PoStnlum platan* * *oTo>lnl
1. Tzdaja
Cena Din !•—
Izhaja vsak dan zjutraj razven T ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številk« Din 1'—, lanskoletne 2’—; me-sečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 In 80-71.
Jugoslovan
Ko k opisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-6S. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. raC.i Ljubljana 15,621
St. 246
Ljubljana, petek, dne 23. oktobra 1931
Leto II.
r->K	>/
>; •	■■
Dr. Djordje Djurič,
naš finančni minister, ki je te dni uspešno zaključil v Parizu pogajanje o novih kreditih Jugoslaviji.
N j. Vel. kralja za narodno gledališče v Sarajevu
Sarajevo, 22. oktobra, k. Dvorni maršal je obvestil upravo Narodnega gledališča, da se Nj. Vel. kralj po zastopniku udeleži svečane proslave desetletnice gledališča in pošlje tja svojega odposlanca. Kralj je tudi poklonil Narodnemu gledališču v znak priznanja za umetniško delovanje glavno zaveso.
Francosko - italijanska gospodarska pogajanja
Pariz, 22. oktobra. AA. V Pariz so prispeli trije visoki uradniki italijanskega ministrstva za poljedelstvo. Gre za preliminarna pogajanja o sporazumu med Francijo in Italijo glede kon-tingentiranega izvoza živil in vina med obema državama.
Holandska kraljica v Italiji
Milan, 22. oktobra. AA. Holandska kraljica Ema, ki se je nekaj časa nastanila kot zasebnica v Varesu, je obiskala lombardska jezera in nato milansko mesto. Spremljal jo je milanski prefekt.
Brezuspešna pogajanja za avstrijsko posojilo
Dunaj, 22. oktobra, n. Danes se vrne iz Pariza bivši finančni minister dr. Jucli. Pogajanja za posojilo so ostala brezuspešna Francozi so povsem odkrito izjavili, da posojila za administrativne s vrhe ne dajo. Posojilo bi bilo mogoče samo pod garancijo Društva narodov in pod pogoji, pod katerimi je bilo dovoljeno že prejšnje posojilo.
Schober odstopi in ostane
Dunaj, 22. oktobra, n. »Die Stunde« potrjuje vesa, da bo dr. Schober v najkrajšem času odstopil kot minister za zunanje zadeve in bo le posle prevzel lcancelar dr. Buresch. Sohober ostane pa še nadalje v vladi in mu bo bržkone poverjen novi resor za štedenje.
Kriza v vodstvu romunske Narodne banke
Bukarešta, 22. oktobra, n. Listi poročajo, da misli guverner Narodne banke Manojlescu podati ».stavko radi težkoč v Marmaros-banki. Država namerava baje s pomočjo Narodne banke imenovani zavod sanirali. Sam kralj Karel da bo danes popoldne osebno prisostvoval seji, na kateri se bo razpravljalo o sanaciji gori imenovane banke. Manojlescu pa se med tem ne strinja z intervencijo. Kakor piše list »Cu ventul«, bo Manojlescu bržkone imenovan za poslanika v Washington.
Kaj bo delal Grandi v Berlinu
Rim, 22. oktobra, n. »Giornale d’ Italia« piše, da bo zunanji minister Grandi v Berljnu vodil z nemškimi državniki pogajanja o razorožitvi, reparacijah in vojnih dolgovih, ker so ta vprašanja ozko zvezana z današnjo svetovno krizo. Fašistična Italija želi sodelovati pri reševanju teh vprašanj z vsemi. Za obvladanje sedanje krize je treba koncentrirane delavnosti vseh držav, ne izvzemši pomoč Amerike.
Danes vsi na
Ccvsf/fecvo proslavo
v operno gledališče!
Sreske kandidature v Dravski banovini
Pristojna sodišča so potrdila včeraj številne kandidature — 2200 podpisov za kandidaturo ministra Puclja — Kandidature po drugih banovinah
Ljubljana, 22. oktobra. AA. Danes so bile potrjene prve sreske kandidature v Dravski banovini. Sreska sodišča so potrdila:
za mesto Ljubljano: kandidaturo (lr. Alberta Kramerja, ministra za gradbe; namestnik Ivan Tavčar, tajnik Delavske zbornice;
za kranjski srez; kandidaturo Janka Barleta, župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani; namestnik Ivan Lončar, posestnik inžupan v Tržiču;
za kamniški srez: kandidaturo dr. Valentina Rožiča, upokojenega profesorja in posestnika v Ljubljani; namestnik Alojzij Burica, posestnik in bivši župan iz Dragomelj, in
kandidaturo Antona Cerarja, posestnika in gostilničarja v Kamniku; namestnik Ignacij Tomc, trgovec v Moravčah.
za logaški srez: kandidaturo dr. Staneta Rapeta, tajnika Zveze kulturnih društev v Ljubljani; namestnik Ivan Itemžgar, gostilničar in posestnik v Žirovnici;
za litijski srez: kandidaturo geom. Milana Mravljeta v Ljubljani; namestnik Gvi-don Birolla, industrijec, Zagorje, in kandidaturo Alojzija Turka, trgovca iz Višnje gore; namestnik Rudolf Hribar, lesni trgovec, Izlake;
za srez Gornji Grad: kandidaturo Rasta Pustoslemška, novinarja v Ljubljani; namestnik Fruuc Kolenc, veleposestnik in trgovec v Ljubnem, in kandidaturo Matije Goričarja, župana in posestnika v Mozirju; namestnik Anton Sem, posestnik v Ljubnem;
za kočevski srez:	kandidaturo	Ivana
Puclja, ministra; namestnik dr. Hans Arko, odvetnik v Kočevju;
za celjski srez: kandidaturo Ivana Pre-korška, upravnika bolnice v Celju; namestnik Franc Goričan, posestnik in upokojeni kmetijski inšpektor;
za srez Ljubljana-okolica: kandidatura Albina Komana, posestnika v Vižmarjih; namestnik Ivo Sancin, načelnik v pokoju v Ljubljani;
za laški srez: kandidaturo prof. Alojzija Pavliča iz Celja; namestnik Alojzij Jagrič, strojevodja, Zidani most;
za brežiški srez:	kandidaturo	inž. Er-
nesta Kruleja, župana v Sevnici; namestnik dr. Franjo Benedičič, rudniški zdravnik, Senovo, in
kandidaturo Ivana Ureka, župana in bivšega narodnega poslanca v Globokem: namestnik Franc Pintarič, Rigonci;
za radovljiški srez:	kandidaturo	Ivana
Ažmana, župana v Lescah; namestnik Franc Kralj, tovarniški delavec, Koroška Bela, in
kandidaturo Ivana Mohoriča, generalnega tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani; namestnik Josip Ambrožič, trgovec in posestnik v Ljubnem;
za srez Šmarje pri Jelšah: kandidaturo Vekoslava Špindlerja, novinarja iz Maribora; namestnik Anton Malgaj, viničar, Zibika, in
kandidaturo Josipa Drofeniga, posestnika v Šentjurju ob južni železnici; namestnik Jurij Lesjak, župan, Slivnica pri Celju;
za metliški srez; kandidaturo Danijela Makarja, posestnika in gostilničarja v Metliki; namestnik Janez Smuk, župan in posestnik, Mlake.
* * *
Zakon zahteva, da mora vsakega sreske-ga kandidata predlagati najmanj 200 volivcev. V Dravski banovini pa je večinoma predlagalo mnogo več volivcev, kakor je predpisano.
Posebno veliko zaupanje pa so v tem pogledu izkazali volivci ministru Puclju. Predlog o njegovi kandidaturi je podpisalo nad
2200 volivcev.
Med njimi je 9 duhovnikov, kar dokazuje, da je v resnici splošna zahteva vsega prebivalstva, da kandidadira minister Pucelj.
DRUGE KANDIDATURE.
V Varaždinu je potrjena kandidatura dr. Djure Šurmina. Njegov namestnik je Martin Majcen, kmet iz Sračinca.
Sodišče v Prokuplju je potrdilo sresko kandidaturo bivšega narodnega poslanca Dragica Selnica. Njegov namestnik je Tihomir Džinžič, predsednik občine v Veliki Plani.
Štiri liste v strumičkem srezu. — Sodišče je potrdilo te sreske kandidature za strumički
srez: zdravnika dr. Tome Fidančeviča, čigar namestnik je Stojan Kacarevič, nadalje kandidaturo Arzenija Nikoliča, učitelja v p., in kandidaturo Maneta Adjijeviča. Nadalje je potrjena še lista Gligorija Dimiča.
V prilepskem srezu sta potrjeni dve listi, ln sicer bivšega narodnega poslanca Vasilja Tr-bifa in vpokojenega Vojislava Damjanoviča.
Ravnotalco sta dre listi v bitoljskem in mo-rihovskem srezu. Tu kandidirata: bivši narodni poslanec Jovau Altiparnakovič in advokat Nikola Markovič.
V podgorskem srezu sta do sedaj potrjeni dve listi in sicer Vitomira Davidoviča iz Osla-ča in Velimira Rankoviča iz Belomuževiča.
V kačanskem srezu je potrjena še lista bivšega narodnega poslanca Milana Dimitrijevima. Ta je sedaj tretja kandidatura v kočanskem srezu.
Bivši minister Velizar Jankovič kandidira v pančevačkem srezu. Njegov namestnik dr. Jakob Avender iz Pančeva, voditelj pančevačkih Nemcev. — Dr. Jankovič je priredij več sestankov in na njih govoril v srbskem in nemškem jeziku ter pozival volilce, da vsi izvrše 8. novembra svojo državljansko dolžnost. — V pančevačkem srezu je potrjena tudi kandidatura odvetnika dr. Aleksandra Prellerja.
V ariljskem srezu kandidira Savo Savič, trgovec iz Beograda in bivši narodni poslaneo Milenko Glišič.
Tudi v kiijaževučkein srezu sta dve listi, sicer dr. Milutina Velimiroviča in zemljoradni-ka ter bivšega predsednika oblastne skupščine v Timoku Krste Ožinoviča.
V Odrihu je potrjena kandidatura bivšega narodnega poslanca dr. Ilije Šumenkoviča.
Na Braču kandidira dr. Božo Kučič, advokat iz Splita.
V liibuškem srezu so tri tri kandidature in
sicer Ante Baga, dr. Nujiča Petra in Vujiča Ibrahima.
Župnik fra. Ante Gnječ kandidira v srezu Mrkonjič na listi predsednika vlade.
Zagreb, 22. oktobra, k. Danes je sresko sodišče v Zagrebu potrdilo kandidaturo Jurija Demetroviča ter inž. Ferda Šege ter njihovih namestnikov Jokoba Pavline in Dragotina Do-manjka.
šušak, 22. oktobra, k. Sresko sodišče je potrdilo kandidaturo Vekoslava Spinčiča iz Ka-stva ter njegovega namestnika dr. Viktorja Ružiča.
Split, 22. oktobra. I. Tu je bila potrjena kandidatura bivšega poslanika na Dunaju dr. Grgo Andjelinoviča z namestnikom dr. Ivom Majsto-rovičem.
Obisk predsednika francoske vlade v Ameriki
Laval se je včeraj izkrcal v Newyorku — Svečan sprejem v pristanišču in v mestni občini — Nezdružljivost francoskega in ameriškega stališča glede vprašanja
razorožitve
Pariz, 22. oktobra, n. Parnik »Ile de France« je dospel danes ob 3. uri ameriškega časa ali ob 8. uri srednjeevropskega časa v Newyork.
Laval je že med potjo brezžično pozdravil predsednika Zedinjenih držav Hooverja in tudi z državnim tajnikom Stimsonom izmenjal prisrčne brzojavke. V svoji brzojavki je naglasil, da iz vsega srca želi, da bi njegov poset v Washingto-nu še bolj utrdil francosko-ameriško sodelovanje v prid celega sveta.
Newvork, 22. oktobra, (d) Ladji »Ile de France« se je peljal naproti vlačilec, ki je bil opremljen z brezžično postajo. Ladjo je srečal o polnoči. Laval, ki to noč ni legel, je poslal ameriškemu narodu po radiju svoj pozdrav. Ob 8. zjutraj se je pripeljal do »lle de France« pristaniški čoln »Malcoln« s pozdravno deputacijo mesta Ncwyorka. Deputacija je odšla na krov ladje, da vzame s seboj Lavala in njegove spremljevalce. Ko so francoski gostje stopili v ameriški čoln, je bil Francozom na čast oddan salut 19 strelov. Na kraju, kjer je čoln pristal, sta Lavala sprejela ameriški državni tajnik Stimson in francoski poslanik Claudel. Laval je nato odšel k sprejemu v newyorško mestno hišo, kjer je francoskim gostom izrekel dobrodošlico župan Walker.
Pariz, 22. oktobra, n. »Echo de Pariš«
piše, da francosko stališče v vprašanju razorožitve ostane nespremenjeno, ker je nerazdružljivo zvezano z vprašanjem francoske varnosti. To bo.Laval izrecno izjavil pri sprejemu v newyorški mestni hiši. Francija se ne more zadovoljiti z lepimi besedami, temveč zahteva preciznih obvez. Ona ostane pri svojem memorandumu, ki ga je poslala Društvu narodov in kjer je izjavila, da odstopi od svojega stališča samo v slučaju, ako ji bodo stavljeni protipredlogi enake vrednosti in trajnosti. — Konzultativni pakt, katerega je ameriški opazovalec v Ženevi predložil Briandu, je absolutno nezadovoljiv.
»Pertinax« poroča dalje v svojem listu, da je bil tekst teh Lavalovih izjav že predložen Hooverju. Ameriški poslanik svetovalec Mariner, ki se na željo francoske vlade nahaja v spremstvu g. Lavala, je baje predlagal neke stilistične spremembe, kar pa je Laval odklonil.
Washington, 22. oktobra. A A. Uradni progi izjavljajo, da Združene države ne morejo dati Franciji ali drugim narodom prav nobene obljube glede njihove varnosti. Razgovori predsednika Združenih držav Hooverja in francoskega ministrskega predsednika Lavala se bodo sukali okrog vprašanja, s kakšnimi sredstvi naj se omili svetovni gospodarski položaj.
V vprašanju vojnih dolgov so Združene
države mnenja, da ga je treba rešiti v soglasju z washingtonsko vlado.
Državni tajnik za zunanje zadeve Stimson je poslal Lavalu prisrčno pozdravno brzojavko. Laval pravi v odgovoru, naj bi njegov obisk v Združenih državah okrepil sodelovanje med Francijo in Združenimi državami v korist vsega sveta.
Pariz, 22. oktobra, n. Tukajšnji ameriški ambasador Valter Edge je danes odpotoval v Washington. V Pariz se vrne šele v prvi polovici meseca decembra.
Pogreb iznajditelja Edisona
West-Orange, 22. oktobra, n. Pogreb Edisona se je vršil včeraj ob pol 3. uri na njegovem posestvu na zelo preprost način. Pogreba so se udeležili najožji prijatelji pokojnikovi in njegovi uslužbenci. V sprevodu so opazili tudi soprogo predsednika Hooverja, dočim se on sam radi obilnih poalov pogreba ni mogel udeležiti. Edisonova rodbina namerava pokojniku postaviti veliko grobnico v njegovem rodnem mestu. Veliko število oboževalcev Edisonovega genija izraža željo, da se mu postavi dostojen spomenik. Vsa Amerika je bila včeraj ob 8. eno minuto v temi, ker so pokojniku na čast ugasnili vse žarnice.
Povratek ministra Balba v Italijo
Rim, 22. oktobra. AA. Letalski minister Balbo se je vrnil iz inozemstva. Pristal Je v Follgnu.
Vsi na mesloll Pred rešitvijo japonsko-kitajskega konflikta
Danes in jutri bodo vložene ter potrjene zadnje kandidature v Dravski banovini in e tem bo volivna borba na široko odprta.
S tem pa nastaja tudi za Jugoslovane ne-odklonljiva dolžnost, da vsi posežejo v vo-livno borbo in tako pripomorejo 8. novembra do čim večje zmage narodne misli.
Kajti na prvi in najvišji cilj volitev ne sme nihče niti za hip pozabiti.
Volitve so manifestacija za veliko in inočno Jugoslavijo.
To je prvi namen volitev. Z javnim glasovanjem bodo vsi Jugoslovani pred vsem svetom izpovedali svojo odločno voljo, da je in mora ostati Jugoslavija nedeljiva celota. Ta manilestanten značaj volitev je treba čim bolj podčrtati, ker mora biti glas enodušnega jugoslovanskega naroda tako močan, da bo odmeval v vsej tujini in da ne bo nihče več dopustil zlohotnih prišepe-tavanj onih, ki so izdali jugoslovansko domovino. In zaradi tega visokega cilja:
Vsi na mesto!
Vsakdo mora v teli zadnjih predvolivnih dneh postati agitator v svojem kraju. Kakor nekdaj za majniško deklaracijo, tako treba sedaj združevati ves narod v eni volji, da bo narod z ogromno volivno udeležbo izjavil, da so tudi novembrske volitve prav takšna
deklaracija jugoslovanske zavesti,
kakor je bila majniška.
Udeležba volivcev mora biti ogromna, to je zapoved, ki strogo zahteva največjo aktivnost od slehernega. Ne zato, da zmaga ta ali oni kandidat z večjim ali manjšim sijajem, temvač, da zmagamo mi vsi, da zmaga Jugoslavija. Zaradi svoje lepše bodočnosti moramo iti vsi na volišče, da na ta načifiT damo čim večji ugled državi, ki je naša država, ki je naša domovina.
Z volivno udeležbo pa hočemo povedati še nekaj drugega, da je namreč
za vedno konec s starim strankarstvom. Uspehi 6. januarja ne smejo biti zapravljeni in miren razvoj, ki ga uživa naša država že skoraj tri leta, mora trajati še naprej. Vsak, kdor gre 8. novembra na volišče, ta se izjavlja proti staremu strankarstvu, vsak pa, ki ostane na dan volitev doma, ta joka jia starimi strankarskimi prepiri, ta je zaostal za razvojem.
Treba samo pogledati na kandidatne liste, ki so vložene v Dravski banovini. Pristaši vseh bivših strank so na teh listah, zastopniki vseh stanov so določeni kot kandidati in celotna kandidatna lista Dravske banovine dokazuje, da je to prava narodna lista, za katero bivša strankarska gesla ne obstoje več.
V tem značaju kandidatnih lisi je tudi njih odločilna prednost. Kajti
prehod v normalno parlamentarno življenje
morajo izvesti samo pravi ljudski zastopniki. Če bi kandidirali strankarji, bi nas ti nazaj zapeljali v bivše strankarske čase in v stare prepire. Če so ti bivši stran' karji sedaj ostali v ozadju zato, ker so spoznali, da je ta njih namera nemogoča, po^ tem je samo dobro, da so izostali. Kajti starih strankarskih časov mora biti konec za vedno1
Vse na mesto pa kličemo tudi zato, da nastane tako močno narodno gibanje, Ha bodo potisnjeni ob zid tisti, ki hočejo z raznimi govoricami in izmišljenimi vestmi begati narod. Naj si že danes zapomnijo vsi in se po tem tudi ravnajo:
Čim bližji bo dan volitev, tem bolj bodo delavni razni temni elementi. Ne šele na dan volitev, temveč že v volivnem boju morajo biti premagani vsi ti špekulanti na ljudsko nesrečo.
Vsi na mesta, da zaveje zdrav in samozavesten duh po vsej naši domovini, da b6 pogled vseh zopet tako visoko uprt, kakor je bil takrat, ko smo vsi sanjali o Jugoslaviji.
Pa še iz enega vzroka: vsi na mesta! Morda se bo pripetilo, da bo kdo od kandidatov ali njih osebnih pristašev pregoreč v borbi. Prav in dobro je, da se vsak kandidat bori za svojo zmago, toda ta borba ne sme biti niti od daleč podobna borbi, kakor se je vodila nekoč.
Tudi boj kandidatov se mora voditi na način, da bo ž njim utrjena jugoslovanska misel in da bo z njim še bolj naglašena naša skupnost, Zdravo tekmovanje, kdo več zbere pristašev za skupno narodno stvar, tako se mora sedaj vršiti volivna borba.
In da se vsi ti cilji z volitvami dosežejo, zato vsi na mesto, zato vsi aktivno v voliv-
Položaj v Ženevi se naglo boljša nima v Mandžuriji teritorijalnih
Ženeva, ‘22. oktobra. AA. Odbor Društva narodov, v katerem so zastopniki Francije, Anglije, Nemčije, Italije in Španije, je nadaljeval delo za rešitev kitajsko-japon-skega spora v mandžurskem vprašanju.
Razprava je odstranila marsikatero nesoglasje. Upajo, da bo Svet Društva narodov stavil definitivne predloge za rešitev tega spora že danes. Japonska in Kitajska sta stavili Svetu Društva narodov razne predloge za rešitev spora. Obe državi sta zatrjevali, da imata miroljubne namene. Med drugim je bilo predlagano, naj Japonska umakne svoje čete v železniško cono. Na drugi strani pa bi kitajska vlada jamčila za varnost japonskega imetja in Japoncev v Mandžuriji.
Ženeva, 22. oktobra. AA. Japonska delegacija pri Društvu narodov je objavila poročilo, v katerem pojasnjuje, kako je nastal spor s Kitajsko. Poročilo navaja, da Japonska nima v Mandžuriji teritorijalnih želj in da gre le za zaščito japonskih državljanov v Mandžuriji. Največje zasluge za vsestranski napredek in za procvit te pokrajine imajo Japonci. Japonska delegacija objavlja nato podrobne podatke o številnih atentatih in o japonskih žrtvah na Kitajskem. Poročilo želi na koncu, naj bi Japonska in Kitajska lojalno sodelovali, ker bi tako sodelovanje koristilo obema narodoma in vsemu svetu.
Po najnovejših vesteh se že umikajo ja-, ponske žete iz Mukdena. Civilna uprava
— Ponovna izjava Japonske, da želj — Glasovi o novih bojih
mesta je bila izročena Kitajcem.
London, 22. oktobra. A A. Iz Tokija poročajo: Iz Mukdena je prispela vest, da 6e japonska posadka pri Tiehlingu nahaja v hudem boju s kitajsko četo, ki šteje 2000 mož. Položaj japonske posadke je resen.
Ženeva, 22. oktobra, n. Danes ali jutri bo Svet DN izrekel končno odločitev v kitaj-sko-japonskem sporu. Izdelan je že tekst resolucije, s katero Društvo narodov zavr-šuje svoje delovanje za ureditev tega spora, ki ga je začel na zahtevo Kitajske z ozirom na člen 11 pakta o Ligi narodov. V resoluciji je določen rok za evakuacijo Mandžurije od japonskih čet. Kitajci imajo prevzeti obveznost ne samo napram Japonski, marveč tudi napram Društvu narodov, da bodo dali vse potrebne garancije za zaščito življenja in imovine japonskih državljanov v Kini. Ako bi Japonska stavila v poslednjem času kake ugovore glede določenega roka za evakuacijo, bo Društvo narodov zahtevalo od Japonske garancijo, da se to zgodi; v tem slučaju bi iz resolucije odpadlo mesto glede roka. Tako redi-girane spomenice bi japonska vlada ne mogla odbiti in Kitajska bi se z njo zadovoljila. Ako bi se v bodoče Japonska ali Kitajska ne držali obveznosti iz te resolucije Društva narodov, bi se to ponovno sestalo in postopalo ne več kot do sedaj po členu 11, temveč po členu 16 pakta o Ligi narodov, v katerem se določajo mere proti izzivalcu oboroženega konflikta.
Srečko Robič — umrl
Umrl je od kapi zadet na sreskem načelstvu v Mariboru
Maribor, 22. oktobra.
Danes okrog 1T45 je v sobi sreskega načelnika za desni breg od kapi zadet umrl veleposestnik, gostilničar in župan Srečko Robič z Limbuša, sreski kandidat za okraj Maribor, desni breg. Robič je prišel popoldne k sreske-mu načelniku Milanu Makarju, da se z njim pogovori o raznih podrobnostih radi svoje kandidature. Nenadoma pa mu je postalo slabo, zgrudil se je nezavesten na tla in se ni več zavedel. Zdravnik, ki je bil takoj poklican, je ugotovil, da ga je zadela kap in da je že mrtev.
Pokojnik je bil sin znanega slovenskega, štajerskega poslanca v stari Avstriji in je bil splošno znana in ugledna osebnost, že od mladosti se je kot zaveden narodnjak in naprednjak udeleževal v-h narodnih in gospodarskih akcij v Mariboru in okolici. Ves čas je bil tudi sokol in nazadnj' starosta domačega sokolskega društva. Sm- ga je zadela v najboljši moški dobi, v starosti okrog 45 let in v sredi agitacije za volitve v narodno skupščino. Pokojnikovo truplo so nocoj prepeljali v mrtvašnico starega mer'.nega pokopališča, od koder bo prepeljan v Limbuš, kjer bo pokopan. Blag mr spomin, žalujočim sožalje!
Ureditev položaja naših delavcev v Franciji
Uspešen zaključek pogajanj med našo in francosko vlado
Beograd, 22. oktobra. AA. Te dni so bila v Parizu končana pogajanja naše vlade s francosko vlado o ureditvi delavskih vprašanj, ki zanimajo obe državi. Ob tej priliki je bila sklenjena pogodba o delu in javni podpori ter sporazum o sezonskih delavcih. Sklenjena je bila tudi pogodba o kmetijskih, industrijskih in rudniških delavcih, na podlagi katere sc bodo mogli naši delavci zaposliti v Franciji.
S pogodbo so urejena vprašanja individualne in kolektivne emigracije in imigracije delavcev, javna podpora v primeru bolezni in brezposelnosti, postopanje glede zaslužka, bolniškega zavarovanja ter postopanja v primeru nesreče.
Vso to je urejeno na podlagi recipro-citcto v popolni enakosti z domačimi delavci in to tudi v pogledu rent delavcem in rodbinam, ki živijo na ozemlju druge države.
Enakost delavskega zaslužka je priznana tudi v pogledu draginjskih in rodbinskih dodatkov. — Pogodbi bo dodana še uredba, ki se nanaša na socialnopravno
zaščito delavcev ter na ostala vprašanja v zvezi s čim bolj urejenim postopanjem pri izselitvi na način, ki ne bo škodoval nobeni zainteresirani državi. Predvidena je ustanovitev mešanh komsij, ki se bosta najmanj enkrat letno sestajali izmenoma v Beogradu in Parizu radi ureditve števila in kategorije delavcev za izselitev ter olajšanje izvrševanja sprejete pogodbe.
Kar se tiče zavarovanja delavcev, je predvideno, da se bo tudi to vprašanje rešilo v najkrajšem času. Pogodbe se nanašajo do zdaj samo na evropsko Francijo, s posebnim sporazumom pa se bo uredila zaposlitev tudi v izvenevropskih francoskih kolonijah. S sporazumom o sezonskih delavcih sta se dogovorili obe državi, da bo vsako leto v svrho profesionalne izobrazbe prišlo gotovo število mladeničev pod 30 let v eno oziroma drugo državo. Emigracija v eno ali drugo državo pa se lahko dovoli tudi nezavisno od odredb pogodbe o delu in javni podpori med našo državo in Francijo.
Finančna debata v avstrijskem parlamentu
Kancelar Buresch o svetovni krizi - Gospodarski in finančni program vlade
Dunaj, 22. oktobra, d. Takoj po otvoritvi današnje seje narodnega sveta je dobil besedo zvezni kancelar dr. Buresch, ki je izvajal med drugim tole: Proračun za leto 1932 je proračun varčevanja in omejitev. Proračun zahteva žrtev od prebivalstva, od javnih nastavljencev in tudi od vseh gospodarskih krogov. Neob-hodno potrebno pa je, da ohranimo red v naših financah.
O svetovni krizi je dejal dr, Buresch, da je nastala zato, ker sta zadela skupaj neugodna konjunktura s krizo bolnega kreditnega sistema. Države upnice ne dado nobenih kreditov več, temveč celo zahtevajo prejšnje kredite nazaj. Pri tem se je pokazalo, da velik del dolžnikov ne more plačati svojih dolgov ob roku dospelosti. Tako se panika zaostruje. Prepozno je Spoznal svet nevarnosti kratkoročnih kreditov in mora zato plačevati velikansko učnino.
Pri tem svetovnem položaju mora vlada pred vsem storiti vse, kar more, da vzpostavi zaupanje v notranjosti in v inozemstvu. Prvi pogoj za to je ravnovesje v državnem gospodarstvu. Zato se tudi ne smemo strašiti pred tem, da hitro sprejmemo tudi vse potrebne varčevalne in davčne zakone. Parlament Je s skoro soglasnim sprejetjem zadnjega programa pokazal, da hoče upoštevati situacijo. Dr. Buresch je opozoril na potrebo, da se temeljito spremeni uprava. O kreditu 190 milijonov šilingov, ki ga je prejela Avstrija od angleške banke in od Reparacijske banke v Baselu, je dejal dr. Buresch, da Je bil za sedaj podaljšan za 3 mesece. Sedaj si prizadeva avstrijska vlada, da s podporo francoske vlade dobi vsaj skromne kredite. Ohraniti moramo valuto. Ne smemo imeti več nobenih primanjkljajev in tudi ne smemo več tiskati nobenih bankovcev.
Zvezni kancelar je govoril nato o najnovejših deviznih ukrepih in o zaščiti avstrijske domače produkcije. Dalje je govoril o Kreditanstaltu, h koncu pa Je dejal: V svesti si moramo biti, da so se delale naps&e. Biti si moramo na čistem da smo v mnogih ozirih živeli preko svo-
no borbo. Z objavo kandidatnih list je proglašena tudi dolžnost vseh Jugoslovanov, da sodelujejo v volivni borbi in s tem pripomorejo, da bodo volitve narodna manifestacija, ki bo Jugoslaviji v čast, nam vsem pa v dobro.
jih razmer in da smo se motili o tem, kaj si smemo dovoliti in kaj ne. Situaciji moramo iti nasproti z veliko resnostjo in se ne smemo dati slepiti glede njene težavnosti. Seveda pa se ne smemo oplašiti. Vedno je bilo tako, da je morala za daljšo ugodno konjunkturo priti slabša konjunktura. Tako tudi neugodna konjunktura ne bo brezkončna.
Otvorjena je bila nato debata o nujnih predlogih vladne koalicije in o predlogih opozicije k gospodarski krizi. Govoril je najprej dr. Oton Bauer, potem pa še poslanec Kunschack, nakar so jim odgovarjali resorni ministri. Debata se bo jutri nadaljevala.
Balkanska konferenca
Carigrad, 22. oktobra. AA. Na današnji seji balkanske konference so razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z balkanskim paktom in političnim zbližanjem ined balkanskimi narodi. Svet konference je sklenil izvoliti poseben odbor z nalogo, da prouči revizijo odredb balkanskega pakta, pri čemur naj vodi računa o vseh spremembah, ki jih je predlagala konferenca in ki se nanašajo na manjšine. Nato je svet konference sprejel resolucijo, ki jo bo predložit konferenci radi sprejetja splošnega arbitražnega pakta. Na kraju je svet izrazil ž 'Ijo, da se zainteresirane nacijonalne grupe sp€ n-zumejo direktno o vseh vprašanjih, ki ovirajo sklenitev balkanskega pakta. Svet je na seji sprejel tudi resolucijo, naj se ministri za zunanje zadeve vseh balkanskih držav sestanejo vsakoletno v mestih, kjer se bodo v bodoče vršile balkanske konference.
Nov političen atentat na Bolgarskem
Sofija, 22. oktobra. Iz Novogselca poročajo, da je včeraj zvečer ob pol 8. sredi trga streljal neki Bava Ivanov s karabinko na Todora An-djelova ter ga teško ranil. V nastali paniki je atentatorju uspelo, da je pobegnil v svoje stanovanje, kjer se je zabarikadiral. Policija je pa hišo obkolila in se je Ivanov danes zjutraj predal oblastim.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 22. oktobra, d. Ni več gotovo, da bi sedanje vreme še kaj dalje časa trajalo; po jasni noči bo zjutraj zopet slana; čez dan bo hladno.
Likvidacija beograjskega učiteljskega udruženja
Beograd, 22. oktobra. 1. Beograjsko učiteljsko udruženje je imelo danes letno skupščino, na kateri se je imelo odločati o likvidaciji društva, ker se morajo po členu 2. novih pravil »Jugoslovanskega učiteljskega udruženja« os-navljati sreska učiteljska društva po šolskih okrajih. Po otvoritvi skupščine je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. — Predsednik Zivojin Savič je prečital nato predlog uprave o razdelitvi imovine društva. Gotovina in pisarniški materija! se izroči Jugoslovanskemu učiteljskemu udruženju, sekcija Beograd, vrednostni papirji se podarijo skladu za podpiranje vdov in sirot učiteljskega udruženja. Ti predlogi so bili soglasno sprejeti, nakar je bila skupščina zaključena.
Eksplozija plina v Zagrebu
Zagreb, 22. oktobra, k. Danes popoldne ob tri Četrt na 5. se je v slaščičarni Šimek v Mesni-ški ulici dogodila težka plinska eksplozija, pri kateri sta bila ranjena dva delavca, ki sta bila tam zaposlena. Delavca sta pozabila zapreti plinsko pipo. Ko sta se kasneje okrog 5. ure vrnila s cigareto v ustih, je prišlo do eksplozije. Oba mladeniča so našli v plamenih. Policija je uvedla preiskavo.
Ismet paša povabljen v Moskvo
Carigrad, 22. oktobra, n. I6inet paša je sprejel od sovjetske vlade vabilo, da prihodnje let' poseti Moskvo.
Dunajski Rothschild
Dunaj. 22. oktobra, n. Današnji listi poročajo, da je predsednik Kreditanstalta baron Rothschild odpovedal svojini poslom službe in da se v kratkem preseli z Dunaja. Obenem je baje tudi sklenil, da proda svoja posestva na Spodnje-Avstrijskeni. Z druge strani pa se do-zuava, da je vse zemljiško posestvo preneseno na londonsko hišo Rothschildov.
Potres v Italiji
Rim, 22. oktobra, n. Danes ponoči sta prebudila prebivalstvo mesta Sora dva močna potresna sunka. Škode ni bilo.
Kap je zadela bivšega poslanca
Berovo, 22. oktobra. Bivši narodni poslanec Jeremija Pavlovič je vložil sresko kandidaturo za sreza maleški in carevoselski. Ko je bil v kavarni, so mu sporočili, da je sodišče potrdilo njegovo kandidaturo. V tem hipu pa mu je postalo nenadoma slabo ter se je zgrudil mrtev na tla. Njegova smrt je vzbudila splošno sočustvovanje.
Požar uničil glavni kolodvor v Bukarešti
Bukarešta, 22. oktobra, n. Danes zjutraj ob 4. je izbruhnil požar na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Uničil je vse poslopje in blago, ki se je v njem nahajalo. Ker se je v skladiščih nahajala tudi velika množina bencina in |e ta’ eksplodiral, se je takoj zrušila streha poslopja. Občinstvo se je v paniki razbežalo v okolico. Požar še ni ugašen. Škoda je ogromna
Soproga atentatorja Matuška ne veruje v moževo krivdo
Dunaj, 22. oktobra, n. Soproga atentatorja Matuške je poslala svojemu možu v zapor denar, slike in perilo. Ker je Matuška zelo pobožen, mu je prinesla tudi razne nabožni knjige in se pobrigala za to, da dobi njen mož v celico tudi duhovnika. Ona ne veruje v moževo krivdo. Madjarski listi pišejo, da je že sedaj gotovo, da bo Matuška najprej sojen zaradi atentala v Anzbachu pred avstrijskim sodiščem in da bo obsojen najmanje na 15 iat. Budimpeštanska policija še vedno protestira proti avstrijskemu sodišču, trdeč, da mora priti stvar pred madjarski sodni stol, ker Avstrija sama ne bi nikdar našla zločinca.
Ponarejanje denarja v Italiji
Rim, 22. oktobra, n. Vposlednjem času so prišli na sled ponarejanju srebrnim 20-, 10- in 5-1 irski m novcem. V zvezi s tem je bilo v mestu Parina prijetih nekoliko sumljivih oseb, ki »o ta denar ponarejale in ga razširjale.
Impozanten volilni shod v Kranju
Globok govor sreskega kandidata župnika Barleta
Kranj, 21. oktobra. Napeto smo pričakovali vsi današnji shod v Narodnem domu. 2e par tednov je naše narodno meščanstvo radovedno vpraševalo, kdo bo v našem srezu kandidiral. Kranj je ono mesto, ki je ponovno dokazalo, da hočemo Slovenci imeti enotno trdno jugosl. državo, ki bo na znotraj in na zunaj močna, neupogljivo stala v vrsti kulturnih držav Evrope. Danes zvečer je napolnilo veliko gledališko dvorano v Narodnem domu nad 500 volilcev vseh stanov, od trgovca in uradnika pa do kmeta in delavca. Tako ogromen obisk je jasen dokaz, da se naši ljudje zavedajo velike važnosti volitev, ki bodo odločile bodočnost Jugoslavije.
Pretekli ponedeljek sta prispela v Kranj minister dr. Albert Kramer in kandidat za naš srez župnik g. Janko Barle. G. šentjakobskega župnika Barleta pozna ves Kranj; saj je naš ožji rojak in vzoren duhovnik. Radostno so pozdravili naši meščani vest, da bo ravno on kandidiral v našem srezu. Po uspelem ponedeljkovem volilnem sestanku se je vršil danes zvečer volilni shod.
Otvoril ga je župan g. Ciril Pirc, ki je pozdravil vse navzoče, zlasti pa kandidata za kranjski srez g. Barleta, njegovega namestnika, uglednega tržlškega župana g. Ivana Lončarja, zastopnika vlade srezkega načelnika g. dr. Pr. Ogrina in zastopnika centralnega akcijskega odbora g. Adolfa Ribnikarja. Povdaril je namen in pomen volitev v parlament, ki naj bi pripomogle h gospodarski in nacionalni obnovi naše države. Nova velika vsedržavna stranka bo nadaljevala delo, ki ga je začrtal naš mogočni vladar 6. Januarja 1929. K temu delu pa moramo pristopiti prav vsi državljani, ki hočemo močno Jugoslavijo. Zato bomo šli 8. novembra na volišče in bomo s tem poslali v narodno skupščino može, kojlh preteklost nam jamči, da bodo vse svoje moči posvetili delu za napredek naše kraljevine.
Nato je spregovoril, navdušeno pozdravljen, kandidat za kranjski srez župnik g. Janko Barle.
Govor župnika Barleta
V svetem pismu berem tole: »Za časa preroka Elije je bilo judovsko ljudstvo razbito v sovražne tabore, od zunaj pa so silili sovražniki čez meje. Morala je padla, delo je zastalo, blagostanje se je uničevalo. V tem usodnem trenutku je Bog poklical Elijo in mu rekel:	Pojdi in oznanjaj ljudstvu mir v domači hiši. Prerok je šel med narod, ga hotel učiti, ljudstvo pa ga ni maralo poslušati. Potem je šel v samoto in tožil Gospodu, da narod ni vreden Njegove ljubezni. Pošlje naj nadenj kazen. Gospod je' naročil angelju, naj pelje Elijo v samoto, kjer bo govoril sam z njim in mu svetoval, kaj naj stori. Angelj mu je rekel: »Glej, Elija, kaj vidiš?« — »Vidim uničujoč vihar! Gospoda ne vidim.« — »Poglej še enkrat, kaj vidiš?« — »Vidim gorje ljudstva, Gospoda ne vidim!« Končno je Elija začutil, da prihaja prijazna sapica, ki mu blaži lice in opaja srce. Videl je Gospoda, ki mu govori, naj gre med narod in ne kliče več ognja, potresa in uničenja. Oznanjuje naj mir. Tako je prišel blagoslov med judovsko ljudstvo.
V istih razmerah živimo danes tudi mi v naši lepi Jugoslaviji. Na znotraj nismo še ujedinjeni, brat še ni podal bratu roke ljubezni v spravo za skupno delo. Dr. Maček hoče imeti svobodno Hrvatsko, nekateri zahtevajo svobodno Slovensko; a brez Jugoslavije ni svobodne Slovenije in ni svobodne Hrvatske (navdušeno odobravanje).
želja našega vladarja je edinstvo vseh bratov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, in
če Bog da, tudi Bolgarov. Nekateri se spodtikajo celo nad imenom naše države, ki nam je vsem sveto. Taka politika ni politika modrosti, ampak politika uničevanja. Jugoslavija je podobna lepi sliki. Za lepo sliko je potrebno močno ozadje, lep okvir in krasne barve. Hrbtenica naše Jugoslavije so bratje Srbi, okvir so ji dali Hrvati, lepe barve pa ji dajemo mi, pridni, delavni, pošteni Slovenci. če hoče brat od brata, potem uničuje to lepo sliko Jugoslavije. (Odobravanje).
Zopet bo treba nastopiti v politični areni. V roke si bodo segli vsi modri možje, ki so dosedaj vodili državo. Kralj je dal zopet narodu pravico, da sam odločuje. Nekateri pa, ki bi morali stati v ospredju, so se skrili v ozadje. Ravno ti pa so mnogo krivi, da ni pri nas danes tako, kakor bi moralo biti. Narod potrebuje mož, ki ga bodo potolažili in opogumili. Nekateri tega niso storili in mi jim to zamerimo. Stopili so vstran in se zadovoljili s hujskanjem proti do-brobitu države.
V sporazumu s svojim predstojnikom hočem delati za blagor domovine. Poznam vse stanove. Najprej kmeta, kjer mi je tekla zibelka; poznam njegove stiske, ki jih bo mogel prebresti z modro državno upravo. Poznam dobro tudi meščana. Previdnost Božja me vodi samo po mestih. Vse težave se bodo dale popraviti samo sporazumno, nikdar pa ne s strankarskimi prepiri.
Moja želja je, da bomo 8. novembra, ko se odloča vprašanje prihodnjosti naše domovine, pokazali, da hočemo močno Jugoslavijo, ki bo strašna našim zunanjim sovražnikom, živel njen junaški in modri glavar kralj Aleksander!«
Izborno sestavljen in globoko doživet govor g. župnika Barleta je zapustil v vseh poslušalcih najgloblji vtis. Žel je obilo odobravanja. Kandidata je pozdravljala množica z navdušenimi klici, ki jim ni bilo konca.
Za njim je spregovoril njegov namestnik ugledni tržiški župan g. Ivan Lončar. Povdarjal je, da so ravno tisti, ki danes rovarijo proti volitvam, podpisali vse one zakone, ki jih čuti naše ljudstvo kot finančno breme, zlasti vsestransko podraženje blaga, davki, kuluk itd. Zato mora 8. novembra vsak na volišče in glasovati s tem za enotno, gospodarsko in nacionalno močno državo.
Nato je govoril kot zastopnik Centralnega akcijskega odbora g. Adolf Ribnikar. Naši sosedje škodoželjno pričakujejo izida volitev. Naše sovražnike preveva samo ena misel, da bi volitve skrajno slabo izpadle. Te volitve niso
podobne dosedanjim volitvam, kjer so se državljani prepirali med seboj. Vidimo, da so bile volitve v parlament tudi v drugih, velikih državah pri današnji krizi izredno velikega pomena. Vsi Jugoslovani moramo držati skupaj. Volitve morajo pokazati, da hočemo korakati v bodočnost po poti. ki nam Jo je pokazal Nj. Vel. kralj s 6. Januarjem.
Za njim je dodal kandidat g. župnik Barle, naj se ne oziramo na imena tistih, ki so proti volitvam. Ne ti odpadli voditelji, temveč Jugoslovanski narod sam tvori državo in bo odločal o svoji usodi.
Vsem govornikom, zlasti pa sreskemu kandidatu župniku g. Barletu se je zahvalil kranjski župan g. Ciril Pirc za njih učinkovite besede. Kranjčani si lahko štejejo v čast, da bodo imeli takega odličnega poslanca v novem parlamentu. Pozval Je kot župan vse meščane, naj se vsi udeleže volitev. Kranjčani, ki slove po svoji naprednosti, naj pokažejo pravilno umevanje te
naprednosti s tem, da bodo šli 8. novembra volit spoštovanega duhovnika v narodno skupščino, ker znamo ceniti njegov vzvišen stan.
S tem je bila zaključena veličastna manife-
stacija kranjskega meščanstva, ki je pokazalo svojo zrelost v pojmovanju visokih smotrov državne politike, ki nas bo privedla v boljšo bodočnost.
Elektrifikacija Dravske banovine
Priprave za elektrifikacijo Dolenjske
Kranjske deželne elektrarne bodo 1932. preko Trebnjeg
Ljubljana, 22. okt.
Na letošnji jesenski velesejmski razstavi mest smo si med drugim lahko ogledali geografično karto elektrifikacije našo banovine. Ta karta nam je pokazala od Kranjskih deželnih elektrarn (KDE) doslej že izvedeno elektrifikacijo Gorenjske do Kranja in nadaljni elektrifikačni program KDE, opirajoč se na kaloričnim potom pridobivano električno silo v Velenjskem rudniku. KDE so daljnovod iz Velenj razpeljale že do svoje velike razdelne transformatorske postaje v Črnučah, z velenjskim tokom razsvetljujejo že Črnuče in ljublj. kolodvore drž. železnic, sedaj pa dokončujejo mrežo iz Črnuč proti Gorenjski in jo zvežejo s svojo gorenjsko mrežo iz Završniške vodne centrale. V prihodnjih tednih bo torej izgrajeno temeljno omrežje elektrifikacije gorenjskega dela naše banovine in s tem ustvarjen važen pogoj nadaljnemu gospodarskemu razvoju elektrificiranega podeželja tja do Ljubljane.
Kakor je razvideti iz prej omenjene programske karte KDE, je iz velike trasformatorske postaje KDE v Črnučah razpeljano nadaljno omrežje mimo Ljubljane in Grosupljega tja do Novega mesta z odcepi na Ribnico in Kočevje, Trebnje — Št. Janž in Sevnico odnosno na progo Novomesto—Kostanjevica—Brežice, v Sevnici in Brežicah bi se pa omrežja spajala z omrežjem prihajajočim iz Velenj preko vse Savinjske doline, Zidanega mosta in navedenih krajev.
Ta načrt elekrifikacije je za naše razmere tako velikopotezen, da bi se zdel v tej gospodarski krizi komaj izvedljiv v doglednem času. Pa vendar je več kot verjetno, da bo najbrž že v letu 1932 vsaj temeljno elektrifikačno omrežje tja do Novega mesta z odcepi na Kočevje in po Mirnski dolini izgrajeno.
Žše dalj časa se vršeča pogajanja med KDE in ljublj. mestno občino se bodo bržčas v obojestransko zadovoljstvo v kratkem zakjučila, za izgradnjo omrežja v letu 1931 do Kočevja so se KDE s Kočevsko mestno občino pogodile, dne 17. t. m.se je pa na povabilo županstva Trebnje vršil sestanek Občinarjev Trebnje in okolice, ki je odločil ukreniti vse potrebno, da KDE že tudi v letu 1932 podaljšajo svojo mrežo do njih.
Zanimivo poročilo inž. Rtieha.
Sestanka v Trebnjem 17. t. m. se je udeležil, kakor je ^Jugoslovane že poročal, kot zastopnik banovine ing. Rueh, ki je v svojem obsežnem referatu izvajal v glavnem sledeče:
Eelektrifikacija cele naše banovine je v obstoječih razmerah priporočljiva le s pomočjo KDE. Razven tega ima vsako drugo pridobitno podjetje izkoriščevalni namen nujno na breme konzuinentov. Edino KDE imajo interes na splošnem blagostanju in koristi. Eelektrifikačni načrt KDE je znan in je pospešena izvršitev istega odvisna v glavnem od interesentov samih. KDE so pripravljene na svoje stroške izgraditi in vzdrževati glavno daljnovodno omrežje po Dolenjski, ako interesenti prevzamejo nase enkratne stroške izgradnje lokalnih kon-zumentskih omrežij. Dolenjska nima na razpolago za splošno elektrifikacijo vpoštevnih vodnih sil. Reka Krka v te svrhe zaradi svoje nestalnosti sploh ni uporabljiva, za KDE sedaj na Krki ob Gradacu obratujoča hidrocentrala je nerentabilna in bi pravtako nerentabilna bila vsakršna na Krki zgrajena druga vodna centrala. Nerentabilna bi zlasti tudi bila od občine Novomesto nameravana centrala na Dvoru pri Novemmestu, ki bi ob nizki vodi razpolagala komaj s toliko sile, kolikor jo premore sedanja tamkajšnja elektrarna d. d. Novobor ob Tem-
svoje omrežje raztegnile v letu a do Novega mesta
nici s svojo kalorično centralo vred. Ta začasno zadošča novomeškim sedanjim potrebam, od novomeške občine projektirana dvorska centrala bi pa to komaj zamogla rentabilno nadomestiti, tudi če bi smela napajati sedanjo koncesijsko območje te elektrarne, kar je nedopustno, ker ima to podjetje če za nadaljnih 50 let na to trajajočo ekskluzivno koncesijo, novomeška občina sama za svoje potrebe pa vendar ne bo gradila svoje posebne vodne- in Diesel-centrale, iz katere bi jo ob 5- milijonskih proračunskih investiciji el. tok stal lOkrat več, kakor ga plačuje danes in kakor bi ga plačevala v bodoče, drugim, ev. tokovim odjemalcem bi pa el. toka v novomeškem območju ne smela dajati, sicer pa če bi ga morda tudi imela, ne mogla oddajati vsled tega, ker bodo KDE pred njo imele do tja izgrajena svoja omrežja. Temeljem svojih tehničnih obrazloženj je končno g. inž. Rueh izbranim priporočal, naj se odločijo v svrho elektrifikacije njih občin za priključek na KDE in v svrho čimprejšnje izgradnje glavnega omrežja do njih izberejo potrebno glavnico za izgradnjo lokalnih omrežij.
Navzoči zastopnik d. d. Novobor gospod dr. Tomšič iz Ljubljane je tehnično poročilo gospoda inž. Rueba v celem obsegu odobril pn—i*-vajoč, da nobena centrala niti njegovega podjetja niti kakršnegakoli drugega ob Krki na Dolenjskem za elektrifikacijo celotne Dolenjske ne prihaja v obzir, pač pa da želi iz bodoče mreže KDE odjemati za svoje podjetje manjkajoči tok. Tega si je nameravalo njegovo podjetje ustvariti z instalacijo večjega Diesel-agregata ali z razpeljavo toka iz Jakilovega rudnika v Kremlju, d. d. Novobor pa da vse to opusti vsled zagotovila KDE, da svoje omrežje že v letu 1932 priključijo na omrežje d. d. Novobor, v katerem slučaju je pripravljeno njegovo podjetje prispevati 7» zadevnih napeljalnih stroškov.
Potem ko je še g. dekan Tomažič toplo priporočal vsestransko takojšnjo pripravo za nabavo sredstev v svrho čimprejšnje izgradnje elekt. omrežja do Trebnja, je bil na predlog župana g. Zupančiča izvoljen poseben pripravljalni odbor za elektrifiacijo Dolenjske. Ta je sedaj odredil prihodnji sestanek interesentov za pripravo cele električne napeljave do Trebnja in okolice za dne 4. novembra t. 1.
Tako je ob količkaj dobri volji interesentov skoraj gotovo, da bodo KDE v teku leta 1932 svoje omrežje raztegnile preko Trebnjega tja do Novegamesta.
Temelji za procvit Dolenjske bodo s tem položeni in na Dolenjcih samih bo, da iz teh temeljev črpajo svoj toliko pričakovani boljši gospodarski razcvit.
Litija
Nevarno obolel. V soboto je nevarno obolel tukajšnji šol. upravitelj g. R o s t o h a r, in sicer za vnetjem slepiča. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer je operacijo srečno prestal. Simpatičnemu šolniku in družabniku želimo skorajšnje okrevanje. — Istega dne je bil operiran tudi g. Ivan Zupančič, mojster v litijski predilnici. 2elimo mu tudi skorajšnje vrnitve domov.
Davica če ni prenehala. Včeraj sta obolela Emil Koprivnikar star 6 let, in lOletna Evfe-mija Osolnik iz Gradca pri Litiji.
Gripa. Kakor kaže, ni dovolj samo davica. Za gripo je obolelo namreč več oseb.
Težka telesna poškodba. Včeraj se je pripeljal iz Maribora z večernim vlakom 261etni L. iz Gradca pri Litiji. V Zidanem mostu ga je nekdo napadel in udaril s krampom po glavi. Obvezni ga je dr. Prem rov. Storilca zasleduje orožništvo. L. je bil delavec v falski elektrarni.
Clara Viebig:
"Babja vas 5
Roman iz Eifela
Tam si našel sinove Eifela: obžarjene od plamenov, utisnjene med zidove, hrepeneče po domačem nebu, ki se boči čisto in hladno nad Eifelsko kopo; kjer žive tisti, ki so jim dali življenje, ki čakajo nanje, katerim so obljubili zakon, ali ki so jih že poročili, kjer vprašujejo otroci po očetih.
In potem vrnitev. Prečuti dnevi in noči v zabavi. —
Danes so sedeli vsi skupaj v gostilni. Stari Kuern-sclieid z izsušenim in lesenim obrazom je poveljeval za točilno mizo. Celo kujo žensk je najel za postrežbo; s smejočimi obrazi, urns kot podlasice so hitela dekleta sem ter tja. Zd^j ena, zdaj drugo je poklical ljubček k sebi; vsedla se je za hip k njemu, alt celo v njegovo naročje, pila iz njegovega kozarca in mu potem dovolila božati razpaljena lica.
Ozke lesene klopi za umitimi mizami so bile gosto zasedene. Mož tesno ob možu. Le malo žensk je bilo tukaj, prišle so šele na večer, ko se je pričel ples in godba; ko se je zabava tfko r-zživcl«, da je donel pod teptanjem nog pod, da sc se prekopicalj mize in da so se kozarci razbili v črepinje.
Na trgu pred cerkvijo so se podili okoli maloštevilnih štantov, kjer so prodajali ovratne verižice, prstane,
rožne vence, srca iz lecta in sladkorne palčice, otroci. Z velikimi kosi proščenjske pogače v rokah, namazani okrog ust z jagodovim sokom, so poželjivo odpirali svoje gobčke. Nekaj jih je tudi čepelo na cerkvenih stopnicah, pihali so v nove trompete, ali pa si kazali punčke, ki jih je prinesel »papa«.
Še vedno je bila cesta svečano mirna. Za malimi okni so se lišpale ženske; pregledavale so ponovno praznično obleko, ki je visela še od dopoldanske božje službe čez posteljo. Katera je imela še lepšo obleko, jo je oblekla danes popoldne; srečna tista, ki je mogla obleči kaj novega, kar je prinesel s seboj mož ali ljubček. Lasje so se jim svetili od česanja z vodo in maščobo, krila so šumela, lica so se svetila, ušesa so bila rdeča.
Solnce je padalo pošev v dolino in slikalo bežeče, hitro izginjajoče zlate obroče na pobeljene stene hiš.
S skrbno spodrecanimi naščeperjenimi krili so šetala dekleta mimo gostilne venomer gori in doli. Otroci so se pulili za najboljše mesto pod okni, vlačili zadnje kamne ali pručice, lezli nanje in pritiskali ob stekla nosove.
V točilnici, ki je bila obenem štacuna, je bil zrak gost, prcnasičen z duhom po najpriprostejšem tobaku. Po steklih zaprtih oken so lezle in brenčale muhe ter se vrtile pod stropom v brneči igri.
Bili so še precej tihi, prvi dan proščenja je potekel navadno še najmanj viharno. Toda naenkrat — glasno vpitje!
»He, Peterček! He, Peterček! Na tvoje zdravja na zdravje!«
Peter Moffert je vstopil; levo nogo je vlekel malo za seboj, ko se je bližal počasi bližnji mizi. Nišo mu podali vsi roke; zgledalo je kot bi on tega ne zapazil, za vse je imel enako dobrovoljen, napol premeten nasmeh. Ko so se stisnili, se je usedel na ozek prostor na koncu klopi. Ni rekel: stisnite se še malo — temveč: »Z dovoljenjem« ter stegnil noge udobno pod mizo.
»No, Peterček,« mu je zaklical Nikola Densborn, eden od starejših, ki je sedel na gornjem kraju klopi, »kaj delaš? Saj si že tako debel kot koštrun! Pa saj lahko, ko živiš kot sam gospod Bog v Franciji!«
»Ne govori preveč,« je zavpil Tomaž Lanfeld, krepak fant s potlačenim nosom. »Ta že kmalu ne bo mogel več prenašati življenja. Poglej tole, Peterček!« Rjul je, da bi ga razumeli v splošnem smehu, zgrabil je poleg sebe sedečega Mifferta za zapestje, mu zavihal rokav in držal s silo njegovo suho roko kvišku. »Poglejte sem, sama kost in koža, niti pol funta mesa!«
Peter se je skušal osvoboditi, toda ne s silo, prav nalaliko; njegov prijeten obraz se je še vedno smejal. »Pusti neumnosti,« je rekel mirno.
Lanfeld se je še vedno drl, zgledalo je kot bi kuhal nanj neko posebno jezo.
»Storil bi boljše, če bi šel tudi ti z nami na delo. kaj čepiš tukaj pri babnicah?! Poglej« — držal je svojo mesnato roko poleg Petrove in se tolkel po izbočenih prsih, da je kar donelo — »to je nekaj! To napravi delo in če ne visiš zmerom na babjih krilih! Ubogi stradač, suh kot trska, gotovo te je Tvoja žena«
Ca se prekvasi ljudstvo z jugoslovanskim duhom
Ljubljana, 22. oktobra.
Tako se glasi tretji člen pravil Narodne Odbrane, ki je bila predsnočnjim ustanovljena v Ljubljani. V pripravljalnem odboru so bili Fran Kobentar, Janez Poharc, Ervin Valentič in Janko Lipnik. Občili zbor ki je bil v restavraciji Štrukelj, je otvoril Fran Kobentar. Dr. Cepuder je zastopal oblastni odbor Narodne Odbrane in prinesel pozdrave generala Maistra, predsednika Narodne Odbrane v Mariboru. Očrtal je v svojem govoru zgodovino Narodne Odbrane in nje delovanje v bivši Srbiji ter vpliv na naše nacijonalno gibanje od leta 1908. Področje Narodne Odbrane bo obsežno. Treba je prekvasiti vse ljudstvo z jugoslovanskim duhom, in to med vsemi sloji, med kmeti in delavci, med najširšim ljudstvom.
Izvoljen je bil mestni odbor Narodne Odbrane za Ljubljano. Predsednik je dr. Matko Brnčič, opdpredsednik Fran Kobentar, odborniki pa Fran Cvetko, Fran Hrovatič, Janko Lipnik, Miroslav Matelič, Janez Poharc, Boris Roš, Ervin Valentič in Avgust Korbar. Namestnika sta Herman Šolar in Franc Simčič.
Z občnega zbora so poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku g. Petru Zivkoviču ter centralnemu odboru Narodne Odbrane v Beogradu in generalu Maistru.
Jz Dravske
Za novo šolo na Javorju
Včeraj se je sestala na Javorju komisija, da bi pregledala, v kakšnem stanju so prostori, v katerih je zdaj začasno nastanjena šola, in da bi sklepali o graditvi nove šole. Komisije so se udeležili srezki načelnik Podboj, šolski nadzornik Bezeljak, zdravnik dr. Ukmar, banovinski svetnik, šmarski župan Drčar in ostali občinski odborniki. Ugotovili so žalostno dejstvo, da dosedanji prostori že davno ne ustrezajo niti lokalnim, niti pedagoškim še manj pa higienskim zahtevani. Tako služi za stranišče kar navadno gnojišče. Dalje je ugotovila komisija, da se tlači v sobi 70 kv. m površine nad 100 otrok, kar je gotovo jako kvarno za zdravje otrok. V poštev za novo šolo pridejo tri parcele, od katerih so izbrali najugodnejšo, Berčonovo, ki ima tudi najlepšo lego.
Nekateri nahujskani občani so proti graditvi nove šole, ker trdijo, da bodo morali plačati nekateri po 100.000 Din ali še več za novo šolo, kar je seveda največja bedarija. Ker je občina že dobila dovoljenje za postavitev nove šole, upamo, da bodo novo šol pričeli kaj kmalu zidati.
Celje
* Uradni dan Srezkega gremija za Gornji grad. Uradni dan Srezkega gremija trgovcev v Celju za člane v gornjegrajskem srezu bo v ponedeljek 26. oktobra od 11. do 13. v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne Šarb.
* Kontrolne knjige za prodajo moke v inozemstvo po zakonu o žitnem režimu dobijo člani Srezkega gremija trgovcev v Celju v tajništvu. Načelstvo.
* Razstava narodnih vezenin. V veliki dvorani Celjskega doma se vrši te dni razstava narodnih vezenin iz vse Jugoslavije. Razstava je zelo zanimiva, ker je na njej zbranega toliko narodnega blaga, kakor ga ne moremo vsak dan videti. Kočna dela, narodne noše ter mnogo drugih starinskih in novih izdelkov je nad dva-tisoč komadov. Žal pa razstava ni tako obiskana kot bi zaslužila.
* Nočno lekarniško službo vrši od sobote dne
24.	t. in. do vštetega petka 30. t. m. lekarna »Pri Križu« na Kralja Petra cesti. .
* Ljudsko vseučilišče. Prihodnje predavanje se bo vršilo v znamenju desetletnice Ljudskega vseučilišča. Na tem slavnostnem predavanju bosta govorila dva člana sarajevske »Prosvete« g. dr. Savo Ljubibratič ter g. Vasilje Grgjič o delovanju te velevažne kulturne institucije, po katere vzgledu je bilo ustanovljeno tudi celjsko Ljudsko vseučilišče; predavanje bodo spremljale številne in zanimive skioptične slike. Pred predavanjem bo odbor na slovesen način izročil diplomo častnega članstva svojemu dolgoletnemu predsedniku g. vladnemu svetniku Emilijanu Lileku. Vstop k temu predavanju je prost.
* Nčzgodc. 321etni tesar Špiljak Mirko iz Lise št. 49 si je pred tednom pri delu vsekal , v koleno. Sprva se je zdravil doma, ko se mu je pa rana poslabšala je moral v javno bolnico. — 66Ietni posestnik Andrinšek Janez iz Dola pri Sv. Hemi je 21. t. m. vozil težak voz. Pri nekem ovinku je padel z voza in prišel pod kolesa, ki so šla črezenj in mu zlomila vel*reber ter hudo poškodovala levo nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
* Izgube in najdbe. 21. t. m. je bila na poti od pošte do kolodvora izgubljena zlata ženska zapestna ura, vredna 500 Din. Najditelj naj jo odda na policiji. — K g. Alfredu Kostanjšku v Kocenovi ulici št. 9 se je zatekel majhen temno-rjav pes. Lastnik ga dobi pri g. Kostanjšku.
* Poneverba. Pri nekem lesnem velepodjetju so prišli na sled velikim poneverbam nekega nastavljenca. V zvezi s poneverbo je policija aretirala več oseb. Vrši se obširna preiskava.
* Tatvina kolesa. Stavbeniku g. Karlu Jezerniku je dne 21. t. m. neznan tat iz veže Prešernove ulice št. 5 odpeljal kolo znamke »Opel«. — Martina K., o katerem smo včeraj poročali, da so ga aretirali radi tatvine kolesa, so izpustili, ker se je izkazala njegova nedolžnost. Omenjeni mesar ga je namreč naprosil, naj malo pazi na kolo. Fant je nekaj časa res pazil na kolo, potem pa je hotel malo poskušati ž njim se peljati. Pa so takoj drugi priskočili ter ga začeli klofutati. Poklicali so stražnika, ki ga je aretiral, ker njegovim trditvam res ni mogel verjeti. Ko je mesar zvedel, kaj se je zgodilo, se je zglasil na policiji in dejal, da je K. njegov dober znanec. Torej ni bil pravi »kolesar«.
d Službena zadržanost bana in podbana. G. ban dr. Drago Marušič in g. podban dr. Pirkmajer danes ne bosta sprejemala strank, ker bosta službeno zadržana.
d Gostilničarje opozarjamo ponovno, da prijavijo nemudoma svoje hčerke v šesttedenski gostilničarski gospodinjskpi tečaj, ki se začne 3. novembra v Rogaški Slatini. Nadaljna pojasnila dajejo vse zadruge gostilničarjev v Dravski banovini. Takojšne prijave pa sprejema Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
d Cerkveni pevski zbor v Žirch bo priredil cerkveni koncert ob priliki blagoslovitve novih zvonov 25. oktobra t. 1. ob pol 15. uri v župni cerkvi, pod vodstvom A. Jobsta. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki za kritje stroškov novih zvonov se sprejemajo eno uro pred koncertom pri glavnem vhodu.
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 766 2, termometer 0 8, relativna vlaga 92%, tiho, megla. V Mariboru je kazal barometer 7648, termometer 0'6, relativna vlaga 86%, tiho. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 11-6 (0 9), Mariboru 114 (03), Zagrebu 14-6 (0-8), Boegradu 10‘3 (09), Sarajevu
12-4 (21), Skoplju 15, Kumboru (6), Splitu (8-6) in na Rabu (69). V oklepajih je označena najnižja temperatura.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
Ciuhlitma
Petek. 23. oktobra 1931: Janez Kap. Pravoslavni, 10 oktobra: Evlampije.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■ Levstikova proslava v opernem gledališču.
Drevi bo v opernem gledališču oficijelna proslava 100 letnice rojstva znamenitega slovenskega pisatelja in jezikoslovca Frana Levstika. Slavnostno akademijo prirede Slovenska Matica, Narodno gledališče in društvo slovenskih književnikov. Na akademiji sodelujejo pesnik Oton Zupančič, urednik Albrecht Fran in pisatelj F. S. Finžgar. Uvodno in sklepno točko akademije ima operni orkester pod vodstvom kapelnika N. Štritofa. Sodeluje tudi naš dramski ansambel pod vodstvom režiserja Lipaha, ki vprizori Levstikov dramski odlomek »Juntez«. Vse sloje ljubljanskega prebivalstva opozarjamo na proslavo odličnega slovenskega literata. Polno gledališče naj bo dokaz, kako visoko cenimo in spoštujemo naše kulturne delavce. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v Drami. Cene globoko znižane, iste kakor pri dijaških dramskih predstavah.
■ Med odličnimi udeleženci, ki so počastili pokojnega Sašo Kneza na zadnji poti, je pomotoma v našem včerajšnjem poročilu izostalo ime predsednika Banovinske hranilnice in Glasbene Matice, advokata dr. Vladimirja Ravniharja.
■ Klub koroških Slovencev vabi svoje člane na predavanje, ki bo drevi ob ‘20. uri v veran-dni dvorani hotela »Union«. Predaval bo naš član koroški rojak inšpektor dr. Franc Kotnik o temi»Slovcnski Korotan v sliki in pesmi«. — Med predavanjem bodo zapeli nekaj koroških narodnih člani klubovega pevskega zbora.
■ Hišni posestniki se vnovič opozarjajo, da je vložiti prijave davkov od zgrad v izogib kazni po čl. 137 davč. zakona najkasneje do 31. oktobra 1931.
■ Letalo poročnika Colangela je odletelo. Včeraj ob H'40 se je dvignilo na vojaškem vežbališču italijansko letalo B. R. 2, katero je
moralo pristati v Ljubljani s poročnikom Co-langelom in njegovim mehanikom. Poročnik Colangeli si je v tem času, ko je čakal na ureditev vseh formalnosti, ogledal Ljubljano, ki mu je bila zelo všeč. Zelo prijetno ga je presenetila gostoljubnost našega Aerokluba, ki mu je pomagal, kolikor je mogel.
■ Jakčeva razstava podaljšana. Občinstvo opozarjamo, da je Jakčeva razstava »Amerika« podaljšana do nedelje 25. t. m. Ta dan ob 11. uri bo Jakac tudi zadnjikrat vodil po razstavi. Doslej si jo je ogledalo nad 2500 ljudi. Prodanih je pa 37 slik.
Danes vsi na
Levstikovo proslavo
v operno gledališče!
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
■ Iz bolnišnice. 23-letna služkinja Franja Lo-bodova iz Ljubljane si je pustila doma v Pod-gori pri Ljubljani, kamor je odšla za tri dni na počitnice, izdreti zob pri domačem padarju. Rad silnih bolečin je morala priti v bolnišnico. 7-letnega zidarjevega sina Ivana Potočnika iz Galjevici je pahnil tovariš, da je padel in si poškodoval desno roko. 28-letni premikaš na glavnem kolodvoru Jože Pelc je med premikanjem vagonov skočil z vagona in tako nesrečno padel, da si je nalomil desno nogo. 8-letni posest, nikovega sina Lojzeta Bučarja iz Grosuplja je neki 14-letni fant nabil s kolom in ga poškodoval na obeh nogah. 7-letno hčerko tovarniškega delavca Heleno Mokarjevo iz Most je povozil neznan voznik in jo poškodoval na desni nogi.
■ Tatvine. Gostilničarki Mariji Marinškovi iz Prečne ulice št. 6 je bila ukradena z okna njenega stanovanja v Prečni ulici cvetljica »Cla-rcia« z lončkom vred, vredna 120 Din. Delavcu Petru Skobcu je bil ukraden iz nezaklenjenega hleva ob Ljubljanici št. 21 dežni plašč, vreden 150 Din. Posestnici Mariji Jenkovi iz Pržana je bilo ukradenih iz hleva pet kokoši vrednih 200 Din.
Mizeibcv
m Karitativno delo mestne občine. V sredo zvečer je bila tu seja mestnega ubožnega sveta, katero je vodil župan g. dr. Juvan. Uvodoma je podal poročilo o pomožni akciji, ki je bila ustanovljena 13. t. m. Sedaj se ustanavljajo odbori po okrajih, a v kratkem se bo izdal tudi proglas na meščanstvo radi prispevkov. Določili so se nadalje božični darovi za mestne ubožce v zavodih in izven njih. Za predstojnika v IV. okraju se imenuje lesni trgovec g. Anton Brecelj. Končno so ble rešene razne prošnje za podpore: 27 osebam je bila dovoljena stalna podpora, 10 osebam je bila zvišana, 8 je pa bila dovoljena enkratna podpora v skupnem znesku 3750 Din. Odklonilo se je 9 prošenj, odložilo radi ugotovitve podatkov 4. Naposled je bila dobrena oddaja 10 oseb v hiralniško oskrbo ter sprejem 12 oseb v mestno oskrbnišnico.
m Smrt Adele Ipavčeve. V noči od srede na četrtek je tu preminula v 81. letu starosti ga. Adela Ipavec, vdova po pokojnem odvetniku. Blag ji spomin!
m Renoviranje Državnega mosta. Naš Državni most je nedvomno najbolj obremenjen s prometom med vsemi mostovi v Dravski banovini. Vzlic temu ni bil že več let popravljen. Ker so bila popravila zelo nujna, so se sedaj vzdrževalne oblasti odločile za reparaturo vsaj najnujnejših nedostatkov. Tako so se na novo utrdile in deloma tudi izmenjale spone železne konstrukcije, dočim se bo vse ogrodje prepleskalo najbrže šele spomladi.
m Ljudska univerza v Mariboru. Danes, v petek, dne 23. oktobra ob 20’15 (točno) bo predaval o zaščiti živali velezaslužni boritelj na
Jz drugih
tem humanitarnem polju g. veterinami višji svetnik Franc Pirnat. Ponazoril bo s podobami različne strani tega važnega vprašanja. — Izlet v Trbovlje v svrho pregleda premogovnika bo v nedeljo dne 25. oktobra Odhod ob 910 uri. Udeleženci se zberejo pred 9. uro pred kolodvorom. Priglasitve se še nadalje sprejemajo na naslov: Ljudska univerza, Krekova ulica št. 18-1.
m Mariborska češkoslovaška kolonija. Po zadnjem ljudskem štetju je v Mariboru krog 650 češkoslovaških državljanov, večinoma češkoslovaške narodnosti. Razumljivo je tedaj, da so proslave češkoslovaškega narodnega praznika vedno izredno slovesne. Taka bo tudi v nedeljo 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani pivovarne »Union«. Poleg Cehoslovakov, se bodo proslave udeležili tudi vsi drugi Mariborčani, ki se zavedajo pomena bratstva s češkoslovaško. Vstop bo prost.
m Odgodena produkcija. Produkcija angleških artistov, vozačev na motorjih, napovedana za včeraj na Glavnem trgu, je morala biti radi težav s potnimi listi odgodena. Ogrodje naprave za vožnjo je pa že postavljeno.
m Razpis razprave proti Frideriku Klančniku. Okrožno sodišče je določilo razpravo proti Frideriku Klančniku, ki je soobtožen roparskega umora posestnika Rudolfa Kanclerja v Šobru, na 3. novembra t. 1. Senatu bo predsedoval dež. sod. svetnik dr. Lešnik.
m Otvoritev strelišča pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V nedeljo 25. t. m. bo strelska družina pri Sv. Marjeti ob Pesnici slovesno otvorila svoje novo strelišče. Slavnosti se bodo udeležili tudi delegati oblastne organizacije iz Maribora.
m Sestanek avtoizvoščkov. Zadruga prevozniških obrtov v Mariboru vabi vse mariborske in okoliške avtoizvoščke na sestanek, ki bo jutri, v soboto ob 1930 v restavraciji Halbwidl v Jurčičevi ulici. Na sestanku se bo razpravljalo o spremembi tarife za avtoizvoščke v Dravski banovini.
m Redek lovski plen pri Vurberku. V lovišču pri Vurberku so ustrelili v sredo divjega kozla, kar je za Slovenske gorice izredna redkost.
m Kinematografi. Od danes dalje predvaja Grajski kino silm »Rop Mone Lise«. — Kino Union pa zadnji dan »če diplomati ljubijo«; v soboto pa »Vdova— zaročenka«.
m Padec z drevesa. Včeraj je padel na Teznu z nekega drevesa 35-letni špediter Janoš Fekete in si pri padcu zlomil več reber. Zdravi se v bolnici.
m Nezgoda na ulici. Včeraj dopoldne se je radi živčnega napada zgrudil pred Novakovo brivnico na Aleksandrovi cesti 48-letni Jakob Kronvogel s Pobrežja in se tako nevarno ranil na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico.
m Požarni alarm v delavnicah državnih železnic. Včeraj ob 14'30 je v delavnicah državnih železnic zatulila sirena v znak požarnega alarma. Naznačeno je bilo, da gori v mizarskem oddelku. Prihitele so takoj požarne brambe in sicer iz Maribora v petih, iz Studencev pa v šestih minutah. Nadalje so sledili po vrsti še gasilci iz Pobrežja, Peker, Radvanja in Razvanja, in stopili takoj v akcijo. Vaja je sijajno uspela in pokazala, da bi tudi v slučaju, če bi res nastal ogenj, bili naši gasilci takoj na mestu.
m Tatinske. V sredo zvečer je v ulici Ob brodu opazil stražnik nekega Franca P., ki je vodil pod roko nekega opitega vojaka prav v trenutku, ko mu je hotel izmakniti listnico. Tata je aretiral. — Isti večer je v neki tukajšnji kavarni popival črevljarski pomočnik Franc K. Ob neki ugodni priliki je izmaknil steklenico likerja in ga odnesel pod državni most, kjer ga je skril. Po tatvini se je vrnil v kavarno in hotel popivati dalje, toda natakarica je tatvino opazila in pozvala stražnika, ki ga je aretiral.
m Aretacija. Včeraj je bil Ob brodu aretiran brezposelni mehanik Franc P. prav v trenutku, ko je hotel izmakniti listnico nekemu opitemu vojaku. Oddan je bil v policijske zapore.
m Poskus samomora v pijanosti. V sredo zvečer je splezal na Državnem mostu na neko sve-tiljko 25-letni brezposelni delavec Franc Sla-ček in obvisel nad vodo. Pasanti so ga še pravočasno zagrabili, da ni padel v deročo reko ter pozvali stražnika. Slaček se je rešiteljem odločno upiral in so ga morali na stražnico prepeljati z vozom. Po prespani noči je izpovedal, da je bil tako pijan, da se ničesar več ne zaveda
Največja korupcijska afera v Bački
Te dni je sodišče v Subotici končalo sodno preiskavo glede največje korupcijske afere, katero so odkrili zadnja leta v Bački. Oblasti so aretirale več sunil,jivcev, toda vse so izpustili zopet iz zapora, le glavnega krivca Nebojšo Co-siča, občinskega beležnika iz Bačke Topole, so obdržali v zaporu. Razen Cosiča so med obtoženci še Aleksander Cirtež, bivši župan v Bački Topoli, Aleksander Popovič, bivši uradnik, Stanko Kovačevič, bivši občinski uradnik, Boža Jerkovič, bivši župan in Franc Balog, bivši preglednik računov pri sreskem načelstvu v Bački Topoli. Vsi so obtoženi številnih utaj, sleparij in podkupovanja. Preiskovalni sodnik je zaslišal že več sto prič. Sodni akit so težki 20 kg in člani senata jih bodo študirali najmanj 14 dni pred obravnavo. V Subotici in Bački Topoli, kakor v vsem Banatu, pričakujejo z napetostjo začetek in potek ter konec te velike obravnave o še večji korupcijski aferi v Bački.
b Nov sarajevski tednik »Reflektor«. V Sarajevu je izšel tednik »Reflektor«, ki hoče po ideologiji znanega Vidovičevega prosvetnega etičnega gibanja utrditi vero v ozdravljenje obolelega človeštva, opozoriti na sile in svojstva, ki dvigajo in spopolnjujejo življenje, in proučiti lastnosti naše rase in iskati smeri za naš kulturni, gospodarski in politični dvig.
b I)r. Hanžekovič obsojen. V Banji Luki se je vršila te dni glavna razprava proti dr. Matu Hanžekoviču, književniku iz Zagreba. Bil je obdolžen, da je pred leti kot advokat v Bosan-
ski Dubici zapravil poverjeni mu denar. Opeharil je na ta način več trgovskih družb in trgovcev, med katerimi je bil tudi trgovec Kunc iz Ljubljane, za okoli 70.000 Din. Sodniki so ga obsodili na 8 mesecev strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic. Tudi vse stroške obravnave mora plačati.
b Tihotapec iz Ptuja prijet v Subotici. Subo-tiska policija je aretirala nekega Slavka Rotla, trgovskega pomočnika iz Ptuja. Prišel je v Subotico iz Zagreba in se nastanil v neki zasebni hiši. Ko so ga prijavili policiji, se je izkazalo, da je Rfltl sumljiv človek, katerega išče s tiralico varaždinska in ljubljanska policija že nekaj let. Po aretaciji je priznal, da je on tihotapec orožja, katerega so iskali in ki je pobegnil iz zapora v Varaždinu leta 1928. Subotiška policija ga bo izročila oblastem v Ljubljani.
b Zadnji hajduk v Krajini ubit. Iz Negotina poročajo, da so blizu vasi Štubiga orožniki po 6mesečni gonji ubili zloglasnega hajduka Do-brosava Dudiča, ki je izvršil več razbojniških napadov in ima na vesti več umorov. To je zadnji hajduk v Krajini, pred katerim je vse tamošnje prebivalstvo doslej trepetalo.
b Mladoletni požigalci v Karlovcu. Zadnje čase je bilo v Karlovcu več požarov, katere je zanetila zločinska roka. Mestna policija je z vso vnemo iskala zločince in jih naposled izsledila. Bili so sami otroci, ki so podtikali požar zgolj iz veselja, ki so ga imeli ob pogledu na hiše v plamenih.
b Samomor v umobolnici. V sarajevski umobolnici je izvršila samomor 281etna žena Osmana Loporčanina. Popoldne je ostala sama v svoji sobi, vzela s postelje rjuho, jo razparala v trakove, jih zvila v vrv in se obesila
f»f
Napad z noži. Martin Bezjak, 34 let star, viničar iz Jiršovec, je bil prepeljan 20. t. m. v tukajšnjo bolnišnico s težkimi poškodbami. Ima 5 bodljajev na hrbtu, na prsih in na glavi, ki izvirajo od nožev. Kakor se je izvedelo, sta mu prizadejala rane Janez Ceh in Franc Kupčič, pos. sinova, istotako iz Jiršovec po noči 19. t. m. na javni cesti, kjer sta prežala nanj in ga po divjaške napada. Vzrok napada je baje neko staro sovraštvo. Proti junakom z noži je uvedeno kazensko postopanje.
Predavanje. Jutri v soboto 24. t. m. točno ob 20. uri bo v spodnji dvorani Narodnega doma predavanje g. profesorja dr. Franjo Zgeča o temi: »Ali spolna vzgoja res ni potrebna?« K obilni udeležbi vabi Društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju.
Ciganska četvorica, ki se je bila v zaporih tukajšnjega okrajnega sodišča, ker je na goljufiv način izvabila večjo vsoto denarja zidarju llobodu v Mariboru, je bila 20. t. m. eskortirana v Maribor in izročena okrožnemu sodišču, ki vodi nadaljno preiskavo. Podrobnosti o tej zadevi smo poročali v torkovi številki ‘20. t. m.
Iz sodne dvorane. Radi prestopka naprav-ljanja lažnih listin po § 228 k. z. je bil obsojen na 14 dni zapora Franc Faifar, ‘20 let star, sin kočarja iz sv. Marka, ker je nalepljal na pisma že rabljene znamke in jih pošiljal po pošti. Kazen je bila strožja, ker je fant že večkrat predkaznovan in je že letos odsedel 3 mesece zapora.
Prireditev. Bralno društvo v Krčevini priredi v nedeljo ‘25. t. m. veselico v gostilni Križe — prej Potočnik. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig.
Zaradi strahu pred izpitom in zaradi bolezni v smrt
Samomor mizarskega vajenca na Kalvariji
Maribor, 22. oktobra.
Včeraj popoldne je prišel na Kalvarijo neznan mladenič in čakal, da je ostal sani. Samoto je potem izrabil za izvršitev svojega obupnega dejanja. Privezal je vrv na vejo nekega hrasta, ki raste poleg spomenika padlih vojakov, in si zadrgnil zanjko krog vratu. Ko so ga sprehajalci kmalu nato našli in sneli, je bila vsaka pomoč že nemogoča. Zdravnik, ki je bil
Tihotapski tobačni nasad na Dolenjskem
Orožniki so ga našli v gozdu pri Lučah in našteli — 34.600 sadik
poklican na pomoč, je mogel ugotoviti le smrt in odrediti prevoz v mrtvašnico mestnega pokopališča na Pobrežju. V samomorilcu so spoznali leta 1913. rojenega mizarskega vajenca Konrada Frasa, zaposlenega pri tukajšnji tvrdki Zelenko. Po izpovedbah obupane pokojnikove matere, se je mladenič obesil zaradi stalnega bolehanja in strahu, da ne bo mogel napraviti pomočniškega izpita. Pogreb pokojnika bo jutri.
Uspel občni zbor Tujsko prometnega društva v Kamniku
Kamnik, 22. oktobra.
Občni zbor Tujsko-prometnega društva se je vršil v sredo 21. t. m. zvečer v posebni sobi restavracije A. Cerer. Otvoril ga je župan g. Franc Kratnar s pozdravom novemu sreskemu načelniku g. Voušeku in zastopniku Zveze za tujski promet g. ravnatelju Pintarju. Po preči-tanju zapisnika zadnjega občnega zbora je tajnik g. Skala podal poročilo o delovanju društva v preteklem letu.
Društvo je obravnavalo težkoče kamniškega tujskega prometa na 10 sejah, 29. marca pa je priredilo uspelo anketo za povzdigo tujskega prometa v Kamniku. Vršilo je reklamo v tu-in inozemstvu, skrbelo za olepšavo mesta, promenadne koncerte itd., pomagalo pri otvoritvi kopališča, tujsko prometni razstavi v Ljubljani Itd. Tajništvo je rešilo 559 dopisov in posredovalo pri oddaji stanovanj tujcem. Blagajna izkazuje 20.584 Din dohodkov in 16.670 Din izdatkov. Ob zaključku je ostalo v blagajni še 3.914 Din. članov je štelo društvo v začetku 76, med letom jih je izstopilo 11, pristopilo pa 23, tako da šteje sedaj 88 članov. Koncem tujske sezone je društvo izgubilo svojega agilnega predsednika g. vi. svetn. dr. Frana Ogrina, ki je odšel na novo službeno mesto v Kranj. G. dr. Ogrinu, ki je skozi 2 leta kot predsednik društva požrtvovalno in nesebično deloval za povzdigo tujskega prometa v Kamniku, je občni zbor izrekel soglasno zahvalo. Pravtako je izrekel zahvalo tajniku g. Skali in podpredsedniku g. Kosu.
Po poročilu preglednikov, ki so našli vse račune v najlepšem redu, je bil staremu odboru podeljen absolutorij, nakar je bil izvoljen novi odbor, katerega tvorijo: predsednik sreskl načelnik g. Voušek, podpredsednik župan g. Franc Kratnar, tajnik g. Alfonz Skala, blagajnik g. Vinko Možina in odborniki gg. Prah, Zor, Hvala, Zargi, Cerer, Kramar in Kos. Za, namestnike so bili izvoljeni gg. Maks Koželj, Ivan Zika, Franc Fajdiga in Franc Bervar ml. Preglednika sta gg. dr. Fran Vidic in Ciril Vremšak. H koncu je pozdravil občni zbor v imenu zveze za tujski promete kamniški rojak g. ravnatelj Pintar, ki je omenil, da si je Kamnik v zadnjih dveh letih ustvaril pogoje, ki mu obetajo najlepši razvoj v tujsko prometnem oziru. Opozoril je tudi, kako moramo usmeriti propagando in reklamo, da bomo v prihodnji sezoni kljub splošni gospodarski krizi, ki tare nas in inozemstvo, dosegli zadovoljive uspehe. Ob 22. uri je bil občni zbor, za katerega je vladalo veliko večje zanimanje kot pa lani, zaključen.
Važen sestanek lesnih trgovcev kranjskega sreza
Pretekli ponedeljek popoldne se je vršil v Kranju ustanovni sestanek lesne sekcije Gremi-ja trgovcev za kranjski srez. Zbralo se je nad 40 lesnih trgovcev iz kranjskega, škofjeloškega in tržiškega okraja. Sestanka se je udeležil tudi tajnik Zveze trgovskih gremijev in Osrednje sekcije lesnih trgovcev g. Kaiser Igor. Otvoril ga je podnačelnik kranjskega gremija g. Ber-jak Franc, ki je pozdravil vse navzoče.
Glavni namen tega ustanovnega sestanka je bil, rešiti vprašanje naše lesne industrije in trgovine, ki preživlja hudo krizo. Zato je tudi razumljivo, da se je sestanka udeležilo toliko trgovcev. Veleindustrija hoče uničiti vsa mala in srednja lesna podjetja. Zato se je ustanovilo v okviru Zveze trgovskih gremijev »Društvo lesnih izvoznikov Dravske banovine«, pri vsakem gremiju pa posebna lesna sekcija. Važni so sprejeti predlogi, ki so jih pretresali na sestanku.
Vsak lesni trgovec mora biti strokovno usposobljen, prestati mora učno in pomočniško dobo. S tem bi se vrste lesnih trgovcev temeljito razčistile, ker bi se ne mogel vsak baviti z lesno industrijo. Preje, ko je bila visoka konjunktura, to vprašanje ni bilo tako važno kot danes, ko je z lesom težko. Seveda to ne velja za že obstoječa podjetja. Še važnejši je problem kapacitete podjetij. Nekateri veletrgovci so mnenja, naj se postavi zelo visoko maksimirana kapaciteta. Na ta način bi ostalo le kakih 10 velepodjetij, vsi ostali trgovci, ki jih je v naši banovini okrog 1800, pa bi bili popolnoma uničeni in bi morali prodajati blago veletrgovcu, namesto da bi ga sami izvažali. Na sestanku v Kranju je bila predlagana kapaciteta 500 m3 letno. To kapaciteto je moral vsak trgovec vsaj enkrat po svetovni vojni doseči. Približno 500 kub. m lesa obdela na leto vsaka žaga, ki jih imamo toliko v naši banovini. Istočasno bi bilo s tem končno doseženo, da se onemogoči inozemskim prekupčevalcem vsak izvoz iz naše države. Maksimirana letna kapaciteta pa ne velja za 10 km širok pas ob državni meji. Vsako podjetje mora biti tudi protokolirano. Usposobljenost, kapaciteta in protokolacija so pogoji, ik jih mora izpolniti vsak izvoznik.
Na sestanku je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Gorjanc (Kranj), odborniki Verbič (Šenčur), Brolih (Zgornja Bela), Veber (Trata), Benedik (Železniki) in Rozman (Tržič). Sestanek, ki je vsestransko uspel, je jasen dokaz, kako potrebno je bilo, da se je Zveza trgovskih gremijev zavzela za našega malega in srednjega lesnega trgovca, ki bi ga sicer uničila velepodjetja in izkoriščali inozemski prekupčevalci.
Slovenske Konjice
Izvoz sadja je v našem srezu letos izredno velik. Do danes se je izvozilo s postaje Slov. Konjice okoli 30 desettonskih vagonov, izvozili ga bodo pa še okoli 10 vagonov. Ker je sadje zelo lepo, ga izvažajo večinoma v velika mesta Dunaj, Berlin in Pariz.
Trgatev je v naših vinogradin večinoma končana. Zadnje lepo vreme je jako pospešilo zorenje grozdja. Pridelek sicer ni tako obilen kakor lani, toda kakovost je izborna in daleč prekaša več zadnjih letnikov.
Cesto, ki je doslej vodila med obemi poslopji tukajšnje bolnice, so začeli prestavljati pred glavno poslopje bolnice. S tem je storjen prvi korak k razširjenju tukajšnje bolnice, ki je v načrtu tukajšnjega društva Rdečega križa.
Grosuplje, 21. okt.
Pred dnevi so {finančni organi iz Višnje gore zavohali v neki dolini sredi gozda pri Lučah nad Krko lep tobačen nasad, ki je obsegal nič več kakor 34.600 tobakovih sadik. Tobakar je porabil za nasad tobaka pogorišče, kjer so žgali oglje in veje, kar je znamenje, da je moral dobro poznati gojitev tega žlahtnega zelišča. Žal so izsledili finančni organi to polje prepozno,
Vlom v mesnico in gostilno v Trbovljah
V noči od torka (dne 20. t. m.) na sredo (dne 21. t. m.) so neznani storilci z Vetrihom odprli mesnico ge. Ane Forte na Vodah, kjer so vzeli gnjat in pobrali iz blagajne 300 Din. Od tam so storilci šli v gornje prostore, kjer so v kuhinji ukradli iz mize najemnici gostilne ge. Pinterjevi znesek 100 Din, nato pa so šli v gostilno, kjer so vzeli 6 litrov vina, nekaj kruha, cigaret in cigar. S tem se pa tatovi še niso zadovoljili, kajti šli so še v tujsko sobo, kjer so nekemu tam prenočujočemu potnik^odnesli površnik z zlato uro, srebrno verižico in 300 Din gotovine, domačemu sinu g. Janku Forteju pa skoro nov površnik. S plenom so drzni zlikovci pobegnili na Pravdičev travnik, kjer so prerezali ukradeno gnjat ter jo pustili na travniku, istotako prazne steklenice vina, katere so orožniki zjutraj tam našli. Orožništvo je takoj uvedlo obširno preiskavo in vse kaže, da bofto storilci prav kmalu v rokah pravice.
Slovenjgradec
Osebna vest. Dr. V a k s i 1 i j Serafin, tukajšnji sekundarij javne bolnice, ki se mudi sedaj na orožnih vajah, je premeščen v splošno javno bolnico v Maribor.
Poroka. V torek sta se na Urški gori poročila g. Koršič Oto, uradnik in gdč. H a r p f Elsa, hčerka tukajšnjega zdravnika. Obilo sreče I
Konj ga je brznil. 221etni posestniški sin Felle Avgust iz Turiške vasi je pripravljal na planini drva za zimo; Ko je imel opravek okrog konjev, ga je naenkrat sunil konj v obraz in ga občutno poškodoval. Siromak je dobil tudi podpludbe. Iskal je pomoči v tukajšnji bolnici.
Avto jo je povozil. Učenka tukajšnje osnovne šole Tamše Marija se je obesila na voz. Za vozom je privozil avto in otrok je v strahu, da bi ga ne povozil, skočil tik pred avtomobilom iz voza čez cesto. V tem hipu jo je avto dohitel in blatnik avta jo je vrgel ob kraj ceste. Šofer je avto takoj ustavil in plačal 50 Din za poškodbe na licu mesta.
V nedeljo, 25. oktobra bo v Narodnem domu ob pol 10. uri javno zborovanje, na katerem poročata sreski kandidat g. dr. Vošnjak Bogomil, minister v pokoju, in njegov namestnik g. dr. Bratkovič, tukajšnji župan, ki bosta poročala o gospodarskem in političnem položaju. Zborovanja se udeležite vsi, ki želite naši državi srečnejšo bodočnost.
Novi betonski most čez Homščico je bil te dni izročen prometu.
Lutkovno gledališče. Ob priliki sokolskega prednjačkega tečaja je gostovalo sokolsko lutkovno gledališče iz Maribora in priredilo v Sokolskem domu »Snegulčico« za mladino, za odrasle pa »Fausta«. Upamo, da bo tudi naš sokolski oder v kratkem uvedel to za našo mladino tako zabavno in privlačno lutkovno gledališče.
Škod jan
Rekrutui spisek. Seznam rekrutov letnika 1912 je dogotovljen in stavljen v občinskem uradu slehernemu na vpogled. Obvezanci, ki niso vpisani naj se javijo, da zadoste dolžnosti.
Poučno predavanje. V nedeljo dopoldne je priredilo Sokolsko društvo predavanje v tukajšnji šoli. Govoril je br. Lado Ambrožič o Tyrševem sistemu telovadbe. Udeležba je bila za začetek še zadovoljiva. Poudariti je treba, da je to po-hvalevredna namera, katere se je lotilo Sokolsko društvo, da čimbolj razširja duševno obzorje podeželskega ljudstva.
Kranj
Strelska družina v Kranju naznanja, da se prične danes 23. oktobra z malokaliberskim streljanjem. Streljanje se bo vršilo vsak petek od 20. do 23. v restavraciji »Nova pošta«. Vabljeni tudi nečlani.
Škofja Loka
Volilni shodi, ki bodo našim ljudem istinito in resnično prikazali o čem bo 8. novembra odločalo, se bodo vršili prihodnjo nedeljo dne
25.	t. m. v škofjeloškem okraju po tem le razporedu: javni manifestacijski shod za Škofjo Loko bo ob 9. uri dopoldne na Mestnem trgu, ob slabem vremenu na dvorišču gostilne Albine Jeralove; ob 11. dopoldne v Poljanah »Na Vidmu«; ob 13. uri v Gorenji vasi v hiši Franceta šraja; ob 15*30 v Selcih v gostilni Tavčar in ob 18. uri v Železnikih pri Thalerju. Vse shode priredita sreski kandidat za volitve v narodno skupščino g. župnik Janko Barle in njegov namestnik g. Lončar iz Tržiča. Udeležite se važnih shodov v polnem številti!
Obilica žganja. Letošnje leto z jabolki ni bilo kaj prida. Pač pa je dobra letina hrušk. V gorskih vaseh te čase kuhajo žganje, ki ga bo izredno veliko.
ker je bilo listje že spodaj obrano in so imeli saino to čast, da so lahko prešteli ie gola stebla, dočim je listje odnesel prijatelj tobaka. Do sedaj se jim še ni posrečilo izslediti tega strastnega kadilca, kljub temu, da so zaslišali že vse vasi v okolici. Najbrže ga je minila strast za kajenje, kajti kazen, ki ga doleti je precej občutna in poleg tega bo moral plačati ogromno globo.
92 dedičev se tepe za prodano imovino
Stara Loka, 22. oktobra.
Pred meseci je umrla v Stari Loki posestnica Marija H., ki je pred smrtjo prodala svojo iino-vino nekemu mesarju, domačinu. Sorodniki se s prodajo hiše, ki je bila prodana menda pod ceno, ne strinjajo in nameravajo sedaj kupčijo razveljaviti sodnim potom, češ da pokojnica ob prodaji ni bila več pri polni zavesti in zato tudi sklen jena prodaja nič., ne velja.
S početka precej navadna stvar je dobila takoj sila komplicirano lice, ker ima pokojnica nič več in nič manj ko 92 dedičev, ki so pretekli teden predlagali svoje zahtevke pravnemu zastopniku. Tudi med dediči ni bilo enotnosti in je med možmi in ženicami že ob tej priliki prišlo do medsebojnih nesporazumov. Bilo je govorjenja, prerekanja in dirindaja kot le kaj. Med dediči je tudi par takih, ki na dediščino ne reflektirajo, ker gre v celoti za znesek le okoli 100.000 Din. Z zanimivo stvarjo se bo ukvarjalo sodišče.
Zanimiva razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem
Maribor, 22. oktobra.
Pred tukajšnjih okrožnim sodiščem se je moral danes zagovarjati 481etni zidarski mojster Karel Rojc iz Ormoža, zaradi klevete, ker ie dne 17. oktobra 1930. v Ormožu javno oklevetal Mija Deždjekova, predsednika šolskega odbora v Strmcu, tedaj državnega uslužbenca. Za dne 13. oktobra 1930. je bila namreč določena licitacija za zgradbo šolskega poslopja v Strmcu, občina Petrijanec, srez Varaždin. Med drugim sta vložila ponudbo zid. mojster Karel Rojc in zid. mojster Marko Štuhec iz Ormoža, kateremu je bilo delo tudi oddano. Nekaj dni po licitaciji pa je bila pogodba s Štuhcem razveljavljena in Deždjek Mijo, kot član šolskega odbora v Strmcu odstavljen, ker je Karl Rojc povedal ostalim članom šolskega odbora in tudi dal na zapisnik v občinski pisarni v Ormožu dne 17. oktobra 1930., da je prišel Deždjek Mijo dne 11. oktobra 1930. h Karlu Rojcu in mu rekel, da naj stavi v oferto za 5000 do 6000 Din več, njemu pa naj da Din 10.000'— provizije, ker bo potem dobil gradbeno delo. Pri današnji razpravi je Mijo Deždjek odločno zanikal, da bi bil storil česar ga obdolžuje Karel Rojc. Karel Rojc pa je trdil, da sta z Deždjekom bila sama, ko je stavil Deždjek to ponudbo. Ker mu je sodišče to verjelo, je bil oproščen.
Šmartno pri Litiji
Prireditev. Prosvetno društvo bo priredilo v nedeljo 25, t. m. ob 15. uri v svoji dvorani v Šmartnem pevski Koncert z lepim sporedom. Sokolska deca bo pa priredila akademijo v sokolskem domu v.Litiji ob 16. uri.
Wagensperg. Knez Alfred Windischgraetz je s svojim spremstvom odpotoval na Planino. Na gradu so ostali le čuvaj Peter in oskrbnik Joško. Drofenik. Valvasorjeva soba je dostopna z dovoljenjem oskrbnika le ob nedeljah.
Poljčane
Uspelo volilno zborovanje. Pretekli petek je bilo v Modražaš pri Poljčanah v prostorih gostilne Pukl nad vse uspelo volilno zborovanje. Poleg županov iz Pekla, Studenic, Brezja i. dr. so bili navzoči poleg uradništva iz Poljčan tudi številni kmetje in delavci. Pozdravil je zborovalce župan iz občine Brezje, elektrarnar in posestnik g. Vezjak in jim na kratko obrazložil današnji .državni položaj. Za njim je v poljudnem govoru na številne navzoče spregovoril g. žel. uradnik Heric, povdarjajoč, da pri volitvah, ki so pred durmi, ne gre za koritar-stvo, kjer so v polni meri prej zajemale korist za sebe posamezne politične skupine — v državi pa je šlo vse navzdol, ampak imajo bodoči poslanci za cilj predvsem, da se naša Jugoslavija gospodarsko in socijalno čimbolj okrepi. Dober vtis je napravilo na zborovalce tudi prisotnost sreskega načelnika g. Makarja. Lepo uspelo zborovanje je zaključil predsednik gospod Vezjak. Zborovalci so tega dne spoznali, da je naravnost njih sveta dolžnost, da gredo 8. novembra volit. Tako bodo namreč koristili sebi in državi.
Predsednikom volilnega odbora za volišče Poljčane (Poljčane, Pekel, Stanovsko, Lušečka vas) je bil te dni imenovan tukajšnji šolski upravitelj g. Alojz Krajnc.
Prva slana je zalotila naš kraj in okolico v torej zjutraj. Tako smo že korak bliže jeseni. Nasprotno pa se nas je lotilo prav spomladansko razpoloženje, ko smo občudovali v vrtu g. K. sveže vzcvele duhteče vijolice.
Lesce
Ves leški okraj se pripravlja z vnemo na veliko narodno manifestacijo, ki se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. ob priliki otvoritve novega šolskega poslopja v Lescah^ Nova šolska stavba je ponos Lesec in priča o^elikem kulturnem hotenju vsega okraja. Šola se bo imenovala po Nj. Vis. kraljeviču Andreju. Da bo narodna manifestacija tem sijajnejša, so vabljeni k otvoritvi novega šolskega poslopja Sokoli, gasilci, narodna društva in vsi zavedni Jugoslovani vsega okraja, da se otvoritve udeleže v čim večjem številu. V nedeljo v Lesce, k otvoritvi šole N j. Vis. kraljeviča Andreja!
Gledališče
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer Petek, 23. oktobra: Zaprto.
Sobota, 24. oktobra: Dogodek v mestu Gogi.
Red D.
Nedelja, 25. oktobra: Vest. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 23. oktobra: Levstikova proslava. Izven.
Izredno znižane cene.
Sobota, 24. oktobra: Viktorija in njen huzar, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ga. Bučarjeva kot Afra
(V Grumovem Dogodku v mestu Gogi)
Jutri, v soboto, bo v ljubljanski drami prvikrat nastopila priljubljena in popularna igralka šentjakobskega odra ga. Meta Bučarjeva in sicer bo debutirala v vlogi Afre v Grumovem Dogodku v mestu Gogi. Ga. Bučarjeva je znana igralka karakternih vlog ter ima za seboj že kakšnih 40 kreacij, s katerimi je na raznih odrih nastopila okrog 190 krat'. V tem svojem žanru se je toliko razvila in razživela, da so bile sodbe o njenih nastopih tako od strani kritike kakor občinstva vedno zelo ugodne. Od njenega debuta v Narodnem gledališču smemo vsi mnogo pričakovati, zato pa je tudi dolžnost občinstva, da pride v čim dostojnejšem številu na ta prvi večer mlade igralke, ki stopa na deske velikega gledališča tako vedre duše in s tako čvrstim korakom, da morajo biti z njo vse naše simpatije.
Od srca ji želimo uspeha in zmage.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru
Začetek ob 20. uri.
Petek, 23. oktobra: Zaprto.
Sobota, 24. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Ab. O, Nedelja, 25. oktobra: ob 15. url: »Mayerling«; ob 20. uri: »Slaba vest.«
Iz gledališča. V soboto, 24. t. m. se bo ponovila opereta »Zemlja smehljaja«, ki je letos dosegla tak ur^eh, da so bile doslej vse predstave razprodane. Ab. C. — Za kop v strelskih jarkih pred St. Quentinom ob francosko-bel-gijski meji je prizorišče silne angleške vojne drame »Konec poti«, čije premijera bo v režiji VI. Skrbinška v torek, 27. t. m. Nastopil '-o skoro ves moški ansambl. Narodno gledal: če v Ljubljani pa je posodilo celotno kulisarijo in gard"°bo.
Ljubljana, petek, 23. oktobra. 11.30 Prof. J. Šolar: Pravilna izgovarjava slovenščine. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gdč. Hume-kova:	Gospodinja in novodobno stanovanje.
19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina, 19.30 Prenos opere »Turandot« z Dunaja. ^22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, petek. 23. oktobra. 11.05 PložČe.
12.05 Plošče. 13.30 Filmske in dnevne vesti.
15.00 Ljudskošolska ura. 15.30 Plošče. 17.00 Bon-ton. 17.30 Narodne pesmi. 18.00 Lahka glasba. 18.30 Sokolsko predavanje. 19.30 »Tu-randot«, opera (Dunaj). 11.30 Dnevne in športne vesli. — Radio orkester.
Zagreb, petek, 23. oktobra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Plošče. 17.30 Komorna glasba. 19.00 Sokolsko predavanje (Beograd). 19.30 »Turandot«, opera, prenos z Dunaja.
Praga, petek. 23. oktobra. 12.15 Plošče. 12.35 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 15.00 Brno.
17.05 Planinski koncert. 19.20 Poljudna glasba. 20.20 Pesmi. 21.00 Večerni koncert. 22.20 Plošče.
Ljubljana, sobota, 24. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plofiče. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 B. Hrovat:	Pota k
ustvarjanju kulturnega filma. 19.00 Ga. Ort-haber: Angleščina. 19.30 Prof. Namorš: Spoznavanje blaga v specerijski in manufakturni stroki. 20.00 Bogo Pleničar: Šah. 20.30 Duetni večer: gdč. Kogejeva in g. Marčec, solista ljubljanske opere. 21.15 Salonski kvintet. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Lahka glasba, izvaja salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sobota, 21. oktobra. 11.05 Plošče.
12.05 Radio orkester. 13.30 Dnevne in športne vesti. 16.00 Plošče. 17.00 Narodne pesmi. 17.80 Radio orkester. 19.30 Predavanje o Dalmaciji.
20.00 Jugoslovanske pesmi. 20.30 Radio ko-me-dija. 22.30 Dnevne vesti. 22.50 Jazz.
Zagreb, sobota, 24. oktobra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Radio orkester. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Beograd. 22.30 Poročila in vreme. 22.40 Plesna glasba.
Praga, sobota. 24. oktobra. 12.36 Bratislava. 14.10 Plošče. 18.30 Mladinska glasba. 19.20 Brno.
20.00 Večerni koncert. 22.25 Moravska Ostrava.
Redukcija nameščencev in tujci
Ze večkrat smo na tem mestu govorili o za-postenju tujih nameščencev v raznih industrijskih panogah v naši <)ržavi. Dnevno nam prihajajo pritožbe o zapostavljanju naših ljudi pri raznih namestitvah in o stalno večjem dotoku tujega, pogostokrat nam sovražnega elementa.
Naše borze dela sicer izkazujejo v svojih uradnih poročilih razmeroma majhno število nezaposlenih. Vsi ti statistični podatki se vodijo brez dvoma z veliko točnostjo, vendar pa so od realnega življenja zelo, zelo oddaljeni; imajo pač veliko pogreško, ki obstoji v tem, da vsebujejo te številke le neznaten del nezaposlenih. V teh podatkih so namreč vsebovani samo oni nezaposleni, ki uživajo brezposelno podporo in razne druge ugodnosti, medtem ko obstoja ogromno število Jiezaposlenih, ki niso nikjer registrirani. Predvsem so to nekvalificirani poljski in gozdni delavci.
Med trgovskimi in pisarniškimi poklici vlada vsaj v naši banovini ogromna nezaposlenost. Pred dobrim tednom je neka ljubljanska tvrdka inserirala, da potrebuje pisarniško moč z mesečno plačo — Din 500-—. oglasilo se je nad 400 kompetentov in kompetentinj. Nekatere teh oseb so bile pripravljene prevzeti posel tudi s samo mesečnimi 300 dinarji. Nezaposljenost je v zadnjem času silno narastla. Gospodarska kriza, ki jo preživlja tudi naša država, je dovedla in vrši tudi še velike redukcije nameščencev pri posameznih podjetjih. Tudi podjetja, ki so slovela po svoji veliki delavnosti, so bila primorana znižati število nameščencev.
Razumljivo je, da ne more nihče preprečiti redukcij, ki jih nujno zahtevajo sedanje gospodarske prilike, vendar se nam zdi potrebno, da merodajne kroge opozorimo na nekatere krivice, ki se dogajajo v posameznih podjetjih ravno pri tem poslu. Predvsem je treba konstatirati, da innoga podjetja pri odpustu nameščencev, posebno v vrstah strokovnega osobja, postopajo izredno pristransko. V naših industrijskih podjetjih je nameščenih mnogo inozemskih strokovnih delavcev in nameščencev, čeravno imamo takih ljudi dovolj v državi na razpolago. Pri zadnjih redukcijah so bili prvenstveno odpuščeni naši ljudje, medtem ko so se inozemci obdržali. Za enkrat še ne mislimo objaviti imena onih tvrdk, ki so tako krivično, v gotovem oziru naravnost protidržavno postopale. Vsi vemo kako težko je dobiti zaposlenje za domačega člcveka pri nekaterih industrijskih podjetjih v naši banovini. Vsa priporočila, najboljša izpričevala, vse nič ne pomaga, ker sedi pač na najvišjem mestu tujec, ki protežira samo svoje ljudi. Ce pa kljub temu pride naš človek do kruha pri takem podjetju, je on prvi, ki se ga zopet postavi na cesto. Tu je potrebno nujna in stroga intervencija oblasti. Nikakor ne moremo
dopuščati, da naši ljudje stradajo, medtem ko je tujec zaposlen.
V naši državi imamo institucije, ki imajo nalog, da vršijo nadzorstvo nad zaposlenjeni v posameznih obratih. Inšpekcije dela so zato tu, da ščitijo naše državljane, oz. tudi tuje državljane jugoslovanske narodnosti. Njihova naloga se mora v današnjih časih podvojiti. Strogo postopanje in točno proučevanje vsakega slučaja o potrebi in nepotrebi tujih nameščencev se mora vršiti rigorozno. Vsako popuščanje in toleriranje je danes zločin proti državi. Apeliramo na državne oblasti, da podrejenim uradom dostavijo točna navodila o postopanju pri dovoljenjih za namestitev. Anglija je prepovedala vsako tuje nameščenje. Kar velja za Anglijo, je za našo državo še mnogo večje važnosti.
Še neka okolnost nas sili, da povemo svoje mnenje. Po deželi krožijo še vedno tuji potniki in agenti. So to nameščenci nekaterih zagrebških tvrd. Z našimi ljudmi občujejo v tujem jeziku. Te ljudi je treba brezpogojno odstraniti, dokler imamo veliko število domačih potnikov, ki so brezposelni. Organizacija trgovskih potnikov naj tem razmeram enkrat za vselej napravi konec. Naša javnost jo bo pri tem gotovo v polni meri podprla.
Še vedno poslušamo v Ljubljani brenkanje na kitaro in prepevanje nemških pesmi. Kaj bi se zgodilo v Gradcu z našimi dijaki, če bi prepevali slovenske narodne pesmi in beračili po mestu — o tem naj razmišljajo vsi oni mnogoštevilni občudovalci in tudi javni organi, ki dopuščajo tako obnašanje, ki postane lahko tudi nevarno izzivanje.
Gospodarske vesti
X Avstrijski državni proračun. Državni proračun avstrijske republike predvideva skupne izdatke v letu 1932. 1,999'73 milijonov šilingov, dohodki za isto poslovno dobo so naznačeni z zneskom 2,002 milijonov šilingov. Proračun se je znižal za približno 300 milijonov šilingov.
X izseljenstvu. Po zadnjih podatkih Izseljeniškega komisarijata je razvidno, da izseljeni-štvo v naši državi čedalje bolj pada, medtem ko vračanje v domovino stalno narašča. V mesecu avgustu se je izselilo iz Dravske banovine v prekomorske dežele 191 oseb. Skupno se je izselilo iz vse države 602 osebi. Vrnilo pa se je v istem mesecu 800 oseb.
X Znižanje carine na mast v Avstriji. Radi visoke cene masti v Avstriji, namerava avstrijska vlada znižati carino na svinjsko mast od 30 zl. kron na 10 zlatih kron. Ta naredba bo bržkone izšla že v doglednem času.
X Statistika drobnice na Balkanu. Količine prašičev v Romuniji se ceni'< 3,000.000 glav,
40.000 koz in 13 milj. ovc. .1. avija poseduje:
2.800.000 prašičev, 1'8 milj. koz, 7,900.000 ovc.
Bolgarija: 1 inilj. prašičev, 1*3 milj. koz in
8,900.000	ovc. Grčija: 420.000 prašičev, 4'5 milijona koz in 6'4 milijona ovc. Albanija: 30.000 prašičev, 1*1 milj. koz in 1 milj. ovc.
Borzna poročila
dne 22. oktobra 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 22. oktobra. Amsterdam 2271:03 do 2277-87, Bruselj 785-94—788-30, Curih 1098-45 do 1101-75, London 219'35—226'85, Newyork 5591-01—5608-01', Pariz 220-65—221-31, Praga 165-86—166-36, Trst 289-29—295-29.
Zagreb, 22. okt. Amsterdam 2271-03—2277-87, Bruselj 785-94— 788-30, London 219-35—220-17, Milan 289-29—290-19, Newyork kabel 5602-01 do 5619-01, Newyork ček 559101—5608-01, Pariz 220-65—221-31, Praga 16586—166-36, Ziirich 1098-45—1101-75.
Curih, 22. okt. Beograd 9 05, Pariz 20-0875, London 20-225, Newyork 510, Bruselj 71-45, Milan 26-60, Madrid 45-50, Amsterdam 207-10, Berlin 118-75. Stockholm 119-75, Oslo 113, Ko-penhagen 113, Sofija 3-70, Praga 15-10, Varšava 57-15, Budimpešta 90-025, Atene 6-60, Carigrad 2’50, Bukarešta 3-07.
Vrednostni papirji Zagreb, 22. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 68 bi., vojna škoda ar. in kasa 273-50 do 278, dec. 282—285, 4% agr. obv. 32—36, 7% Bler ar. 56 50—58 (55-50—57), kasa 56—59 (58), 8% Bler ar. in kasa 62—65, 7% pos. hipot. b. 62 do 65, 6% begi. 43-75—45 (43—45-50). — Banke: Katoliška 33 d., Hrvatska 50 d., Prašte-diona 957-50—960 (957 50), Union 100 bi., Kredit 121—126, Jugo 67—68, Obrtna 36 d., Ljublj. kred. 115 d., Medjunarodna 68 d., Narodna banka 4300—5200, Srpska 187 bi., Zemaljska 110 do 112 (110). — Industrija: Guttmann 110 do 120, Sečerana Osijek 160—170, Trboveljska 200-220, Slavonija 200 bi., Vevče 115-120 (115), Slaveks 20—25 (20), Danica 65 bi.. Pivo Sarajevo 170 bi., Drava 185 d., Ragusea 230 do 270 (240).Jadranska plovidba 400 bi., Oceanija 190 blagoT Dunaj, 22. oktobra, (d) V današnjem privatnem prometu so taksirali Trbovlje z 28 in prioritete Dunav-Sava-Jadran s 93 do 94.
Žitna tržišča Novi Sad, 22. oktobra. Pšenica: sremska 78 kg 2% 225 zaklj. — Oves: srem. slav. 130—132-50. — Ječmen: srem. bački 63-64 kg 120—125. — Koruza: bačka stara 99—101, gornjebač. 95 do 97-50, južnoban. slav. 90—92-50, sremska stara Indjija 99—101, Šid 101—103, bačk. nova sušena 78—80, srem. nova sušena 79—81, banatska nova sušena 71—73. — Moka: bačka št. 8 122-50 do 127-50. — Otrobi: bački v jutah 80—85. — Promet: 37 vagonov.
Budimpešta, 22. oktobra. Tendenca: čvrsta, za koruzo slabša. Promet: sreden, — Pšenica: dec. 10-70-10-81 (10-80-10-82), marc 11-78 do
11-88 (11-85-11-87). - Rž: dec. 11-27, marc
12-12—12-25 (12-20—12-22). — Koruza: maj
13-25—13-32 (13-20—13-23).
Ljubljansko, lesno tržišče
Tendenca še vedno slaba, brez prometa.
Snoči je naša rezrezentanca odpotovala v Poznanj
Lahko ni bilo, pa je vendar le šlo. Savez se je v začetku bal, da ne bo dobil pristanka od naših »Francozov« in »Švicarjev«. Veselo je odjeknila vest, da so bili Sekulič, Bek in Hitrec takoj pripravljeni. Tik pred odhodom pa so se vendarle pojavile težkoče. švicarski savez in klub Sekuliča — ženevska Urania, nista dala Sekuliču dovoljenja, boječ se, da ne bi bilo to v zvezi z morebitno verifikacijo Sekuliča za kak jugoslovanski klub.
Mednarodni tajnik JNS dr. Andrejevič je ponovno govoril telefonično s Sekuličem in je dobil od njega zagotovilo, da mu je Urania dovolila nastop v jugoslovanski reprezentanci. Zadeva je bila rešena.
Snoči se je naša reprezentanca odpeljala na Poljsko. Sekulič in Bek potujeta preko Berlina direktno v Poznanj, dočim se je Hitrec odpeljal iz Zagreba, kamor je prišel radi madjarskega potnega lista. Splitski igrači čulič, Deškovlč, Bonačevič in Marušič se bodo priključili v Subotici.
Jugoslavija je igrala prot Poljski dvakrat. 1. oktobra 1922 je Poljska zmagala v Zagrebu s 3 : 1, dočim je v drugem nastopu, 3. junija 1923 v Krakovu odnesla zmago Jugoslavija s 2 : 1. Da nismo bili s Poljsko v živahnejših stikih, je predvsem kriva velika oddaljenost med našo državo in Poljsko.
Helena Madison, znamenita ameriška plava-čica, je glasom poročila iz Newyorka postavila nov svetovni rekord na 1 angleško miljo (1609 m) v času 23:3T2. Cas je precej neverjeten, kajti svetovni rekord iste plavačlce na 1500 m znaša 23:17 2.
Dempsey, bivši svetovni prvak v boksanju. Ja dokončal pred kratkim turnejo po Ameriki. Nastopil Je Slkrat ter zmagal v 49 slučajih s knock outom. Pri tem je veliko zaslužil. Samo v 14 matchih Je prejel 230.000 dolarjev. Demp-sey je še vedno zboren tehničar in je navzllo svojim 36 letom v prvih kolih nevaren vsakemu nasprotniku. Ako so borbe trajale dalje časa, 1e znatno opešal.
vseh vrst Izdeluje, vse unlformske potrebščine in dežne plašče v zalogi Simon Kllma-nek, Ljubljana, Selen-burgova ul. 6.	2198
Telelon 2059
Premog suha drva
PogaCnlli. Bohotile?« ulico 5
Nogavice, rokavice, volna in
bombaž
najoeneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
OglaSujfo
v
•Jugoslovanu !■
Globoko užaloščeni sporočamo, da je bil naš ljubi, srčno dobri oče, tast, stari oče, gospod
LORENC LAURICH
tovarnar usnja
v torek, dne 20. oktobra po dolgem in težkem trpljenju, previden s sv. sakramenti za umirajoče, t 67. letu starosti, odpoklican v večnost.
Dragi preminuli bo v četrtek, dne 22. oktobra ob 9. uri svečano blagoslovljen v hiši žalosti v Grazu, Schubertstrasse 73. Nato bo prepeljan v Konjice, kjer bo pogreb v petek, dne 28. oktobra ob 4. uri popoldne.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 24. oktobra 1.1. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi v Konjicah.
KONJICE-GRAZ, dne 21. oktobra 1931.
Fritz Wagner, Karl Wagner,
zeta.
Alfred Laurich, Anny Wagner, Greti Wagner, Erna Laurich,
otroci.
V imenu vseh sorodnikov.
Anne-Marie, Erna, Herta, Karl. Heinz,
vnuki.
m
Soholsi-vc
Dvodnevna seja izvršilnega odbora Saveza SKJ
To najnovejši statistiki ima Savez SKJ v 1553 edinkah 230.000 sokolskih pripadnikov
V ponedeljek in torek se je vršila v Beogradu seja izvršilnega odbora Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, pod predsedstvom prvega namestnika staroste SKJ br. Engelberta Gangla in drugega podstaroste br. Paunkoviča. Pred sejo je bila seja zbora župnih načelnikov iz vseh žup, včlanjenih v Savezu SKJ. Na tej seji so se obravnavale važne zadeve glede sokolske telesne vzgoje. Veliki porast sokolskih društev zahteva, da se vzgoji čim boljše in dobro vzgojeno prednjaštvo, ki bo moglo biti kos težki nalogi pri telesni vzgoji jugoslovanskega naroda. Zbor župnih načelnikov je končno definitivno sprejel proste vaje, s katerimi bo naše Sokolstvo nastopilo na IX. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1932.
Vse sklepe zbora župnih načelnikov je odobril Izvršilni odbor na svoji dvodnevni seji. Nato so podali svoja poročila posamezni funkcionarji, nakar Je sledila obširna vsestranska debata. Posebno pozornost Je vzbudilo poročilo sa-veznega statističarja, ki Je vzbudilo posebno zanimanje z ozirom na veliki porast in razmah sokolske ideje po celi Jugoslaviji.
±z teh posebnih statističnih podatkov je razvidno, da ima Savez Sokola kraljevine Jugoslavije dants 25 žup, 1553 edinic in sicer 881 sokolskih društev in 672 kmetskih sokolskih čet. Sokolskih pripadnikov šteje Savez SKJ 220.058 (brez sokolske župe Banjaluka, ki svojih statističnih podatkov še ni poslala). Ako smatramo, da ima vsaka župa povprečno 9000 pripadnikov, potem štejee danes Savez približno 230.000 sokolskih pripadnikov. Od tega števila Je 102.010 članstva, ostanek tvorijo moški in ženski naraščaj ter moška in ženska deca. število pred-njakov, ki so dovršili višje prednjačke tečaje, ?naša 1017. Vsa društva telovadijo po sokolskih domovih, šolskih telovadnicah in privatnih dvoranah. Sokolskih domov v državi je 111, dočim jih je v gradnji 26. (V letu 1930 je bilo 95 sokolskih domov.) Igrišča ima 276 društev. Sokolskih zastav je 226 in sicer 186 članskih in 40 naraščajskih. Prosvetno delo Sokolstva se vidi iz sokolskih knjižnic, ki jih Je v Savezu 494. Mnoga sokolska društva imajo v dosego prosvetnega dela svoje dramske odsekee, ki prirejajo v zimski sezoni gledališke predstave. Gledaliških odrov je 339.
Izvršilni odbor je nadalje sklepal tudi v udeležbi našega Sokolstva na IX. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1932, ter se jee zaradi tega ustanovil posebni zletni odbor, ki mu nače-ljuje drugi podstarosta Saveza SKJ br. Gjura Paunkovič. Iz teh kratkih podatkov je torej razviden velikanski napredek našega Sokolstva, odkar je vse jugoslovansko Sokolstvo združeno pod enotnim praporom Sokola kraljevine Jugoslavije.
Iz slovanskega Sokolstva
Lužiškosrbski Sokoli in dr. Miroslav Tyrš. Sokolske Listy, glasilo lužiško-srbskega Sokolskega Saveza prinaša v 7. št. članke in ostale vesti iz življenja in delovanja Sokolstva v najmanjšem delu Slovanstva, pri lužiških Srbih. Lep članek »Meroslaw Tyrš« je posvečen 99. rojstnemu dnevu ustanovitelja Sokolstva doktor Miroslava Tyrša. Med drugim prinaša članek naslednje besede: Nam Srbom, nam srbskim Sokolom je posebno blizu veliki Slovan in človek, ustanovitelj Sokolstva dr. Miroslav Tyrš.« Za tem sledi članek »Tyršova myslička — naša sokolska myslička«. V tem članku so iznešene globoke sokolske misil dr. Tyrša in njegovega sobrata Jindricba FUgnerja, poleg tega pa razpravlja članek o sokolskih načelih. Članek »Zhromadžizny v jednotach« razpravlja os mernicah zimskega sokolskega dela, nakar sledi obširno poročilo o letni glavni skupščini lužiško-srbskih dijakov in o potrebi skupnega delovanja Sokolstva in dijaštva. Dalje sledi opis o dogodkih ob priliki odkritja spomenika Andreju Zeylerju. Zanimiva so poročila o javnih telovadnih nastopih. V rubriki >Slowjanske Sokolstvo« so poročila in vesti o 70-letnici brata dr. Scheinerja, o Tyrševi proslavi in o 10-letnici vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Sokolsky Listi izhajajo lOkrat letno v Budišinu v Nemčiji. List urejuje br. Michal Nawka, upravlja pa br. G. Janak, Budišin—Bautzen, Lanengra-ben 4, Serbski dom. Našemu Sokolstvu list prav toplo priporočamo.
Lužiško-srbsko Sokolstvo o našem kralju. Pod naslovom »Jubilej sokolskeho k ra la« prinašajo Sokolske Listy, glasilo Saveza lužiško-srbskega Sokolstva naslednji zanimiv članek: »Dne 16. avgusta je proslavil Nj. Vel. Aleksander Ka-radjordjevid Prvi, jugoslovanski kralj, desetletnico svojega vladanja. Jugoslovanski kralj, ki je sam član Sokola, ima velike zasluge za slovansko Sokolstvo. Njegov najstarejši sin prestolonaslednik Peter je starosta Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Tudi lužiško-srbsko Sokolstvo obenem z ostalimi sokolskimi organizacijami drugih slovanskih narodov se raduje iskreno in odkritosrčno ob jubileju svojega kraljevskega sokolskega brata Aleksandra I.<
Hrastnik
Pri gradnji vodovoda bi se bila pripetila te dni skoro nesreča. Sesul se je jarek, ki je zasul delavca Mihaela Zužmana. Ker so odkopavali ponesrečenca zelo počasi in previdno, je trajalo celo uro, da so ga postavili zopet na noge, zdravega, brez poškodbe. Delo pri vodovodu je pri steklarni precej zastalo zaradi številnih kanalov in raznih električnih in drugih podzemskih napeljav. Vsekakor bo pa vodovod dograjen pred določenim rokom, t. j. pred praznikom Ujedinjenja.
Nedeljski koncert trboveljskih učencev je uspel nad vse pričakovanje. Otroci so peli, kakor jih še nismo čuli, in lahko rečemo, da je to najboljši slovenski mladinski zbor. Kakor čuje-mo, nastopi meseca novembra v ljubljanskem Unionu, in uverjeni smo, da se takrat ta naša trditev ponovi. Škoda, da se niso udeležili UrastniČanje prireditve v večjem številuI
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II. No. ‘24. 793/1.
2921
Razglas.
Za delomržneže in okoriščevalce občinskih podpor se proglašajo sledeče osebe: Gostiša (J a Spar, roj. 3. januarja 1894. pristojen v občino Dol. Logatec, srez Logatec-Rehberger Anton, roj. 27. ma,ja 1897. pristojen v občino Dol. Logatec, srez Logatec. Marzel Avgust, roj. 27. julija 1895. pristojen v občino Guštanj, srez Prevalje. Schnabl Ivan, roj. 11. februarja 1886, pristojen v občino Gor. Vižinga srez Prevalje. Žagar Franc, roj. 3. februarja 1889, pristojen v občino Iška Vas, srez Ljubljana. Novak Ivan, roj. 6. maja 1861, pristojen v občino Cven, srez Ljutomer. Payer Ivan, roj. 1880, pristojen v občino Škofja Loka, srez. izpostava Škofja Loka. Volčjak Anton, roj. 25. marca 1907, pristojen v mesto Maribor. Veberič Jože, roj. 1872, pristojen v mesto Maribor. Sajovic Alojz, roj. 1891, pristojen v občino Kranjska gora, srez Radovljica. Rep Rozalija, roj. 16. avgusta 1902, pristojna v občino Hlaponci, srez Ptuj. Lavrič Jurij, roj. 1880, brusač, pristojen v občino Škocijan, srez Krško. Rozman Mihael, roj.
10.	septembra 1849, delavec, pristojen v občino Tržišče, srez Krško. Androjna Jože, roj. 25. aprila 1881, delavec, pristojen v občino Studenec, srez Laško. Gangler Ivan, roj. 27. marca 1888, pristojen v občino Konjice, okolica, srez Konjice. Glad Jože, roj. 6. maja 1876. Glad Andrej, roj. 19. novembra 1900. Glad Maks, roj 11. oktobra
1910, Glad Ana, roj. 25. aprila 1903, pristojni v občino Fara, srez Kočevje. Stankovič Mirko, iz občine Erdu, srez Osijek. Detelj Bolto, roj. 1858 v Poljancu. Šantovec Adam, roj. 1864 v Martijancu. Nemet An-drija, roj. 1892 iz Tumašice. Birač Mara, pravo Julica, roj. 1890, občina M. Graduša, srez Glina. Drenovac Slavko, roj. 1906. pristojen v Bračevce, srez Djakovo. Zagrljača Ibro Salkov, roj. 1903, Imamovič Smajo Ahmetov, roj. 1894, Bučo Osman Hamzin, roj 1902, Bučo Umija Hamzina, roj. 1906, Komljenovič Milanov Novak, roj. v Miljanu, pristojni v občino Miljeno, srez čajniče. Meliševič Husein, sin Redje, Iladjič Ando, sin Salilia, Mahmutovič Bego, sin Osmana, Rešidovič Rešo, sin Alimeta, Ahmetovič Idris, sin Mehe, vsi iz Brčke. Pjevič Šemso, sin Alage, Sinanovič Ibrahim, sin Lede, Ahmetaševič Avdo, sin Muje, Imširovic Mujo, sin Saliha, Grgič Manda, hči Bernan-da iz Voča. Radič Mijo, sin Ivana, Jukano-vič Uzejc, sin Avde iz Broda, Durmič Ibrahim, sin Bege, Durmič Djejvan, sin Bege iz Šatoroviča, Ramič Zineta, hči Muje, Ali-kadič Suljo, sin Nazifage iz Gor. Rahiča, Pežič Kata, hči Mate iz Gor. Bodevišta, Ka-tič Marta, žena Ive, Ikanovič Lija, hči Zeče, ločena Mujič iz Omerbanovače vsi pristojni v občino Gor. Rahič, srez Brčka. Rakovič Radivoje Simvo, pristojen v občino Bijelo Brdo, srez Višegrad. Jakšič Martin, sin Bartola, roj. 1903, Petrovič Marka, sin Alekse, roj. 1883, Labrtič Luka, sin Grge, roj. 1899, vsi pristojni v občino Cerna, srez Vinkovci. Mrčanin Kosta, 71 let star, pri' stojen v mesto Novi Sad, Kunič Stevan Mi-trov, pristojen v občino Drvar, srez Bosanski Petrovac. Malini Vasilije, star 35 let, krojač. Bojanovič, Vidosava, stara 16 let, Brangjan Gizela Gjurina, roj. 27. februarja 1913. Šmidt Kristina Francova, roj. 30 maja 1913, Balaš Marija Andrijina, roj, 1909, vsi pristojni v občino Štrbci, srez Pr-njavor. Boškovič Hanča, hči Hasana, ciganka, Boškovič Hamša, hči Ibrina, ciganka, Boškovič Omer, sin Alijin, cigan, vsi pristojni v občino Sasina, srez Savski Most. Mulahasanovič Šalih, roj. 1909, Mulahasa-novič Melča, roj. 1908, Begovič Atif, roj
1911, Mujanovič Šalih, roj. 1907, HuskanO' vič Hanka, Huskanovič Alija, roj. 1894, Sulič Omer, vsi pristojni v občino Doborovci srez Gračanica. Hodjič Fehrata, star 21 let, Gjogič Omer, star 24 let, Spahič Osman, star 25 let, Gjurič (Bilič) Vaso Markov, star 30 let, Stevanov Milan, star 21 let, vsi pristojni v občino Lukovica, srez Gračanica. Suzič Stana, roj. 30. septembra 1901, pristojna v občino Zirovac, srez Dvor. Sulejman Rešič Jusin, Mrkalj Ratko Lazin, Suhopljič Nazif Ibrin, Gečevič Jasin Mužin, vsi pristojni v občino Prijedor, srez Prije-dor. Kutič Gjuro, roj. 1905, pristojen v občino Vagani, srez Kotor Varoš. Milisanovič Blagoje, star 34. 1, pristojen v občino Vagani, srez Kotor Varoš. Petrovič Petar in Petrovič Ivič, pristojni v občino Vagani, srez Kotor Varoš. Miimin Ibro Sinanovič, Meho Heljegovič, Saldo Baltič, Sulejman Bešo, Križovič, Hrapič Rizvan, Heljezovič Zajim, Fajrič Huse, Behar Himzo, Bilič Juso, Bilič Maho, Bečirovič Ahmo, Rezič Huseiin, Tvavar Niko, Kazič Ibro, Okič Su lejman, Kosič Gjuro, Delalovič Omer, Delalovič Omer, Delalovič Alija, Rašid Rond-žič, Omanovi? Latih, Kukavica Ibro, G ju
laga Šabič, Mumin Rozovič, vsi pristojni v občino Vrhpolje, srez Ključ. Pilipovič Luka, pok. Pavla, star 50 let, Salko pok. Bege Dedič, star 45 let, pristojna v občino Lipa, srez Bivač. Radulovič Antun, roj. 1874, Hodjič Avdo, star 35 let, Mašič Omer, roj. 1860, pristojni v občino Bihač. Tešič Boško, star 28 let, pristojen v občino Šipra-ge, srez Kotor Varoš. Radič Ilija, roj. 1902, Lobič Stipo, roj. 1910, pristojna v občino Glamož, srez Glamož. Medič Mile, star 25 let, Medič Gjuragj, star 22 let, pristojna v občino Ključ, srez Ključ. Stojanovič Milka, oroj. 1912, Skular Gjnla, roj. 1901, Banjac Mileta, roj. 1899, Hušič Redjel Rešo, star 40 let, Samadjič Osman Ramin, roj. 1882, Babič Pašo, roj. 1898, Samardjič Mehaga Mehined Mahoremov, roj. 1909, Pjanič Gjuro Maho, roj. 1902, in njegova žena Dragica, roj. Čergeg, roj. 1908, in nezakonska hči Danica, roj. 1925, Zejnič Meho Milan, roj. 1903, in njegova žena Milka, roj. Pavlovič, roj. 1910, Cehič Hasan, roj. 1908, Ro-čič Omer Ramin, roj. 1907, Culič Juso Sa-lomov, roj. 1903, Hirnič Suljo Suljin, roj. 1902, Reskič Salko, roj. 1893, vsi pristojni v občino Tržačka Raštela, srez Pazin. Ove-tanovič Jovo, roj. 1897, pristojen v občino Dibuša, srez Dvor. Odjič Petar, roj. 1899, Bačanovič Maksim, roj. 1886, Karužič Tri-po, roj. 1902, Sitič Josip, roj. 1896, Zipan-čič Marko Milanov, roj. 1920, vsi pristojni v občino Hercegnovi srez. izpostava Hercegnovi. Rakič Milka, žena Gjorgja, star 35 let, iz N. Sela, 'srez Peč. Škuljič Marka, žena Gjorgja, stara 35 let, iz N. Sela, srez Peč, Škuljič Marka, stara 20 let, Ninkovič Milka, Droce Meho, star 35 let, Bubič Meho, star 28 let, vsi pristojni v občino Krušev-ljani, srez Nevesinje. Markovič (Dragovič) Radovan, pristojen v občino Cveke, srez Cetinje. Cvetanovič Zvonko Perov, roj. 1915, pristojen v občino Ston, srez Dubrovnik. Miljanič Petko in njegova familija, Miljanuč Ljubica, pristojni v občino Gacko, srez Gacko. Poškovič Husein, roj. 14. februarja 1903, pristojen v občino Gacko, srez Gacko. Paudjič Hukosava Petrova, stara 26 let, Zvijer Gojko, $tar 29 let, Zvi-jer Danica, žena Gojkova, stara 25 let, Ga-bela Bečir, star 48 let, Prodan Nikola, star 45 let, vsi pristojni v občino Divinska, srez Bileča.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 13. oktobra 1931.'
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 16/31—4	2942
V imenu Njeg. Vel. kralja!
Podpisano okrajno sodišče v Kočevju je razsodilo s sodbo z dne 10. oktobra 1931, da je Miklič Ludmila rojena Kalčič, rojena 10. avgusta 1883 v Travi, tja pristojna, srez Cabar, Savska banovina, r. k. vere, vdova, posestnica in trgovka na Travi št. 7, hči pok. Antona in pok. Matilde rojene Šuštaršič, že kaznovana, kriva, da je v zadnjem času, posebno dne 14. septembra 1931, v svoji trgovini v Travi ni imela niti podrobno niti sumarno označenih cen špecerijskega blaga, torej življen-skih potrebščin, tako da bi jih lahko vsakdo razločno videl.
S tem je zagrešila prekršek po čl. 6. zakona o pobijanju draginje življenskih pO' trebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921, »Službene novine« z dne 6. januarja 1922 št. 5, ter se po tem členu v zvezi z §-om 3. zakona z dne 31. decembra 1929 št. 307, »Službene novine« z 81. decembra 1929,
obsodi
na 1 dan zapora in 100 Din denarne kazni, ki jo mora plačati v 14 dneh po pravnomočnosti sodbe in ki se v slučaju neizterljivosti izpremeni v smislu Čl. 16 cit. zakona na nadaljna dva dni zapora; po §-u 389 star. k. pr. r. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in stroškov izvršitve kazni, ki se izrečejo za izterljive.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. III., dne 10. oktobra 1931.
E 1049/31—1.
*
Oklic.
2956
Lutar Matjažu, pos. v Odrancih, je vročiti v izvršilni zadevi Balažič Matije, pos, v Gaberju, sfclep z dne 12. oktobra 1931., s katerim se je dovolila prisilna dražba nepremičnin vi. št. 546, 548 in 551 k. o Odranci.
Ker je bivališče zavezane stranke Lutar Matjaža neznano, se postavlja za skrbnika Lutar Jožef, pos. v Odrancih, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 12. oktobra 1931.
E 591/31-9.	2957
Dražbeni oklic.
Dne 2 3. novembra 1931. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zajčij vrh, vi. št. 48.
Cenilna vrednost: 24.258 Din; vrednost pritikline: že zapopadena v cenilni vrednosti; najmanjši ponudek: 16.172 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 19. oktobra 1931.
Konkurzni razglasi
S 14/31-88.	2948
1130.	Oklic.
Konkurzna zadeva Lajovic Maksa, trgovca v Litiji.
Prezadolžen ec Lajovic Maks je predlagal, da se sklene prisilna poravnava.
Narok za razpravljanje in »klepanje o poravnalnem predlogu se bo vršil pri tem sodišču v sobi št. 23 dne 14. novembra 1931 ob desetih.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. I., dne 15. oktobra 1931.
*
S 23/31—47.	2947
1131.
Določitev naknadnega ugotovitvenega naroka in naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Pfeifer Ivan, trgovec v Kranju.
Narok za ugotovitev nakdano prijavljenih terjatev dne 14. novembra 1931 ob devetih.
Narok za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi dne 14. novembra 1931 ob desetih, oboje pri podpisanem sodišču v sobi št. 9.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 19. oktobra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
2926 a 2—2
Razglas o licitaciji
Radi neuspeha I. licitacije za zidarska in elektroinstalacijska dela pri zgradbi nove kanalizacije ter preureditev kopalnic in klozetov v javni bolnici v Ptuju razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu za Maribor levi breg po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine V. No. 3123/11 z dne 30. septembra 1931.
II.	javno pismeno ofertno licitacijo v skrajšanem roku na dan 5. novembra 1931 ob enajstih v sobi št. 51/11. telmičnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru.
Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 50.
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) na celotni uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša za posamezna dela:
1. kanalizacija, kemična čistilnica in gradbena dela: Din 349.355-47,
2. elektro-instalacijska dela: Din 5.980-—.
Podrobnosti razpisa o licitaciji za predmetna dela so razvidne iz razglasa v »Službenih novinah« in na razglasnih deskah sreskih načelstev v Mariboru, Ptuju, Celju in Ljubljani ter pri mestnih načelstvih v Mariboru in Ptuju.
T. No. 1439/18
Sresko načelstvo za srez Maribor lovi breg,
v Mariboru, dne 15. oktobra 1931
T. No. 1439/10.	2940	a	2—2
Razglas
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor, levi breg razpisuje po naročilu kr. banske uprave Dravske banovine od 30. septembra 1931, V. No. 2261/5, in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev
adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. novembra 1931 ob enajstih dopol. v prostorih tehničnega razdelka (soba št. 51/11) sreskega načelstva Maribor levi breg.
Vse natančnejše podatke glej »Službene objave^ »Jugoslovana« št. 244 z dne 21. oktobra 1931.
Sresko načelstvo Maribor levi breg v Mariboru, dne 15. oktobra 1931.
Stran 8	JUGOSLOVAN	Petek,	23.	oktobra	1031-
Al Jennings:	1«
Pesnik in bandit
Ko sva šla skozi mesto, naju je marsikdo pozdravil kot prijatelj. Vsi so vedeli, čemu sva prišla. Citali so obtožbe zoper mene. Nihče ni poizkusil, zaslužiti nagrado. Vlak je pripeljal. Nekdo je šel tesno mimo mene.
— Pobegnila sta, je dejal. Bill Tillman vaju je videl in ju posvaril.
Demokratje, stari kovboji, bivši banditje, mali farmarji in nekaj malega poštenih državljanov je stopilo iz vlaka. Houstona in Love j a ni bilo med njimi, čez dva dni sem srečal Toba Oldena, šerifa iz okrožja Wodward.
— Vtihotapila sta se, je dejal. Ravno zdaj sta na seji.
Franka niti iskat nisem šel, da bi ga vzel s seboj. Mestna dvorana je bila nabito polna. Eden mojih starih prijateljev, Leslie Ross, je bil predsednik. Stal sem ob vratih in čakal ugodne prilike, da bi lahko neopažen vstopil. Eden izmed zborovalcev, ki je sedel nekje sredi lokala, je vstal in prekinil govornika. Nekdo drug ga je začel pozivati k redu, nekdo ga je hotel od zadaj potisniti na njegov sedež — bilo je ravno toliko hrupa, da sem lahko vstopil, ne da bi me bil kdo opazil.
Počasi sem šel po hodniku in sem vsakomur pogledal v obraz. Tako sem bil zavzet s to pozornostjo, da sem čisto prezrl smrtno tišino, ki je nenadoma nastala med zborovalci. Ko sem slučajno pogledal proti odru, je stal tam Ross z dvignjeno roko. Njegove oči so visele na meni in njegov obraz je bil pepelnato siv, kakor da se bo zdaj zdaj zgrudil. Njegov pogled je občinstvo uklenil vase kakor kakšna prikazen z onega sveta.
— Gospoda moja, samo trenutek prosim, ostanite na mestu. Prišel je dol po stopnicah in šel vzdolž po hodniku. En sam trenutek, je ponavljal in hitel proti meni.
— Ni jih tu, Al, mi je zašepetal. Prisegam ti, da jih tukaj nikjer ni bilo videti. Nikar ne počenjaj česa tu. Pomiri se.
Bil je bolj razburjen kakor jaz. Zdelo se je, kakor da se boji, da mu bom postreljal ves lokal. Houstona in Loveja v resnici ni bilo tam. Pobegnila sta v Guthrie. S Frankom sva jima sledila tja.
Prišla sva ravno do mestne meje, ko se je ustavil jezdec pred nama. Bil je Ed Nicks, policijski uradnik Združenih držav.
— Nikar ne hodita noter, je dejal. Vsi prežijo na vaju. Onadva imata ukaz o aretaciji in vaju lahko takoj primeta. Past je za vaju pripravljena. Onadva vesta, da bosta prišla. Polovica meščanov je oboroženih zoper vaju. Padli bodo po vama, kakor hitro bosta stopila v mesto.
Deset let sem poznal Eda Nicksa in sem vedel, da se človek lahko zanese nanj. Nekaj časa je jezdil z nama.
— Vso okolico sta našuntala zoper vaju, je dejal. Tu ne moreta imeti nobenega upanja. Ali na farmo ali v ječo — to je edino, kar imata na izbiro.
Napad na ekspresni vlak Santa F6.
Za dobro polovico je bila samo usoda kriva, da je Frank zašel med roparske napadalce na vlak.
Jezen in razdražen se je obrnil k meni, ko naju je Nicks zapustil.
— Jaz mu ne verjamem, je dejal. Midva bi bila morala iti dalje. Narobe sva napravila. Jaz bi rad videl njihovo »meščansko brambo«!
Pa mu ni bilo treba dolgo čakati. Spotoma sva se ustavila pri črncu Amosu, da bi nekaj malega prigriznila. Amos je bil orjak, z obrazom, črnim ko oglje, in z dušo, belo ko sneg. Oženjen je bil z najbolj srčkano malo mulatko iz cele okolice. Njun dom je bila vesela rumena koča sredi žitnih polj. Kadar sta se smejala Amos in Collie, tedaj je smeh prihajal iz dna srca.
Kar je bilo njegovo, je bilo najino. Collie je bila ponosna na svojo posodo in na svojo kuho. Amos je sedel zunaj na verandi, ona pa nama je cvrla piščanca in nama stregla. Prišla sva ravno, ko sta se bila pripravila k obedu. Zdaj pa se je Amos, ta silni farmar, ki je poznal samo trdo delo, umaknil pred vrata, dokler ne poobedujeta bela človeka.
Novo sredstvo *a zdravljenje raka?
Profesor Voronov, ki je znan vsled svojih pomlajevalnih poskusov, je poročal na nekem kongresu zdravnikov v Parizu o svojih poskusih zdravljenja raka pri opicah. Doslej so mislili, da oboli na raku lahko le človek. Od bolnih opic dobiva prof. Voronov poseben »serum«, 8 katerim ždravi raka pri ljudeh.
Amerikanski »doktorji«
Kongres Zedinjenih držav je imenoval posebno komisijo za proučevanje pravnih razmer v deželi. To komisijo imenujejo »Wickerham-ovo komisijo« in ta je te dni izdala zanimivo poročilo o tem, kako ei pridobivajo ljudje v Zedinjenih državah častmi naslov »doktor«.
Komisija se je obrnila na več manjših vseučilišč z vprašanjem o pogojih za dosego doktorata modroslovja; vprašanja eo podpisali z imenom in naslovom nekega 15-letnega dečka. Nekatera vseučilišča so res odgovorila, da je treba pač najprej se nekaj naučiti, predno lahko postaneš doktor, druga vseučilišča pa niso bila tako stroga. Ponekod so zahtevali le »pouk na daljavo« v čisto neznatnih predmetih; drugod so zahtevali izpite, toda z obljubo vseh mogočih olajšav, seveda proti primernemu plačilu, neko vseučilišče pa je zahtevalo le 200 dolarjev takse in spis o kakšnem poljubnem predmetu; na »dečkov« odgovor pa, da je dovolj izobražen in da je sramotno od izobraženca zahtevati še kakšen spis, je »vseučilišče« odgovorilo, da je zadovoljno le z ‘200 dolarji. Komisija je res odposlala zahtevanih 200 dolarjev in že čez par dni je imel »deček« v rokah dokument, da je »doktor modroslovja« ... Nekateri amerikanski listi so objavili to dok torsko diplomo (za 200 dolarjev) v izvirniku.
Kakor je komisija dognala, so v zadnjih treh letih »promovirali« na ta način nad 7000 »doktorjev«.
So pa tudi znamenita vseučilišča, ki morajo dovoljevati in odobravati »učene« spise o najrazličnejših predmetih. Na »Columbia«-vseuči-lišču je nekdo predložil v odobritev za dosego doktorata spis o »gostoljubnosti itn o tepem vedenju pri ooedu., Dobili pa *o ravnotam v odobritev še drugačne »učne? spise, n. pr, »kurjereja kot dobičkanoina gospodarska pa noga,« boksanje in samoobramba« itd.
V Bostonu pa so otvorili lansko leto posebno stolico za »nauk o zakonu«. V kratkem pa 3e je pokazalo, da obiskujejo predavanja na tem oddelku le ljudje (dijaki in dijakinje), da bi z lahkoto napravili ne pretežke izpite. Tako je napisala neka slušajteljica na tem oddelku razpravo »o uporabi časa pri pomivanju kuhinjske posode«; ugotovila je med drugim, da je treba za dobro pomivanje vilic, nožev in žlic točno 11 minut in 17 sekund (za rodbino štirih članov).
Neki dijak v \Visconsinu je napisal učno razpravo «o učinku obliža na rane«, neki drugi pa je opisal, zakaj naj nosijo debeluhi obleko iz progastih in ne iz gladkih vzorcev. Neki medi-oimec pa ni imel boljšega opravka kakor da je premišljeval in pisal, koliko las in brk obrije
lahko srednje-dobra britev v določenem času; dečko je dognal, da mora količkaj dobra britev v 5 sekundah porezati vse brke in lase. Neki modroslovec je pisal o glavobolu velikih državnikov in o vplivu njehovega glavobola na politiko...
In taki »znanstveniki« potem osrečujejo svet!
Edisonovi možgani
Amerikanski pisatelj George Bryan ceni »vrednost« Edisonovih možganov tako, da je izračunal, koliko denarja je naloženega v vsaki njegovi iznajdbi. Nekaj številk: kinematograf 1250 milijonov dolarjev; telefon — 1 miljarda dolarjev; električne železnice — 6500 milijonov dolarjev; električna luč in sila — 5 miljard dolarjev; fonograf — 105 milijonov dolarjev; dinamo-stroj in motorji — 100 milijonov dolar-ev; brezžična telegrafija — 15 milijonov dolarjev. Skupaj: nad 15 in pol miljard dolarjev.
Proces v Lubecku
Proces v Lubecku, ki naj bi dognal, kdo je kriv smrti 76 otrok, ki so jih zdravili z nekim posebnim zdravilom proti jetiki, se bliža svojemu koncu. Obtoženi profesor dr. Deycke je namreč izjavil:
»Odvetnik dr. Frey je pred 2 dnevi pripomnil, da bi bilo najbolje, če bi jaz vstal in povedal, da sem postal žrtev znanosti in da sem se zmotil.
Danos povem: L. 1929. sem bil trdno prepričan, da je zdravilo, ki ga je iznašel dr. Cal-mette, ne le neškodljivo, ampak da je pravi blagoslov. Sedaj pa izjavljam odkrito, da sem postal žrtev znanstvene zmote. Do tega spozna-
nja pa nisem prišel vsled tega procesa, ampak na podlagi znanstvenih del, ki sem jih izvršil v preteklem letu. Če sodišče misli, da spadam vsled tega na zatožno klop, naj me obsodi; jaz som že dostikrat dokazal, da se ne bojim ljudi, pa tudi ne smrti.«
Po teh besedah je zavladala v dvorani grobna tišina...
Nato je prof. Deycke nadaljeval: »Moje prepričanje je bilo zmotno in če je treba koga kaznovati, kaznujte mene, ne pa drugih, ki niso krivi!«
Naslednjega dne pa je izjavil obtoženec profesor Klotz: »Tudi jaz morain priznati, da sem postal žrtev znanosti in znanstvene zmote!«
Vsled teh izjav prevladuje splošno mnenje, da bo državno pravdništvo tožbo umaknilo, ker ne gre tu za krivdo zdravnikov, ampak pač za nesrečen dogodek ...
Zadnji trenotki znamenitih vohunov
Član francoskega kasacijskega sodišča g. P. Bouohardou je napisal nekaj zanimivih spominov na zadnje trenotke .nekaterih znamenitih vohunov.
O vohunki Mato Ilari pripoveduje:
»Ko so Mato Hari 15. oktobra 1. 1917 zjutraj zubdili in ji povedali, da prihaja njena zadnja ura, je od strahu kar okamenela in ni bila prav nič več podobna nekdaj najslavnejši plesalki sveta. V ječi Saint-Lazare se je silno postarala in v zaporu se je zgubila z njenega obraza zadnja sled njene nekdanje lepote. Pri misli na smrt je globoko vzdihnila in skrila
Nesreča v rudniku pri Herne
Nesreča je zahtevala 12 mrtvih in 19 ranjenih. Na sliki vidimo rešilni voz, ki odhaja iz bolnišnice po druge žrtve nesreče.
svojo glavo v roke — videti je bilo, da ji jo silno težko in tesno. Nenadoma pa je bila vs* izpremenjena:	začela	se je smehljati in na
smeh se je držala do svojega konca. Vstala jo in se začela oblačiti; okoli klobuka si je ovila dolg, bel pajčolan, na roke pa ei je nataknila dolge rokavice.
Stopnice stare jetaišmice je kar po dve preskakovala. Na dvorišču jo je čakal voz z zastr« timi okni. Samo en korak in bila je v vozu. K« je izstopila iz voza, ki so ga spremljali dragonci z golimi sabljami, se je kar zibala na morišče. Preko luž in mlak je skakljala kot prava plesalka. Nato so jo prevezali h kolu, ona pa se je z rahlim mahljajem roke zahvalila duhovniku in sestri strežnic] in svojemu zagovorniku.
Ta prizor je silno vplival na vojake-strelce. Zadela jo je le ena krogla v srce, druge pa so šle vse v zid. — Bila je mrtva na mestu...
Neka druga vohunka, pniprosta in siromašna delavka, je morala na morišče 10. januarja leta 1917. Ko eo jo privezali, je rekla:	»Prosim
Francijo odpuščanja — vive la France!«
Na svoj način pa se je obnašal Pavel Bolo, znan tudi pod imenom Bolo-paša. Ta je bil silno razdražljiv in duhovnik ga je moral večkrat opomniti, da prihaja njegova zadnja ura. Pritoževal so je zlasti, zakaj ni navzoč njegov odvetnik, potem pa se je problekel v svečano večerno obleko in si položil na srce svilen robec, ki naj bi ga nacejenega z njegovo srčno krvjo izročili po njegovi smrti neki osebi. Ko pa je stopil v voz, je zamižal, kakor da hoSo do svojega zadnjega trenotka igrati človeka, ki mu vse skupaj ni nič več mar.
Njegovo izdajstvo pa je vzbudilo po vsi Franciji in zlasti med vojaštvom takšno silno ogorčenje, da so vojaki sklenili, da ne bodo streljali v srce, ampak v glavo. Zato je tudi robeo ostal brez krvi... '
Najnovejši ameriški brzostrelski top
Na zadnjih velikih vojaških vajah v Zedinjenih državah so preskusili brzostrelski top
najnovejšeg a sistema
NesreJa v rudniku pri Herne
Reševalni oddelek rudarjev pred vstopom v rov.
Lepotica - beračica
Nekdaj sloveča belgijska lepotica Celina, kt so jo v njeni mladosti imeli za najlepšo in najbolj ljubeznivo žensko na svetu, živi danos * največjem siromaštvu. Nekdaj so se najslavnejši umetniki (kiparji in slikarji) kar trgali za njo, komu bo služila za »model«, in belgijski .iar„<l-ni spomenik v Bruslju »Brabansonne« — ženska postava — je izdelan natanko po potezah lepe Celine. Danes pa prebiva nekdanja svetovna lepotica v skromni podstrešni sobici lačna in bolna ...
»... in sedaj, dragi Janez,« je končal gospodar svoj nagovor, »te ne bom več tikal, ampak vikal, ker si prost. Od danes naprej ne bo# več ti pometal pisarne, jutri jo boste pometli vi!«
'izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ul. 28. — Za tiskarno odgovarja Otmar Mtchalek. — Urednik Milan Zadnek, - Za inseratni del odgovarja Avgust Koiman. — Vsi v Ljubljani.