Naročnina listu: —
Celo leto . . K 10'— Pol leta . . „ 5'— Četrt leta . . „	2-50
Mesečno	. . „. 1*—
Zunaj Avstrije: ===
Celo leto . . K 15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravnišlvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Neodvisen
političen list
za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Trdnjava Przemysl s© hrabro brani.
Naša in nemška armada proti Rusom napredujeta. — Naši polki zasedli Karpate. — Hud mraz in sneg na Karpatih. — Bitka med Avstrijci in Srbi pri Lazarevcu. — Srbi so se na umikanju ustavili in se izhodno od Kolnbare pripravljajo na odločilno bitko. — Štiri srbske polke Avstrijci ujeli. — Belgrad še ni padel. — Črnogorski upadi v Dalmacijo odbiti. Obstreljevanje Kotorja. — Nemci korakajo proti Calaisu. — Bitka med turškimi in ruskimi ladjami v Črnem morju. — Turki na Kavkazu natepli Ruse. — Angleži izkrcali 15.000
mož indijske armade v Egiptu. — Vojska med Japonci in Turki?
Ävstrijsko-rusko bojišče.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 20. novembra.
Naš generalni jštab uradno poroča: Tudi včeraj so avstrijske in nemške čete na Rusko-Poljskem povsod 'dosegle uspehe. Oidločitev še ni padila. Število ujetih Rusov je vedno večjo.
Pred [trdnjavo Przemysl so naši prizadjali- Rusom, ko so hoteli nekaj svojih čet rta jugu pomakniti bližje k trdnjavi, težke izgube. .(Opomba uredništva: Trdnjava Przemysl, daisiravno od vseh strani obkoljena od močnih sovražnih čet, !se torej prav dobro drži.)
Rusi spravi j aj o pr ed Przemysl težke oblegovalne topove.
Z bojišča, 20. nqvembra.
Na južni strani Przemysla skušajo Rusi spraviti svoje 'težke oblegovalne topove na višine, odkoder bi mogli s popolnim uspehom obstreljevati trdnjavo. Po sedaj se jim ta načrt še ni posrečil. Zadnje dni so iRusi poskušali zavzeti (višine, ki bi: naj varovale dela za razpostavo njihovih baterij. 'Toda. njih poskusi so se jim krvavo ponesrečili.
Boji pri Črnovicah.
Dunaj, 20. novembra.
.„iCzernowitzer Tagblatt“ z dne 14. t. Im. piše: V četrtek, dne 12,. t. m., so poizkusili Rusi zopet obstreljevati naše mesto, a obstreljevanje je izpadlo žalostno za Ruse, (Rusi so izstrelili 100, naši p'a le 44 strelov. Naši topovi so gromeli 1 odi 1. do 2. ure popoldne in so zopet sijajno učinkovali. Med šestimi ruskimi topovi sta dva nerabna, moštvo je bilo u-bito, municiijski vozovi uničeni — en top je pa bil zelo poškodovan. Zi ostalimi tremi topovi so Rusi zbežali proti severu.
Busi odpošiljajo vrednosti iz Galicije v Busijo.
1	Dunaj, 20. novembra.
Po zanesljivih poročilih iz po Rusih »zasedenih delov Galicije pošiljajo Rusi cele železniške vlake z vrednostnimi stvarmi v Rusijo;.
je vso svojo zalogo razdal ranjencem in bolnikom, — Kuhinja bolniškjega vlaka št. 30 je urejena za 200 oseb, če je več bolnikov, se lahko (skuha tudi še za več oseb. Hrana je urejena sledeče: Zjutraj ob šestih čaj ali kavo, ob desetih dopoldne dobe težko ranjeni vino in (mlečni kruh, ostali ranjenci samo kruh. Opoldne se dobi juha, meso,, zelenjava, riž in podobno ter vino. Popoldne ob štirih čaša vina ali kozarec konjaka, . zvečer čaj, kakao ali kava, ('cigarete aji cigare. V zadnjem času zdravniki cepijo vse bolnike proti koleri. Zdravstvene odredbe so najstrožje. Kolodvori, v katerih se ustavi Vlak, so oličeni z apnom in zgleda, kafer (bi padel svieži sneg. Če se pokaže pri koncu vlaka nalezljiva bolezen, potem ne sme nihče iz dotičnega Vlaka. V kaki večji postaji, n. pr. v Prerovu, se (potem bolnika izkrca, razkuži voz, Vsi ki so se peljali ž n j in:, pa pridejo pod karanteno. ; V vozovih so urejena stranišča z vodo, id se redno razkužujejo. Če se nahajajo v bolniškem vlaku bolniki z nalezljivimi boleznimi, tedaj se mora vlak naznaniti nasilednji postaji. Nihče ne sme ne iz vlaka niti k vlaku brez dovoljenja postajen ačeln,ika. Bolniški vllajk vozi s povprečno hitrostjo 20—25 km na uro, 'tako da. traja vožnja ,iz Krakova do Prero-va kakih 30 ur.
Avstrijsko-srbsko bojišče.
Uradno poročilo.
Dunaj, 20. novembra.
Z bojišča proti Srbom se uradno poroča:
Vršijo se podrobni boji na celi črti. Napad avstrijskih če't na utrjene isrblske postojanke uri Laza-reveu ugodno napreduje.
Včeraj (četrtek) so naši ujeli 7 srbskih častnikov in 660 mož. Na bojišču. je nastalo (zelo slabo vreme. Na višinah je zapadel meter visok sneg; v nižavah pa so nastale povodnji.
Boji pri mestu Lrazarevac.
Po zavzetju iValjeva po naših četah se je del razkropljene srbske armade umaknil proti mestu La-zarevac na severo-izhodni strani Valjeva. Drugi, večji del srbskih čet pa se je umaknil proti mestu A-rangjelovac (naj izhodni (strani ValljjteV.a). Boj pri La-zarevcu traja že tri dni. Pred Lazàrevcem stoji ona kolona, ki je prekoračila. Mačvo, ter se pomajknila proti Kolubari.
Mestece Lazarevac (leži kakih 25 km od Valjeva in 8 km južnoizhodno od mesteca Ub, katero so naši dne 14.. novembra z naskokom zavzeli, Lazarevac je središče okraja Kolubara ter šteje 1000 (prebivalcev.
4 srbski polki uničeni.
Sofija, 20. novembra.
Kakor se iz Niša poroča, Srbi že jsami uradno priznavajo, da. so v bitki pr! Valjevu prišli štiri celi srbski poM in 3000 mož raznih polkov in 60 častnikov v avstrijsko vojno ujetništvo.
Srbi se pripravljajo na novo
bitko.
Z bojišča, 20. novembra.
Jz srbskega glavnega stana) je došlo poročilo, da bo srbska armada na izhodni strani reke Kolu-biare sprejela bitko iz n'a|šo armado. Srbi so se že v časufl ko lje radi aneksije Bosne nastal hud spor med Avstrijo in Srbijo, zgoraj omenjeno pozorišče, to je
Življenje v bolniškem vlaku.
Praška „Union“ piše: Bolniški vjtak Št. ißO, ki je pod upravo cesarskega svetnika, Rožanka, dospel je minulli teden zopet’ v (Prago s severnega bojišča, kamor s,e takoj zopet' vrne po (izročitvi ranjencev in bolnih. O živijjenju v tej dobro urejeni bolnišnici smo izvedeli sledeče podrobnosti:	Bolniški vlak je
pripravljen za 150 težko ranjenih, lahko ranjenih pa bi se zamoglo namestiti Iv njem 300 do 500j. Izmed prostovoljnih strežnikov bolniškega vlaka je treba še pred vsem omeniti grofa Kristijana Thuna, ki opravlja svoj posel z brezprimerno ljubeznjivostjo. Kjer le more, skuša plajšaiti Ranjencem njihove težke bolečine. 1 O njem kot upravitelju (vlaka se pripovedujejo v tem pogledu pravcate legende. Bolničarska služba v vlaku je silno naporna, ker se spravi ranjence v vlak v njihovem istarem perilu, M ga je pa treba takoj sleči in potem sežgati jv lokomotivi. Z aito ni čisto nič čudnega, da je grof IThun, ko je prišel vlak na kolodvor Franca Jožefa) radostno izjavil, da si mora najprej preskrbeti za-se perilo, ker
črta Veliki Sopot—Arangjelovac—Gorili Milauovac u-trdili z gostimli in lizredno močnimi okopi. Ako so se sedaj Srbi na svojem umikanju iz Valjeva ustavili na tem prostoru^ iza naše armadno poveljstvo to ni nobeno presenečenje. General PotioreK je poslal ta-kouA ko je začel prodirati, močne oddelke proti Valjevu iin v južno smer. Ob enem je po zavzetju Valjeva iu Obrenovca bilo treba naše čete Ideloma na novo razvrstiti. Naravnostnili napadov naše poveljstvo ne bo iskalo, ker so srbske postojanke preveč trdne. Potrebno pa (je bilo, da /so naši nekatere sprednje postojanke sovražne ,'lronte ostro napadli, dtu so tako pri Srbih preprečili drugo razvrstitev njihovih sil. Naš napad na Lazarevac ima ta namen. Bojevanje je sedaj na iobeh strapeh zelo otežkočeno, ker je nastalo zelo slabo vreme. Višine pokriva debel sneg, a doline rek Koihibara in Tlamnavac pa, so vsled hude povodnji preplavljene.
Naše čete se nahajajo sedaj pred glavnim, že leta pripravljenim srbskim bojnim pozoriščem, ki je podobno pravcati trdnjavi. Morda, bo odločitev,, ki bo padla v dem kraju, prinesla/ konec vojske. Iz tega sledi, da ;se bodo Srbi branili z vsemi sredstvi in z največjo trdovratnostjo. Treba bo torej opreznosti in hrabrosti. Oboje pa'1 ima naše poveljstvo in pa naše hrabre čete, ki nam bodo 'kmalu iz rojevale konečno zmago.
Srbija se ne more več boriti?
Dunaj, 20. novembra.
Poročevalec dunajske „Reichspost“ poroča iz Sofije, da je srbska vlada, kakor je izvejdel iz zanesljivega vira, poslala/ v. Pariz izjavo, da je Srbiji vsled njenega gospodarskega poloma! nemogoče, se dalje vojskovati. Kralj Peter je zaprt v gradu Ribarska Banja, Poražena srbska armada beži v divjem neredu proti jugu In jugoizhodu. Srbi bodo še sicer poskusili pri Kragujevcu se zoperstaviti avstrijski prodirajoči armadi, a upanja imajo celo srbski generali zelo malo, da bi odpor srbske armade imel kaj uspeha, Srbska, vlada je že ponovno prosila Grke z/a pomoč, a zaman. Srbski polom, bo izzval na Balkanu nove zapl,etljaje.
Velik plen pri Valjevu,
Vojni plen, ki so ga naši odvzeli Srbom pri Valjevu, je izredno velik in bo imel za srbsko armado izredno slabe posledice. Posebno velike vrednosti so številni topovi, narejeni ojd tvrdke .Sclmeider-Creuzot, ki so celo novodobnega vzorca, Ti topovi so prišli v avsltrijsko lafet popolnoma nepoškodovani. Tudi veliko število izbornih strojnih pušk, Id sq še popolnoma rabne, je inrišlo našim v roke. Poleg tega smo tudi zajeli veliko množino streliva. SNa južnoizhodni striar ni Valjeva’smo bežečim Srbom odvzeli mnogo trena,
General Stepanovič pred vojnim sodiščem.
Budimpešta, dne 19. novembra.
Iz Metkovića se poroča „Az Estu“ :	Poročila,
da bi se bil poveljnik srbske armade pred Sabcem, general Stepanovič, sam usmrtil, ne odgovarjajo resnici, Generala so poklicali v srbski glavni stan, kjer mu je princ Jurij naznanil, da ga, bodo postavili pred voino sodišče.____________________________
Avstrijsko=črii0gof5ko
bojišče.
Črnogorci ofestreljujejo Kotor.
Dunaj, 20. novembra/.
„(Südslavische Korrespondenz“ poroča iz [Dubrovnika:
Crnogorci so zadnji čas poskušali upasti v Dalmacijo in sicer v smeri proti mesjtecu Grob na južni strani Trebinja; n'jihov sunek se je gibal y smeri Rugasa—Vechia.
Naše obmejne čete so Crnogorce, kakor že pri vseh drugih spopadih, tako tudi sedaj brez velikih težav vrgle čez mejo nazaj. (V lem boju so fmeli Crnogorci velike izgube.
Crnogorci ' zadnji čas z vso silo obstreljujejo Kotor in najše postojanke na višinah. Strelivo kar razsipavajo. Večkrat traja, obstreljevanje kar 24 ur neprenehoma. Skoda, katero so do sedaj napravile črnogorske krogle v Kotoru, so malenkostne.
Nemàko-francosko bojišče.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Beroliu, dne 20. novembra.
Iz velikega vojnega stana z dne 20. novembra predpoldne se poroča:
V zahodni Planc’iiji in v severni Franciji ni bilo nobenih bistvenih sprememb. Vsl,d deževja premočena in napol zmrzla tla ter sneženi zameti so ovirali gibanje nemških čet.
Napad Francozov pri C ombres-o, južno-izhodno ok Verduna, je bil odbit
Na meji v izhodni Prusiji je položaj nespremenjen. Ob izhodni strani Maalurijskih jezer so se polastili Rusi neke nezasedene poljske utrdbe in starih topov, ki so bili ta.m. Deli ruskih čet, ki so šli nazaj v smeri čez Mlavo in Lipno, so nadaljevali svoje umikanje.
Ob južni strani Ploska je napad nemških čet napredoval.
V bojih okrog Lodza in ob izhodni strani mesta Caenstochova. še ni padla odločitev.
Prodiranje Nemcev proti Calais-u.
London, dne 20, novembra.
Londonskemu listu „Evening“ se poroča iz Rotterdama: Od pretečenega torka do srede je v Belgiji ustavljen ves železniški promet. To je znamenje, da nameravajo Nemci vnovič s podvojeno! silo/ izvršiti napade v Flandriji in napraviti sunek proti mestu Calais-u,
Velikanske dosedanje izgube Angležev.
Berolin, dne 20. novembra.
Berolinskemu listu .„Lokalanzeiger“ se iz Rotterdama poroča: Angleški lord Neiwitpn je rekel na nekem shodu, da znašajo dosedanje izgube Angležev že 80.000 mož. Mnogi angleški bataljoni so izgubili vse častnike. Ni dolgo tega, kar je nekemu angleškemu bataljonu poveljeval narednik..Od dvieh divizij, ki sta šteli skupaj 87.000 mož, je ostalo le še 5300 mož.
Angleška torpedovka se potopila.
Frankobrod, dne 10. novembra.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz, Petrograda: Angleški torpedni rušilec „Druid“ je trčil obi obali
Škotske na mino in se je potopil. Posadko so rešili,
*
Torpedni rušilec „Druid“ je bil še-le pred dvema letoma zgrajen. Njegova posadka je znašala 70 mož, dolg je bil 73 m in je plul z brzino 30 morskih milj v eni uri. Oborožen je bil s štirimi brzostrelnimi iopovi. Vrhu tega je imel še tudi dve torpedni cevi.
Smrt nemškega generala.
Berolin, dne 20. novembra.
Generalni stanovanjski mojster, generalni major pl, Voigts-Rlietz je v noči od 18, na/ 19, novembra nepričakovano muri zadet od srčne kapi. Njegov naslednik še ni določen.
Francija.
Turki porazili Ruse«
Carigrad* 20. novembra.
Uradno poročilo turškega glavnega /stana slovi: Dva dni so turške čete neprestano napadale rusko armado, ki je stala na črti Azab—Zazak—Klio-liab na kavkaški meji. TSurške čete so! iz bajonetnim naskokom zavzele utrjene sovražnikove postojanke v okolici mesta Akab. Bitka se za Turke ugodno razvija. Turškfe čete, jki so prodirale 'v smeri proti mestu Batum (ob Črnem morju), so prizaidjale sovražniku že drugič večji poraz. Zasedle so postojanke pri Zazvotlar in Kura v Kavkazu. V (Ziazvotlarju so odvzeli Turki Rusom zastavo, ujeli 6 častnikov, med njimi nekega podpolkovnika ter nad 100 vojakov. Zaplenili so 4 topove, 1 avtomobil, večje število konj in mnogo živil.
Ruske izgube so velike. Ostanek pobite ruske armade je zbežal v smeri sproti mestu Batum.
Drugi del turških čet, ki so prodirale na južnoizhodni turško-ruski meji pri Zairbajdianu, so trčile pri mestu iS almas z ruskim oddelkom, /T udi tukaj so bili Rusi poraženi. Na ruski strani je padlo 100 mož, med njimi 2 častnika,
V Perziji so se priklopili Tumom še tudi voditelji onih rodov, d so do sedai stali še na stra n Rusov«
Bitka v Črnem morju.
Berolin, dne 20, novembra.
List „Lokalanzeiger“ poroča iz Kodanja:	Po
uradnih poročilih iz Petrograda se je vršila včeraj, dne 19/, novembra, pomorska bitka med neko turško križarko in oddelkom ruskega vojnega brodovja. V lej bitki je bila ruska admiralska vojna ladja „Svja-/oj-Jevstafi“ poškodovana. Ubiti so bili 4 ruski častniki in 29 pomorščakov, 'težko ranjen je pa bil 1 ruski častnik in 19 pomorščakov, 5 ruskih pomorščakov (e pa bilo lahko ranjenih. Boj je trajal četrt ure,Tur-
ška križarka je bila le neznatno poškodovana,
%
Poškodovana ruska admiralska vojna ladja „Svjatoj-Jevstafi“ je ena največjih ruskih vojnih ladij črnomorskega ruskega brodovja. Zgrajena je bila ]. 1906, 'Oborožena je s 4 velikimi topovi kalibra 30’5 centimetrov; vozi pa zi brzino 17 vozlov v eni milji.
Anglija izkrcala 15.000 indijskih vojakov v Perzijskem zalivu.
Frankobrod, dne 20. novembra.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Carigrada: Apgleži so izkrcali v Kueitu 4000, na otokih Bahrein v Perzijskem zalivu 6000 in v Bender-Bucbivu ob južni obali Perzije 5000 mož indijskih čet. Turki so potopili parnik „Ekbatana“, da zaprejo vhod v pristanišče „Scbatit-el-Arab. Tildi so položili tamkaj več min, da se zavarujejo pred angleškimi napadi. Kueit je pristanišče na severnozaliodni strani Perzijskega
zaliva, Bahrein-otoki so na južni strani proti Arabskemu zalivu, Schatt-el-Arab pa je ob izlivu Evfrata v Perzijski zaliv.
Vstaja v Maroku.
Carigrad, dne 20. novembra.
Listi poročajo, da se vstaja v Maroku razširja.
Iz Rima se naznanja, da muslimanski vstaši o-grožajo glavno mesto Maroka, Fez.
Francoska vlada/ je vsled vstaje mohamedancev in vsled razširjenja poziva turškega sultana k „sveti vojski“ proglasila v obeh seve r n oa f r i k an ski h franco-skih pokrajinah, v Maroku in v Tunisu, vojno stanje.
V	oj ska med J aponei in Turki ?
Trst, 20. novembra.
List „Piccoio“ je dobil jz [Carigrada brzojavko, v kateri se /poroča, da je japonski poslanik v Carigradu zahteval od turškega velikega vezirja svoje potne liste in je nato odpotoval 'iz Carigrada.
Boigari bodo vpoklicali
tudi erjtiovojmke, ki niso bili pri vojakib,
Dunaj, 20. novembra.
List „Neues Wiener Journal“ poroča !i£ Sofije: Bolgarski vojni minister Fičev je izjavil v včerajšnji seji bolgarskega sobranja (državnega zbora), da ima brambna predloga, ki jo Ije vlada predložila (zborni, ci, namen omogočiti ! vpokljicauje Ì onih črnovojnikov pod orožje, ki še do sedaj niso služili v armadi, pa bi po primernem jizvežbanju bili sposobni za vojake.
V	slučaju splošne mobilizacije bi se vpoklicali torej črnovojniki stari' 24 do 46 let. Vojni minister je tudi mnenja, da bi (Bolgarija na ta način dobita nad 120 tisoč mož, kateri bi bili za vojno službo prav dobro spofeobni.
Italija odpušča rezerviste.
Iz Rima se poroča dunajskim listom, da so pričeli v iltaliji del rezervistov, ki so bili vpoklicani že pod orožje, odpuščati. Vzrok za. ta ukrep italijanske vlade je pred vsem finaneielen. (Italija bo, ako odpusti rezerviste, v denarnem oziru mnogo pridobila. A poleg tega pa Italija v zimskem čafeu ne more spraviti vseh vpoklicanih čet [pod »streho. Do sedaj so še postavljene vojaške /barake zadostovale, a za zimski čas bi itaJijafnsko vojaštvo v barakah trpelo mraz. Poleg tega ,pa so se rezervisti do sedaj |že dovolj izobrazili, da se lahko pozneje vsak čas zopet vpokličejo. Z odpustitvijo rezervistov, sfi je italijanska vlada svoje /stališče, posebno z ozirom na sklicanje državnega zbora, ki se izvrši' dne 20. decembra, dobro utrdiffla.
Zadnja poročila.
Naše čete na Karpatih.
Budimpešta, /20. novembra.
List ;„Az Est“ je dobil z bojišča poročilo, da so .avstrijske čete celo črto ob Karpatih docela zasedle. Celo karpatsko pogorje je že več dni močno zasneženo. Tudi mraz na Karpatih je zelo občuten. Vkljub temu je razpoloženje naših čet na bojišču izborno. Kakih deset dni se ni pojavil noben slučaj kolere več,
Avstrijci pripomogli Hindenburgu do zmage.
Berolin, 20,. novembra.
Berolinski listi slavijo složni nastop avstrijske in nemške armade v boju zoper Rus/e. V zadnjih bojih so Avstrijci, svoje posebne, interese, pustili čisto na stran. Ni jim šlo za to, da bi dosegli na bojni črti delne zmage nad sovražnikom, ampak imelf so pred očmi velike cilje cele. vojne in pridobitev zmage na odločilnem kraju. Zadnja Hindenburgova zrna ga pri Kutnem in Wloelaweku je bila mogoča V vsled tega, ker so avstrijske čete na drugih delih bojišča z vso silo posegle v boj.
Poizvedovanje p vojnih ujetnikih. V (sedanjem času se množe slučaji, da se mnogi obračajo na c. i. kr. zunanje ministrstvo ali na dunajsko poslaništvo Združenih držav Severne Amerike s prošnjo, naj se jim prčskrbi podatke p posameznih vojakih naše armade, ki so v vojnem ujie/tništvu, ali pa da se naj pošlje denar tem ujetnikom. Vsa tozadevna pojasnila pa daje edino le skupni poizvedovalni, ' ur!ad na Dunaju, ki stoji na podlagi mednarodnih dogovorov v zvezi z enakimi napravami sovražnih dežel, zlasti z „Zarobljeničko /Komando“ jv Nišu, kakor tudi x ,Bureau Central pour renseignements sur les priso-nieurs de guerre“ v Petrogradu. ; Vse prošnje, ki se torej tičejo naših vojakov v ujetnjiištivu, naj se torej naslavljajo naravnost pa:	„.Gemeinsames Zentral-
Nachweisebnreau, Hilfs- und Auskunftsstelle für Kriegsgefangene und Internierte, Wien. I. Bezirk, Jasomirgottgasse 6.“