46. strvilka. LJtthljoa, petek t$. fVbruarja. VIII. lula, 1875. SLOVENSKI NftROD. i\V IV rmW ML" . ' 1 on/' awnJ *a Cl,,u v' 13 • ' ■• '• |eM. 30 kr.. M Bi I golil. .0 kr. 7.h poAHuije U .« /dli'.k. *• 2 rni*n\. Ui<"°"- 30 k' - 29 tal" d0™'8 *• ' M « I« i*W. - Za goapod« «eit«l|e na ljudskih Kolah rt,Jak8 * lo,t""' J«« «• t|uhl|aa« •,. V. .t i 511 ki p. pre omar! u ftetrt leta 3 gld. -Za oznanila »e plačuje od o-tiri- .... i*«! P***' vr"»« 8 «» »o oananiio »nara! ti •'»'.». 5 kr to h „vakiat in 4 k:, o,- ic ;ri- aH večkrat tiska n«.** »rt?' ' ; W»«lf«tt. — KokopUi i no vračajo. - Ureiluiat- v I.jnb jasi na »bIotMkI eent: v Tavcarjovi Mil »■tftal Evropa" ^ s ' " i*»«>wi n«r„.4v;„, „• :-,f.-,.*ii>," • n - ,i ■ •m-^rivn, mil. •.. - „Nanulu« tlakami' v Tav*.»ri«ilt Hodni tkegA staua Za to naj pruvoHodni minister stvar ratJAenl, ali je govoiica resnična, in ali ne moti tako pisuio zakonito utrjene sodniške neodvisnosti."— Minister (ilaser jo vstal in odgovoril, da za zdaj neće odgovarjali, ker pravila se uij iztekla. Torej tajiti nj mogel, da Je \\ .tiioan lavno pruduo je svoj resunič začel govoriti, torej v naj .mirnejšem času dobil pritisk od zgoraj, ki ga je tako prijel, da je omedlel. Ua, nN"iie freie Presne" od srede gre v Bvojem uvodnem Članku še dalje, iu očita mej vrstami, da -e morda mi -niHtcr sam nkazal pndscduikn najvišjo snd-ni c oni pritisk narediti. „Neue freie Presse" stoprV sedsj, koje bil edeu njemb ljubili v nevarnonti, vidi korupcijo mej naAiin birnkracijanstvom in jo v omoujcueiu uvodnem člnuku tako le «»pi-suje: „Ta katastrof« kah% kak učinek ima pismo predstojnikovo v imdniiiki hierdrhtjii nnko se oela nndepolnsi p i i b o d u jo s t prtivlaee h t nniiin Ikgrinjsli; kako so zametanje, nenziranje pn avau/.iranji pred oči zadetega predstavila; kako misel na I en o in otroke in v nevarnost rievuiia eknisteuca dušo tlaci in v njem vzbud m ne u boj dolžnost j." Da, da to ho prave narve, in tako dela UHtavovcrna vlada po hi luni h slov, ns'. mi uradniki pri volitvah iu povsod. Dan denes je politika pi odrla tudi v naša Hodišča, in \cs I dal, da to i/.pre-ridsjo in glasuo govore Vi di prijazui organi, da sami poročajo kako d deti smo prtili pod n im d ustavo ve i nostjo. Potlej nij čuda, če se goda skandali, kakoiHen je vohtov msc trgovinske zbornice! „JuHtitia regnordm fnadumentum" — pravica jO podloga državam. Iu ker uij nstavovci nost in iiiinskutaiija pri nas zidana ua justioii, ua pravici, nego na ne/,akonji in ruoralienmm teroriziran ji nraduikov, kakor ga z zgornjimi besedami UHtavovcrua uoui^ka ,,Neue freie Presse'1 isvrstno opise, — mora pasti, ker podloge nema. Zares budi ho udarci, kateri padajo zadnjo dni po UHtavoverni Stranki iu to od ujo same. Ni enega lista uij, ki bi ae upal miuistia Glascrju zagovarjati. Tako mu sterstvo ne more dolgo oNiati, vho kaze, da mora velika kriza priti« —Of nlieiinova pravda je bila res kakor uevihta, ki škodljivo Hopa rico prežene. Se nehaj tacih dogodkov, pa bo dobro. Strast in razum v našej politiki. (Dopis.) (ilasoviti neruski filoiof Hegel jo rekel, da je strast lokavstvo razuma. Kar bi razum stopi v po ilolgili potili suliop rue teorije in po oviukili Apekulacije doseči mogel, v dosego t.ga upotrebi ju jo ua lokav, /.vis. t'i'ii n .('"u Nt, • <1.. In ta dosoža lavnim In najkrajlin pOtenii tako rekoč v naakokn namen razuma. Po Heglu je tedaj človeška •trasi llnlabnlos razuma. Stiait jo ognieni konj, ki svoj cilj v enoj sapi dosuže, ra/.um. pa staro kljuse, ki na cesti vsak kamenček predno ga prekorači, pazuo, rekli bi pedau-tičuo, in z učenimi profesorskimi »o..-i pre-motri. (le> bi nam dovoljeno bilo, HfgloV izrek o t rasti in raziinut dalje miprcd vati, rekli Iii, da ima razum v dosego svoj h m-iii nov lazou človeško ntrasti Se več drugih slnftabnioj n« pr. ailo in uadiogo. Tnd) te dvo alosrejSni sestri poppelnjctl uomenn razuma. O mnogih človeških i'iii li ae pravi, da so proti vsakemu zdravemu razumu do-prinelenl. Cli.vrk pa uavudno prenaglo iu prepovrlno sodi in za to obsojajo večkiat kaj, kar nij obaojljivo. Uazutu se, — da se prav uinljivo izrazimo — mnogokrat maskira, ter pod krinko strasti, silo, nadloge itd. dopiinasa dela, katrra pod svojo lastno firmo nikoli dopriuašal uo bi, iu mnogokrat bi ga še celo sram biti moralo, če bi ho mu ur n!..i raz olmi/.a potegnila. V nasej političnoj borbi javlja ho dokaj strasti, sil in nadlog. V uuAej političuoj borbi ue javlja se razum v tistih lastnosti!), katrre mu Hegel v svojem delu nvou der reneu vcrnuuft" priaojeva, uego, da nas legije iu lutrejo uaprej riuo, poslal jo k uam nvoje it&steka Kita mandarinova. Maudariu (Ji Kao jo oskrboval pokrajino Sin Hko, eno uajvužuišili in najlepših Iti-nežkoga cesarstva. To visoko čast si je pridobil po svojoj SVedcOOSti <• vojskov«i|vo«l-Hlvo v vsukej tartarekej bitvi, ter po svojem — trebuhu. Ci Kao ni| nikdar bitve izgubil; kuttar ho jo sovražnik bližal, hitro je v noči stopil iz taborja, ter no v novift, kolikor mogočo daleč iu dobro zopet onta-vil. Na tako? način je bil v stanu nap boijla porodila o s« hi iu o cel j vojni oe-Harju pošiljati. Glavar Taitarcev, pie.verp-n da so ti zasuki, skuta vojaška zvitost iu hudobna past, nij so upal daleko v deželo iti, iu ko je v ratli&nih okroljlh dosti ru pni, požigal iu plenil, pouudil je mandarino mir. Ci-Kao milostno prejme sovratmkov* piedloge, ter se poda z njimi na ceHarnki dvor. Ime prekniijnir ga v-dje sejo razši rilo po deielii Bil j« p'vi kinelsi vodja, ki še ni) hi! nikdar ziuagiiu. Nikdo pa nuj uo misli, t 1'nhrištutvu pravda še nij končana in ne bode do sobot*. Sodniškemu pred-Itduiko. Wittmann je sicer nže odleglo i u je cimi alegoričnimi citati olišpal. Vse je Šlo srečno in mirno svoj pot: tajnik je pisal, ljudstvo bralo iu občudovalo, ;n vodja, katerega je vse ljubilo in čislalo, postajal od dne do dne debelejši. Necega dne brali so miruljubn' podda-niki S n-ski na vseh mestnih dverib, in zidovih vseh pagod ua rudečem papirji pisano OSnanllo, katerega pisava nij bila toliko notna, kolikor navadna. A vsi so ono pazno gledali, še oni, ki nijso niti Črke umeli. Ukaz se je glasih — „Mi, Či-Kao, mandarin z rodeči m pnokom, nepremagan meč nebeškega kraljestva, desna roka nebeškemu sinu, vsem čitalcem „Čin-činu ; 10.000 srečnih let; — glede na to, da so lasje nar lepši kinč moža, — glede na to, da proti postavam „svete knjige" in navadam naših pra dedov, množina Mojih poddanikov svoje lasi zanemarja, in „narodne) kiti" ne dovoljuj« dostojnega razvitka, — da more tako kazui-vredno zanemarjanje domoljubju poddanikov toliko boljši, da je mislil nže končati, a zdravniki nijso postili. Do sobote menijo, se bode njegovo zdravje toliko utrdilo, da hode brez nevarnosti mogel v sodišče iti in nadaljevati svoj resumč. ki je bil z njegovo omedlevico pretrgan. Wittman boče vsakako sam končati. Cesar sam je dal vpraševati, ali je bolniku kaj bolje. — Glede Heinovega pisma bodo baje dunajski sodniki skupen korak storili, da varnjejo svojo neodvisnost. I Tein morda pojde v pokoj. O/o/«iii;•/.i mestni zastop je sklenil na ministerstvo prošnjo vložiti, naj se vseučilišče v Olomuci ustanovi. Vi*»*b1«* tlrfeaev«*. IV»f**or/#*#vtiske novine, „Petersbnrg-skija Vedomosti" so postale organ nančnega ministra Tolstoja. Urednik temu lista je grof Salias. V 9 H vin vi je dajal generalni guverner grof Kotzebue briljautni ples v kraljevskoj palači, katerega se jo udeležilo če/, 1000 osob. Poljsko plemstvo je bilo mnogobrojno zastopano. t't-itnvn.% !>u narodna skupščina je 23. febr. celo postavo o senata sprejela Le paragraf peti je bil komisiji v popravo izročen. 24 febr. se je posvetovanje nadaljevalo. fmitt-itni/ifi se sedaj peča z velicimi narodnogospodarskimi črteži, kateri hi zares Italiji neizmerno koristili, če bi se dali izvesti, on hoče namreč reko Tihem regulirati, in pa velikausko močvirje pod U mom osušiti in plodimomio napraviti. Te dni je bil pri naj bogatejšem Rimljana knezu Torlonija, kateri je, da si papeževec, Garibaldiju vso pomoč obljubil. Ultraniontanski listi se pa jeze, da je Torlonija starega „ revolucionarja" sprejel. Xi'n».iki časniki največ pišejo o tem, da misli Bismark, ki bode 1. apiila letos šestdeset let star, odstopiti in se v pokoj podati, ali pa k večjemu še kot poslanec delati v parlamentu. Tolažijo se, da bodo njegovi „uČeuci" njegovo delo napredovali, vendar celo v berlinskih listih srečujemo strahove, da morda Hismarkovo stvarjenje z njim iz ginc, kakor z Aleksandrom velikim njegova država. iPitH.vku poslanska zbornica nij svo-ir j vladi hotela dovoliti denarja za nove bojue oklopne ladije, rekši, da hoče o tem kasneje govoriti. Ministerski predsednik je žugal z razpuščenjem zbornice. Dopisi. Iz TrNtlS 23. febr. [Izvirni dopis.] Tržaški deželni odbor je sklenil svojo, uže večkrat ponavljano peticijo tudi letos ponoviti pri vladi, naj se v Trstu ustanovi škodovati iu vso pokrajino v očeh sosednjih dežela sramotiti, — mimo tega pa popravo z prijaznostjo, kakor dobri oče, a ne z ostrostjo doseči boteč, (vsak naj podvoji svojo paznost, in čita ponižno) — naročam, ukazujem in veljevam : 1. Ouemu, ki bode imel koncem tretjega meseca po sodnijskej razsodbi, najdaljšo kito, in najbolj svitle lase, obljubi se 100 Ta El-OV, ter bo razen tega pri CVKau obedoval in z njim čaj pil M. n i - < 2. Pogajanje za razpisano darilo bode na dvorišči raandariuove palače; Či-Kao (kličite 3 krat: čin-čin) 1 bode sodnik. Veru|te njegovej pravico - ljubnosti. 3. Primerno darilo bo dobil tudi oni, ki bo imel najdaljše brke. Ta ukaz, katerega smo s svojim kabinetnim čopičem podčrtali, in mandarinskim pečatom zalepili, mora se točno izvršiti. — Dano v NaŠej palači, prvi dan prvega meseca, due bložeuHtva. Či-Kao." Mislite si učinek tacega oznanila. Či-Kao pravna akademija z italijanskim učnim jezikom. — Znano je, da je sedaj po od-krnšitvi Lombardije in Venecije jako malo Italijanov v Avstriji, a nas Slovencev je pol drug milijon. Če torej ta peščica It.ili-janov vstrajno prosi in moleduje leto za letom za italijansko akademijo, če se Italijani nikakor ne dado ostrašiti, da se jim prošnja odbija, mora to za izgled biti, ki posnemanja zasluži. Tndi mi moramo po svojih poslancih, po peticijah, društvih in časopisih vedno ponavljati svojo prošnjo in ostro zahtevati, da se nam nstanovi v LJubljani vsaj slovenska pravna akademija. „Gatta cavat lapidem no vi sed saepe ca dendo." Tak zahtev mora preiti v kri in meso narodovo. Če tudi pod Stremavrjom nij pričakovati izpolnitve, tndi to utrjnje naš zahtev, če se krivično odbija. Ako bode vedno postavljan, hode *ga prihodnja bolj pravična vlada morala izp dniti. Kdor pa dan denes nič ne zahteva, tema se tudi nič ne da. B »dimo sitni in nadležni.! Iz Senoltefc 24. febr. [Izv. dop.] Sa> nožeški kljnnjač vedno s svojimi perotnicami po suhem pr: lm ploska, da bi se kakemu senožeškemu prebivalca s solznimi očmi od njegovega suhega prahu oči zaprašile. Kavno v „Novicah" v št. 6. od 10 febr. t. I. je pri sedanjem županu svoj nepokojni prah otresal; ali sedanji v obče spoštovani župan g. Pano je bistrih oči j ter taistega dopisnika prah celo nič ne postraši, se ga tudi nič ne otresa. Vpraša ae pa tudi „Novični" dopisnik omenjenega dno, ali je res ova hiša soseske hiša ali kaj? I/ t^uiic 23. febr. |Izvirni dopis.] Nijsmo se varali, naša nada seje obistinila, da napravi naša čitalnica tudi v postu lepe zabave. Beseda 21. t. m. jo bila skozi in skozi krasna, akopram je bilo mnogo zaprek. K. ta1' , dramatičen prizor od Stritarja je bila prav dobro predstavijevana, posebno se je odlikovala gospodičina Pfei-ferjeva iz Krškega, ki nas je v prvič na našem odru počestila iu natlačeno dvorano poslušalcev kaj navduševala ; gospa Klav-žarjeva je pa itak uže znana, kot izvrstna dramatična moč na našem odru. Saloigra: ,,v spanji" je bila dobro predstavljena in je vzbudila dosti smeha mej občinstvom. Občudovali smo gospodično Kacafurjevo, ki uij blebetal, kakor veliko družili mandarinov, in le redkokrat je odprl svoja modrostna usta, ter dal kak odlok, a so vsi vladni opravki se prav redno vršili. Čo se je pa zgodilo, posebno, če je, kakor omenjeno sam spisal, da je kaj ukazal, potem so vsi stali iu Strmeli, kakor bi se nebo odprlo. H-sno in misleči so čitali povelje bivalci Siuski. „ltesnično", dejali so, „Ci-Kao je pravo zadel ; naši sosedje nas ne bodo več zaničevali, za njimi in njihovimi kitami ne bomo za lasa debelosti zaostali. Blagostanje in sreča naše pokrajiue je v nevarnosti. Kaka čast, ko se bode ime naših dolzih kit po vsem cesarstvu razširilo. Sin nebeški nas bo milostno gledal, in mesto naše bo gotovo bivališče najlepših dev. Na enaki stopiuji bomo kakor oni v Sučbu!1' Take in euake opazke slišale so se pred vsacitu ouib rudečih odlokov, katerih zadržaj se je kmalu po vsem mestu raznesel. Najlepše fraze tajnika Či Kao-tovega nijso še je Emo izvrstno predstavljal« in ona se je v prvo prodncirala na našem odru in nadejati se je, da nam postane izvrstna m^č. Gospodičina Staničeva jo nam uže davnn priljubljena igralka, predstavljala jo taščo prav naravno. Gospa prof. Šanteljnova iu gospodičina Pistotnik sti nas z milim sviranjem na glasovira prijetno očarali , in žćli sti viharno rokoplnskanje. Pevski zbori so morali zaradi nenadnih ovir gg. tenoristov izostati, za to pa smo bili sč samospevom g. Ipavica, ki je „Molitev" krasno pel in t mešanim zborom popolnem oškodovan', kaj lepo je bilo videti na odru krasne dame in slišati iz koraličnih nežnih ustic mile domače glasove, gromovitoga aplavza uij bilo konec in moral se jo „Slavček", vglasbil g. Hribar, ponavljati. Srčna Vam t3daj livala, gospodičini Zampieri, Janež, pa vrlej gospej Sant^ljnovi! Nadejamo se, da nam bode čast Vas še čroz stokrat na našem odru občudavati. Gospodov starih igralcev no bodem hvalil, vsaj so nže itak poznane izvrstno moči. Prihodnja beseda hode 7. marci in, čo bodo tako izvrstno izvršena, kot je bila ta, kar se tudi nadejamo, po tem pa se smolo ponašamo, da zraven lepih plesov znamo tudi kaj prijefnejega iu zabavljivejega napraviti 1 Tj iiu ha 23. februarja. (Izvirni dop'R ] Kljubu temu, da državni zbor mirno zboruje in so dolgočasno posvetuje o svojej hišnej postavi, o opravilnem redn, kakor da bi vse drugo zunaj njega v največjem redu bilo, — vlada tu mej vsemi krogi največje razburjenje in tudi mirnost državnega zbora je le narejena in kazana. Ljudstva se polastil je iudiferentizem do nstavovereov, ki so bili nekdaj toliko čislani tnkaj. Kje so časi, ko so ljudje navdušeni klicali Giskri „hoob" in ga na svoja ramena vzdignili, ko je iz gospodske zbornico prišel po prvi zmagi svobodnostnih načel ! Kje so dnevi, ko se je navdušeno praznovalo sprejetje direktnih volitev! Dandenes dunaiski lilister prvim svojim nstavovernim vodjem, Giskri, Ban-hansu, Ungrn, Gla»erju itd., dajo imena in naslove, katero ne smem tn ponoviti; in to vse je naredil proces Ofenbeim, kateri pa nikakor nij še vsega na dan spravil, kar bi bil lahko. Kar se obsodbo tiče je tu večina teh misli j, da bode oproščen. Večjidcl ljudje imele tacega vspeha. Skoro, da je bil ta učenjak nevoščljiv Či-Kau, ker le ta je oni ukaz sam spisal in sam sestavi. Iu kaka moč, kaki pomen! Darilo 100 Ta-EI-ov, ka-kov^ua sreča! Z Ci-Kaom obedovati od obličja do obličja, kolika čast! Koung-Tzeu največji filozof, še nij kaj enacega spisal. Kje bi bila ena njegovih moral 100 Ta Ki-ov vredna? Kar so pak zadeva časti, z njim obedovati, — no, pravijo, da jo imel Koung-Tzeu prav slabo hrano. Odlok je bil tedaj na dnevnem pogovoru. Pomenkovali so se o njem na vsili tržiščih, cestah, in še celo v pagodah, iu vsak je hitel, veselo novico svojim ženkum poročiti, katere so, ko so to slišale, kar v veselji plavale. A kako bi radost, vzvišeno navdušenost brilcev popisali? (V Kiui se, kakor znano, glava do Čistega obrije.) Tam je bil mauda rinov odlok srečka, „terna"! Hitro je vsak oznanilo prepisal, ter ja na najlepši kraj •voje butike obesil, da, vzvišcnoHt uarastla pravijo: lopov je sicer, ali vsi dragi njegovi pajdaši in razni visoki gospodje....... nijso nič boljši. Vso obsoditi bi bilo najboljše, samo njega pa vendar no gre. Zad nje dni posebno je močneje udarilo bolj na < M'-uheimiivo slran. Domače stvarf. — (Volitve na Notranjskem.) Nemški listi poročajo od tnkaj, da „stari" kandidirajo g. Vilharja, a mi g. dr. Mošeta. To nij istina. Dr. Moše za sedaj še nij kandidature niti sprejel, kar nam je žal. Tudi o Vilharji se nij nihče zedinjeval. Vprašanje 0 kandidatu bndo odločili volilci sami in če bodo sigurno dobro izbrali, lehko jo volitev enoglasna. Mi smo uže izrekli, da bi želeti bilo dobrega govornika in politično popolnem izobraženega moža voliti. Če se obe stranki zedinito v tacem narodnem moli, to se vc, da po ohestrauskem zaslišanji potem je skupno delovanje najkoristnejšo in uoben kandidat se ne sme siliti ali z nasveti enega ali dveh posameznikov nrivati. Kdor dan denes ne iaprevidi, da le po tem načinu jo toliko želena sloga dosegljiva, ta naj se ne meša v narodno javno življenje, ali vsaj si naj ne domišlja, da jo njegovo delo narodni Htvari na prid, bodi Peter ali Pavel. — (C. kr. državno pravdništvo) naših protestov o zadnjih volilnih si opari 1 ali iu goliuti|ah, s katerimi je nas uemšku-taiska stranka z vludn'mi briči premagala, katerih goljufij jo je pa tako malo sram kakor volka strah, vendar nij kar pod mizo vrglo, nego — Čo smo pav podučeni — boco sodni jam naložiti, da preiskujejo stvar. Naj po deželi oni, ki so bili prevaljeni, pred sodnikom to nan vuost OBVetijO, Če bodo poklicani. Kdo bodo o. kr. Derbiča v roko vzel ? Tu bi bilo treba res neodvisnih sodnikov, ali — vide llein, Udu in Wittmau na Dunaji. — (G. Dober le tu) izreka vdova g. Tr-pinčeva hvalo za izvrstno podporo, katero jo izkazal njegov zavod za pogrebe pri sprevodu njenega moža na zadnje počivališče. — (Za loško železnico) se sedaj, ko je pontebska v principu dovoljena, rosp. dotttna resolucija v drž. zboru sprejeta, zopet vzlasti tržaški krogi bolj zanimajo, in je v fanatizem, iu pijani okinčali so oltar svojih domačih bogov z Či-Kaom nonmrjeuo prozo. „Prekrasni naš mandarin," pravi prvi. „Tartarce je potolkel". „Pokrovitelj ja brivcev." „Uže 40 let brijem," oglasi se najstaiši izmej brivcev, z veliko resnostjo, „a nijsem Šo Čital, kar hi temu odloku le količkaj enačilo. Mladeniči! bolj ste srečni od svojih tovarišev; Či-Kao roditi moral bi bo pred!" „To je popolna poprava!" „Več ko to, prevrat je!" „Kateri bo vsem svetu koristil, kajti prava omika jo edino le v Kini doma," opomni filozof mej muož'co. „Ta prevrat naslanja se na zapuščino in principe resnice. Nij li glava naj žlahnUN del? Iu kaj je glava brez kite?" „Či-Kao je velekorietU domovini." „Iu brivcem, slava Čkao-tu." (Daljo priti.) za Gorenjsko važna črta daje zopet vse upanje, da zmaga. Predtilska je postila sedaj jako neverjetna. — (Iz tržaške okolice.) G. J. Godina iz Vcrdela nam piše, da bi se po krivem sodilo njega, ko bi njega zadeval naš dopis iz Trsta št. 44. S tem Želimo konec besedij. Naš dopisnik je bil menda krivo podučen. — (Iz Reke) so nam piše: C. Wist undinženir pri južni železnici, se je 21. t. m. v Reki v hotelu „Evropa" obesil, — baje i| tega uzroka, ker so mu izvedenje nekega vodovodnega projekta na št. Peter-reški železnici posrečilo uij. — (Iz Dunaja) se nam poroča, da so v včerajšnjem dopisu iz Dnnaja omeujc-vane reči vzeto iz brošure, katera jo v Loip-eijrn natisuena, a v Avstriji prepovedana : „Die Mvsterien eines Tendeuzproccsses. Ein Stflek Osterreiobieober R-gieruugsgesehichte", v kateri se razmera B.-inhans-Ofenheimova pojasnnje. Brošura se jo v kuvertn v naj-odlionejle kroge razširila in tudi mi smo dobili eno pogledati. Da iz uje izvadkov ne smemo podajati, to veli zakon in — tiskovna svoboda. — (Vreme.) Tu v Ljubljani je četrtek 25. t. m. precej velik sneg zapal. Razne vesti. * (Lep testament.) V Trstu je nmrl 22 t. m. bogat plemenita! Konst. v. Rever lastnik veliko trgovinske tirmo Reyer oc Schlik ki si jc s svojo marljivostjo iu talentom v teku let pridobil veliko premoženje. On je bil izgled prave državljansko kreposti, v dokaz tega navajamo tu njegov testament: g. R'iueita, stričnika iu prvega kujigovodjo je ustanovil za univerzalnega dediča. Vnukiuja njegova dobi 400.000 gld., njeni otroci sku-oaj 250 000 gld. Baron R yer 300.000 gld. Vitez v. A'ner 40.000 eld., načelnik dunajske liane R'vrove. g. Wmter 150.000 gld., ter uradniki t<"> firme vsak po 30.000 gld. Uradniki tržaške firme gosp. Graberg dobi 40.000 gld.. g. R-ipnik 30.000 gld., g. Jean-ri-naud 30.000 gld. in g. Vieten 20 000 gld. B£e*tnej sirotnilnioi jo zapustil 100.000 gld. vrhu tega se razdeli vdan pogreba 2000 gld. mej berače, vsakemu po 1 gld., in 14 dnij pozneje 10 000 gld. me) revno rodovine, ki so dobrega avstrijskega mišljenja. Tižaškatrg. zbionica je prejela 100.000 gld., ki naj se razdele mej nboge trgovce pravega avstrijskega mišljenja. Dunajskim revnim je 1500 gld. podelil in vrhu tega mnogo cerkve bogato obdaril. Pri fari sv. Antona je založil zi župuika ustanovo v znesku 10 000 gld., revnim duhovnikom tržaške okolice je podaril 2000 gld , za vzdr-žavanje tičev, psov in konj v svojoj hiši je ustanovil zuesek 30 000 gld., mnogo m ho-gato se je v oporoki spomnil rodoviu Millesi, Rever in Eillman, — dalje hišnih iu rodovniških lila i cev iu dekel, ki celo nekateri dobodo po 20.000 gld. * (Oproščen je političnega ubijalca.) V Lvovn se je 23. t. m. obravnavala senzacjonalna pravda. Ptdjski emigrant S einpkovskv namreč jo bil ob svojem času obdolien, da jo vodjo ruskih uih listov, gla-sovitega Nečajeva ovadil ruski vladi, ter izročil v Cllribu ruskim agentom, zaradi tega ie bil od nečega cestnega sodstva, ki so ga založila polit i."ii i drušiva prognanih Poljakov v Cuzhu, obsojen k sruiti. Ub ti bi ga bil moral poljski emigrant Sl-fvnshv, ki jo res Stempkovakega v B.nu zasledil, ter z revolverjem strelil trikrat ua njega, ali ga nij zadel. Skfyusky je potem pobegn'1 v Galicijo, kjer so ga prijeli vsled Stempkovskoga ovado iu postavili pred sodišče zaradi zločina poskušauega zavratnega umora. Porot- uiki Ivcvski so ga pa spoznali pii koneČnej obravnavi z 7 glasovi proti 5 glasovi za — nekrivega. * (Ukradene obligacij*.) V (Jliu-u ua Ogoiskeui je G. t. m. po i 66:1 nekdo i k jil vdovi ran.'cetmka K. Htrtenhnbrovej 9 obli-gacij v ceni 9000 dd. Sumljiv je trg:, kra-deža lejtuant Kamilo Sfavik iz Oijekt . je takoj po tatviui izginil iz one hiše kakor pravijo ua Dunaj. * (Kako dobro n 1 a n i n o d o b i v a t i.) Vzemi 32 delov soli in 1 d' 1 salptlra, dnbi\> zmešaj, pleče ali gnjat dobi o osoii s tem, potrosi potlej z otrobi, pituičnimi ali rientmi, zavij pleče v papir in obesi v dimnik, p biU 880, v novembru 453 iu v decembru 408 konj. * (Smrt h klobaso.) Tirolski kmet Jože Brmeder v sv. M:;rt>mi je 19. t. m. ua postni dan hotel skrivaj klobaso pojesti, pak je, najbrž da bi ga kdo ne videl, tako I a kotno m hitro požira), da ne je zadavil in umrl. Zdravnike nij bilo blizu, navzočnifa pa uij uobeden vedel pomagati rovežu. * (Snoga) je letos v Srb'ji in lian: to zadnjo dni tako na d«b.*Jo palo, da ue pomnijo o tem (lasu tacega. * (Bazaine), znani obsojeni in iz ječe ubegli francoski marš.J, ki je Metz N< uiceiu izdal, prijel jo bil v Španijo v Sautande% Tam nasoljeni Francozi so mu napravili mačjo muziko, da je brž pete odnesel. * (Strahovita vožnja po železnici.) Mnogo večjim časnikom se iz Mar-selje ua Francoskem piše o dogodka, ki.te rega žalosten junak nosi slovensko ime, ki je lalibog tudi lastnina uecih rcnvgatov. — V knpeji drnzega razreda na železnici ne daleč od Marselje se je voall g. Trono de Bouchoni s svojo avakioj:« gospodično Rey-nald de Iu Baraise. Zraven njih je stdel nt k inlaii 26 let sor človek, grd in nopii-jasen. Ker nijsta hotela ž njim voziti se, preselita hč na prvi štaci ji v drug kupe;. Ali oni neznanec gre za n ima in so vsede ii in nasproti. Ko mu rečeta, da ne man.ta zanj, pravi on, da se pel jo v katerem vagonu hoče in da mu nema liibčo nič ukazovali. Predno sta mogla kondu toVja poklicati, se vlak odpelje. Tnjrc precej skoči po konci iu sili gospodično, da bi pila iz neke htckle-nice. Gospodična od str.«ha zavpije in se stisnu nazaj. Tujec vrže steklenico Bkosi okno, pa prime gospodičuo urno za verižico. Ona odpri vrata iu ho6e na vnaujo desko skočiti. Tu jo tujec pr.jemlje, a gospod Bouchoni skoči vanj, in gospodična mej tem stopi na desko, po kateri kondukter hodi. Uruo verižico jej je bil vendar odtrgal iu skozi okno vrgel. Mej tem ko ona na pomoč vpije-, tujec davi v knpeji gospoda iu mu vzame uro iu denarnico. Kondukter vendar opazi in čuje d:i so nekaj godi, vstavi vlak iu ko vlomijo v vagon, je? bil davljeni gospod uže v ue-laveBtl. Morikc vpije: „prvi, ki me pume, ho ubit". Vendar se je posrečil0 zvez-ti ga. V saporu ho vede kakor blazen, kar uap brž tudi je. Pri preiskavi so zvedeli, da s«- piše Josip Zupan, in jo 2G let star. Drugo se sedaj prrinku je._ Vsorn bolnim moč in zdravje brez leka in bre* stroškov po izvrstni Revalescierb dR Barry 2S let uže je nij lioleziu, ki Iu jo ue bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin iu stroškov:, zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bav ljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v u&esib, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, bIuij sanje, bledičieo in pro-hlajcnje; posebno so priporoča za dojenee in jo bolje, nego dojludino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-ral zdravilnih, brez vsake modiciuo, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzcrja, g. P. V. Peneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega .svetnika Ur. Angelstoina, Ur. Shorelanda, lir. Campbella, prof. Ur. Uedč, lir. Dre, grofmjc Castle-rttuart, Markize de Hrohan a mnogo družili imenitnih OIOD, so razpošiljava na posebno zahtevanjo zastonj. Kratki izkaz iz so.000 spricovalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Ur. VV urzorja, Bonn, 10, jul 1852. Revalesoiere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih, a t_ d. liri kamnju, pri priBadljivem a bolelmeni draženji v icalni cevi, zaprtji, pri boleli nem bodonji v obistib In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchestor, Angleško, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalescičre je ozdravila večletni i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, boluo čutnico in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, tor vas topio vsakemu priporočam. James Shorclaud, ranoceluik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Ur. A n g o 1 s te i n a. Borolin, G. maja 1850. Ponavljajo izrekam glede Kevalescičre du BatTj vsestransko, najbolje spričevalo. Ur. A n go 1 s t o i n, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 7(1.1)21. Oborgim per n, (liadcnsko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo uže bolehal 8 tednov za straš uiuii bolečinami vnotic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vslod rabo Vašo Kevalescičre du liarry po-polnama zdrav. Viljom liurkart, ranocolnik. M o n t o u a, Istra. Učinki Kevalesciero du Jiarrv so izvrstni. ^Ferd. Glausberger, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. P. V, IJonuko, ]>ravi protcsoi medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „B o r 1 i n e r K 1 i n i s e h e VV o c h o n s c h r 1 f t" od H, aprila 1872 to lo: .Nikdar no zabim, dajo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-bica" (Revalesoiere). Uete jo v 4. mesecu vodno več in voč hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila i j mi bila v stanu odpraviti; toda Kevalescičre gaje 'izdravila popolnoma v G tednih. Št. 64.210. Markizo de Brchau, bolehajo sedem let, na ncspauji, treslici na vseh udih, shujšauji in hipohondriji. St. 79.810. Gospo vdovo Klommovo, Uiissoldori, na dolgoletnem bolelianji glavo iti davljenji. St. 75.877. Flor. Kolterja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, ua pljučnem kašlji in bolelianji dušuika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Teinerja, sluša telja višje javno trgovinske iikademijo dunajsko, na skoro breznadejui prsni bolečini in pretresu čutnie. Št. (»5.715. Gospodični do Uontlouii na nepro davljenji, nespanji in hnjšanji. Št 75.1128. Barona Sigmo 10 letne hramote ua rokah in nogah i t. d. Ke\ alesciere je i knit točnoja, nego meBo, tor •ie pri odru Učenih in otrocih prihrani 5Ukrat voč na ceni, glede hrane. •>f-/t.«.'ojii pu&cn. uo fonta \ gold 60 ki. 0 kr., 24 i&» 2 vald. »0 kr.. 48 ta* • .-, • T.. iS * -. bratje Ohrranauiej i. v lua* •^ iL.tv«ei L a dvig lIAtier, v nsrtiiora Ti Morio, -■ .fl«;rMiiu J. P srooKhioin •• , v /iUKreba v lokarnici usmiljenih sester, v «'«*r-uoviouli pri N. Šnirhu, v Oneku pri Jul. Davidu, lekarju, v <.iaa>m na vmv kraje po ,..>itaih liki ..IJiOlib .li i.tiVt«-V.'lh DtkSiajVlca DOrua 25 februarja (l/.viriio t.oteprratičiiii poTOCilOi.) Bnotai drft. dolg v bankovotb:. 70 90 hcr. iinotni drž. dolg v srebru . <5 n 8j / 1860 dri. posojilo ... 111 n 50 ^ Akotie narodu« banko 9B4 n „ Ere orno aiicijc.....19 „ 25 London........1.1 , 30 Nap^l...... ... 8 „ 89 '„ G. k. c&kiui ,.....5 „ 26 n l-05 45 V rajskem Bledu jc s hiša na prodaj, j 5 ležeča tikom a jezera in Jesenak-ovo vilo, pri fj kateri leži tudi nekaj zemljišča, katero jo • zelo pripravno za zidanji; kako vilo ali palačo. S Pogodbe ugodne. (6[—3) 9 Kaj več o tem se izve v Radovljici pri g. Jakob Stroj-u. i Naznanilo. Pri podpisanem, ki ne more doplačati, je na produ; (MS delnic* (mejcvsnib listovi Ikiii3v«> l98loi j<"* VKUpuo ali posamezno z vsemi kupoui poČenši (d 1. julija 1874 po 5 g'ld. — pišem pot gold. kos. Matija Žvanut, ]>ii Ant. haiitinaun u v Trstu. (43-3) Natjecaj. Na tjmelju aakljnčka sjednice občiuskog zastupstva, držane dno 1. veljačo t. g., rgl-pisnje se ovim injestu obclnmlioK' ljcc-niliil za ovu o! ćitiu, uz godišnjih for. <>00 a. v. pod sljedtćnn uvjeti: 1. Molitelj ima biti povcljeui dootor medic.ne ; 2. Za svaki pohod bolcstniku ustanovljena je pristojba od 50 novo. a. v., a ze pridruženo ovoj občini mjesta Bakarac, Smuku, Dol mali i veli, dobivati će bez-platni podvoz. 3. Lieeauje siromaka bivati ima hez-piatno. Natječaj otvara se do 1. travnja t. g., a niolbenice obložene potrebitnui prilozi, neka se šilju podpisatomu tibčinskomu SU-htupstvu. (66—2) U Kraljevici, hrvatsko primorje, 10. veljače 1875. U ime obćinskog zastupstvu : Wt jPOltĆf načelnik. 2-1. Viajei, fe b r u a rj a i jB^r:t,-w: Milčič i/. Dunaja, Ki er Is Kranja, — Kleng iz li ljaka. P i Niuuu; Zupančič iz Gorenjske n. — Kopriv-nlkar (i Lola. l ri : Nouhlligor iz Um aja - Osvvald iz Hrvatskoga, — FUrst iz Dunaja. - Ruprocbt iz Brda, — Ise- e ti Uar bora, — Moreta i/, Duna n. Dral iz Z 'go ja. Pri Saviuorel s Vidio ii Dunaja, IV čitalnični restavraciji l Z ho bode od 24. t. m. začenši in na daljo % t točilo marcijno pivo in aioor ♦ ^ bokal po 83 kr., polič pak po 16 kr., vrčok T i po 11 kr., iu iii.ihIco p« H kr., potem bodo + ♦ tudi ob postnih dnevih ua razpolaganje p, t. ♦ X gostom tudi čvrste in okusne iikunIo- ribe. ♦ (65—2) s ipoltovanjem X^7"a-n. Tanlio, »Htilničar. UdajatrJj in urednik Josip J ur čič. j< Franc Žeieznikar in Ivan Vakli j^Ap sta odprla S krojaško delavnico ^jj >'iaa, Oomeroiale !^t«k,%. T \r HDvmijvM^ tor sc priporočata slavnomu p. n. občinstvu z objubo, da b dota Sizročena njim dela vestno in točno izvrševala. (60—l) Lastnini« in tisk ».Narodne Tiskarn