Maria Trenca 50 tisoč.
Nogomet: »sovjetska fronta« buri duhove
Zavarov vse bližji Juventusu
	skozi	olimpijsko stoletje		i	
Sijaj in spletkarjenje
PIŠA Le kdo je lahko pričakoval, da bo prihod sovjetske ekipe Dinama iz Kijeva v Piso na Memorial Picchija, v okviru katerega se bo drevi pomerila z Bologno, dvignil toliko prahu? In vendar so razlogi na dlani. Včeraj so se na »tajem« sestanku, ki pa ni ostal prikrit nikomur, srečali Juventusov predsednik Boniperti, trener Dinama
in sovjetske reprezentance Lobanov-ski ter nogometaš Zavarov. Da, prav zaradi njega (in Belanova) je toliko preplaha okoli »sovjetske invazije« v Italiji. Nihče ne ve, o čem so na sestanku spregovorili, vendar pa so vsi italijanski nogometni izvedenci prepričani, da bo Zavarov že to prvenstvo
igral za prestižno turinsko moštvo. Še več, govori se, da bo Zavarov na razpolago trenerju Zoffu točno 5. septembra...
Če se en Sovjet približuje Italiji, se pač drugi oddaljuje. Belanov, ki je baje že pred časom podpisal pogodbo z Atalanto (mimo uradnih sovjetskih nogometnih forumov), bo verjetno ostal v domovini. To je tudi mnenje predsednika Atalante Bortolottija, ki se je včeraj sestal z nogometašem, vendar pa to srečanje ni imelo pozitivnega učinka. Selitvi namreč nasprotuje sam Lobanovksi...
Sinoči je v Lignanu na prijateljski tekmi Palermo (C-l liga) premagal Triestino z 1:0. To je bil zadnji važnejši test pred srečanjem, ki ga bodo Tržačani odigrali v okviru nogometnega pokala 21. t. m. ob 20.30 v Trstu proti Torinu.
Milan bo drevi nastopil v Londonu protu miinchenskemu Bayernu, Napoli je v Tokiu premagal ekipo »Japan Ali Starš« z dvema goloma Carece ter osvojil pokal Xerox, Danec Elkjaer pa se vrača v domovino.
Na sliki: Igor Belanov (levo) in Aleksander Zavarov na včerajšnjem treningu v Piši. (Foto AP)
Plavanje: ameriške selekcije
Nov svetovni rekord
Motociklizem: poskusne vožnje za VN Belgije
Cadalora izvrsten
AUSTIN (ZDA) — Na ameriških kvalifikacijah za nastop na olimpijskih igrah je po svetovnem rekordu na 100 m prosto padla tudi nova najboljša znamka na 100 m hrbtno. David Berkoff je s časom 54"95 postavil nov SR in ga odvzel Sovjetu Poljanskemu.
Omembe vreden je čas 2T3"74, s katerim je Mike Barrowman osvojil finale na 200 m prsno, saj zaostaja za samih 40 stotink od SR, ki je v posesti Kanadčana Davisa.
Plavanje: nov rekord Lambertija
MILANO — Giorgio Lamberti je postavil nov italijanski rekord na 400 m prosto. Lamberti je osvojil zmago na včerajšnjem državnem finalu s časom 3'50"58, kar je za več kot dve sekundi bolje od prejšnjega rekorda, ki mu je pripadal.
Vaterpolo: poraz Jugoslavije
BEČEJ — Na mednarodnem vaterpolskem turnirju »Jassa 88« je tudi Jugoslavija doživela prvi poraz. »Modri« so klonili pred ZRN z 8:9, tako da ni nobena ekipa več nepremagana. Trenutna (nepopolna) lestvica je naslednja: ZDA 6; Jugoslavija, ZRN in Italija 4; Madžarska 3; Francija 2; Avstraliji 1.
ANDERSTORP — Na včerajšnjih uradnih poskusnih vožnjah (zadnje bodo danes), veljavnih za jutrišnjo motociklistično dirko za VN Belgije, so dosegli nasdlenje čase:
500 ccm: 1. Lawson (ZDA) yamaha 1'34"69; 2. C. Sarron (Fr.) yamaha 1'35"37; 3. Rainey (ZDA) yamaha 1'35"70; 4. McKenzie (VB) honda l'35'86i 5. De Ra-digues (Bel.) yamaha 1'35"98; 6. Mmaola (ZDA) cagiva 1'36"30; 9. Chili (It.) honda r36''68; 10. Haslam (VB) honda 1'37"07; 13. Gardner (Avs.) honda 1’38"15.
250 ccm: 1. Cadalora (It.) yamaha 1'38"24 ; 2. Ruggia (Fr.) yamaha 1'38'71; 3. Garriga (Šp.) yamaha 1'38"72; 4. Pons (Sp.) honda 1'38 "92; 5. Roth (ZRN) honda 1'39T8.
125 ccm: 1. Martinez (Šp.) derbi 1’45"83 (poprečna hitrost 137,122 km/h); 2. Gia-nola (It.) honda r45"90; 3. Stadler (ZRN) honda 1'46"61.
Motociklizem: DP v superbikeju
Nastopa tudi Štoka
MISANO Danes bo v Misanu prva vožnja tretje dirke za italijansko motociklistično prvenstvo v kategoriji super-bike. Dirke, ki se je udeležujejo tudi mo-
tociklisti Primotor kluba s Štoko na čelu (Gianfranco Pisetta - kavasaki archimoto; Danilo Štoka - yamaha mosport; Watler Saracco - Torino), ki zavzema eno solid-nejših mest na skupni lestvici.
Po treh dirkah vodi Davide Tardozzi pred Pirovanom, Merkelom, Bombardi-jem, Galassom in Mertensom. Omenili bi, da prvouvrščeni na tem DP so tudi na vodilnih mestih na lestvici svetovnega prvenstva. Današnjo poskusno vožnjo bodo predvajali v neposrednem prenosu tudi po RAI1 ob 15.30.
Kolesarstvo: Fondriest šesti
BRUGES Na kolesarski dirki po Belgiji sta bili včeraj na sporedu dve po-letapi. Na obeh je bil najhitrejši Nizozemec Maassen, ki s časom 14.27'50" tudi vodi na skupni lestvici. Sledijo: 2. Van Lancker (Bel.) po 23"; 3. Peiper (Avs.) 44"; 4. Van Itterbeek (Bel.) 50"; 5. Sergeant (Bel.) 1’00"; 6. Fondriest (It.) 1'21".
Kolesarstvo: Hampsten v vodstvu
SONOMA (ZDA) — Po 3. etapi kolesarske dirke »Coors Classic« vodi Američan Hampsten s sekundo prednosti pred rojakoma 0'Gradyjem in Piercejem.
Jadranje: na svetovnem prvenstvu
Bogatčeva ni imela sreče
Na svetovnem prvenstvu v jadranju za razred europa v Belgiji je zadnja, 6. regata, odpadla zaradi izredno močnega vetra in visokih valov. Naslov svetovnega prvaka je po petih izvedenih regatah osvojil Nizozemec Kats, najboljša Jugoslovana pa sta bila Potokar iz Portoroža (15.) ter Brčin iz Kopra (34.). Med dekleti je zmagala Italijanka De Martini, medtem ko je Arianna Bogateč, jadralka Sirene, po neupravičeni diskvalifikaciji v eni od regat psihično povsem popustila in kljub dvema uvrstitvama v zadnjih dveh regatah na 5. mesto je na koncu zasedla 14. mesto.
Jadranje: naslov v Trst
KOPER — Na evropskem prvenstvu v razredu optimist, ki je bilo na Blatnem
jezeru, je zmagal Tržačan Bonifacio, Koprčan Peter Bodunavac pa je bil 11. Med dekleti so Italijanke osvojile srebro in bron, Koprčanka Janja Orel pa je bila 17.
Padalci v Portorožu
PORTOROŽ — Drugi dan mednarodnega padalskega tekmovanja za 5. Pokal Casino so padalci izvedli nadaljnja dva skoka na cilj na letališču v Sečovljah. Vodilni po prvem dnevu, Darko Svetina iz Lesc, je po 5 skokih v strogi center v šestem skoku zgrešil cilj vsega za 1 cm, toda še vedno vodi pred Zagrebčanom Pircem. Danes ob 8.30 bodo na programu atraktivni skoki na portoroško plažo. Tekmovanje pa bodo sklenili s skoki v morje. (Kreft)
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo urad zaprt danes, 13. t. m., in v soboto, 20. t. m., ter samo popoldne v četrtek, 11. in 18. avgusta.
ŠD PRIMORJE
obvešča nogometaše vseh kategorij, da začnejo s treningi v sredo, 17. avgusta, ob 17. uri na nogometnem igrišču na Proseku.
ŠD SOKOL
obvešča, da bo prvi odbojkarski trening za letnike 1972 in mlajše na igrišču Sokola 18. t. m. ob 19.30.
ŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da bosta začetek treningov in sestanek vseh igralk in igralcev odseka v torek, 16. t. m., ob 17. uri v Športno-kulturnem centru v Zgoniku.
Za igre leta 1908 v Londonu je bil zgrajen nov stadion v White City. V njem je bilo prostora za 100 tisoč gledalcev. Znotraj tribun je bilo speljano 650 m dolgo kolesarsko dirkališče, v obsegu tega pa 536 m dolga atletska steza. Dolžina tedanjih metov je bila .taka, da je bilo znotraj tekališča še dovolj prostora za 100 m dolg plavalni bazen.
Bilo je tudi nekaj formalnih prask med organizatorji in olimpijskim odborom, ker so hoteli Angleži vsa merjenja opravljati s svojim zapletenim sistemom. Splošen protest ostalih udeležencev je le obrodil metrski merilni sistem.
Dokaj približno sestavljeni narodni olimpijski odbori so do tedaj omogočali temu ustrezne udeležbe, ki so večkrat predstavljale skupine posameznikov ali športne klube, za londonske igre pa so bila postavljena precej natančna pravila, ki so udeležbo vsekakor številčno omejevala.
Novost je dala olimpijskim igram videz izrazitega merjenja moči med državami, kar je bilo povod za dokaj odkrit nacionalizem.
Že v pripravi iger so v obstoječih mednarodnih forumih predlagali, naj bi bile sodniške komisije mednarodne, Angleži pa so bežen namig na možnost nepravilnosti užaljeno odbili. Sodniki so bili zato samo Angleži, ki pa so se marsikje izkazali kot preveč goreči privrženci »union jacka«. Z iger v Londonu, ki so zbrale 2095 športnikov, sta izšla dva pojma, ki veljata še danes.
Maratonski tek je na primer sedaj dolg 42,195 km in razdalja ni v nikakršni tesni zvezi s tisto od Maratona do Aten. Ta mera odraža namreč razdaljo med startom londonskega teka v parku windsorskega gradu do cilja na stadionu White City. V zgodovino je z OI v Londonu šel tudi izrek »važno je sodelovati, ne pa zmagati«, katerega se običajno pripisuje de Coubertinu. V resnici je to povedal canterburyjski škof med slovesno mašo za udeležence iger, dan pred njihovim začetkom. De Coubertin je njegove besede samo povzel.
Za Italijo, ki se je iger prvič uradno udeležila z ekipo kakih 60 športnikov, šo bile igre uspešne, največ odmevnosti pa je imel nesrečen dogodek v maratonskem teku s slovitim Doran-dom Pietrijem, ki je omagal le malo pred ciljem in tek končal s pomočjo sodnika ter bil zato diskvalificiran. Tej romantični varianti se v literaturi, ki stvar obravnava nekoliko bolj znanstveno, še vedno pristavlja sporočilo,-da je bil Pietri na koncu teka skoraj v nezavesti, ker je bil za to priložnost pod vplivom mamil. Prevelika doza strihnina naj bi bila vzrok za njegovo slabost. Po igrah je šel Pietri v ZDA in še nekaj let nastopal kot poklicni tekač.
Anglež Halswelle je bil samoten H' nalist ponovljenega teka na 400 m-
Pomanjkanje številne in enakovredne konkurence je večino panog P°' stavljala v senco atletike, ki je nasprotno uživala že širok razvoj. Iz atletike zato prihajajo najbolj pisan5 anekdote skoraj vseh prvih izvedo olimpijskih iger.
V Londonu se je nekaj izrednega zgodilo tudi v finalnem teku na 400 m-Ločenih prog še niso poznali in dva od treh Američanov sta se potrudil^ da je bil edini Anglež Halswelle toliko oviran, da je tretji Američan Car-penter z lahkoto zmagal. Sodniki ^0 hoteli diskvalificirati vse tri Američane, Carpenter pa ni nosil neposredne krivde. Sklenili so, da bosta Halswelle in Carpenter tek ponovila, Američan pa se ni hotel ponižati in Anglež j® ponovljeni^finale opravil sam.
Prošnja Švedske za organizacijo ig®r je bila postavljena že leta 1894, čast pa ji je bila izkazana komaj za leto 1912. Zanimivo.je, da so že tedaj krožile zamisli, ki so težile proti megalomaniji pri prirejanju iger. London je bil goto-vo primer bolezni gigantizma in to j® prepričalo Švede, da so dali večji p°u' darek enostavnosti.
Stari zapisi iger iz leta 1912 v Stockholmu govorijo o enostavni in učinkoviti organizaciji, o popolnem spoštovanju pravil, o prijaznosti ljudi in o svetlih skandinavskih nočeh.
Pred igrami je tudi padel predlog' da bi iz programa črtali ekipne panoge, ki so večkrat sprožale spore z nacionalistično obarvanostjo. Večina se j® s predlogom načelno strinjala, ko Pa je bilo treba odločati, so posamezn® države branile športe, v katerih so bil® močnejše in istočasno zahtevale črtanje drugih.
BRUNO KRIŽMAN
Po OI v Londonu se je maratonec Dorando Pietri preselil v ZDA. Posnetek )e z maratona v New Yorku leta 1909. Pietri nosi št. 2.

____J
Na K2 odločilo slabo vreme
Jugoslovani odlični v boju za osemtisočake
Te dni je prišla v domovino vest, da so se morali Jugoslovani odpovedati vrhu druge največje gore na svetu K2, potem ko so dosegli v relativno kratkem času višino osem tisoč metrov. Odprava, ki jo je vodil izkušen himalajec Tomaž Jamnik - Mišo, je poskušala izredno zahteven jugozahodni greben, ki je že odbil celo vrsto zelo kvalitetnih odprav. Ko so slovenski alpinisti spoznali, da ni več časa, da osvojijo vrh po tej smeri, so se lotili Italijanske »normalne« smeri, vendar pa jim je tokrat hudo zagodel visok sneg.
Prodrli so do višine preko 7 tisoč metrov in še napredovali, vendar je trimetrska snežna bariera le preveč za plezarijo. Morali so se obrniti, vendar pa že tisto, kar so dosegli, niso mačje solze, če pomislimo, da je tudi letos naskakovalo ta karakorumski očak več odprav. Anglo-ameriška ekspedicija je namreč odnehala že prej,
Vodja odprave na K2 Tomaž Jamnik
za sedaj pa so na ledeniku Codwin Austen ostali le Katalonci, ki so, kot je pred kratkim sporočil Radio Cata-lunya, do sedaj dosegli najvišjo koto 7200 metrov.
K2, ki so ga kot prvi osvojili Italijani leta 1954, ni po tragičnem 4. avgus-
tu 1986, ko je na tej gori umrlo pet alpinistov zaradi nenadne spremembe vremena, osvojil nihče. Sicer pa imamo Slovenci na tej gori svojo smer, ki so jo prav tistega tragičnega dne v celoti po drugem Abruzzijevem stebru preplezal Tomo Česen, ki je nato za las zbežal nevihti.
Osvojitev K2, ki žal ni uspela, spada v srednjeročni program Planinske zveze Slovenije, ki si je zadala nalogo, da prepleza vseh štirinajst osemti-sočakov na svetu. Lep del tega programa je že uresničila, prvi osemtiso-čak, ki so ga osvojili Slovenci pa je bil Makalu leta 1975. Le dve leti kasneje so osvojili Gasherbrum I, leta 1979 pa je bila uspešna »odprava odprav« na Everest, ko so osvojili vrh po do sedaj najtežji smeri - dolgem jugozahodnem grebenu. Leto 1981 je bilo uspešno, čeprav niso naši alpinisti dosegli vrha, temveč »le« preplezali zelo zahtevni smeri na Lhotseju in Daulaghiriju. Vendar pa to pri seštevku osemtisočakov ne velja...
Po premoru nekaj let sta leta 1985 padla Manaslu in stranski vrh tretje najvišje gore na svetu Kangčenzenge Jalung Kang, ki pa ne spada med uradne osemtisočake, naslednjega
Vrh K2 se zarezuje v nebo
leta pa so slovenski alpinisti med eno samo odpravo osvojili dva osemtiso-čaka (Broad Peak in Gasherbrum II). Vmes so še poskušali Čo Oju in Nan-o Parbat, tako da je dejansko le Šiša angma (edini osemtisočak na Kitajskem) edini osemtisočak, ki ga naši še niso »povohali«.
S tem izredno pozitivnim »kuriku^ mom« spada Jugoslavija v sam vr svetovnega himalajstva, saj je no z Jalung Kangom) osvojilo 1 ^ osem osemtisočakov, nekaj celo P prvenstvenih smereh, že res, da P drugi strani obstajajo alpinisti, ki s sami osvojili celo kopico teh vrh° ^ (Messner in Kukuczska celo vse), dar pa ne smemo pozabiti, da s° posamezniki osvojili skoraj vse 0561,1 tisočake, ki so jih preplezale P05^ mezne države. To velja za Poljaka, premočno »vodi« v svoji državi (P° njega ne smemo pozabiti ženske sV tovne rekorderke VJande Rutkie^i12^ pa tudi za Messnerja in njegovo n vezo (Kammerlander sedem, Mm schleckner štiri).
Slovenski alpinizem bo s svojim 1 zivom osemtisočakom nadaljeval s ima zelo zavidljiv rekord: osvoji' 1 najvišje število vrhov nad osem tlS ^ metri v primerjavi s število odprav, so poskušali. Pomislimo recimo ^ Messnerja: že res, da je osvojil vs^ 14 osemtisočakov, vendar pa ima sabo preko 40 odprav...
(Dušan Jelinči®)
Zaradi vse večjega navdušenja za tenis
Na Goriškem pereče pomanjkanje objektov
smo že poročali o vse več-Qori?®n‘maijju za teniško dejavnost na
ključn
sni. Če je bil nekoč tenis iz-
d' C110 elitna športna panoga, so se v rtes st;vari zelo spremenile. Iz dneva se sfi1 56 .v**a število rekreativcev, ki če , ?Parjem v roki podajajo na igriš-jj,' a^0 da je, še posebno v poletnih lo7reC1”' Ze^° težk0 sploh najti razpo-Uri i1V° rtles,;o' Igrišča so prosta le ob ie v	s°nčna pripeka odsvetu-
-110 °I)IIIco fizične dejavnosti. Gorici imajo k sreči ljubitelji te-Drj na razpolago več objektov: od Droatne9a kluba Aldo Zaccarelli na S).j,Voredu XX. septembra do občin-igrišč na Rojcah, zasebna igrišča zbir °„^udi v Ločniku, kjer se morda n.. ,a s® največ naših ljudi. Tudi razni me	objekti (Nanut, Sirk, For-
niso ln^ imai° svoja teniška igrišča, ki
femve^S*^ izkliyč“° g°shtom;
liuh f i Se ^ lahko poslužuje sleherni ltelj tenisa. Med temi narašča tudi
niša
število Slovencev, vendar njihovo delovanje ni povezano, tako da bi v bodoče kazalo iskati nove oprijeme -morda ustanovitev teniškega kluba pod okriljem kakega športnega društva - da bi dali temu, do danes razpršenemu gibanju, primerno odmevnost.
Če je v mestu samem teniška dejavnost dokaj razvita, tudi v posameznih vaseh ne zaostajajo. Pisali smo že o delovanju v okviru KD O. Župančič v Štandrežu, kjer se v poznih popoldanskih in večernih urah zbirajo na kotal-karski ploščadi v domu A. Budala. Med drugim so že priredili tudi tečaj za začetnike, julija pa so se domačini pomerili na internem turnirju. Tudi na Vrhu so letos že priredili tekmovanje, ki je bilo namenjeno sovodenjskim občanom, vsak večer pa je na igrišču vse živo, veliko pa je zlasti domače mladine.
Val navdušenja za tenis je pred kratkim zajel tudi Doberdob. Na ob-
činskem travniku za osnovno šolo so lani preuredili staro košarkarsko igrišče, začrtali pa so tudi teniško polje. Pobuda je imela res presenetljiv uspeh med vaščani. V poletnih mesecih se tu zbira mnogo domačinov, med katerimi so nekateri že izurjeni igralci, saj so obiskovali razne tečaje v Tržiču. Mnogo pa je seveda tudi takih, ki so prvič vzeli lopar v roke in se počasi učijo najosnovnejših udarcev.
Ko smo iz radovednosti »pokukali« v Doberdob, da bi se še sami prepričali o teniški »mrzlici«, smo ob robu igrišča naleteli na večjo skupino, ki je z loparjem v roki čakala, da se tekma konča. Takoj se je nekdo oglasil in povedal, da je eno samo igrišče premalo za potrebe domačinov, ker je zanimanje vedno večje. Vsak dan se zbere od dvajset do trideset navdušenih vaščanov, zato bo treba v kratkem poskrbeti za bolj urejeno vadbo, vsakdo si bo moral zato predčasno rezervirati igrišče. Nekateri so pripomnili, da bi bilo treba čimprej postaviti visoko mrežo, saj morajo sedaj večkrat iskati žogice daleč naokoli. Dokončno se bo treba tudi zmeniti z občino glede upravljanja in vodenja športnega objekta, ki dovoljuje vadbo tudi v večernih urah, ker je opremljen z zelo močno rastvet-Ijavo.
Vse to pa bo predvsem odvisno od organiziranosti skupine same. Nekateri so izražili željo, da bi prišlo do sodelovanja z Mladostjo, tako da bi v okviru športnega društva ustanovili tudi teniško sekcijo. Tako bi lahko prihodnjo pomlad priredili kakšen tečaj in s tem privabili še nove privržence. Med navdušenci za »novo« športno panogo pa ni samo vaška mladina, temveč je tudi več starejših oseb, ki jim je tenis lepa priložnost za rekreacijo. Na žalost pa je zaradi pomanjkanja pokritega športnega objekta v vasi možnost vadbe omejena samo na poletne mesece. (MAL)
Na sliki: skupinica najstrastnejših igralcev. (Foto Marko Lutman)
Nogomet: po lanski porazni sezoni Sovodenjcev
Ekipo osvežiti z mladimi silami
stvn al)iti M lansko porazno prven-ga uJ11. .skušati vključiti v ekipo kake-5°sta	nogometaša sta prvi pred-
Sj} oVk*' ki so si ju zastavili odborniki čani 0v°^nje za novo sezono. Prepri-denir™0' ie zel° težko, da bi Sovo-ko L1 'živeli tak neuspeh kot lani, •nest enaisterica zasedla predzadnje eil0 0 na lestvici, dosegla pa je samo tug: zrnago. Problemov je bilo več, p	igralci samimi ni bilo tiste
tveil zan°sti in navezanosti na druš-sred'6 barve' tako da je trener Berloso Pi n* ^rvenstva zapustil ekipo, na klo-več lejla ie zamenjal Marson, ki je že stavo
vodil sovodenj sko člansko po-
kala ?rn^ke je zato v teh mesecih Čači] o Slln° nehvaležna naloga, da preu-dijf, ^zr°ke, ki so botrovali tako ble-ast°pom domače ekipe, in da po nov].08« te težave tudi premostijo. O sicer srnerJ1icah in programih, ki jih kneli p180..86 «° kraja izpeljali, smo drnft krajši razgovor s predsednikom »Wa Lucijanom Fajtom. rain 1 ®mo si bili edini v tem, da modelu K,renito spremeniti pristop k Najprej smo se morali spoprijeti
Lucijan Fajt
s problemom trenerja, saj je lani Marson sprejel nalogo, da bo vodil ekipo samo do konca prvenstva. Verjetno bo v novi sezoni njegovo mesto prevzel
Spanghero, ki je lani treniral Audax iz Gorice, sam pa si želi, predno se dokončno izreče, odkrito pogovoriti z vsemi igralci in ugotoviti, kakšen naj bi bil njihov pristop k delu.«
»Kar se pa tiče igralskega kadra,« je nadaljeval Fajt, »imamo v programu nekatere spremembe. Društvene barve bosta ponovno branila vratar Gergo-let, ki je lani igral pri Mladosti, in Vižintin, ki je odslužil vojaščino. Dogovorili pa smo se tudi z Mangiullom, ki prihaja iz vrst Pro Gorizie in je zelo soliden vezni igralec. Dogovarjamo se tudi z drugimi društvi za prestop nekaterih igralcev, vse skupaj pa je trenutno le na ravni pogovorov, stvari niso še dokončno urejene,«
Mislite vključiti v člansko postavo tudi katerega izmed mlajših domačih igralcev?
»Vključevanje mlajših nogometašev je bistvene važnosti, saj znajo prav mladi igralci dati ekipi prepotrebno svežino. Če bodo trdo poprijeli za delo in resno trenirali, mislim, da bodo med prvenstvom imeli veliko možnosti, da pokažejo svoje sposobnosti.«^
(MAL)


T

jjjjjl
■’* 1 ■
■lil
. ' 22
7* /
fil®

»v	■ .7 7' .v— *. ", ,
' *	-	‘	7r-:. 7V.; 7^7'■ \ .	7 ’ '


i:-4	7-
7*:
' '7''
11:
*v- v '
Dušan Jelinčič
•z


NOČI
Utrinki iz Karakoruma
Matevž se nenadoma dvighe, izreče: »Sneži«, z roko otepe sneg s šotora in se spet zavije v spalno vrečo. Spomini na najbližjo preteklost se sedaj vrtinčijo kot v viharju. In ta vihar se staplja v zunanji mraz in sneg, in ustvari kopreno nejasnosti v moji duši.
Ko odprem oči se mi na trenutke zdi, da se mi blede. To je višina. In blodnja vrtinči misli, spomine, jih secira in zopet sestavlja, ter mi jih nato spet vrača spremenjene in skrotovičene.
Svetniki
Spomini na včerajšnji dan se mi utrinjajo kot padajoče zvezde. Kako sta se, potem ko smo že postavili šotor, Bogdan in Matevž spričkala za neko neznatnost, pa sta si bila takoj spet dobra, jaz pa sem se oddahnil, saj se mi je prav čudno zdelo, ko so mi pripovedovali, da se niso moji prijatelji, ko so bili v Patagoniji, kjer so živeli v neverjetnih pogojih več kot dva meseca, niti enkrat skregali. Saj smo ljudje, ne svetniki!
Jaz pa sem takrat čisto resno rekel Bogdanu: »Poslušaj, ta šotor je majhen in je prostora kvečjemu za tri čokate »beštje«. Saj ne moremo tu biti v štirih! Jaz lahko res brez problema grem v lep in prostoren šotor Pavleta in Silva, saj sta mi še sama rekla, da to lahko storim, da se ne bomo tako nečloveško stiskali kot sardine v škatli.«
Bogdan me je samo pogledal češ, kaj te je tako šokiralo, da smo se malo spričkali (pa me ni, le oddahnil sem se, da bom spal z ljudmi in ne kandidati za svetniški stan) ter mi mirno odgovoril: »Ti lahko narediš, kar hočeš, vedi pa, da bi vsi zelo radi, da bi spal z nami. Bolj veselo bo in bolj se bomo zalrkava-li!« To mi je povedal s tako iskrenostjo v očeh, da si nisem pomišljal niti trenutek več, in odločil, da se bom z njimi stiskal cel mesec dni.
Sneg tiho boža šotorsko platno. Spet me stiska v prsih: prekleta višina! Sedaj pa se spomnim, kako sem se včeraj divje razjezil na nosača, ki mi je nesel transportno vrečo. Ko jo je odložil, je z nje porezal jermene ter takoj nato seveda zbežal v dolino. Njemu jermeni še kako služijo, zame pa je bil prepričan, da so le okras na moji vreči. Jaz sem še dolgo hodil od nosača do nosača s pohabljeno transportko in obtoževal vsakega drugega (ko pa se mi zdijo vsi nosači enaki!), da mi jo je on razrezal. Očitno sem bil videti tako besen, saj so se vsi, ko sem se jih lotil, kar potuhnili, povesili pogled in obmolknili. Še moji soplezalci so me takrat čudno gledali in se me niso upali zafrkavati.
Naveze
Ob vstajanju, ki je okoli osme ure, ko Isa pripravi zajtrk, imam dokaj čuden vtis. Ne sneži več, vendar pa je sneg s čisto tanko plastjo pobelil kamenje okoli nas. Gore so še skrite v premikajočih se meglah in oblakih, vendar pa se bodo hitro sčistile. Čas za akcijo. Ne more biti drugače: če se gora pripravlja, da te sprejme v objem, se tudi človek pripravi, da bo šel nanjo. V teh primerih nastane med človekom in goro neko čudno zavezništvo in psihološka odvisnost.
Viki v kuhinji še kar uradno spregovori: »Fantje, pripravimo naveze!« Naveze so že bile zdavnaj pripravljene, vendar jim je bilo tu treba dati uraden pečat, dokončno potrditev. Vodja začne: »Jaz bom plezal z Ničom in Mojmirjem, Primorci bodo seveda skupaj, udarno navezo bodo tvorili Tomo, Pavle in Silvo, nato pa bodo seveda še skupaj Kranjčani Andrej, Mica in Mišo. Sicer pa prav dobro veste, da se potem lahko zgodi, da nas razmere prisilijo, da te naveze popolnoma spremenimo in da ne bo niti ena prišla na vrh taka, kot smo jo sestavili.«
Naš šotor v bazi kraljuje sredi ledenika...
letnjYišek v tem smislu sta organizaciji dosegli ob trideset-hike	skavte je ta bila leta 1982, za tabor-
hekat^ novo 80 se izoblikovali mladinski pevski zbori in ih že]6^ ^uPnbska središča. Potem so tu še glasbene šole t°da rft0 Pouku tujega jezika. Vse je več kot spodbudno, ravn0 t- atere panoge morajo odpasti. Navadno odpadejo he Zn . te. ki ne premorejo kakovostnih kadrov in tiste, ki Podro'naI« P°ti do izvorov gmotne podpore. Tudi na dčno dlesne kulture se namreč uresničuje nedemokra-de nam inarsko pravilo: kdor prej pride prej melje, ne gle-hanaš VSe««10 «e^a ™ poštenost pristopa. Te zadnje misli se društv J° na sPl°šnost pojava in ne na kakšno posamezno
še bob Vrnir!10 s? k 01ympii. V tem desetletju se je odbojka traja i^dda. Že šest let, z večjo prodornostjo pa štiri leta, se prj ^Sanje v najmlajše, v miniodbojko. Samo leto manj
Ce. Tak Stvu ubadajo s to pripravljalno panogo tudi dekli-Sioi, . ^ fantki kot deklice ^ nHplpžnipin kraievnib nrven-
'nirjev tako v s	_____J____
ni,klb;mtailove Centro sportivo italiano. Organizirana mi-
stev in ^viru11
se udeležujejo krajevnih prven-sklopu odbojkarske zveze kot v .,	-----	.jportivo italiano. Organizirana m.
]ka je pogoj za nadaljnji obstoj ostalih moštev, ki jih
pred desetimi leti ni bilo. Danes tekmujejo fantje v prvem članskem moštvu, v 1. diviziji, v skupini under 16, v skupini under 14 in kot omenjeno v skupini za miniodbojko. Dekleta tekmujejo v 1. diviziji, v skupini under 16, v skupini under 14 v sklopu Centro sportivo italiano, v razredu su-perminiodbojka in miniodbojka — tudi ta je v okviru omenjene ustanove in ne odbojkarske zveze.
S smučanjem se pri društvu bavijo že mnogo let. Tudi v tej dejavnosti so se nekatere postavke spremenile — v glavnem na bolje. Člani se udeležujejo uradnih tekem, ki jih prireja vsedržavna smučarska zveza za senjorje, za mladince, naraščajnike, pionirje in cicibane: gre za alpske discipline, predvsem veleslalom. Največ zadoščenj prinaša drušvu smučarski tek, kjer izstopajo ženske. V zadnjih nekaj letih predstavlja največji uspeh odlična uvrstitev na pokrajinski fazi Trofeje dežel in dve skupinski drugi mesti na deželni ravni. Pri tem je treba upoštevati, da je smučarski odsek 01ympie nižinski, medtem ko so ostali tekmeci v glavnem z gorskega območja. Odsek je narodnostno mešan.
Izven rednih prvenstev ni v zadnjih letih na področju odbojke ničesar bistveno novega, ker je ta panoga že prej bila odmevna s turnirjem za memorial Petra Špacapana, s prisotnostjo na raznih srečanjih v deželi in v Sloveniji. Pozitivno novost pa predstavljajo smučarski tečaji za mladince v Rablju za alpske discipline in v Žabnicah za smučarski tek. Višek zimske društvene sezone predstavlja društveno smučarsko prvenstvo, ki se je razvilo in utrdilo v tem desetletju. Na ta način 01ympia uspešno dopolnjuje pobude in napor Slovenskega planinskega društva, ki je izbralo za središče svojih zimskih dejavnosti - tečajev, izletov in tekmovanj Nevejsko sedlo ali po naše v Žlebeh.
ANGAŽIRANOST
ŠTUDENTOV
Iz vsega, kar je bilo povedano doslej, bi se na prvi pogled moglo zdeti, da se mlada generacija masovno bavi z gibalnimi dejavnostmi, kljub težavam in zastojem, ki sem jih omenil ali podrobno opisal. Ta vtis more prihajati tudi iz vsebine in načina podajanja novic in ocen s strani sredstev obveščanja, kot sta radio in časopisi, ter iz pogovorov na zborih učiteljev ali profesorjev ali med starši na šolskih roditeljskih sestankih oziroma drugače, kadar nanese pogovor na otroke. Predstava je napačna. Poglejmo zakaj! Tik pred koncem lanskega šolskega leta smo na višjih srednjih šolah razdelili vprašalnik^ ki so ga uporabili tudi na tržaških višjih srednjih šolah. Šlo je za preverjanje, koliko dijakov in dijakinj se dejavno bavi s telesno kulturo v tekmovalnih oblikah. Točneje povedano: želeli smo izvedeti, kdo in koliko mladincev in mladink, ki obiskujejo višje srednje šole, je vpisanih v vsedržavne tekmovalne zveze in so torej vezani na določeno društvo oziroma panogo. Vzporedno smo zabeležili kraj bivanja, da bi dobili tudi ozemeljsko sliko in gostoto angažiranja mladine v športu. Dobili smo zanimive podatke, ki se bistveno razlikujejo od površnih vtisov in površnih razprav.
V prvih razredih vseh petih višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici je v različne vsedržavne zveze (odbojka, nogomet, košarka, jadranje, vaterpolo, lokostrelstvo, judo) včlanjenih 50 odstotkov dijakov. V drugih razredih jih je le 33 odstotkov. V tretjih razredih 30 odstotkov, v četrtih razredih 35 odstotkov in v petih razredih zopet 33 odstotkov.
Te številke povedo marsikaj. Najprej to, da niso dijaki tako obremenjeni s športom, kot bi se dalo sklepati po nekaterih pavšalnih ocenah.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Član iulii*"*"
13. avgusta 1988
V okviru ukrepov za večjo varnost na italijanskih cestah
Kmalu z balončkom nad voznike ki pretirano ljubijo alkohol
RIM — V okviru ukrepov za varnost na italijanskih cestah bo v kratkem stopil v veljavo zakon o prepovedi vožnje v vinjenem stanju. Odlok predvideva uporabo znanega »balončka«, s katerim bo policija preverjala, koliko alkohola ima voznik v krvi, količina alkohola pa ne sme presegati 8 promilov. Drugače povedano, »balonček« pokaže, da je oseba vinjena, če je zaužila pol litra vina, dva kozarčka žgane pijače ali veliko pivo ob praznem želodcu. Ukrep bo v prvi fazi poskusne narave, saj bodo po vsej verjetnosti kasneje določevali stopnjo vinjenosti, glede na starost voznika.
Ukrep je še vedno na odprtem morju, saj ne obstajajo še točna uradna določila. Poleg tega bi lahko zakon zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev tudi šel po vodi. Širijo se govorice, da bo ta ukrep deležen polemik in negativnih reakcij, ki so sledile novim omejitvam hitrosti. Nov ukrep namreč sega v zakoreninjeno tradicijo Italijanov, t. i. »kulturo pijače«.
Ob vsem tem so se seveda oglasili tudi zdravniki. Po
njihovem je vse odvisno od načina pitja. Dietolog prof. Michelangelo Cairella je mnenja, da trije kozarci vina srednje alkoholne stopnje lahko vplivajo na človeka, če jih zaužije ob praznem želodcu. S polnim želodcem pa »se nič ne zgodi.« Seveda je vnaprej nemogoče določiti, koliko alkohola lahko zaužije posameznik. Po njegovem pa treba podčrtati, da pri obedu par kozarčkov ne škodi. Nasprotno, lahko sta terapevtska, npr. proti kolesterolu. Dietolog poudarja, da vino v majhnih dozah ne škodi, treba pa paziti pri uživanju žganih pijač, katerih prekomerna poraba je znatno nevarnejša.
Predstavniki vinskega sektorja Confagricolture imajo novi ukrep za pozitivnega. Po njihovem treba ljudi vzgojiti tako da ne pijejo povprečnih vin, ampak da se približajo vinom višje kakovostne stopnje. Že pred časom so pri Confagricolturi prešli iz »ljudskega« na »kakovostno« pridelovanje. Dovolj da pomislimo na vsa južna vina, ki jih večina ljudi ni poznala. Skratka, moto Confagricolture bi lahko bil: »Pijte manj, ampak bolje.«
Vojvoda Andr e w in soproga predstavila malo princeso
Očitno ponosni starši so pripeljali domov Yorško princeso, ki je zaenkrat j® drobno dete brez uradnega imena	(Telefoto A
Tudi »pariški« medo pozna trik ki blaži še tako pasjo vročino
Medvedja družina pariškega živalskega vrta se namaka v hladni vodi in tako preganja soparo	(Telefoto AP)
V New Yorku novi kokain povzročil porast nasilja
NEW YORK — V New Yorku se je v zadnjem času pojavila nova vrsta mamila, ki je poostrila val nasilja in spremenila metode prekupčevalcev. Umor mladega policijskega oficirja Edwarda Byrna, ki so ga ubili v avtu, je karseda zgovoren. Po mnenju oblasti in javnosti ta zločin označuje novo fazo v metodah trgovcev z mamili, najavlja pa še okrutnejše in neusmiljeno obdobje.
Trgovci z mamili so se do sedaj iz »poslovnih interesov« izogibali javnih obračunavanj, še najbolj ubojev predstavnikov javnih organov. Poznavalci trdijo, da je za to brezobzirno streljanje na policaje oddelka proti prekupčevanju mamil kriva nova vrsta droge, ki jo izdelujejo iz kokaina. V laboratorijih novo mamilo lažje obdelujejo in ga tudi lažje prodajajo. V New Yorku, kjer se je kokain posebno »zakoreninil«, je širjenje nasilja sorazmerno s prodajo kokainskih derivatov.
V razlago, da je za nasilje krivo novo mamilo (kokain), je policija povedala, da je ustvarilo novo tržišče, kjer. so zločinske tolpe nastajale v nekaj mesecih, medtem ko je bila prej nastajalna doba nekaj let. Poleg hitrosti ustvarja-
nja novih zločinskih tolp vpliva na neusmiljen boj za
tržiš-
če tudi njihova sestava. Namesto tradicionalne mafije, ki je v trgovanju z mamili držala določenega kodeksa, so P kupčevale! pretežno s Karibskih otokov in iz Latin Amerike, se pravi iz krajev, kjer je streljanje bolj običaj V New Yorku pa se te tolpe poslužujejo polavtomatskeg in avtomatskega orožja, za katerim policija dokaj zaostaj Uporabljanje težkega orožja je seveda povzročilo p°r ^ žrtev (večkrat nedolžnih). V južnem Oueensu npr., kjer heroin in marihuano desetletja prodajali po ustaljenem o čaju, se je število umorov sedaj povečalo za 25 odstotk^
tega
Policija opozarja na nič manj vznemirljiv faktor. Z ra: od ostalih so prodajalci kokaina večkrat pod vplivom mamila, tako da se v okviru boja za tržišče poslužuje) krutih metod. Naj omenimo, da policiji ni še uspelo v sv jih akcijah zapleniti brzostrelk ali drugega avtomatske!) orožja. Agent posebnega oddelka za boj proti mam»° Travis Kuykendall je povedal, da je »kokain povzročil mn^ go več nasilja kot vsa ostala mamila, s katerimi smo sedaj imeli opravka.«
Množica na cesto proti »bogokletnemu« filmu
LOS ANGELES — V pričakovanju beneškega festivala, ko bodo na Lidu predstavili italijansko premiero Poslednje Kristusove skušnjave, lahko zabeležimo prve reakcije na ameriško premiero spornega filma Martina Scorseseja. Besedo imajo seveda najprej kritiki, ki so nasplošno zelo dobro sprejeli film, okoli katerega se je v prejšnjih tednih dvignilo toliko prahu, vendar moramo še prej zabeležiti množični protest 25.000 verskih skrajnežev, ki so se zbrali pred vhodom v producentsko hišo Universal. Cesta, ki pelje v Hollywood, je zaradi Scorsese-jevega filma ostala zaprta dolgi dve uri, policija pa je skušala - kolikor se je le dalo - miriti pobesnele demonstrante, ki filma vsekakor nočejo gledati.
Protestno manifestacijo sta priredili radijski postaji in televizijska mreža Eternal Word. Verske organizacije rotijo svoje pripadnike, naj bojkotirajo projekcije Scorsesejevega filma, katoličanom pa so se v ZDA pridružili še muslimani, ki sicer verujejo v Alaha, a so kljub temu (prvič v zgodovini!?) izrazili solidarnost »nevernikom«.
Losangeleške ulice je tako preplavila množica transparentov (glej sliko), na katerih je pisalo, da se Jezusa ne sme zafrkavati, da je Kristusovo kraljestvo solidno, Scorsesejev film pa zlo.
Med tolikimi glasovi, ki so se dvignili proti avtorskemu delu enega izmed najboljših ameriških režiserjev (nič manj pomembni niso scenarist Paul Schrader, igralci Daniel Dafoe, Barbara Hershey, Harry Dean Stanton in David Bowie ter direktor fotografije Michael Ballhouse), izstopa pogumna izjava nekega teologa. Slednji je namreč izjavil, da so vsi, ki kritizirajo Poslednjo Kristusovo skušnjavo slabi poznavalci svetega pisma, saj je Kristus povsod opisan kot človek, kot bitje, ki je podvrženo vsem človeškim nagnjenjem. Zato, trdi teolog, ni nič čudnega, nemoralnega, blasfemistič-nega v tem, da se Scorsesejev Kristus zaljubi v Marijo Magdaleno.
Kritike, ki so si že ogledali Poslednjo Kristusovo skušnjavo, sploh ni motila nebiblijska ljubezen, čisto vsi so tarnali zaradi razvlečenega ritma, režiserju pa so priznali, da je podpisal pravo remek delo.
Neznanci ubili občinskega svetovalca PSDl
SIRAKUZE — Prejšnjo noč so neznanci hladnokrvno ubili načelnik® občinske svetovalske skupine PSL' iz Sirakuze Franca De Grandeja. P0" licija še ugotavlja, ali je šlo za um01 zaradi ropa ali pa ima tragični dogodek kako drugo ozadje.
Franco De Grande je približno 0 štirih zjutraj zapiral svoj lokal, k stoji kake štiri kilometre od mest®' ko sta se mu približala dva človek®; Nesrečnež se je hotel zateči v svoj avto, v katerem je spala 10-letn® hčerka, tedaj pa je eden od zlik°v" cev začel streljati. De Grandeja s° streli zadeli v glavo in trebuh. Na' padalca sta se nato polastila den®r niče, v kateri je bil dnevni zasluž® in se izgubila v noč. Napadu je sl®^ dil očividec, ki je takoj obvestil p°' ličijo.
Kot rečeno, preiskovalci ne k", ključujejo nobene možnosti, ki lahko pripeljala do umora. De Gra® de sicer ni imel sovražnikov, polih ^ no pa se je angažiral šele pred k®^ kim letom. Leta 1985 je previč k®® didiral na občinskih volitvah, km® ^ potem pa so ga imenovali za nace nika svetovalcev PSDI.
Krvavo sporočilo ugrabiteljev De Angelisa
PORTO CERVO — Zločinci, ki so pred dvema mesecema ugrabili 56-letnega rimskega konstruktorja Giulia De Angelisa, so na okruten način odgovorili na poostritev preiskave o ugrabitvi. V začetku avgusta so namreč družini De Angelis poslali pisemsko pošiljko, v kateri pa je bil poleg sporočila ugrabljenega De Angelisa tudi okrvavljen del človeškega ušesa, ki naj bi ga banditi odrezali nesrečnemu ugrabljencu.
S tem so ugrabitelji najbrž hoteli ustrahovati sorodnike Giulia De Angelisa in jih prisiliti, da bi čimprej plačali zahtevano odkupnino. Ugrabitelji so svojo zahtevo znižali na štiri milijarde, medtem ko so takoj po ugrabitvi za izpustitev rimskega kon-
struktorja zahtevali dvajset milijard lir. Zahtevi po odškodnini pa je bilo priloženo tudi sporočilo samega ugrabljenca, ki naj bi prosil sorodnike, da ponovno vzpostavijo stik z ugrabitelji in se z njimi dogovorijo za njegovo osvoboditev.
Pogajanja z ugrabitelji so bila prekinjena pred časom, ko so se predstavniki družine srečali z banditi. Takrat so ugrabitelji zahtevali najprej denar, predstavniki družine pa so pred tem zahtevali osvoboditev De Angelisa. Ugrabitelji so se takrat oddaljili, ne da bi predlagali novo srečanje.
Z zadnjim krvavim sporočilom so zločinci prisilili sorodnike ugrabljenca, da so v četrtkovih sardinskih
dalj®'
časopisih že objavili poziv ugrabiteljem za
vanje pogajanj, istočasno pa je družina De
zahtevala tudi jamstvo, da je Giulio De Angel živ. _	. isicr
Člani družine imajo tudi velike težave prl nju posrednikov za pogajanja z ugrabitelji. ^oSl &n\e'
trd°v;
ki se namreč bojijo, da bi se zločinci spravili Ob vsem tem pa preiskovalci o celotni zadevi ratno molčijo. Odločili so se tudi, da ne začn nobeno akcijo, ki bi lahko na kakršen koli ^ ovirala stike med družino in ugrabitelji. S tem .j. omogočili čim hitrejši zaključek pogajanj in izP tev ugrabljenca.