NOVI TEDNIK- Št. 47 - leto XLVI - Celje, 26. XL '92 Cena 90 tolarjev Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Smučišča pripravljena, bazeni vabilo Smučišča na celjskem območju čakajo le še na sneg, že sedaj pa lahko izbirate med bazeni za zimsko kopanje. Vse o zimski ponudbi v temi tedna na strani 11. Bodoča svinjska farma že smrdi Razburjeni krajani Braslovč napovedu- jejo vojno Hmezadovemu Kmetijstvu, ki bi farmo gradil v Žovneku. Vroča tema na strani 9. Kandidati za voiitve Objavljamo imena kandidatov iz 5., 6. in 7. volilne enote, ki jih bomo volili v osmih občinah celjskega območja (stran 6-7). Na straneh Novega tednika pa berite o številnih predvolilnih shodih strank. Za slabe delavce nI prostora Tako trdi Dušan Kovač, direktor Impulsa, ki mu delavke očitajo izkoriščanje in sedenje na dveh stolčkih. Vroča tema na strani 12. Koalicija v Mozaiku Iz zakulisja revolucionarne akcije Peti vogal: naredite mi te volitve atraktivne! Reportaža na strani 20. Tatjana Podobnik - najbolj simpatična so- proga atraktiven design in različne barve enostavna montaža, ki ne pušča sledi zaklepanje IZ VSEBINE: Llbela So čakajoči izmeček, ki se gž je treba znebiti? Stran 4. Intervju s Tomažem Flajsom o astral- ni ravni človekove osebnosti Stran 21. Šport Bloudkovi nagradi za Kardi- narjevo in Leška. Stran 16. Šoštanj Resna namera za čistilno na- pravo bloka 4. Stran 4. 12' Vlada na Celjskem v okviru predvolilnih zbo- rovanj se je minuli torek na Celjskem mudil dr. Janez Dr- novšek, predsednik slovenske vlade, s svojimi vladnimi sode- lavci. Na Celjsko so ga povabi- li lokalni odbori LDS. Medtem ko je bilo zborovanje v Šent- jurju dobro obiskano, pa je bi- lo v Celju pogrešati predvsem gospodarstvenike. Po začetku lastninjenja bo vse steklo hitreje, zato bo pri- hodnje leto gospodarsko ži- vahnejše, je napovedal med obiskom v šentjurski občini predsednik slovenske vlade. Za slovensko gospodarstvo je bil velik hendikep, ko je le- to ostalo brez bivšega jugoslo- vanskega trga. Ker pa ni pri- čakovati, da bi se v bližnji pri- hodnosti ti odnosi otoplili, po- sebej zaradi vojne, Id se ne umirja, se mora slovensko go- spodarstvo preusmeriti v izvoz na ameriški in zahodnoevrop- ski trg, obenem pa mora upo- števati, da je tudi vzhodnoe- vropsko gospodarstvo v krizi, zato velja v prihodnje resno računati le na madžarski, polj- ski in češkoslovaški trg. Po mnenju dr. Drnovška in njegovih sodelavcev je sloven- ska vlada v minulih šestih me- secih naredila nekaj pomemb- nih korakov h makroekonom- ski stabilizaciji, v prihodnje pa bodo okrepHi še prizadeva- nja za oblikovanje celovitega regionalnega koncepta razvo- ja, ki bi onemogočal bogatenje centra na račim siromašenja regij. Izvoz v Sloveniji je bil septembra izjemno velik, celo rekorden, vendar je bil ta uspeh v javnosti predstavljen zminimalizirano, je užalošče- no dejal Mitja Gaspari. Indu- strijska proizvodnja že drugi mesec narašča, inflacija je v veliki meri obrzdana in vse to, so dejali vladni predstavni- ki, vodi k zaključku, da se slo- vensko gospodarstvo počasi a zanesljivo stabilizira. Pa če- prav je direktor Industrije ke- ramičnih izdelkov Ljubečna, Marjan Kranjc, glasno izrazil dvom, da bi bilo to čutiti tudi v praksi. Predsednik vlade in njegov namestnik sta skepso z verbalnimi protiargumenti zavrnila. N.G., B.J. Za pravice upokojencev Razmerje med zaposlenimi ter upokojenci le nevarno porušeno Demokratska stranka upo- kojencev je v celjskem Narod- nem domu pripravila skupno zborovanje svojih članov in simpatizerjev ter predstavni- kov zvez društev upokojencev in invalidov ter borčevske or- ganizacije. Predstavili so ka- nidata Združene liste za voli- tve v državni zbor iz obeh celj- skih volilnih okrajev - Franca Berginca in Željka Ciglerja - zborovanje pa so namenili zdajšnjemu položaju in priza- devanjem za izboljšanje soci- alnih razmer upokojencev. V Sloveniji je trenutno blizu 470 tisoč upokojencev, do kon- ca leta pa naj bi se ta številka zvišala na 500 tisoč. Ob dej- stvu, da je prispevna stopnja, ki jo plačujejo delodajalci in delojemalci že vse od začetka leta 91 nespremenjena, so po- vsem razumljive težave, ki jih ima Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje z iz- plačevanjem mesečnih pokoj- nin. Rastočo brezposelnost v Sloveniji smo namreč zadnji dve leti blažili tudi s predčas- nim upokojevanjem, s tem pa je močno poraslo število upo- kojencev. Z osamosvojitvijo so se obveznosti zavoda še pove- čale, saj je Slovenija prevzela nase del obveznosti, ki jih mo- ra kot suverena država izpol- njevati. Tako že od letošnjega maja mesečni prilivi ne krijejo odlivov, zavodu pa se obeta, da bo leto zaključil z rdečimi številkami. V DeSUS se zavedajo, da se lahko njihov položaj v prihod- nosti še poslabša - na kar opo- zarja tudi sprejem invalidsko- pokojninske, zdravstvene in stanovanjske zakonodaje — za- to želijo svoje lastne interese zagovarjati neposredno v par- lamentu. Kot del koalicije šti- rih strank, združenih v Zdru- ženo listo, so tako iz svojih vrst kandidirali 12 od skupno 88 kandidatov za decembrske volitve v državni zbor. Kot prvo nalogo, ki so si jo zadali v stranki, so v ponede- ljek omenjali uveljavitev sa- mostojnosti invalidsko-pokoj- ninskega sklada, prizadevali pa si bodo tudi za redno me- sečno usklajevanje pokojnin na 85 odstotkov delavske pla- če, ureditev vprašanj dopolnil- nega zdravstvenega zavarova- nja, varovanje pravic borcev ter uveljavitev trinajste pokoj- nine. I. STAMEJČIČ Za enake možnosti v naslednjem mandatu možnost za 100 tisoč novih delovnih mest »z ustrezno ekonomsko po- litiko lahko v Sloveniji v na- slednjem mandatu ustvarimo 100 tisoč novih delo\'nih mest,« je na ja\'ni tribuni »Za družbo enakih možnosti, proti krivični revščini«, ki so jo pri- pra^le stranke Združene liste, povedala republiška ministri- ca za delo Jožica Puhar. Javna tribuna je med Celja- ni naletela na precejšen odziv, med številnimi predstavniki stroke - od vseh družbenih de- javnosti do gospodarstveni- kov, pa med gosti ni bilo niko- gar od občinskih oblasti. A za- gotavljanje primerne ravni so- cialne varnosti in načrtovanja uspešnejšega ekonomskega razvoja, je v Celju vse prej kot rožnato. Franc Ban je opozo- ril, da bi se s prenehanjem mo- ratorija na stečaje v šestih ob- činah celjskega območja zdajšnjim 10 tisoč brezposel- nim pridružilo še 12 tisoč de- lavcev, med 3 in 5 tisoč delav- cev na Celjskem pa je zaposle- nih v firmah, ki so se prijavile v program republiške sanacije. Ob tem ne gre prezreti, da sko- raj ni podjetja, v katerem ne bi razmišljali o tehnoloških vi- ških - politika zaposlovanja, ki je nekakšno mejno območje med ekonomsko in socialno politiko, pa je odvisna od na- črtnega in učinkovitega dela države. Lanske obljube slovenske obrti o 60 tisoč novih delovnih mestih v petih letih so ostale na papirju tudi zato, ker drža- va tem načrtom ni sledila. Za postopno ustvarjanje blaginje - najprej pa seveda zvišanja ravni socialne varnosti, ki se je po sprejemu novega zakona o socialni varnosti z več kot 40 odstotkov znižala na borih 30 odstotkov pri odraslih in peti- no pri otrocih - je potrebna 3 do 4 odstotna letna rast družbenega proizvoda. »Zvi- šanje ravni socialne varnosti v Sloveniji bo moralo temeljiti na generacijski solidarnosti,« je v Celju menila Sonja Lokar, ki je še opozorila, da bi napač- na politična izbira v tem tre- nutku Slovenijo lahko pripe- ljala do zle usode družbe z 10 do 15 odstotki zelo bogatih ljudi in preostankom državlja- nov, ki bi živeli v bedi. I. STAMEJČIČ Jelinčič v Šmarju v šmarskem Kulturnem domu je bila v petek predstavitev volilnega programa Slovenske nacionalne stranke, ki ga je predstavil strankin predsednik. Zmago Jelinčič. Predsednik Jelinčič je bil kritičen zlasti do zakona o državljanstvu, veliko kritičnih besed pa je namenil tudi nekaterim strankam sloven- ske levice. Za volitve v državni zbor je Slovenska nacionalna stranka iz šmarske občine kandidirala Franca Venišnika. Pred- volilnega zbora so se udeležili člani in simpatizerji Slovenske nacionalne stranke iz šmarske in sosednjih občin. BJ Konjlčanl o samoprispevku Svet krajevne skupnosti Slovenske Konjice se je 13. novembra odločil za razpis referenduma za uvedbo že šestega samopri- spevka, o katerem bodo krajani glasovali 6. de- cembra. Sedanji, peti samopri- spevek, se z letom 1992 iz- teka. Kot so ugotavljali tu- di na zboru krajanov 16. novembra, je večina ob- ljubljenega programa iz- polnjena, neuresničena je le regulacija potoka Polen- šica. Z denarjem v vredno- sti preko dveh milijonov nemških mark, so urejali vodovode in kanalizacijo, ceste in pločnike, zgradili kabelsko razdelilni sistem, zgradili otroški vrtec, po- skrbeli za telefonijo, ur^i- tev mrliške vežice in po- membno prispevali k iz- gradnji telovadnice oziro- ma večnamenske dvorane pri osnovni šoli Pod goro. S šestim samoprispev- kom bi zbirali v letih 1993 do 1997 dva odstotka od osebnih dohodkov zaposle- nih, od pokojnin in zavaro- valne osnove obrtnikov ter 4 odstotke od katastrskega dohodka. Tako bi zbrali letno nekaj preko 28 mili- jonov tolarjev^ Po progra- mu bi jih porabili za regu- lacijo Polenšice, dovod pit- ne vode s Stranic, ureditev pokopališča, izgradnjo no- vih cest, pločnikov, kanali- zacij, ureditev razsvetljave, uresničili bi tretjo fazo iz- gradnje osnovne šole Pod goro (kuhinja in jedilnica), ozelenitev javnih površin, ureditev prometne signali- zacije in obnovo kulturnih spomenikov: ureditev dvo- rane za godbo, muzejske zbirke, generalno obnovo kužnega znamenja in sana- cijo obzidja in stolpa na starem gradu. MBP Ne hiteti s privatizacijo Delegacija slovenske vlade, v kateri so bili pod- predsednik Herman Rigel- nik ter ministri Mitja Ga- spari, Dušan Šešok, Franc Avberšek ter Miha Jazbin- šek, je v ponedeljek obiska- la velenjsko občino. Po po- govoru z občinskimi možmi so se ministri ter podpred- sednik usta\'ili še v koncer- nu Gorenje, M clubu, rud- niku in termoelektrarni. Najdlje so se gostje zadr- žali v koncemu Gorenje, kjer je domačine zanimalo predvsem gibanje tečaja v prihodnje, obrestne mere, terjatve v nekdanjih jugo- slovanskih republikah ter nove investicije. Po oceni Hermana Rigelnika inve- sticijskega ciklusa ni mo- goče pričakovati tako dol- go, dokler ne bo rešena pri- vatizacija. Podpredsednik jim je zagotovil, da bo dr- žava podpirala nekatere velike sisteme, med katere sodi tudi Gorenje. Vodil- nim je obenem svetoval, naj ne silijo v privatizacij- ski proces ter razbijanje te- ga velikega sistema. To bi lahko imelo negativne po- sledice tako za Gorenje kot za državo. V zvezi s tečajem je Mitja Gaspari gospodarstveni- kom dejal, da so tako tečaj kot obresti odvisni od brz- danja inflacije. Na kakšno večjo pomoč države naj tu- di prihodnje leto podjetja ne računajo, zaenkrat pa dokaj redno izplačujejo iz- vozne stimulacije. IB iVIenjati Ustavo Združena lista bo zahtevala Jamstva za regionalni razvoj Slovenije »v poplavi strankarskih predvolilnih obljub o regi- onalnem razvoju Slovenije smo se v koaliciji štirih strank, povezanih v Združeno listo, odločili sami konkretno doka- zati odločenost, da Slovenija ne sme postati centralizirana država«, je v uvodu torkove novinarske konference v Celju povedal predsednik SDF dr- . Ciril Ribičič. Skupaj s predsednikoma Delavske stranke Vladom Rančigajem in Socialdemo- kratske unije Radom Bohin- cem ter šestimi kandidati za volitve v nov parlament Boru- tom Pahorjem, Brankom Mat- kovičem, Jožetom Jagodni- kom, Željkom Ciglerjem, Francem Bergincem in Mira- nom Potrčem je napovedal, da bo prva naloga poslanskega kluba Združene liste prav predlog za ustavne spremem- be. Zahtevali bodo opredelitev pokrajine kot obvezne sestavi- ne ustavne ureditve, razširitev pristojnosti občin in zamenja, vo državnega sveta z zboroin pokrajin. S tem, menijo v Združeni li- sti, bi Sloveniji omogočili, da se otrese centralizma in kot demokratična država resnično poskrbi za enakomeren regi, onalni razvoj. Kandidati za volitve v nov slovenski parla. ment so opozarjali, da se drža- va mačehovsko vede do obrob, nih pokrajin, prav tako pa me. nijo, da bi bile pokrajine iu občine z večjimi pristojnostmi veliko boljši gospodar na svo. jem območju kot poskuša biti zdaj država. S spremembami Ustave bi morali v Sloveniji del državnih pristojnosti pre. nesti na pokrajine, opredeliti univerzalne pristojnosti obči® ter novouvedenemu zboru po- krajin zagotoviti pomembnejši ustavni položaj in širše pri- stojnosti. I. STAMEJČIČ Okrogla miza LDS Prejšnjo sredo je bila v celjskem Narodnem domu okrogU miza z naslovom Vizije in dileme razvoja sistema izobraževanja pri nas. Gost okrogle mize je bil minister RS za šolstvo in špori Slavko Gaber, ki je odgovarjal na vprašanja udeležencev v zvezi s problematiko šolstva na Slovenskem. Pogovor je moderira' Borut Alujevič. Obnovljena Intenzivna nega Jutri, v petek, bodo v celjski bolnišnici slovesno odprli obnov- ljeno enoto za intenzivno nego oddelka za poškodbe, torej enote, v kateri se zdravijo najtežje poškodovani bolniki. Z obnovo enote so jim zagotovili sodobne pogoje zdravljenja, osebju pa normalne pogoje za delo. MBF Cesta, železnica in minister Minister za promet in zveze Marjan Krajnc je bil minuli četrtek v gosteh pri konjiških socialdemokratih. Povabili so ga k zapori ceste Vitanje-Dolič in na razstavo 100 let konji- škega vlaka v Zreče. Krajani Vitanja so cesto proti Doliču zaprli v znak pro- testa proti počasnemu reševa- nju tega cestnega problema (na slild). Skoraj dve desetletji že poslušajo obljube, še vedno pa sta skoraj dva kilometra te najkrajše p>ovezave s Koroško neasfaltirana. Tudi iz letošnje- ga programa je na koncu asfalt izpadel in le upati je, da se to ne bo ponovilo prihodnje leto. Po zagotovilih pristojnega mi- nistra je predvidena ureditev te ceste prihodnje leto, tako kot tudi križišča pri Ulipiju, kjer se odcepi cesta za Zreče s ceste Celje-Maribor. Tam je za ureditev že vse pripravljeno (odkupi zemljišč, soglasja). Prijetnejši kot v Vitanju je bil obisk v Zrečah, kjer so čla- ni socialdemokratske stranke pripravili razstavo ob 100-let- nici odprtja proge Poljčane- Loče-Slovenske Konjice-Zre- če, ki je istočasno tudi 30-let- nica ukinitve proge, ki je pri- nesla novo življenje in napre- dek v kraje ob njej. Glavni mo- tiv za pripravo razstave je po- jasnil predsednik Socialdemo- kratske Stanke v občini in kandidat za državni zbor Ru- dolf Petan: »Ob tem, kar je dandanes razstavljeno v spo- min na stari vlak v Slovenskih Konjicah, lahko rečemo — vča- sih v ponos, danes v sramoto. Z razstavo smo želeli motivi- rati širši krog ljudi, da bi rešili ta vlak. Seveda pa želimo tudi pokazati, da smo sposobni ne- kaj narediti, da bomo skupaj zmogli.« Minister Marjan Krajnc je razstavo ocenil kot spomin na nekaj, česar ni več, čeprav so naši predniki naredili za pri- hodost. Z obžalovanjem se je ozrl na šestdeseta leta, ko smo v Sloveniji ukinjali želežniškc proge, češ, da niso donosne. Opozoril je tudi na veliko re- nesanso, id jo železnice zaradi svoje ekonomičnosti in ekolo- ške privlačnosti doživljajo v svetu. »V času, ko pri nas že dva kilometra ceste predstav- ljata velik problem, seveda ni mogoče pričakovati obnove želežniške proge Poljčane- Zreče. Morda pa bomo to čez leta le lahko naredili,« je zaže- lel zbranim, ki jih je skupaj z vlakom pospremil v prete klost tudi harmonikar Domen Jevšenak. MBP Foto: EDI MASNEC DELO vedno v središču dogajanj Št. 47 - 26. november 1992 3 Laško bo partner Pliezhausnu Minuli ponedeljek in torek je bil na delovnem obisku v Laškem župan občine Pliezhausen gospod Otuin Brucker. Z dvema sodelavcema se je prišel pogo- voriti o podrobnostih nameravane skle- nitve partnerstva z laško občino, s katero ima ta kraj v nemški zvezni deželi Ba- den-Wurttenberg prijateljske odnose že 22 let. Sodelovanje sta začeli gasilski društvi obeh krajev, ki sta slavili enako visoka jubileja. Občasno sta občini izmenjali obiske občinskih delegacij, stike pa so poglabljala tudi kulturna društva z go- stovanji. Včasih se je povezanost zrahlja- la, vendar vselej zaradi subjektivnih od- ločitev na slovenski strani, dokler z osa- mosvojitvijo Slovenije niso odpadli tudi ti možni razlogi. V zadnjih letih je občina Pliezhausen omogočila tudi navezavo stikov z gospodarskimi subjekti, vzemi- mo z deželnim ministrstvom za gospo- darstvo v Stuttgartu, ki je pripravljeno pomagati zdraviliščema v laški občini z znanjem in izkušnjami, ki jih dežela s preko 30 zdravilišči ima v izobilju. To ponudbo bodo v Laškem uresničili po volitvah in ko bo jasnejša usoda Rimskih Toplic. Letos poleti je Pliezhausen praznoval 900-letnico, ki se jo je udeležila občinska delegacija, v programu pa so sodelovali folkloristi iz Laškega. V priložnostno razstavo pa je vključena tudi vitrina z zgodovinskimi predmeti, ki pričajo o vključenosti naše dežele v evropski kulturni krog že v davnini. Na tej od- mevni prireditvi so bili udeleženci iz La- škega deležni posebne pozornosti in prek njega Slovenija, takrat šele dobrega pol leta samostojna in neodvisna članica mednarodne skupnosti. Ob tej priložno- sti je dozorela tudi misel, da bi doslej neformalno sodelovanje tudi instituci- onalizirali s čvrstim dogovorom o obsegu in vsebini teh stikov v bodoče, jih potrdi- li z odloki v obeh občinskih političnih telesih in zaokrožili s slavnostnim podpi- som ter izmenjavo listin o partnerstvu. Razgovor, ki je potekal med gosti in pripravljalno skupino z laškim županom gospodom Milanom Veršcem na čelu, je bil zaključen z naslednjimi sklepi: Sodelovanje med obema občinama se bo poglobljeno nadaljevalo s tradicional- no povezavo obeh gasilskih organizacij, z izmenjavo kulturniških skupin, ki jim naj sledijo tudi dosedaj manjkajoče športne organizacije. Kulturno izmenja- vo naj bi dopolnile tudi občasne likovne in tematske razstave. Za šolarje, ki se učijo nemščine bi v sodelovanju z vod- stvom šole in matično knjižnico v Laško dobivali tudi knjige. Za utrjevanje part- nerskih stikov naj bi potekala vsakoletna recipročna izmenjava otrok v počitni- škem času in iz vsega tega bi se mogle kasneje izcimiti tudi štipendije in speci- alizacije na obeh straneh. Izmenjava iz- kušenj bi zaobsegla poleg izobraževalne dejavnosti tudi področje komunalnih služb, obrtništva in malega gospodar- stva. Prijatelji iz partnerskega Pliezha- usna so pripravljeni v območju wurtten- berške dežele, kjer je njihov vpliv mogoč, opraviti poslanstvo prepotrebnega ob- veščanja o turističnih možnostih in raz- merah pri nas. Pomagali naj bi predvsem prebiti led opreznosti zaradi mišljenja, da je pri nas vojna. O vsem tem naj bi v bližnji prihodnosti tekla razprava v občinski skupščini v Laškem in na občinskem svetu v Plie- zhausnu. Sklepa obeh voljenih teles bi bila podlaga za izdelavo recipročno ob- vezujočega dokumenta o partnerstvu, katerega listino bi na svečan način in ob udeležbi čim večjega števila občanov, oba župana podpisala meseca maja v La- škem in v začetku oktobra v Pliezha- usnu. J. K. Rupel s Skrivnostjo države v Celju Slovenski zunanji mini- ster dr. Dimitrij Rupel bo jutri ob 17.30 v foyerju Slo- venskega ljudskega gleda- lišča v Celju, prestavil svoje videnje osamosvoji- tvenega obdobja, vključno z 10 dnevno vojno in proce- som mednarodnega prizna- nja Slovenije, ki ga je strnil v pred dnevi izdani knjigi Skrivnost države. .Ruplova knjiga ni samo dokument za razliko od ne- katerih prejšnjih knjig o tem prelomnem sloven- skem dogajanju, ampak prinaša tiidi za politika nevsakdanje, vendar za Rupla, ki ni samo politik, ampak predvsem univerzi- tetni profesor, pisatelj in kritični intelektualec, ori- ginalno pričevanje lastnih vihravih doživetij. Pred- stavitvi knjige bo sledil tu- di pogovor poslušalcev z avtorjem. Ob tem dogod- ku pripravljajo celjski De- mokrati, po predstavitvi knjige, ob 20. uri v Narod- nem domu tudi tradici- onalni Žabji ples z znanim celjskim instrumentalnim ansamblom Žabe. Dr. Stanko Buser med rojaki Pretekli teden se je na Po- nikvi pri Grobelnem predsta- \dl predsedniški kandidat Slo- venske ljudske stranke, dr- . Stanko Buser, ponkovski ro- jak iz bližnje Boletine. V polni dvorani kulturnega doma je obudil spomine na težko pon- kovsko mladost ter šolanje v Celju ter Ljubljani, kjer je postal redni univerzitetni pro- fesor geoloških znanosti. V slovenski politiki je znan tudi kot predsednik skupščin- skega odbora za visoko šolstvo ter republiški poslanec, na Po- nikvi pa je govoril tudi o svoji predstavi o dobrem predsedni- ku: njegovi pokončnosti, ne- omadeževanosti, sposobnosti dogovarjanja ter z govorniško sposobnostjo. Z ustavo omeje- ne pristojnosti predsednika Slovenije je primerjal z polo- žajem britanske kraljice, sicer pa bi sam na tej funkciji še zlasti spoštoval ustavo. Šentjurska podružnica Slo- venske ljudske stranke, na- slednica bivše Slovenske kmečke zveze, ki je srečanje pripravila, je ob tej priliki predstavila tudi svojega kan- didata za državni zbor Zdrav- ka Brgleza iz Dolge gore, ki se zavzema za sožitje med delav- cem in kmetom. Ko se je pred- sedniški kandidat, dr. Stanko Buser, pogovarjal s Ponkovlja- ni, je menil, da je sedanja vla- da kmečkemu in delavskemu stanu manj naklonjena. Tokratno promocijo Sloven- ske ljudske stranke so poživili pevci in plesalci domačega Kulturnega društva Dolga gora. BRANE JERANKO Demokrati proti nezaposlenosti Konjiški demokrati so mi- nuli teden pripravili javno tri- buno Kako zmanjšati nezapo- slenost? Na njej so sodelovali predsednik Demokratske stranke Igor Bavčar, kandidat za predsednika republike Jel- ko Kacin, eden izmed tvorcev ekonomskega programa stran- ke mag. Marjan Cerar in kan- didat konjiških demokratov za državni zbor Drago Ratajc. V uvodu je Igor Bavčar predstavil stranko kot stranko slovenske pomladi in sedanje- ga političnega centra. Jelko Kacin je pojasnil razloge za odločitev za kandidaturo in zaželel, da volitve predsednika ne bi izpadle kot referendum - za ali proti Kučanu, ampak da bi volilci dobro pretehtali vse kandidate. Mag. Marjan Cerar je v predstavitvi mogočih poti, ki bi nam omogočile polno go- spodarsko življenje, podčrtal podjetništvo in zahtevek de- mokratov po znižanju ali od- pisanju davka za nova delovna mesta, pomen konzultantskih organizacij, valilnic in podob- no. Kandidat za državni zbor Drago Ratajc je opozoril na neprimernost sedanjega rav- nanja z mladimi nezaposleni- mi, ki se jih skušamo rešiti z nekaj fičniki in javnimi deli, kar jih gotovo ne bo usposobi- lo za dobre delavce, kakršne bomo potrebovali v prihodno- sti. Predsednik konjiških de- mokratov Franc Vrečko pa se je usmeril predvsem v zaposlo- vanje invalidov. Opozoril je, da deluje v Sloveniji 56 inva- lidskih podjetij, v Slovenskih Konjicah pa še vedno ni nobe- nega, čeprav bi zanj imeli do- ber program. Podjetje bi še ka- ko potebovali, saj bo med šte- vilnimi Konjičani, ki bodo v kratkem ostali brez dela, po njegovi oceni tudi 150 do 200 invalidov. v nadaljevanju srečanja so udeležence zanimale številne podrobnosti oživitve gospo- darstva in s tem zmanjšanja nezaposlenosti, odnos demo- kratov do kmetijstva in sub- vencij, kje vidijo potreben svež kapital, kaj bi naredili za več- jo prometno varnost in podob- na konkretna vprašanja, na katera so dobili tudi takšne odgovore. MBP Devet milijonov tolarjev za razvoj Komisija za razvoj, ki jo je lani imenoval žalski izvršni svet, je lani in letos pripravila tri natečaje za dodelitev poso- jil iz razvojnih sredstev iz ob- činskega proračuna. Letos so v proračunu za to namenili de- vet milijonov tolarjev in sicer šest milijonov za natečaj ter tri milijone za razvojne za razvoj- ne, raziskovalne in izobraže- valne naloge širšega pomena. V razpisnem roku je na na- tečaj prispelo 28 vlog. Mnogo jih ni ustrezalo razpisnim zah- tevam. Programi, za katere so člani komisije menili, da so razvojno zanimivi, da pred- stavljajo novost na našem tr- žišču ali zaokroženo ponudbo m bodo hkrati zaposlili večje število ljudi, pa so: proizvod- nja merilnih naprav in instru- mentov za atestiranje v šem- peterskem Mikrometu, klavni- ca perutnine pri kmetu Marja- nu Žilniku, oprema za popra- vilo elektromotorjev v Elkomu v Petrovčah, proizvodnja av- t^omatskih sistemov za ogreva- nje z lesnimi odpadki v firmi PESED na Vranskem, oprema za izvajanje špediterskih sto- ritev v KODI Šempeter ter av- tocenter Draga Pirha iz Žalca. Skupna predračunska vred- nost teh naložb znaša skoraj 100 milijonov tolarjev. Dodeli- li so jim 2, 8 milijona tolarjev kredita. Veliko prosilcev je prosilo tudi za sredstva, ki bi jih pora- bili za dokončanje naložbe v poslovni prostor, zato so se člani komisije odločili, da pre- ostanek sredstev namenijo za financiranje proizvodno tr- govske cone v Amovskem goz- du, s katero bi rešili prostor- ske probleme sedanjih in bo- dočih podjetnikov ter obrtni- kov. Poleg tega pa so kasneje namenili posojilo še za dva projekta: za izdelavo in izved- bo projekta organiziranosti informacijskega sistema v ma- lem ter srednje velikem po- djetju ter za razvojni projekt varjenja in standardizacije po- stopkov varjenja. JANEZ VEDENIK- Koncesija za plinifikacijo v občini Žalec so izdelali idejni projekt plinifikacije na- selij. Že ta projekt, kakor tudi kasneje izdelane študije, so pokazale, da izvedba plinifi- kacije ni ekonomsko upraviče- na v vseh naseljih. Vlaganja v izgradnjo so za- nimiva pod pogojem, da pride vsaj en prildjuček na vsakih osem metrov omrežja, zato bi naj plinifikacijo izvedli v Žal- cu, Preboldu, na Polzeli, v Šempetru in Petrovčah. Ker občinski proračun in občani nimajo potrebnih sredstev za gradnjo omrežja, je seveda tre- ba pripraviti pogoje za prido- bitev investitorjev oziroma kapitala. Tako so na seji izvrš- nega sveta, ki je bila prejšnji teden, predlagali, da se ti po- goji določijo z Odlokom o pri- dobitvi koncesije, kot to dolo- ča tudi predlog zakona o jav- nih gospodarskih službah. Predlog zakona prinaša pet možnih oblik izvajanja javnih služb, v Žalcu pa menijo, da je podelitev koncesije v tem pri- meru najustreznejša oblika, saj v občini, kot smo že zapisa- li, nimajo svojega kapitala, kadrov in izkušenj na tem po- dročju. Koncesionar bo tako med drugim moral pripraviti in predložiti analizo progra- mov prodaje plina, dati po- trebne reference za pravočas- no in kakovostno izvedbo na- loge in med drugim zagotoviti tudi vsa potrebna sredstva v zvezi z izgradnjo omrežja za distribucijo zemeljskega plina in njegovim upravljanjem. JANEZ VEDENIK SVET MED TEDN®M Zadnje minute za cinizem Piše: Robert Gorjanc Zadnje čase je slišati vse več tez o tem, da obstaja velika nevarnost za celotno balkansko regijo in celo Evropo, če se vojna v Bosni in Hercegovini ne bo takoj zaustavila. S takimi tezami se je sicer špekuliralo že prej, vendar pa nikoli niso dosegle takšne frekvence kot v zadnjih dneh. Še po- sebej so takim razmišlja- njem olja na ogenj prilila stališče Turčije, da se mora mednarodna skupnost od- ločiti za omejen vojaški po- seg in da bo Albanija voja- ško posegla, če se bo začel proces etničnega čiščenja tudi na Kosovu. Seveda je popolnoma jasno - če se bo vojna začela na Kosovu, se bo začela tudi v Makedoni- ji, in če se bo začela tam, potem se bo gotovo začela tudi na Balkanu. Nato pakt in Zahodnoe- vropska unija sta res v ok- viru najnovejše resolucije varnostnega sveta o poo- strenem embargu začeli z ustavljanjem in pregledo- vanjem ladij v Jadranskem morju. Po eni strani je to lahko znamenje, da je med- narodna skupnost res zače- la z bolj odločno akcijo proti Srbiji in da gre tudi za prvo resno najavo upo- rabe sile. NATO in WEU imata namreč tokrat man- dat, da lahko tudi streljata, če bi se ladje upirale pre- gledu tovora. Vendar pa je po drugi strani laho nevar- no, če bo ostalo samo pri tem ali pa da bo s časom ta zavzetost popustila. Bitka za ustavitev vojne v Bosni in Hercegovini in bitka za spametovanje Srbije, je predvsem bitka s časom. v Sarajevu je že padel prvi sneg, ljudje pa so že posekali in izruvali kar se je dalo, da bi si zakurili. Že zdavnaj je minil tisti »kma- lu«, ki ga je napovedoval poveljnik teritorialne obrambe Bosne in Herce- ogivne Zafir Halilovič, da bodo deblokiraU Sarajevo. Očitno -j^, da si nihče ne more pridobiti pomembne strateške prednosti. Ven- dar pa je logistika na strani srbskih sil, ki zaenkrat kljub ozkemu koridorju pri Gradačcu še vedno lahko dovažajo orožje in sveže si- le (v Srbiji menda teče ob- sežna mobilizacija). Srbi očitno hočejo popolnoma zavzeti Bosno in Hercego- vino in Muslimane pregna- ti še s tistih minimalnih 10 odstotkov ozemlja, ki ga še kontrolirajo v okolici Trav- nika in Zenice. Nameščanje raket zem- Ija-zemlja v tej smeri in v smeri Sarajeva, dovolj zgovorno priča o tem. Zdaj gre pravzaprav za ključno vprašanje. Never- jetni cinizem je, da povelj- nik mirovnih sil za Bosno in Hercegovino general PhilUpe Morillon govori o tem, da je najhujše za nji- mi, ko pa se srbske sile spravljajo etnično očistiti še zadnjo krpico musli- manskega kantona. Prihod britanskih mirovnih sil na območje Travnika lahko to trditev sicer nekoliko de- mantira, vendar pa je veli- ko vprašanje, kako bodo dejansko ukrepali. Do se-, daj se je Unprofor, ko je postalo preveč vroče, v glavnem umikal. Dejstvo je, da popolno etnično očiščenje oziroma pregon Muslimanov z vseh delov Bosne in Hercegovi- ne, pomeni konec mirovne- ga procesa in vseh mogočih konfederalističnih in regi- onalističnih opcij za do- končno ustavno ureditev tega ozemlja. To bo pome- nilo balkansko libanoniza- cijo in palestinizacijo z vsemi posledicami za evropski in svetovni mir. Mednarodna skupnost si- cer počasi že priznava, da je v primeru Jugoslavije ravnala prepočasi in tudi narobe. Vendar samo priz- nanje še ne pomeni ničesar, težje je priti do pravih reši- tev, ki so že kar nemogoče, saj je že zamujen idealni čas. Edina možna rešitev v tem trenutku je, da med- narodna skupnost Karadi- žičevi para državi in Milo- ševičemu režimu najbolj ostro in odprto zagrozi in mu postavi »dead line« ta- ko kot v primeru Iraka. Za resolucijo, ki bi Izetbegovi- čevim silam dovoljevala nakup orožja je zdaj že prepozno, poleg tega pa takšna resolucija ne bi imela praktičnega učinka, saj bi bila dostava tega orožja praktično onemogo- čena. Edini učinkoviti ukrep ostaja dejansko sa- mo še grožnja z omejeno intervencijo in potem, če je treba, nevtraliziranje vseh vojaških zmogljivosti Re- publike Srbske v BiH in v Beogradu. Zadnji čas je, da se Unproforjeva opera- cija iz »peace keeping« spremni v »peace making«. Konjiški predvolilni utrip Zadnje dni se v konjiški ob- čini vrstijo predvolilni shodi strank. v soboto sta se v hotelu Dra- vinja predstavila kandidata Slovenske ljudske stranke: dr. Stanko Busar za predsednika države in Dušan Arbajter, kandidat za državni zbor v Slovenskih Konjicah. Spre- govorili so tudi o programu razvoja Slovenije, za katerega se bodo v novem parlamentu zavzemali. Narodni demokrati in Slo- venska obrtno podjetniška stranka pa so se v nedeljo do- poldne predstavili v večna- menski dvorani v Zrečah. Spregovorili so o obveznem in dodatnem zdravstvenem zava- rovanju, o obrti in podjetni- štvu, pa tudi o neprimernih voUlnih kampanjah drugih strank. Predstavila se je tudi kandidatka za predsednico dr- žave dr. Alenka Žagar-Slana. Isti dan so se v Zrečah pred- stavile tudi stranke z liste, ki jo sestavljajo Krščanski soci- alisti, Delavska stranka Na- prej in Svobodna stranka, ki so poudarili, da se zavzemajo za socialno državo, za ohra- njanje kulturne identitete in gospodarsko neodvisnost v torek pa so se ponovno zbrali člani konjiške Socialde- mokratske stranke in sprego- vorili o novi lastninski zako- nodaji. MBP Št. 47 - 26. november 1992 14 Hčere zanemarjajo mater So čakajoči v LIbelI Izmeček, ki se ga Je treba čimprej znebiti? - ¥ novih firmah Hebelejšl kos kruha Nič ne kaže, da se bo 250 čaHajočih delavcev v Libeli kmalu vrnilo na delovna me- sta. Nasprotno. Nič čudnega torej, če se v njih razrašča gnev na vse tiste, ki so dobili delo in plače v novih firmah. Res pa je, da so tudi hčere kaj kmalu pozabile na svojo ma- ter, še zlasti tistega dne v me- secu, ko bi morale plačevati najemnine. Izmeč8i(, Ici .se ga je treba znebiti Libela se je pred meseci raz- delila na devet novih firm in s tem dobila devet novih di- rektorjev. Delavec, ki se je znašel med 250 čakajočimi po- jasnjuje, da jim je direktor Li- bele matere pred odhodom na čakanje zagotovil, da zajamče- ne plače bodo, tako za čakajo- če kot za zaposlene v materi Libeli. Denar naj bi zagotav- ljali z najemninami, ki bi jih nove firme plačevale za stroje in objekte. Pa se je zataknilo. Nove hčerinske firme materi nočejo plačevati najemnin, še slabše, obnašajo se, kot da je vse njihovo. Razen tega si po- večujejo plače, delijo regrese in bone, skratka, pravi čakajo- či, nič jim ne manjka. Tisti, ki so na čakanju, so zadnjo plačo dobili 13. oktobra in sicer bo- rih 11 tisoč tolarjev. To je bila plača za mesec avgust. Kako naj človek preživi s takšno mi- loščino, pa še ta prihaja z dvo- mesečno zamudo, se sprašuje čakajoči? In obenem razmišlja - je res vsega kriv direktor Da- nilo Kotnik, kot pravijo neka- teri vodilni delavci novih firm, ali pa so tudi ti novi možje, ki so se sedaj povzpeli v direktor- ske stolčke pozabili, da so bili nekoč sodelavci in skupaj ustvarjali Libelo? So čakajoči res izmeček, ki se ga je treba čimprej znebiti, se ogorčeno sprašuje delavec? Rešili, icar se je rešiti dalo Direktor Libele Kotnik od- govarja, da so na pogovoru s pre^tavniki Libelinega ter občinskega sindikata pred ča- som ocenili, da so ubrali pravo pot. »Zaščitili smo programe, domače tržišče, zacMali tuja tržišča in povečujemo izvoz. Res pa so problem presežni de- lavci ter njihov socialni polo- žaj,« se strinja Kotnik. Na ča- kanju je trenutno okoli 250 de- lavcev. Ali ti ljudje še lahko računajo na zaposlitev v Libeli materi ali v kateri izmed novo- ustanovljenih hčerinskih firm? Kako jim bodo dotlej zagoto- vili vsaj zajamčene plače? »Za- gotavljanje plač je resnično najbolj pereč problem,« se spet strinja direktor. Obenem za- gotavlja, da ne želijo preko trupel v osvajanje določenih ciljev, temveč gledati na celot- ni kolektiv, ki je do nedavnega delal skupaj. Toda: »Dokler so razmere na tržišču takšne, ka- kršne so v tem trenutku,« po- jasnjuje Kotnik, »vse mainj pričakujem, da bomo lahko omogočili ponovno zaposlova- nje v Libeli. Še pred časom sem bil večji optimist in sem ocenjeval, da bomo sto delav- cev, ki so na čakanju, lahko zaposlili. Lahko bi jim našli delo, če bi bU ukinjen embargo pri poslovanju z nekaterimi jugoslovanskimi republikami. Toda, dokler so stvari takšne, kakršne so, je to praktično ne- mogoče. To pomeni, da nam 250 delavcev predstavlja nere- šljiv problem pri iskanju zapo- slitve v Libeli.« Embargo bo očitno trajal še nekaj časa, torej za čakajoče še dolgo ali pa nikoli ne bo dela. Čaka jih zavod, česar pa jim v Libeli očitno niso pripravlje- ni povedati v obraz. Kotnik je v zvezi s tem sicer drugačnega mnenja: »Delavci, s katerimi se pogovarjam, pravijo tako: dajte nas na zav<^, tam bomo vsaj redno dobivali nekaj de- narja za preživetje. Sam me- nim drugače: tokrat se je prvič zgodilo, da so se izplačila vle- kla tako dolgo časa, v glavnem pa smo prej vsak mesec dokaj sproti zagotavljali denar in ta izplačila so bila višja, kot ti- sta, ki bi jih dobivali na zavo- du. Smo torej bolje skrbeli za socialno varnost, kot to lahko stori država. Da delavcem ne želimo naravnost povedati kaj jih čaka, ni res. Odločitve za takšen korak so izredno težke, trdim, da je pred tem treba poiskati vse druge možnosti zunaj in znotraj tovarne.« Dogovori ne držijo Jeza in zamere se kuhajo predvsem zaradi neuresniče- vanja poprejšnjega dogovora. Ob delitvi je bil namreč sprejet dogovor med hčerinskimi po- djetji in materjo, da se začasno sredstva za plače pridobivajo z najemninami, ki jih morajo hčerinska podjetja plačevati Libeli materi. Ker hčerinska podjetja ne morejo ali nočejo zagotavljati najemnin in s tem posredno plač delavcev v Li- beli materi, pride do tega, da proti koncu novembra niso do- bili že tako slabih plač za me- sec september. V novih podjet- jih so se ra'zmere spremenile. Delavci dobivajo plače redno, počasi se približujejo izplačil- nim dnevom, ki jih določa ko- lektivna pogodba, nadalje po- ravnavajo obveznosti do drža- ve, plače pa so nekoliko višje. Ponekod so plače povišali za okoli 15 odstotkov, ponekod pa si režejo enako tanek kos kruha, ker računajo, da bo to naložba za v prihodnje. V hče- rinskih firmah je tako okoli 300 delavcev, ki imajo zago- tovljeno varnost. »To je zago- tovo boljše, kot če bi bilo soci- alno ogroženih vseh 600 delav- cev,« pravi Kotnik. Obenem ne zanika, da se temperatura dvi- guje, ker so eni nad vodo, dru- gi pod njo. Ne strinja pa se s trditvami, da so čakajoči po- zabljeni in da njihovega polo- žaja ne rešujejo. »Sam sem na sestanku z sindikatom pred časom predlagal, da bi pred izplačilom plač v hčerinskih firmah ne izplačali denarja ta- ko dolgo, dokler se ne zagotovi denar za izplačilo plač tistim, ki so na čakanju. Tu se je po- kazalo farizejstvo ljudi, ki na eni strani zaJitevajo izplačilo plač čakajočim, po drugi stra- ni pa za to niso pripravljeni ničesar storiti. Moj sklep ni bil sprejet. Če ne bo popuščanja s strani delavcev, Id delajo v novih firmah, ki močno pri- tiskajo na povečevanje plač, potem je vprašljiv celoten pro- gram. Za moje izplačilo plače pa veljajo isti kriteriji, kot za vse druge v Libeli materi,« ra- zlaga Kotnik. Najemnine oderušl(e, toda papir prenese vse »če gledam najemnin« s strani matere do hčera, so po pravici povedano oderuške,« priznava Danilo Kotnik. Na primer hčerinsko podjetje mo. ra za 20 let staro in popolnoma amortizirano delovno sredstvo plačevati takšno najemnino, kot da bi bilo kupljeno danes, Ali povedano še dmgače - kva- dratni meter prostora mora plačevati po višji ceni, kot ve- ljajo za poslovne prostore v Celju. »Če bi dajali nizke na- jemnine, bi v hčerinskih fir- mah ostala vsa potrebna in ne- potrebna sredstva, ki so Libelo obremenjevala. Želeli smo iz- čistiti tisto, kar je resnično po- trebno. Vse stroje, ki se na me- sec vrtijo dve uri in predstav- ljajo bolj strošek kot korist, se naj iz podjetij izloči. Bolje jih je prodati delavcem, ki naj na ta način začnejo na svoje. Di- rektorji posameznih firm pra- vijo, da so najemnine neeko- nomske, s tem se strinjam. Za- to v materi tudi nismo vztraja- li pri plačevanju celotnih na- jemnin temveč samo tistega dela, ki zagotavlja plače zapo- slenim in čakajočim pri mate- ri.« Konkretno hčerinska po- djetja dolgujejo materi denai za dva bruto osebna dohodka. Za 260 delavcev in čakajoči! pri matičnem podjetju potre- bujejo za eno izplačilo 10 mili- jonov tolarjev. Nekatera po- djetja so sicer že preplačala najemnine, v drugih so dalet za tistim delom, ki bi ga mora- la zagotoviti. Kakšno usode torej napoveduje Kotnik Libe- li v prihodnje? »Nova podjetja bodo prihodnje leto lahko do- bro poslovala, če se bodo stva- ri odvijale po načrtovanem scenariju in če bo možen di- alog med ljudmi v kolektivu Tem mora biti jasno, da so de- lavci, ki so do včeraj delal: v Libeli, naši delavci. Če tega ne bo, se zbirajo temni oblaki nad kolektivom.« IRENA BAŠA Danilo Kotnik: Sam sem hče- rinskim firmiam predlagal, da bi počakali z izplačili, dokler plač ne dobijo delavci in čaka- joči v Libelimateri. Predlog so zavrnili. Tečaji deviznih valut na dan 25. 11. 1992 V Šoštanju gre zares Podpisano pismo o nameri za čistilno napravo bloka 4 - Obratovanje v dveh letih S podpisom pisma o nameri za izgradnjo razžveplevalne naprave za dimne pline na bloku 4 Termoelektrarne Šo- štanj so pred tednom dni skle- nili večmesečno izbiranje na- jugodnejšega ponudnika za dobavo čistilnih naprav. Pismo o nameri so podpisali predstavniki avstrijskih firm Drau Consulting in Wagner Biiro ter šoštanjske termoelek- trarne. V kratkem bo podpisa- na tudi pogodba, že podpis pi- sma o nameri pa zagotavlja, da bo naprava začela poskusno delovati v dveh letih. Z uredi- tvijo naprave bo izpuh žveplo- vega dvokisa nižji za 40 od- stotkov, vrednost sedanje na- ložbe pa je 136 milijonov mark. Iz ekološkega fonda bo skoraj 25 milijonov mark pri- spevala sosednja Avstrija. V Šaleški dolini se tako za- čenja gradnja prepotrebnih naprav na bloku 4, še vedno pa jih čaka najtrši oreh - to bo ekološka sanacija bloka 5, kar bo pomenilo 90 odstotno očiš- čenje dimnih plinov. Dogodka v šoštanjski termoelektrarni sta se udeležila tudi minister za energetiko Franc Avberšek ter avstrijska veleposlanica v Sloveniji Jutta Stefan-Bastl. IB PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE iuw»viAririii>)ui8B««a8gg^^ ..................................... Ponudba: - Tovarna gospodinjskih aparatov Ljubljana d.o.o. Čr- nuče nudi proste kapacitete v avtomatski lakirnici Eisen- man s tehnologijo elektrostat- skega nanosa laka (sistem ransburg). Vse obdelovance pred lakiranjem razmastijo, kovinske pa tudi fosfatirajo. Dimenzije obdelovanca so lah- ko največ 350 X 300 X 1000 mm. Lakirajo tudi bakelitne izdel- ke in izdelke iz ostalih plastič- nih mas s temperaturno ob- stojnimi laki. Informacije: tel. 061/372-313 (Matjaž Lenassi). - Podjetje Invel iz Velenja nudi svetovalne in izobraže- valne storitve ter poslovni (proizvodni) prostor bodočim podjetnikom. Posredujejo po- slovne informacije, ekspertna znanja in vršimo ves začeten podjetniški inženiring. Infor- macije: tel. 853-312 (Alojz Fi- lipančič. - Podjetje 3BM Elektronika in milioračunalniki d.o.o. z Jesenic nudi avtomatiko za sušenje sena (v poštev pride zlasti pri živinorejcih). Avto- matika ustvarja optimalne po- goje za sušenje sena in v veliki meri zmanjšuje možnost sa- movžiga sena. Informacije: tel. 064/861-444 (Bogdan Bricelj), podrobnejše tehnične infor- macije: tel. 064/218-441 (Ra- fael Zgajnar). - Podjetje Galvanska opre- ma iz Krope nudi kompletno opremo za galvanike ter kom- pletno opremo za hobi in farmsko vzrejo perutnine in kuncev. Informacije: tel. 064/ 79-478 (Anton Rajgelj). - Podjetje Levas d.o.o. Kr- ško nudi EUR palete, palete za enkratno uporabo, elemente, rezan les in hlodovino. Infor- macije: tel. 0608/21-210 (Vale- rij Petan). - Podjetje Silco d.o.o iz Ljubljane nudi proste kapaci- tete na strojih za izdelovanje profilov iz plastičnih mas. In- formacije: tel. 061/214-133 (Janez Skubic). - Podjetje Unicom d.o.o. iz Ljubljane nudi storitve s po- dročja polaganja talnih in stenskih oblog (keramike ozi- roma strojev in naprav s tega področja). Nudijo tudi vse druge storitve s področja gradbenih finalizacij. Infor- macije: tel. 061/52-308, 21-752 (Igor Roje). - Podjetje AA & Sara iz Ljubljane nudi široko izbiro svetil za industrijo in lokale ter gospodinjstvo. Nudijo tudi veliko izbiro žarnic. Informa- cije: tel. 061/127-267 (Alek- sander Učakar). - Podjetje Ferit d.o.o. iz Aj- dovščine nudi stroje za polnje- nje sokov, alkohola, pakiranje, transport v PVC ali stekleni embalaži ter vrsto inovacij. In- formacije: tel. 065/61-112 (Bo- jan Vrtovec). Povpraševanje: - Italijansko podjetje Tec- hine Modeme iz Modene želi kupovati česen. Informacije: tel. 059/903-272 in telefaks (Enzo Silingardi). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ah direktno 215-631. Sanacija ali zaprtja Nazarski Glin sta minuli teden obiskala minister za znanost in tehnologijo dr- . Peter Tancig ter član predsedstva dr. Dušan Plut. Z vodstvom podjetja sta se pogovarjala o pre- strukturiranju proizvodnje ivemih plošč ter zaščiti okolja. Da gre za pereč problem, dokazujejo napo- vedi, da bi brez sanacije ta obrat morali zapreti do konca prihodnjega leta. Tovarna ivemih plošč v Nazarjah je bila prva v Sloveniji, zgrajena pa je bila z namenom, da bi po- rabili večino lesnih odpad- kov, ki nastajajo na tovar- niškem dvorišču ter bližnji okolici. Tovarna je stara 20 let, tehnološko zastarela, manj produktivna in še ko- maj konkurenčna. Zaradi lesnega prahu je tudi eko- loško oporečna. Problema so se lotili že pred nekaj leti, ko so začeli razmišljati o sanaciji sušilnice in sepa- racije ter transporta iverja. V drugi fazi pa bi se lotili zamenjave stiskalnice. Ena glavnih težav je seveda za- gotavljanje denarja, zato se v Glinu dogovarjajo s pro- izvajalci ivemih plošč v Sloveniji, ki naj bi skup- no izdelali projekt, obenem pa se dogovarjajo z vlado, da bi pridobili nekaj de- narja. Če bodo sanirali sa- mo ekološki del, kar pome- ni namestitev posebnega filtra, bi rabili milijon in pol nemških mark. Za kompletno ureditev in ob- novo tovame pa bi rabili 7 milijonov mark. IB Št. 47 - 26. november 1992 5 Vzhodni trg Je odprt Redke so priložnosti, ko lahko pišemo o novih knjigah avtorjev, ki so zrasli na celjskem območju ali pa so v tem okolju začeli pot poklicne in strokovne uvelja- ntve. Knjigo Podjetništvo v novih raz- merah poslovanja v Vzhodni Evropi (za- ložnik je Gospodarski vestnik, knjigo pa sta sofinancirali podjetji Karanta z Du- naja in Etol Celje) so napisali trije avtor- ji: dr. Tone Hrastelj, dr. Tomaž Subotič in dr. Dane Melavc. Tematska razvrstitev poglavij je smi- selna, tako da bralca najprej seznanja z informativnim pregledom poslovnih okolij v Vzhodni Evropi in s potekom reformnih procesov v nekdanjih državah SEV (dr. Tone Hrastelj). Ta del knjige je najbolj zanimiv, saj gospodarstvenikom in tistim, ki spremljajo reformne procese v Vzhodni Evropi, zelo konkretno pred- stavi dogajanje na trgu z okrog 400 mili- joni potrošnikov. Po avtorjevem prepri- čanju je Madžarska najzanimivejši part- ner, saj je med tistimi državami, ki so poleg nekdanje SZ pritegnili največ tuje- ga kapitala. A čeprav so prikazi spre- memb v posameznih vzho^oevropskih državah (Poljska, ČSFR, Romunija, SND, Bolgarija, Albanija, Madžarska) zelo poučni in uporabni, je vendar najpo- membnejši poduk: o oblikah proizvo^e- ga partnerstva, o franšizmu in drugih možnostih sodelovanja, saj »pri tem pod- vigu stoletja ne smemo manjkati.« Slove- nija se je v zadnjih dveh letih še bolj zavzeto usmerila na Zahodne trge v Evropi. Teza dr. Toneta Hrastelj a pa je, da je preobrazba nekdanjih socialistič- nih držav planetarni, ne le grandiozni evropski gospodarski projekt. Sklep je potemtakem na dlani. Celjan dr. Tomaž Subotič, ki je direk- tor firme Intertrade CS a. s. v Pragi, je prispeval tekst o mednarodnem poslova- nju in družbeni blaginji. Avtor očita uradni politiki, da je preveč poudarjala le izvoz na Zahod. K sreči podjetniki niso zanemarili trgov bivših socialističnih dr- žav. Slovenija ima v marsičem konku- renčno prednost, saj ji poslovno okolje vzhodnoevropskih gospodarstev ni tuje. Vendar se na spremembe prepočasi odzi- va in v tem so zahodni partnerji bolj iznajdljivi. Dr. Tomaž Subotič objavlja med dmgim tudi dve tabeli o motivih izvoza na bivše trge SEV. Leta 1989 so anketirana podjetja pri izvoznih motivih na prvi dve mesti postavila doseganje višjih prodajnih cen in manjšo zahtev- nost klirinških trgov. Leta 1992 pa sta na vrhu še zmerom doseganje višjih prodaj- nih cen, na drugem ter tretjem mestu pa manjša konkurenca kot na Zahodu in manjša zahtevnost bivših klirinških tr- gov. Avtor praktično in teoretsko anali- zira tudi organiziranost podjetij v spre- menjenih razmer poslovanja na bivših trgih SEV. Posebej razčlenja organiza- cijsko strukturo podjetij, ki so se odločila za avtonomijo decentraliziranih divizij - profitnih centrov. Divizionalizacija po- djetja ima po njegovem velike prediiosti. Dr. Dane Melavc, ki je po večletnem delu v Celju zdaj redni profesor na EPF v Mariboru, v knjigi objavlja prispevek o presoji učinkovitosti in uspešnosti po- slovnega sistema. Njegov teoretski pri- spevek govori o tistem, kar v tem trenut- ku podjetja najbolj potrebujejo: kaj sto- riti, da bodo v poslovnem sistemu dose- žena ustrezna proizvodnost, gospodar- nost, donosnost, denamost, varnost in neodvisnost. Dr. Tomaž Subotič je ob izidu knjige izjavil: »Vzhodni trg je odprt, interes tu- jega kapitala, zlasti zahodnega, pa vsak dan večji. Če bomo priložnost zamudili, bo naše gospodarstvo v Vzhodni Evropi izgubilo zelo privlačen in velik trg. Po- glejte. Firma Intertrade v Pragi bo letos realizirala 20 milijonov DEM prometa. V ČSFR veliko izvaža ETOL, ki se je dobro prilagodil novemu okolju. Roman- tika, Zlatarna, Talum in dru^, uvažamo pa za železarne, Kidričevo in še nekatere druge, vendar smo aktivni izvozniki. To je za Slovenijo pomembno.« Knjigo Podjetništvo v naših razmerah poslovanja v Vzhodni Evropi slovenski gospodarski prostor nedvomno potre- buje. JOŽE VOLFAND GOSPODARSKI' BAROMETER Kako bomo lastninili? Gospodarska zbornica Slo- venije je včeraj in danes v so- delovanju z Agencijo republi- ke Slovenije za prestrukturi- ranje in privatizacijo podjetij organizirala v večjih sloven- skih mestih posvete o lastnin- skem preoblikovanju podjetij. Predstavniki zbornice pred- stavljajo zakonsko ureditev lastninskega preoblikovanja, predstavniki Agencije pa last- ninsko preoblikovanje v prak- si. V Celju je ta posvet danes dopoldne in sicer v dvorani Narodnega doma. Usoda Sigme znana šele priliodnje leto Medtem, ko so v žalski obči- ni doslej uspešno zaključili stečajni postopek v Keramični industriji, pa še vedno ostaja odprto vprašanje Sigme Zabu- kovica. Upniki so doslej prija- vili za 110 milijonov tolarjev terjatev, 133 delavcem pa so izplačali plače za april, maj in junij. Doslej sta bila že dva naroka na sodišču, podjetje sodno še ni ocenjeno, tako da bodo dražbo razpisali verjetno šele prihodnje leto. Pri vračanju se zatika v šmarski občini so doslej vrnili razlaščenim lastnikom 32 hektarov gozdnih in 10 hektarov kmetijskih zemljišč. Šmarčani imajo veliko težav, ker še vedno nimajo sporazu- ma o delitvi premoženja med Kmetijskim kombinatom in Kmetijsko zadrugo. To je na- mreč pogoj za ugotavljanje, kdo je zavezan vračilu. Izvoz preko Spara Slovenija je 21. država, ki so jo letos na kongresu v Amster- damu sprejeli v koncem Spar. Družba Spar Mercator je pred kratkim v Ljubljani odprla že Svojo četrto trgovino, preko katere izvažajo svoje izdelke tudi nekatera podjetja c celj- skega območja, med njimi Emo Posoda, IKI Ljubečna ter Konus. Mini kuhinje - zadnji hit v Gorenjevem podjetju No- tranja oprema so še pred dve- ma letoma izvozili samo 20 od- stotkov proizvodnje, lani se je njihov izvoz povečal na 50 od- stotkov, letos pa bodo na tuje prodali kar 60 odstotkov ce- lotne proizvodnje. Izredno do- bro gredo v prodajo tako ime- novane mini kuhinje v veliko- sti od meter do meter 40 centi- metrov. Na mesec izvozijo po tisoč kompletov v zahodnoe- vropske države, pri čemer pre- vladujejo nemški kupci. Spet več ljudi brez dela Po podatkih celjske enote republiškega zavoda za zapo- slovanje je bilo konec septem- bra na njihovih seznamih 9638 brezposelnih ljudi. V mesecu dni se je tako število brezpo- selnih na Celjskem povečalo za 558 ljudi oziroma za 6 od- stotkov. Največ brezposelnih je v Celju in sicer 3263. Mleko na Vrhniko Kmetij ci iz Šaleške doline so v začetku novembra začeli oddajati okoli 40 odstotkov mleka s tamkajšnjega območja Mlekarni na Vrhniki. Za tak- šen ukrep so se s pomočjo za- druge odločili zaradi težav pri plačilu mleka v arjevaški mle- karni Celeia. V to mlekarno oddajajo poslej le toliko mle- ka, kolikor znaša potrošnja konzumnega mleka ter mleč- nih izdelkov v velenjski ob- čini. Poslovodna šola Gorenja v koncernu Gorenje je mi- nuli teden začela z delom tret- ja generacija slušateljev Po- slovodne šole Gorenja. Tokrat so za izobraževanje izbrali 15 mladih menadžerjev iz Gore- njevih podjetij, program pa vključuje med drugim tudi lastninsko preoblikovanje in prestrukturiranje podjetij, po- slovno komuniciranje ter po- slovno informacijske sisteme. Pomoč bosanskim delavcem v podjetju Gospodinjski aparati nadaljujejo s pošilja- njem solidarnostne pomoči so- delavcem v Bosni in Hercego- vini. Pred časom so s 40 paketi hrane pomagali zaposlenim v Gorenju Tuzla, tokrat pa so s pomočjo humanitarnih orga- nizacij poslali 5 ton pomoči, predvsem hrane, delavcem to- varne Gorenje Bira v Bihaču. Zarja Lesna še ni prodana Konec minulega tedna je bi- la na celjskem temeljnem so- dišču druga javna dražba Zar- je Lesne, vendar tudi tokrat ni bilo kupca za to petrovško po- djetje v stečaju. Izklicna cena je bila milijon in pol mark, kar je za kupce očitno še vedno prevelik znesek. IB Carinske olajšave za Izvoznike Slovenska vlada je za po- spešitev izvoza sprejela Odlok o vračilu carinskih dajatev, ki je stopil v veljavo prejšnji teden. Gre za olajšave podjetjem in drugim pravnim osebam ter zasebnikom, ki izvažajo blago ali storitve. Delno vračilo cari- ne pa je predvideno le za tiste storitve oziroma blago, ki je po izvoru iz republike Slovenije. To izvoznik dokazuje z ustrez- nim potrdilom Izvozniki lahko uveljavljajo pravice do vračila carin ta- krat, ko dobijo plačilo v devi- zah iz naslova izvoza blaga in storitev in tudi v primeru, ko se plačilo izvrši preko konto- korentnega računa, deviznega računa v tujini, ali pa je njihov izvoz plačan z uvozom druge- ga blaga in storitev. Izvozniki imajo pravico tudi do vračila dela stroškov pre- voza izvoženega blaga in sicer: Pet odstotkov plačane voz- nine za prevoz iz slovenskih do tujih pristanišč ter od sloven- skih do tujih letališč. 15 od- stotkov plačane voznine pa vlada priznava za prevoz dnevnega in tedenskega poli- tično informativnega tiska, knjig, revij, filmov, otroških, mladinskih in lokalnih časopi- sov. Pri tem seveda ne morejo uveljaviti petih odstotkov iz prejšnjega odstavka. Dodatna izvozna spodbuda pa je namenjena podjetjem, ki izvažajo proizvode s področja kmetijstva in živilske indu- strije. V povprečju znaša ta vzpodbuda deset odstotkov vrednosti plačanega izvožene- ga blaga. Ministrstvo za kme- tijstvo pa določi stopnje po po- sameznih proizvodih. Zahtevki za delno vračilo carine se vložijo pri Banki Slo- venije. Ta je zadolžena tudi za podrobnejša navodila glede iz- vajanja odloka. Izplačane iz- vozne olajšave pa gredo v bre- me republiškega proračuna. Za jasnejšo sliko navedimo .še nekaj gospodarskih dejav- nosti, katerih izvoz se vzpod- buja s prej omenjenim odlo- kom. Izpustili bomo težko in masovno proizvodnjo in našte- li nekaj dejavnosti, ki jih lah- ko opravljajo tudi manjši po- djetniki. Torej, s carinskimi olajšavami se vzpodbuja iz- voz: predelave plastičnih mas, proizvodnja alkoholnih in bre- zalkoholnih pijač, poljedelj- stvo, sadjarstvo, vinogradni- štvo, živinoreja, instalacijska in zaključna dela v gradbeni- štvu, cestni promet, gostinstvo in turizem, obrt in osebne sto- ritve, finančne, tehnične in po- slovne storitve, ter drugo. Stopnje vračila carin za posa- mezne dejavnosti so navedene v Uradnem listu RS številka 54. JANKO KOŠTOMAJ SENCE NA SONČNI STRANI ALP šE DESET DNI - Vsak hip bo tukaj Miklavževa nedelja in bomo šli na volišča. Po javnomnenjskih raziskavah je pričakovati nekaj nad 80- odstotno udeležbo. V hudem boju bo več kot 1.500 kandi- datov, izvoljenih bo malo - 90 poslancev, 40 svetnikov in en predsednik republike. Seznam strank in kandi- datov, ki je bil objavljen v soboto, je zanimivo branje. Zda j je že jasno, da je s same- ga vrha republike dvojica obupala nad politiko, saj po- litik nima prijateljev; to sta Ciril Zlobec in Matjaž Kmecl. Milan Kučan se bo boril s sedinerico, Ivan Oman v Škof ji Loki z ministrom za šolstvo dr. Slavkom Gabrom, dr. Dušan Plut pa se bo v Ljubljani poskušal prebiti v državni svet. Posebnost je več kot 10 kandidatov novinarjev, pri čemer je Celje absolutni re- korder s četverico v treh strankah. Kako bodo uredni- štva rešila to vprašanje, bo- mo kmalu videli. Televizijski kolegici sta že dobili predvo- lilni dopust, za pišoče novi- narje pa še ni znano, kako bodo upoštevali priporočilo Društva novinarjev Sloveni- je, naj bi se »sami umaknili z delovnih opravil, ki bi jim zagotavljala priviligiran po- ložaj v primerjavi z drugimi kandidati.« Verjetno pa bo tudi med novinarji obveljalo, da se jih je veliko dalo okli- cati, malo pa bo izvoljenih... MOTIV NEZNAN: - Bolj kot se vleče tako imenovana prisluškovalna afera, v kate- ri je Ciril Zlobec ovaden, da je izdajal državno skrivnost (lani junija), notranji mini- ster Igor Bavčar napadan, da sta on in njegova Varnostno informativna služba (VIS), ki jo vodi dr. Miha Brejc, delo- vala protizakonito, Milan Kučan pa ustavno obtožen, da ni dovolj skrbel za var- nost države, Janez Janša pa obtožen, da je afero sprožil, več je neznank. Poslušati vsakega posa- meznika od (ne)prostovolj- nih udeležencev v aferi, ki je povzročila samo škodo v Slo- veniji in Sloveniji v odnosih s svetom, ne pomeni, da ne- prizadet spremljevalec afere dobi jasno sliko, predvsem pa odgovorna temeljni vpra- šanji: kaj je bil motiv, da se je afera (z Janševo knjigo) sploh začela, in tisto znano dilemo ali je bila prej kura ali jajce. Drugače rečeno, ali je večji »greh« prisluškova- nje članu slovenskega pred- sedstva (Zlobcu) in predstav- niku Italije v Ljubljani, ki si ga je privoščila VIS, ali pa »izdaja državne skrivnosti«, ki naj bi med telefonskim po- govorom s tujim državlja- nom ušla Zlobcu. Motiv bi bil lahko onemo- gočiti »izdajalca«, da se po- dobni primeri ne bi več zgo- dili; lahko je tudi del predvo- lilnega boja oziroma namen onemogočiti nasprotnika, v tem primeru predvsem predvsem nadstrankarskega predsedniškega kandidata Milana Kučana. Zoper njega in Zlobca so vložili ustavno obtožbo Pirnatovi Narodni demokrati, kot »občan« pa je ovadil Zlobca nekdanji turi- stični minister Ingo Paš. iz- vršni direktor slovenske zbornice obrti in podjetni- štva, kot se predstavlja. Ciril Zlobec se sprašuje, kaj je zagrešil, da ga naska- kujejo kar štirje ministri, dva bivša (Pimat in Paš) in dva nekdanja in sedanja (Janša in Bavčar). Ministri razlaga- jo, da vse delajo samo v skrbi za varnost države, vendar še niso pojasnili, zakaj jih je varnost države, ki naj bi bila ogrožena 17. in 24. junija (Zlobčeva pogovora) LETA 1991 začela skrbeti šele JU- LIJA 1992 oziroma NOVEM- BRA 1992. Glavni očitek Milanu Ku- čanu je, da je samo opozoril »izdajalca« Zlobca, kot ga imenujejo največji prenape- teži, naj bo previden v pogo- vorih, ki jih bo imel kot član slovenskega predsedstva, za- dolžen za stike s tujino, na- mesto da bi ga suspendiral in onemogočil. Razpleta pred volitvami 6. decembra, menim, ne bomo dočakali, četudi je afera že v gradivu za zasedanje slo- venske skupščine. POČASI ALI HITRO? - Po mnenju ministra za pravoso- dje in upravo Miha Kozinca kar dobro teče vračanje pre- moženja razlaščencem, po mnenju skupščinske komisi- je za denacionalizacijo, ki je v ponedeljlek sklenila svoj mandat, pa prepočasi. Za- kon, ki je začel veljati 7. de- cembra lani, je že dal prve rezultate, o tem ni dvoma: nekdanji lastniki, ki so bili ob imetje med letoma 1945 in 1963, so že dobili nazaj več kot 10.000 hektarov gozdov, 1.783 hektarov kmetijskih zemljišč, 13 kmečkih gospo- darstev z več kot 900 ha zem- ljišč in gozdov, 70 stanovanj v izmeri 4.026 kvadratnih metrov, 36 stanovanjskih hiš, 124 poslovnih stavb in pro- storov in 290.739 kvadratnih metrov stavbnih zemljišč. Poleg tega so nekdanji last- niki dobili nazaj pet podjetij v celoti, vil podjetjih pa so dobili lastninsko pravico oziroma vrnjene nepremični- ne v last. V čem je torej spor? Pred- vsem v tem, da je bilo doslej vloženih 12.215 zahtevkov za denacionalizacijo, odločb pa je bilo izdanih 1531. Od teh so pristojni organi ugodili zahtevam v 1006 primerih. Težave se začno takrat, ko razlaščenci ne vložijo popol- nih zahtev, manjkajo še spremljajoči zakoni med nji- mi zlasti o Slovenskem od- škodninskem skladu, čakalni rok na sodišču za zemlji- škoknjižne izpiske je tudi do osem mesecev. Poleg tega se, pravi Ivan Pučnik, uradniki na občinah in drugod obna- šajo, kot da bi nekdanji ra- zlaščenci hoteli ukrasti druž- beno premoženje, namesto da bi nekdanjim lastnikom pomagali, da bi dosegli po- pravo krivic, ki jim jih je pri- zadejal prejšnji režim, zlasti v prvih povojnih letih. V Celju, na primer, je bilo vloženih 545 zahtev, od teh jc bilo popolnih le 65: 94 so jih morali dopolniti; 373 je bilo nepopolnih zahtev, ki še niso bile poslane dopolnitev: v 24 primerih jc pristojni or- gan dodatno zahteval listine; odločanje o eni zahtevi jo onemogočilo nesprejetje za- kona o Slovenskem odškod- ninskem skladu. V Celju so izdali 13 odločb o denaciona- lizaciji. od teh so v 10 prime- rih zahtevam ugodili. Rekor- der med slovenskimi občina- mi po številu vloženih zahtev za vrnitev premoženja jc Kranj s 753 zahtevami, naj- manj pa jih je v Izoli - le šest. Seveda bo od novega parla- menta in vlade odvisno, ali bosta omogočila - z denar- jem in kadri - hitrejšo dena- cionalizacijo. Povedati pa je treba, da bi po sedanjih oce- nah za odškodnine v Slove- niji potrebovali 3,5 milijarde DEM... Št. 47 - 26. november 1992 Volitve počasi dobivajo podobo Prve volitve v samostojni Sloveniji - MamJat poslancev DZ bo trajal 4 leta, člane DS In predsednika države pa bomo volili za 5 let. Po demokratičnih volitvah iz leta 90 se Slo- vencem 6. decembra obetajo pr\-e volitve v sa- mostojni, mednarodno priznani drža\i. Repu- bliški poslanci so odločili, da nov parlament in predsednika države volimo istočasno - čeprav bo mandat državnemu zboru trajal 4, državne- mu svetu in predsedniku države pa 5 let. S tem bodo volitve nekoliko poenostavljene - a volil- ce zato čaka zahtevnejše delo, kandidati pa lahko kandidirajo samo enkrat. Na račun predsedniške volilne kampanje (8 kandidatov) so tako v nekaterih strankah »žr- tvovali« ljudi, ki bi bili sicer skoraj gotovo izvoljeni za poslance. A tudi to je politika... O volitvah in volilnih opravilih smo podrobne- je že pisali - danes samo predstavljamo kandi- date za predsednika države in kandidate, ki kandidirajo v osmih občinah našega območja (za DZ v treh, za DS pa v dveh volilnih enotah) in nekaj podrobnosti. Z volitvami 92 dobi Slovenija novo parla- mentarno ureditev. Z Ustavo je odpravljeno predsedstvo države, predsednika in štiri člane predsedstva bo nadomestil predsednik države, ki bo državo predstavljal in bo hkrati vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Predsednika bomo izvolili na neposrednih, splošnih in taj- nih volitvah - za njegovo izvolitev pa je potreb- na večina veljavnih glasov. Preprosto - če ne bo nihče izmed osmih kandidatov 6. decembra dobil več kot 50 odstotkov veljavnih glasov, se bosta v drugem krogu volitev, v nedeljo, 27. decembra, pomerila tista dva, ki bosta pr- vič dobila največ volilnih glasov. Po volitvah bo v Sloveniji dvodomen parla- ment, 90 poslancev državnega zbora kot zako- nodajnega 'telesa bo sprejemalo še druge odlo- čitve in ratificiralo mednarodne sporazume. Poslanci bodo, razen v primerih, ko bo z Usta- vo ali zakonom določeno drugače, svoje odlo- čitve sprejemali z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev - v bodoče se bo glasovalo le »za« ali »proti«, institut vzdržanosti pa od- haja iz naše mlade demokracije. Državni zbor bo lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakoni, razpisal zakonodajni referendum, referen- dumska odločitev pa bo zanj obvezujoča. Dr- žavni svet bo tvorilo 22 predstavnikov lokal- nih interesov in 18 nosilcev poklicnih, social- nih in gospodarskih interesov. Posredne voli- tve zadnjih 18 članov bodo v sredo, 10. decem- bra, ko se bodo s tajnim glasovanjem odločili delegati elektorskega telesa. Državni svet bo predvsem posvetovalno telo, zboru pa bo lahko predlagal sprejem posameznih zakonov, razpis zakonodajnega referenduma ali pa pred raz- glasitvijo katerega od zakonov zahteval njego- vo ponovno obravnavo. V tem primeru bo za- kon »vzdržal« le, če ga bo ob ponovni obravna- vi podprla večina od 90 poslancev (razen, če Za izvolitev poslancev v DZ bo veljal propor- cionalni sistem, s toliko korektivi večinskega, da bo upoštevana volja volilca, komu od kan- didatov naj pripada poslansko mesto. Za ne- posredno izvolitev bo neodvisni kandidat po- treboval 9,1 odstotka vseh volilnih glasov v vo- lilni enoti. Za strankarske kandidatne liste (potem, ko bodo 3 kandidati že neposredno izvoljeni) se bodo prejeti volilni glasovi prera- čunavali po d'Hondtovem sistemu. Če bodo, za primer, kandidati Slovenskega ekološkega gi- banja v 5. volilni enoti prejeli skupno 25 od- stotkov glasov — bosta v DZ neposredno izvo- ljena 2 (tista z največjim deležem dobljenih glasov), razlika od 18,2 do 25 odstotkov pa se bo upoštevala naprej. Polovica od 6,8 odstotka se bo »upoštevala« pri kandidatih na nacional- ni listi (pr\'emu od tistih, ki ni bil neposredno izvoljen), druga polovica pa se bo spet prera- čunavala skupaj z ostanki glasov po volilnih enotah. Prednost pri dobivanju te polovice preostanka glasov bo imela tista volilna enota, ki je v »skupno \Tečo« prispevala največji pre- ostanek neizkoriščenih glasov, če v njej že ne bo neposredno izvoljenih 11 poslancev. z Ustavo ali zakonom ni predpisana še večja večina), odločitev o njegovi veljavnosti pa bo dokončna. IVANA STAMEJČIČ Kandidati za volitve predsedniiia repubiiice, ki bodo v nedeljo, 6. decembra 1992 1. dr. Stanislav Buser, rojen: 20.2. 1932, sta- nujoč: Ljubljana, Sp. Rudnik IV/14, poklic: di- pl. ing. geologije, poslanec v Skupščini Repu- blike Slovenije. Kandidat SLS - Slovenske ljudske stranke. 2. Darja Lavtižar-Bebler, rojena: 10.10. 1950, stanujoča: Ljubljana, Župančičeva 2, poklic: dipl. pravnica, poslanka v Družbeno političnem zboru Skupščine Republike Slove- nije. Kandidatka SSS - Socialistične stranke Slovenije. 3. France Tomšič, rojen: 2.8. 1936, stanujoč: Kamnik, Perovo 16/b, poklic: dipl. ing. strojni- štva, poslanec v Skupščini Republike Sloveni- je in predsednik sindikata Neodvisnost - KNSS. Kandidat SDSS - Socialdemokratske stranke Slovenije. 4. Jelko Kacin, rojen: 26.11. 1955, stanujoč: Kranj, Zg.Beshica, Sp.Besnica 66 a, poklic: dipl. obramboslovec, minister za informiranje. Kandidat DS - Demokratske stranke. 5. dr. Alenka Žagar-Slana, rojena: 23.4. 1949, stanujoča: Ljubljana, Komenskega 8, poklic: zdravnica, predsednica Skupščine ob- čine Ljubljana-Center. Kandidatka NDS - Na- rodno demokratske stranke. 6. ^'an Bizjak, rojen: 6.1. 1956, stanujoč: Kranj, Preddvor, Zg.Bela 42 a, poklic: di- pl, ing. matematike, predsednik Zbora občin Skupščine Republike Slovenije. Kandidat SKD - Slovenskih krščanskih demokratov. 7. Milan Kučan, rojen: 14.1. 1941, stanujoč: Ljubljana, V Murglah 23, poklic: dipl. pravnik, predsednik Predsedstva Republike Slovenije. Neodvisni kandidat. 8. dr. Ljubo Sire, rojen: 19.4.1920, stanujoč: Kranj, Vodopivčeva 11, poklic: dr. ekonomskih znanosti, direktor Centra za proučevanje ko- munističnih gospodarstev, London. Kandidat LDS - Liberalno demokratske stranke. Kandidati za voiitve poslancev v Državni zbor, ki bodo 6. decembra, 1992 - razporeditev po volilnih okrajih (zaobmočje osmih občin celjskega območja) Volilna enota 5, volilni okraj: 1 Območje: občina Šentjur pri Celju (Krajev- ne skupnosti: Blagovna, Dobje pri Planini, Dramlje, Gorica pri Slivnici, Kalobje, Loka pri Žusmu, Planina pri Sevnici, Ponikva pri Gro- belnem, Prevorje, Šentjur-Center, Sentjur- okolica) 1. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS Vili Kotnik 2. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP. SS, Demos stranka - DEMOS Ivan Kumperger 3. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Štefan Tisel 4. Slovenska nacionalna stranka - SNS Ivan Gostenčnik 5. LDS — Liberalno demokratska stranka Ivan Jager 6. Slovenski krščanski demokrati - SKD Jurij MalovTh 7. Zeleni Slovenije Jože Gabršček 8. Samostojni kandidat Mirko Prapertnik 9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra Leopold Drame 10. Stranka neodvisnih Katja Lukič 11. ŠDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka Milan Čepin 12. Združena lista: Delavska stranka. Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Breda Svetina 13. Gibanje za občo demokracijo - GOD Meh- med Bečič 14. Republikanska zveza Slovenije Franc Oblišar 15. Demokrati - Demokratska stranka Gregor Bezenšek 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Franc Kovač 17. Slovenska ljudska stranka - SLS Zdravko Brglez 18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje 19. Slovensko ekološko gibanje - SEG Franc Kodrič 20. Zveza za Primorsko - ZZP Emest Sagadin 21. Socialistična stranka Slovenije - SSS Peter Bračun 22. Liberalna stranka - LS Marjan Manček 23. Nestrankarski kandidat Franc Sever 24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Oto Pungartnik 25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije Milan Pustinek Volilna enota: 5, volilni okraj: 2 Območje: del občine Celje (Krajevne skup- nosti: Svetina, Teharje, Štore, Ljubečna, Voj- nik, Frankolovo, Strmec pri Vojniku, Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ostrožno, Hudinja, Lava, Dečkovo naselje, Dobrna pri Celju) 1. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS Jožef Terglav 2. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP. SS, Demos stranka - DEMOS Jože Breznik 3. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Drago Hribar 4. Slovenska nacionalna stranka - SNS Bojan Ekselenski 5. LDS - Liberalno demokratska stranka Vinko Žgajner 6. Slovenski krščanski demokrati - SKD Ja- nez Lampret 7. Zeleni Slovenije Jože Gabršček 8. Samostojni kandidat Mirko Prapertnik 9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra Zvonko Juteršek 10. Stranka neodvisnih Alojz Forštner 11. ŠDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka Roman Fonda 12. Združena lista: Delavska stranka. Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Franc Berginc 13. Gibanje za občo demokracijo - GOD Mari- ja Šile 14. Republikanska zveza Slovenije Franc Oblišar 15. Demokrati - Demokratska stranka Jože Zupančič 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Janez Čmej 17. Slovenska ljudska stranka - SLS Peter Vrisk 18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje 19. Slovensko ekološko gibanje - SEG Brane Piano 20. Zveza za Primorsko - ZZP Marjana Kirbiš 21. Socialistična stranka Slovenije SSS Jože Turnšek 22. Liberalna stranka - LS Roman Gracer 23. Nestrankarski kandidat Franc Sever 24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Anton Roječ 25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije Milan Pustinek Volilna enota: 5, volilni okraj: 3 Območje: del občine Celje (Krajevne skup- nosti: Trnovlje pri Celju, Nova vas, Gaberje, Dolgo polje, Slavko Slander, Aljažev hrib, Center, Sa\inja, Karel Destovnik-Kajuh, Pod gradom, Medlog) 1. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS Jožef Terglav 2. DEMOS - Krambergerjeva združena lista -Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP.SS, Demos stranka - DEMOS Zvone Sotošek 3. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Viktor Kovačič 4. Slovenska nacionalna stranka — SNS Bojan Ekselenski ' 5. LDS - Liberalno demokratska stranka Zdene Podlesnik 6. Slovenski krščanski demokrati - SKD Stanko Lorger 7. Zeleni Slovenije Drago Černič 8. Samostojni kandidat Mirko Prapertnik 9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra Leopold Drame 10. Stranka neodvisnih Alojz Forštner 11. ŠDKS - Št^erska demokratska krščanska stranka Majda Zličar 12. Združena lista: Delavska stranka, Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Željko Cigler 13. Gibanje za občo demokracijo - GOD Mari- ja Šile 14. Republikanska zveza Slovenije Igor Rezman 15. Demokrati — Demokratska stranka Janez Goršič 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Aleš Demšar 17. Slovenska ljudska stranka - SLS Peter Vrisk 18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje 19. Slovensko ekološko gibanje - SEG Alenka Bonajo 20. Zveza za Primorsko - ZZP Marjana Kirbiš 21. Socialistična stranka Slovenije - SSS Zvo- ne Utroša 22. Liberalna stranka - LS Roman Gracer 23. Nestrankarski kandidat Franc Sever 24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Mirko Fric Krajnc 25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- | voj« Slovenije — Združenje »Smer« Slovenije Janko Žličar Volilna enota: 5, volilni okraj: 4 Območje: del občine Žalec (Krajevne skup- nosti: Galicija, Vinska gora, Ponikva pri Žal- cu, Gotovlje, Šempeter v Savinjski dolini. Pol- zela, Andraž nad Polzelo, Žalec, Vrbje) 1. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS Janez Pivk 2. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije — REP. SS, Demos stranka - DEMOS Fanika Lamovšek 3. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Matevž Grenko 4. Slovenska nacionalna stranka - SNS Mar- jan Murn 5. LDS - Liberalno demokratska stranka Ja- nez Zupanec 6. Slovenski krščanski demokrati - SKD Ivo Jakop ' 7. Zeleni Slovenije Jolanda Jurgec-Ušen j 8. Samostojni kandidat Mirko Prapertnik 9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra Drago Rezec 10. Stranka neodvisnih Vlado Gorišek 11. ŠDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka Matjaž Leban ' 12. Združena lista: Delavska stranka. Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Anton Delak 13. Gibanje za občo demokracijo - GOD' Francka Lovšin 14. Republikanska zveza Slovenije Srečko Pi- šorn 15. Demokrati - Demokratska stranka Branko Polak 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Milan Dobnik 17. Slovenska ljudska stranka - SLS Marjan Ribič . 18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje 19. Slovensko ekološko gibanje - SEG Darja Domitrovič-Uranjek 20. Zveza za Primorsko - ZZP Marjan Uršič 21. Socialistična stranka Slovenije - SSS Val- ter Zupane 22. Liberalna stranka - LS Albert Leskošek j 23. Nestrankarski kandidat Franc Sever , 24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Vitodrag Pukl 25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije Mirjana Pisk Volilna enota: 5, volilni okraj: 5 Območje: del občine Žalec (Krajevne skup- nosti: Liboje, Petrovče, Griže, Šešče pri Pre- boldu, Prebold, Tmava, Braslovče, Gomilsko, Letuš, Tabor, Vransko) 1. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS Uroš Prosenc 2. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije — REP.SS, Demos stranka — DEMOS Jože Kočevar 3. Krščanski socialisti-DS Naprej-Svobod- : na stranka Marjan Irman i 4. Slovenska nacionalna stranka - SNS Mar- jan Murn 5. LDS - Liberalno demokratska stranka Ni- kolaj Rožič 6. Slovenski krščanski demokrati - SKD Franc Žolnir 7. Zeleni Slovenije Nataša Jan 8. Samostojni kandidat Mirko Prapertnik 9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra Milan Kos 10. Stranka neodvisnih Vlado Gorišek 11. ŠDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka Suzana Svab 12. Združena lista: Delavska stranka. Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Franci Tratar 13. Gibanje za občo demokracijo - GOD Francka Lovšin Št. 47 - 26. november 1992 7 14. Republikanska zveza Slovenije Srečko Pi- šorn 15. Demokrati - Demokratska stranka Andrej Starman 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Milan Dobnik 17. Slovenska ljudska stranka - SLS Janez Marolt 18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje 19. Slovensko ekološko gibanje - SEG Dušan Jug 20. Zveza za Primorsko - ZZP Jože Pernat 21. Socialistična stranka Slovenije - SSS Ma- rijan Turičnik 22. Liberalna stranka - LS Albert Leskošek 23. Nestrankarski kandidat Franc Sever 24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Barbara Medved 25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Zdniženje »Smer« Slovenije Mirjana Pisk Volilna enota: 5, volilni okraj: 6 Območje: občina Mozirje (Kraje\'ne skupno- sti: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče ob Savinji, Mozirje, Nazarje, Nova Štifta, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Dreti) 1. Liberalno demokratska stranka Slovenije LDSS Uroš Prosenc 2. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP.SS, Demos stranka - DEMOS Jože Mutec 3. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Ivan Čopar 4. Slovenska nacionalna stranka - SNS Ru- dolf Pire 5. LDS - Liberalno demokratska stranka Ra- de Rakun 6. Slovenski krščanski demokrati - SKD Maksimiljan Lipnik 7. Zeleni Slovenije Borut Jerše 8. Samostojni kandidat Mirko Prapertnik 9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra Herman Bemic 10. Stranka neodvisnih Doroteja Hofman 11. ŠDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka Roman Kramer 12. Združena lista: Delavska stranka. Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska imija, SDP Slovenije Franc Miklavc 13. Gibanje za občo demokracijo - GOD Meh- med Bečič 14. Republikanska zveza Slovenije Igor Rezman 15. Demokrati - Demokratska stranka Milan Cajner 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- Idarska stranka Alfred Božič \7. Slovenska ljudska stranka - SLS Franc Zagožen 18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje 19. Slovensko ekološko gibanje - SEG Peter Kavalar 20. Zveza za Primorsko - ZZP Jože Pernat 21. Sociahstična stranka Slovenije - SSS Jože Kumer 22. Liberalna stranka - LS Ivan Krefl 23. Nestrankarski kandidat Franc Sever 24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Janez Debelak 25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije Edi Štampar Volilna enota 5, volilni okraj: 7 Območje: del občine Velenje (Krajevne skupnosti: Šentilj, Bevče, Gorica, Velenje Ša- lek, Paka pri Velenju, Velenje Center levi breg, Edvard Kardelj Velenje Konovo, Velenje Šmartno, Velenje Stara vas, Škale, Cirkovce) 1. Liberalno demokratska stranka Slovenije ~ LDSS Jože Kavčič 2. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP.SS, Demos stranka - DEMOS Marta Hvastija 3. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Dušan Dvoršek 4. Slovenska nacionalna stranka - SNS Ivan Verzolak 5. LDS - Liberalno demokratska stranka Alojz Kovše 6. Slovenski krščanski demokrati - SKD Mi- lica Kovač 7. Zeleni Slovenije Vane Gošnik 8. Samostojni kandidat Mirko Prapertnik 9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška tranka - Stranka centra Muharem Bolič 10. Stranka neodvisnih Uroš Janez Stanič 11. ŠDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka Igor Peterka 12. Združena lista: Delavska stranka. Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Franc Avberšek 13. Gibanje za občo demokracijo - GOD Meh- med Omič 14. Republikanska zveza Slovenije Adolf Štorman 15. Demokrati - Demokratska stranka Alojz Filipančič 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Borut Korun 17. Slovenska ljudska stranka — SLS Marjan Jakob 18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje 19. Slovensko ekološko gibanje - SEG Pavel Kumer 20. Zveza za Primorsko - ZZP Rajko Lah 21. Socialistična stranka Slovenije - SSS Kari Stropnik 22. Liberalna stranka - LS Ivan Krefl 23. Nestrankarski kandidat Franc Sever 24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Anton De Costa 25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Zdniženje »Smer« Slovenije Marija Šavor Volilna enota enota: 5, volilni okraj: 8 Območje: del občine Velenje Krajevne skup- nosti: Velenje Center desni breg, Podkraj - Kavče, Velenje Staro Velenje, Pesje, Bele Vo- de, Gaberke, Gorenje, Lokovica, Plešivec, Ravne, Skorno — Florjan, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Topolšica, Zavodnje) 1. Liberalno demokratska stranka Slovenije - LDSS Jože Kavčič 2. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije - REP.SS, Demos stranka - DEMOS Angela Ozanič 3. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Marjan Irman 5. LDS - Liberalno demokratska stranka Herman Rigelnik 6. Slovenski krščanski demokrati - SKD An- ton Lovrec 7. Zeleni Slovenije Peter Rezman 8. Samostojni kandidat Mirko Prapertnik 9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra Rudi Hudovemik 10. Stranka neodvisnih Uroš Janez Stanič 11. ŠDKS - Št^erska demokratska krščanska stranka Majda Zličar 12. Združena lista: Delavska stranka. Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Cvetka Tinauer 13. Gibanje za občo demokracijo - GOD Meh- med Omič 15. Demokrati - Demokratska stranka Viljem Jelen 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Borut Korun 17. Slovenska ljudska stranka - SLS Marjan Jakob 18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje 19. Slovensko ekološko gibanje - SEG Marjan Štefančič 20. Zveza za Primorsko - ZZP Rajko Lah 21. Socialistična stranka Slovenije - SSS An- ton Hribar 22. Liberalna stranka - LS Peter Vertačnik 23. Nestrankarski kandidat Franc Sever 24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Bogdan Menih 25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije Marija Šavor Volilna enota: 6, volilni okraj: 8 Območje: občina Laško (Krajevne skupno- sti: Breze, Jagnjenica, Jurklošter, Laško, Mari- ja-Gradec, Radeče, Rečica pri Laškem, Rimske Toplice, Sedraž, Svibno, Vrh nad Laškim, Vr- hovo. Zidani most) 1. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije Marko Belingar 2. Združena lista: Delavska stranka, Demo- kratična stranka upokojencev, Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Franc Lipo- glavšek 3. SOPS — Slovenska obrtno-podjetniška stranka — Stranka centra Viktor Seme 4. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Slo- venska obrtno podjetniška stranka - SOPS, Republikanska stranka Slovenije — REP. SS, Demos stranka - DEMOS Franc Mole 5. Slovensko ekološko gibanje - SEG Emil Roje 6. Gibanje za občo demokracijo - GOD Suljo Hasinovič 7. Lista Marko Zupančič 8. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Igor Knez 9. Socialistična stranka Slovenije - SSS Jožef Arzenšak 10. Liberalna stranka - LS Miroslav Brance 11. Slovenska ljudska stranka - SLS Rado Novak 12. Slovenska nacionalna stranka - SNS Jože Turk 13. Stranka neodvisnih Slavko Deželak 14. LDS - Liberalno demokratska stranka Ve- koslav Špiler 15. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Marija Kolman 16. Liberalno demokratska stranka Slovenija - LDSS Marko Plut 17. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Cvetka Cokan 18. Slovenski krščanski demokrati - SKD Jan- ko Deželak 19. Republikanska zveza Slovenije Vitodrag Pogorevc 20. Zeleni Slovenije Kari Cvikl 21. Demokrati - Demokratska stranka Andrej Marinšek Volilna enota: 7, volilni okraj: 1 Območje: občina Šmarje pri Jelšah (Krajev- ne skupnosti: Bistrica ob Sotli, Osredek, Pod- srcda. Polje ob Sotli, Kozje, Buče, Lesično, Zagorje, Virštanj, Podčetrtek, Pristava pri Me- stinju, Tinsko, Vinski Vrh pri Slivnici, Zibika, Šentvid pri Grobelnem, Šmarje pri Jelšah, Kristan Vrh, Mestinje, Sladka Gora, Velika Kostrivnica, Rogaška Slatina, Stojno selo, Ro- gatec, Donačka Gora, Dobovec pri Rogatcu) 1. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Irena Kolar 2. Demokrati - Demokratska stranka Janez Lorber 3. Liberalna stranka - LS Edvin Fliser 4. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Repu- blikanska stranka Slovenije - REP. SS, Demos stranka - DEMOS Robi Tušek 5. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Franc Zidar 6. Zveza za Primorsko - ZZP Ciril Kotnik 7. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije Sonja Žitnik 8. Socialistična stranka Slovenije - SSS Vel- ko Kolar 9. Slovenski krščanski demokrati — SKD Mar^n Drofenik 10. SDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka Helga Razinger 11. Stranka neodvisnih Miro Vajt 12. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka — Stranka centra Stanislav Šramel 13. Združena lista: Delavska stranka, Demo- kratična stranka upokojencev. Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Davorin (Darko) Bizjak 14. Republikanska zveza Slovenije - RZS Her- man Karel Mahajnc 15. Liberalno demokratska stranka Slovenija - LDSS Ivan Konušek 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Dr. Aleksander Brunčko 17. Slovenska nacionalna stranka - SNS Franc Venišnik 18. LDS - Liberalno demokratska stranka Marjan Aralica 19. Slovenska ljudska stranka - SLS Franc Potočnik 20. Gibanje za občo demokracijo - GOD Zu- krija Bajrektarevič 21. Zeleni Slovenije Andrej Okreša 22. Slovensko ekološko gibanje - SEG Ma- g. Dimitrij Cimperšek Volilna enota: 7, volilni okraj: 3 Območje: občina Slovenske Konjice (Kra- jevne skupnosti: Zbelovo, Loče pri Poljčanah, Jernej pri Ločah, Žiče, Bezina, Brdo — Vešenik, Draža vas, Gabrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gruševje, Konjiška vas, Polene, Resnik, Sko- marje, Slovenske Konjice, Sojek - Kamna Go- ra, Stranice, Špitalič pri Slovenskih Konjicah, Tepanje, Vitanje, Zeče, Zreče) 1. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobod- na stranka Robert Jedlovčnik 2. Demokrati - Demokratska stranka Drago Kari Ratajc 3. Liberalna stranka - LS Edvard Holnthaner 4. DEMOS - Krambergerjeva združena lista - Domovinska narodna stranka - DONS, Repu- blikanska stranka Slovenije - REP. SS, Demos stranka - DEMOS Dragica Jug-Juhart 5. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS Rudolf Petan 6. Zveza za Primorsko - ZZP ^iril Kotnik 7. Združenje »Svoboda, mir in ekološki raz- voj« Slovenije - Združenje »Smer« Slovenije Danilo Ogrinc 8. Socialistična stranka Slovenije - SSS Bo- židar Punčuh 9. Slovenski krščanski demokrati - SKD Sta- ne Frim 10. ŠDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka Helga Razinger 11. Stranka neodvisnih Albin Matavž 12. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka - Stranka centra Štefan Strašek 13. Združena lista: Delavska stranka. Demo- kratična stranka upokojencev, Socialdemo- kratska unija, SDP Slovenije Branko Pavlin 14. Republikanska zveza Slovenije - RZS Branko Cečko 15. Liberalno demokratska stranka Slovenija - LDSS Ivan Konušek 16. Narodni demokrati in Slovenska gospo- darska stranka Jože Baraga 17. Slovenska nacionalna stranka - SNS Da- vorin Andrej Marine 18. LDS - Liberalno demokratska stranka Mag. Dragan Čemetič 19. Slovenska ljudska stranka - SLS Dušan Arbajter 20. Gibanje za občo demokracijo - GOD Esad Smajič 21. Zeleni Slovenije Peter Samec 22. Slovensko ekološko gibanje - SEG Ma- g. Dimitrij Cimperšek Kandidati za volitve članov Državnega sveta, ki bodo 6. decembra, 1992 - razporeditev po volilnih enotah (zaobmočje osmih občin celjskega območja) Volilna enota: 5 Območje: občine Celje, Laško, Slovenske Ko- njice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah,^ Žalec. 1. Matjaž Železnik, rojen 24.6. 1957, Celje, Milčinskega 12, predmetni učitelj glasbe, po- djetnik - direktor. Predlagatelj: Slovenski krš- čanski demokrati - Občinski odbor Celje. 2. Borut Alujevič, rojen 16. 5. 1942, Celje, Na zelenici 10, dramski igralec, upravnik SLG Celje. Predlagatelj: Liberalno demokratska stranka - Občinski odbor Celje. 3. Franc Ban, rojen 3.3. 1938, Slovenske Ko- njice, Rimska cesta 5, pravnik, direktor. Pred- lagatelj: Združena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev, Socialde- mokratska unija, SDP Slovenije. 4. Marjan Drev, rojen 18.2. 1948, Celje, Pod kostanji 8, dipl. ing. kemije, direktor. Predla- gatelj: Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS. 5. Karel Ferjanič, rojen 21.1. 1969, Rogaška Slatina. Vid Ivanuša 5. diol ine arhitektura generalni direktor. Predlagatelj: Demokratska stranka-Štajerska koordinacija. Demokratov Celje. 6. Roman Matek, rojen 13.2. 1956, Zidani most 29 d, mag. ekonomije, predsednik IS. Predlagatelj: Socialistična stranka Slovenije - SSS. Volilna enota:6 Občine: Mozirje, Velenje. 1. Dr. Jože Zupančič, rojen 31.5. 1950, Vele- nje, Kidričeva 17, dr. m^icine, spec. splošne medicine, v. d. direktorja. Predlagatelj: Zdru- žena lista: Delavska stranka. Demokratična stranka upokojencev. Socialdemokratska uni- ja, SDP Slovenije. 2. Ivan Atelšek, rojen 2i. 8. 1928, Šmartno ob Paki, Mali vrh 74, upokojenec. Predlagatelj: LDS - Liberalno demokratska stranka. 3. Marko Jeraj, rojen 4.8. 1944, Velenje, Ša- leška 2 d, dipl. psiholog, sekretar za občo upra- vo. Predlagatelj: Branko Nimac. Tovarniška 35, Celje telefona: 063/38-711, 38-656, fax: 063/38-493 Računalniški inženiring Alarmno-varnostni sistemi Računovodske storitve Trgovina Posebna ponudba SPEKTRE ORBIT: Ali vaše podjetje in vaša družina potrebuje nov AVTO, pa ste pripravljeni odšteti le 35% sredstev za nakup? Rešitev vam ponuja SPEKTRA ORBIT, Kidričeva 36, Celje zato razmislite o LEASINGU! Nudimo vam ugodno varianto, kjer lahko izbirate med naslednjimi znamkami avtomobilov: OPEL, FORD, MAZDA, FIAT, HONDA in MITSUBISHI. Pomagamo tudi pri prodaji vašega RABLJENEGA VOZILA. Pokličite nas, še bolje, obiščite nas in skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev. Tel.: 411-298,411-336 Št. 47 - 26. november 1992 8 Naglavni greh Slovencev je napuh '-Vsak pomičen kokodajs si ne zasluži objave v knjigi,» Je na zborovanju borcev v Celju povedal Ur. Matjaž Kmecl »So stvari, ki jih zgodovina ne po- zablja - ker jih zaradi njihovega po- mena preprosto ne more in ne sme pozabiti - in takšen je tudi NOB,« je na zborovanju celjskih borcev dejal član državnega predsedstva dr. Mat- jaž Kmecl in pri tem vsakogar, ki hoče medvojni kolaboracionizem skriti pod plašč državljanske vojne, povabil, naj obišče Frankolovo ali celjski Stari pisker, kjer se je umira- lo za Slovenstvo. Celjski borci so četrtkovo zboro- vanje pripravili ob razvitju svojega novega praporja, predsedniku ob- činskega odbora Ristu Gajšku pa ga je z besedami, da se borci vračajo k simbolom, s katerimni so leta 41 šli v boj in ga leta 45 končali, predal predsednik slovenske borčevske or- ganizacije Ivan Dolničar. Predstavi- li so tudi izjavo o svoji udeležbi na volitvah, v kateri so celjski borci med drugim zapisali: »Na kandidat- nih listah se lwmo na dan volitev izognili tistih sedanjih poslancev in imenom novih poslanskih kandida- tov, ki so v preteklosti zlorabljali govorniški oder ali javne medije za neargumentirano blatenje naše pre- teklosti in omalovaževali ali celo za- nikovali vse tiste rezultate, ki so ne- sporni in dokazani, vanje pa je vtka- no tudi naše delo, delo naše mlado- sti. Volilci pred dvemi leti nismo - in tudi sedaj ne bomo - dajali svoj glas za revanšizem.« Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je bolj kot o preteklosti govo- ril o zdajšnjem trenutku v Sloveniji, ki ga po njegovem označuje naglavni greh - napuh. Slovenci živimo v ne- pravni oziroma polpravni državi, za . katero je značilo, da si zakone in vrednostne sodbe postavljajo kar posamezniki sami. Napuh najbolje označuje naš trenutek, v katerem si vsakdo pripisuje zasluge za zmago v lanski vojni, vsak politični »koko- dajs« pa je vreden ponatisa v knjigi - čeprav je jasno, da je slovenska samostojnost in suverenost plod 200-letnega oblikovanja moči in morale slovenskega naroda, v kate- rem ima tudi NOB svoje mesto. Lani je zmagal narod in ne posžmiezniki, zato Kmecl verjame, da se bo znal slovenski narod tudi v prihodnosti pravilno odločati. »Tisti, ki hočejo Slovencem dobro, bi morali zdajšnje politične zdrahe in brezpravje preseči - volitve 92 bo- do morda že prvi korak k ustvarja- nju razmer, ko bo slovenska oblast resnično odgovorna svojemu naro- du,« je menil Kmecl in pri tem opo- zoril, da bo ena prvih in najpo- membnejših nalog nove oblasti ti zagotavljanje večje socialne varno državljanov. I. STAMEJČ Foto: EDI MASNI Smo bogati ali revni? Misli o tem ali smo Slovenci družba bogatih ali revnih in ali je Slovenija dežela blaginje ali brezposelnosti, so v okviru Celjskih večerov na Dobrni v petek razpredali ministrica za delo, Jožica Puharj, v. d. di- rektor Ljubljanske banke. Marko Voljč ter profesor na ljubljanski pravni fakulteti Boštjan M. Zupančič, ki je pred dnevi izdal tudi knjigo z naslovom »Od blaznosti do blagoslova.« V Sloveniji je ta hip kar okrog 110 tisoč neza- poslenih, 430 tisoč upokojen- cev in le 792 tisoč zaposlenih. To je za deželo le z dvema mi- lijonoma ljudi katastrofično stanje, je menila Jožica Puhar, Marko Voljč pa je menil, da kriza vendarle še ni preglobo- ka. S tem se je v dobršni meri strinjal tudi Boštjan M. Zu- pančič in menil, da so težave v primerjavi z onimi, ki jih imajo nekdanje druge sociali- stične države, sorazmerno majhne. Sociala je še predra- ga, najbolj hudo pa je to, da nam zmanjkuje navdiha in se borimo zgolj za preživetje. Šo- le tudi še ne dajejo pravih ka- drov in tu bo treba še marsikaj spremeniti. Predvsem pa bo treba imeti pravo vizijo raz- voja. JANEZ VEDENIK Foto: EDI EINSPIELER Nemški obrtniki bodo podprii siovenske koiege Bavarski obrtniki so pripra- \ili projekt pomoči slovenskim kolegom in njihovi zbornici. Podrobneje ga bodo predstavi- li na bližnjem sejmu Dom in obrt v Miinchnu, na katerem bo sodelovala tudi slovenska domača in umetna obrt. Če teden dni bodo v Miinch- nu odprli veliki sejem Dom in obrt (Heim und Handv^^erk). Tudi letos si bodo stotisoči obiskovalcev tega sejma lahko ogledovali izdelke slovenskih obrtnikov s področja domače in umetne obrti, ki jih bo na elitno miinchensko sejmišče popeljala Obrtna zbornica Slovenije. Šestdeset kvadratnih me- trov velik razstavni prostor slovenske domače in umetne obrti - na njem bo s svojim programom sodelovalo tudi ministrstvo za malo gospodar- stvo — bo letos precej drugačen kot prejšnja leta. Po novem konceptu, ki so ga v Obrtni zbornici Slovenije dolgo in premišljeno pripravljali, se bo Slovenija predstavila z eks- kluzivnimi izdelki, ki so plod sodelovanja vrhunskih, priz- nanih oblikovalcev ter naj- boljših mojstrov domače in umetne obrti. Namen takšne predstavitve je svet prepričati v slovensko kakovost. Slovenski obrtniki pa od to- kratnega sejma pričakujejo še nekaj: kot vedno se bodo sre- čali s svojimi nemškimi kolegi, gospodarstveniki in politiki. Poleg srečanja obeh starih znank - Obrtne zbornice Slo-" venije in Obrtne zbornice za Miinchen in Zgornjo Bavarsko — je predvideno tudi srečanje z vodstvom vsenemške obrtne zbornice in bavarskim mini- strom za gospodarstvo dr- . Langom. Pričakovanja slovensl strani so še posebej velika, si je Bavarska, upoštevaje pr( jekte in predloge Obrtne zboi niče Slovenije, že izdela] »projekt za podporo sodelovi nja med obema obrtema j njunima zbornicama«. v obdobju naslednjih dveh li predvideva tudi znatno l nančno pomoč za »krepiti slovenske obrti in njene orgi nizacije«. Namen pomoči je pomagd slovenski obrti vključiti j v evropske gospodarske toko ve, kar naj bi dosegli tudi s po močjo neposrednega sodelova nja nemških sirokovnjakoi izmenjave poslovno-informa cijskih baz podatkov, sistem povezovanja bank, sodelova nja na sejmih, pomoči pri iz« braževanju naših strokovnja kov in s podobnimi oblikan »pomoči za samopomoč«. M. KOMEN"!"IRAMO Novinarli, pomagajte! Kaj storiš, če te sredi noči zbudi telefonski klic, če te podnevi pokličejo še trikrat, vsi pa te prosijo za pomoč, ker si pač novinarka? To se je dogajalo prejšnji ponedeljek ponoči in nadalje- valo še v torek, ko je voda po- novno pokazala svojo moč. »Kar naprej so nam obljublja- li, da bodo rešili naše težave, pa nič. Tudi ljudje v majhnih vaseh smo ogroženi, ne naredi pa nihče ničesar. Pridite po- gledat, videli boste, da ne laže- mo,« so vsi zatrjevali. »Če bo- mo v časopisu, pa se bo le mo- goče kdo zganil.« Žalostne so zgodbe, žalost je v očeh, in žalostni so celo pa- pirji, na katerih so napisane obljube. Novinar lahko le na- piše zgodbo o tej žalosti, kaj več pa ne more storiti. Lahko še upa. Mogoče se to dogaja le v Zgornji Savinjski dolini, mo- goče se to dogaja le zaradi strahu pred podivjanimi voda- mi? Pred dvema letoma, ob ve- liki poplavi, smo se vsi marsi- kaj naučili. Le popravili in zmanjšali možnosti nesreč s(m)o bolj malo. Ljudje se še vedno jezijo zaradi delitve po- moči, zaradi slabo opravljenih del, zaradi praznih obljub... Nič koliko pa je hiš, ki jih na- rasle vode in plazovi kar na- prej ogrožajo, pa tega niti ne vemo. Ostajajo le ljudje, ki so siti praznih obljub, ljudje, ki si že- lijo predvsem dejanj. Če ne drugače, tudi s pomočjo novi- narjev^ In kaj naj storimo mi? Poslušamo in pišemo, mogoče pa bo kaj pomagalo. URŠKA SELIŠNIK DemoIcraU v Šentjurju v gostišču Monparis na Planini pri Sevnici se je prejšnji teden volilcem predstavil kandidat Demo- kratske stranke za volitve v državni zbor Gregor Be- zenšek, predstojnik veteri- narske postaje v Šentjurju. Srečanja sta se kot gosta udeležila tudi kandidata Karel Ferjanič iz Rogaške Slatine in Janez Goršič iz Celja. Bezenšek je zbranim med drugim povedal, naj šentjurska občina vidi svo- jo perspektivo predvsem v izrazitejšem razvoju kmetijstva in tudi turizma, predvsem pa je potrebno ustaviti beg možgan iz te občine. Na šolali droge dovolj, kruha premalo K pisanju me spodbujajo številni članki o drogah med mladimi. Posebej naj bi bila ogrožena mladina v šolah, kjer naj bi bilo že veliko uživalcev mamil. Čeprav se po- vsem ne strinjam z omenjenimi trditvami, naj bodo izhodišče za razmišljanja o neka- terih problemih šolajoče se mladine. Skrbi me problem neurejene prehrane, posebno srednješolcev. Veliko mladostnikov priha- ja v šolo brez zajtrka, ostajajo brez malice, marsikateri pa celo brez obojega. Z informacijami o drogah pa se stri- njam, če med droge štejemo tudi legalne droge, tiste ki jih lahko kupi že vsak otrok. Ti podatki pa so zaskrbljujoči. Vemo, da kriza vpliva na porast negativnih pojavov, kamor sodi tudi problem zasvojenosti. Po- sebno narašča problem alkoholizma. To kažejo raziskave, povedo pa tudi tisti, ki se dnevno srečujejo z mladino. Mogoče nas premalo skrbi problem legalne droge, po- sebno alkohola. Kar zadeva kajenja smo veseli, če se mladi odločijo, da ne bodo kadili. Da pa bi jih za to nagradili, se nam zdi že skoraj smešno. Saj ne gre samo za nagrado za nekajenje, gre za nekaj več. Za razumeva- nje gre, odločitev za kajenje je eno od spo- ročil mladih, da bi želeli biti boljši. Proš- nja za nagrado je prošnja za malo več »kruha«, ki mu pravimo razumevanje osebnih potreb, potrebe po več prostega časa, po sprostitvi, čas za šport in prijate- lje. Gre za »kruh«, ki mu pravimo ljubezen. Ker pa že govorimo o kruhu, si ne mora- mo zatiskati oči, da vse več mladih prihaja v šole lačnih in ostajajo lačni zaradi bede. Vse več družin je, ki svojemu otroku ne more dati denarja za malico. Osnovne šole ta problem še rešujejo, srednje šole pa ga ne morejo. Če se vrnemo k drogam in lako- ti. Ob nerazumevanju želja in stisk mladih in ob lakoti, ki trka na vrata mnogih dru- žin, obstoja velika nevarnost porasta uži- valcev mamil. Biti dvakrat lačen je velika grožnja in nevarnost, da bo mladostnik posegel po drogi - tudi nedovoljeni. Mladi vedo, kje se ta droga dobi, in za začetek celo zastonj. Cena te zastonj droge pa je lahko zelo visoka in daleč presega ceno kruha, ki bi ga lahko ponudili vsakemu učencu in dijaku brezplačno. ANTONIJA MARINČEK Letni zbor mobiliziranlli v nemško vojsko Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v letih 1941 do 1945 pripravlja v petek, 27. novembra ob 10. uri, v dvorani kina Union v Celju letni zbor svojih članov. V društvo je vključenih že več kot 10 tisoč članov, ki si prizadevajo urediti številna ner< šena statusna vprašanja. Gre predvsem i vprašanja invali^osti in invalidnin ter pD vične odškodnine, ki še vedno niso rešena, t petkovem zboru pa bodo spregovorili tu< o smernicah za bodoče delo. Št. 47 - 26. november 1992 9 Bodoča svinjska farma buri duhove Krajani Braslovč napovedujejo vojno Hmezadovemu Kmetijstvu, ki bi farmo gradil vŽovneku Vest, da namerava Hmeza- dovo Kmetijstvo na Žovneku, kjer je sedaj farma plemenskih telic, urediti farmo svinj, je med prebivalci Braslovč in okolice sprožila val nezado- voljstva in ogorčenja. To je tu- di razumljivo, saj si nihče v svoji bližini ne želi podobne- ga objekta in tudi Braslovčani ne, ker so upravičeno ponosni na kraj, ki je za svojo urejenost prejel tudi evropsko priznanje. Nekaj argiimentov za grad- njo takšne farme pa imajo tudi pri Kmetijstvu. Vsekakor bo v naslednjih dneh še burno in pestro, kaj se bo izcimilo iz vsega skupaj pa je zaenkrat še preuranjeno napovedovati. Vsekakor pa se obetajo pole- mike, kakršne so pred leti, ko je Hmezad želel graditi veliko farmo svinj blizu mlekarne v Arji vasi, že bile. Da ne bi izgubiia deia Kako so v Kmetijstvu prišli na zamisel za ureditev gradnje farme svinj, smo najprej pov- prašali direktorja Edija Omla- diča. Povedal je, da jih je v to prisilila sprejeta zakonodaja v zadnjem času, zlasti pa za- kon o denacionalizaciji. Kme- tijstvo mora čim prej pre- strukturirati svojo proizvod- njo, kar pomeni, da so nujne nekatere naložbe, ker bo treba precej zemlje vrniti denaci- onalizacijskim upravičencem. Hkrati bi radi obdržali objekte oziroma hleve na Žovneku. Razmišljali so, da bi tam gojili purane in kunce, zaradi izgube trgov, zlasti na jugu, pa so se odločili za prašičerejo, saj je v Sloveniji tovrstne proizvod- nje premalo. Omladič pravi, da so ves čas razmišljali o proizvodnji, ki ne bi bila sporna z ekološkega vi- dika, proučili so vrsto tehnolo- gij in se odločili za tisto, ki temelji na stelji. Takšne farme imajo v razvitih evropskih dr- žavah, locirane so celo na obrobju mest in ekološko niso sporne. V Kmetijstvu se zave- dajo, da se krajani bojijo smradu in zagotavljajo jim, da jih ni treba biti strah. Čudi pa jih, da nekateri krajani na- sprotujejo vsakemu napredku, da jim je vseeno, če zgradbe propadajo in ali bodo ljudje imeli delo ali ne. Po direktor- jevih besedah so se namreč za farmo odločili tudi zato, da bi delavci ohranili delo. in da bi kmetje oziroma denacionali- zacijski upravičenci lahko čim prej prišli do zemlje. V začetku nameravajo urediti en hlev, v katerem bi bilo 700 svinj. v drugi fazi naj bi uredili re- produkcijski del s 300 svinja- mi, v tretji pa še en hlev za 700 svinj. ,-t Gre za predvoiiini goiaž? o nameravanih načrtih Kmetijstva smo ''e pogovarjali tudi s Srečkom Catrom, pred- sednikom republiškega odbo- ra sindikata kmetijstva in ži- vinsko-predelovalne industri- je, ki je zaposlen na farmi v Podlogu. Ekološki problemi postavljajo pod vprašaj celot- no organizirano prašičerejo v slovenskem prostoru. Kakš- no tehnologijo sploh obljub- ljajo v primeru Žovneka? Našli so rešitev v pitanju na globo- kem nastilju. Pri tej tehnologi- ji ni' praktično nikakršnega odcedka, pravi Čater, saj reja vključuje tudi pridobivanje kakovostnega gnoja, ki ga po- trebujejo v hmeljarski proiz- vodnji. Tehnologija je silno enostavna in preprečuje sle- herno ekološko katastrofo. Edina neprijetna zadeva v šestmesečnem ciklusu pita- nja je praznjenje boksov po končanem pitanju, vendar smrad pri praznjenju gnoja ni nič večji kot pri nakladanju hmeljevih plev. Število prašičev v preureje- nem vzrejališču Žovnek ne bo ogrožalo okolice, saj je v teh objektih nemogoče imeti veli- ko število pitancev. Vsi trije objekti na Žovneku bodo imeli zmogljivost enega in pol hleva v Ihanu. Po Čatrovih besedah so imeli na Žovneku spomladi še 700 in več plemenskih telic, zaradi česar so se srečevali za- radi gnojnice z bistveno večji- mi težavami kot pa bo to pri pitanju prašičev. Sicer pa me- ni tudi to, da nekateri hočejo prizadevanja Kmetijstva me- šati v predvolilni golaž. Živeti bo treba tudi po volitvah in tistemu, ki je krmil telice, po novem pa naj bi prašiče, je po- polnoma vseeno, kdo bo zma- gal na volitvah. Edino kar je pomembno, je zagotoviti delo in kruh ter izkoriščati osnovna sredstva, ki so na voljo. »Pod nobenimi pogoji ne bomo pri- stali na to, da bi nas kdor koli politično oviral v naših priza- devanjih, ki so še kako podpr- ta s stroko,« zatrjuje Srečko Čater. Zahtevaii bodo referendum Ivan Fale, dolga leta in še sedaj aktivni delavec v krajev- ni skupnosti Braslovče nam je zatrdil, da je večina krajanov proti ureditvi svinjske farme na Žovneku. Ljudje ne verja- mejo strokovnjakom, ki so že mnogokrat marsikaj obljub- ljali, na koncu pa so ugotovili, da so bile obljube prazne. Če gre za novo tehnologijo, ki naj ne bi motila ljudi in kvarila okolja, pa naj poskus izvedejo v Ihanu, ne pa na Žovneku, kjer imajo svojo vizijo turistič- nega razvoja. Na sploh pa se mu zdi, da gre še za druga oza- dja, povezana z divjim lastni- njenjem in da bi rada peščica ljudi iz vsega skupaj nekaj po- tegnila zase. Ureditvi farme svinj se bodo krajani Braslovč odločno uprli, zahtevali bodo referendum o tem, ljudi v vsa- kem zaselku pa bodo natančno seznanili, kaj prihaja v njiho- vo okolico. LOS ie odiočno proti stališča do tega problema so oblikovali tudi v nekaterih strankah. Še najbolj odločni so pri LDS v Žalcu. Grega Vovk je prepričan, da so velike svinjske farme v Evropi in tudi pri nas v Sloveniji veliki ones- naževalci okolja in izredno moteče delujejo na okolje. Že v samem Žalcu imajo izkušnje s smradom iz tovame krmil, smrad iz svinjske farme pa bi bil vsak tri do štirikrat bolj potenciran. Grega Vovk je prepričan, da krajevna skup- nost Braslovče ne bo dala so- glasja za takšen obrat. Tudi Jazbinškovo ministrstvo ne bo dalo soglasja za farmo, ker bi bila na preveč gosto naselje- nem območju, ki je povrhu vsega povezano še s turistič- nim razvojem. Dolgoročno gledano bi farma svinj prav gotovo moteče delovala na razvoj turizma v občini Žalec. V čem so po Vovkovem nrnenju razlogi, da želi Kmetijstvo far- mo svinj? Z nespametno politi- ko o zadrugah so nekateri že- leli degradirati delo strokov- njakov v kmetijskih obratih dnižbene narave. Zaradi po- manjkanja denarja je prišlo do krčenja črede plemenskih telic ter govedi. Tri farme, ki so v občini Žalec, so prav gotovo preveč za tako majhen prostor. Kakšnih pametnih idej o pre- strukturiranju kmetijskih pro- gramov ni, predvsem pa jih ni za visokogorske kmetije. Mi- mogrede, programov ni tudi za razvoj sadjarstva. Kakor koli že, nameravana preureditev hlevov na Žovne- ku, v teh časih vzbuja v Sa- vinjski dolini precej prahu. Ljudi bo vsekakor težko pre- pričati, da gre za ekološko po- vsem nedolžno stvar. V prete- klosti so jih razni strokovnjaki že tolikokrat potegnili za nos, da je njihovo nezaupanje ra- zumljivo. Morda ne bi bilo na- robe, če bi Kmetijstvo iz Žalca krajane Braslovč kdaj povabi- lo na kakšno farmo v Avstriji s podobno tehnologijo kot jo nameravajo uvesti v Žovneku. Tam bi se lahko prepričali, kaj je res in kaj ne. Dokler ljudje v resnici ne vidijo, za kaj gre, pa bodo vsa prepričevanja na eni in drugi stran verjetno zaman. JANEZ VEDENIK Ivan Fale, Braslovče: »Morda je še nekaj posameznikov, ki v Braslovčah verjamejo oblju- bam žalskega Kmetijstva, toda zagotavljam vam, da bomo storili vse za to, da takšne svi- njarije na območju Braslovč, bodoče občine, ne bo!« Srečko Čater: »Da bi prepriča- li krajane Braslovč v resnič- nost naših trditev, smo se do- menili za poskusno vselitev svinj v en hlev. Pri tem gre za 700 prašičev, kar je približno toliko kot jih imajo nekateri rejci v Avstriji in Lenartu. Proizvodnja svinjskega mesa ni naša kaprica, pač pa edina možnost za nadaljevanje kme- tijske proizvodnje ob izgubi zemljišč zaradi denacionaliza- cije. Nerazumljivo je, da nas pri tem najbolj ovirajo tisti, ki bodo imeli od naše preusmeri- tve največ neposrednih ko- risti.« Grega Vovk, LDS Žalec: »Mi- slim, da gre predvsem za to, da bi ohranili delo zaposlenih na sedanji farmi. Na nek način razumem Kmetijstvo, če pa je takšno prestrukturiranje na področju živinoreje pravilno in pametno, je seveda drugo vprašanje.« Edi Omladič, direktor Kmetij- stva: »V tujini obstojajo po- dobne farme, ki so trikrat več- je kot bo ta v Žovneku, stojijo na robu mest in niso ekološko sporne. Farma svinj bi bila ekološko manj obremenjujoča kot sedanja farma plemenskih telic, saj bi dala polovico manj gnoja.« Ko voda odnaša sanje Dober teden je že minilo, ko smo mno- gi s strahom v očeh pogledovali narasle vode, ki so grozile, da bodo ponovno uni- čevale. Vendar zopet sije sonce in večina nas je na strah že pozabila... Popolnoma drugače pa je pri družini Weissovih v Spodnjih Krašah. Mati Ma- rija in komaj 20-letni gospodar Nandi živita ob cesti, ki vodi iz Nazarij proti Gornjemu Gradu. Njuna najhujša skrb je Dreta, ki nenehno ogroža njun dom. Po- tok teče tik mimo domačije Komarjevih, in že ob najmanjšem nalivu ogroža hišo in celotno gospodarsko poslopje. Tudi prejšnji teden so Komarjevi otroci čistili blato, odnašali vodo in odstranjevali ka- menje. Vse to je podivjana voda prinesla s seboj in zapustila sledove v kozolcu, hlevu, kleteh, hiši in na dvorišču. »Že petič, kar sem v tej hiši, odnašamo ven uničene pode, popravljamo hlev in poskušamo normalno živeti,« s solzami v očeh pripoveduje mati Marija. »O ne- prespanih nočeh, ko je Dreta le grozila, bregov pa na srečo ni prestopila, pa niti nočem razmišljati. Vendar se v takem ne da živeti. Najraje bi videla, da bi hišo dvignili kot kocko in jo prestavili daleč stran od vsake vode.« V prejšnjih časih Komarjevi niso imeli težav z vodo, saj se je razlivala v nasprot- no stran. Kar so pa Zadrečki dolini zgra- dili novo cesto in jo dvignili, so Komarje- vi kar naprej v skrbeh. In njihove skrbi se premnofiokrat uresničijo. »Ob vsakem deževju dvigujemo preproge, stole, odna- šamo ozimnico iz kleti, ženemo živino na varno... Kaj naj počnem na takšni kme- tiji?« se je obupan spraševal Nandi. Rešitev težav bi bila le v graditvi jezu, kar pa Komarjevi ne morejo sami. Nima- jo denarja, poleg tega pa niti zemlja ni njihova. Menda so že opozarjali na svoje težave, slišali tudi nekaj obljub, toda vse je ostalo po starem. Polna vedra vode, ki jih odnašajo iz kuhinje, prestavljanje po- hištva, uničena jabolka ter napol poru- šen hlev. Voda terja davek, ki uničuje noči in odplavlja sanje. U.S. Komarjevi niso edini, ki jih v Spodnjih Krašah ogroža narasla Dreta. Domačij, ki jim nevarnost večkrat grozi, je še več. Vsi vidijo rešitev v nasipu in regulaciji potoka. Tudi po ponedeljkovi poplavi so slišali obljube, da se bo poskušalo rešiti njihove težave. Kupi peska m blata so pri Komarjevih postali že skoraj del vsakdanjega življenja. Št. 47 - 26. november 1992 10 Uživaj pomlad, doifier si mlad Po premieri Namišljenega bolnika ¥ SLG CeUe Kot svojo drugo letošnjo premiero je ansambel celjske- ga Slovenskega ljudskega gle- dališča prejšnji petek javnosti predstavil najnovejšo uprizo- ritev zadnje Molierove kome- dije Namišljeni bolnik (Le ma- lade imaginaire, 1673). V teko- čem prevodu Josipa Vidmarja je delo postavila na oder (pre- težno) gostujoča ekipa mlajših slovenskih gledaliških ustvar- jalcev pod vodstvom in po iz- biri režiserke Katje Pegan. Že kar na začetku lahko zapiše- mo, da uprizoritev ni presegla dokaj nevznemirljivega reper- toarnega po\'prečja ne v smeri izrazitejše odrske interpreta- cije in ne v smeri odrešilne ter sproščujoče komike. Komedijo o namišljenem bolniku Argonu, ki s svojo »boleznijo« okuži vse družin- sko okolje, nad katerim želi despotsko vladati, dokler ga z učinkovo igro v igri ne »oz- dravi« bistroumna in radoživa Toaneta, sta rešiserka Katja Pegan in dramaturginja Ma- rinka Poštrak po običaju po- stavili na oder brez mediger in baletnih prizorov, opravili pa sta tudi nekaj opaznejših po- segov v besedilo. Tako sta uprizoritev začeli z nastopom Toanete in Arganove mlajše hčere Luizone, ki prinašata le- žečemu bolniku domala ducat zavojev zdravil (različnih kli- stirov). Obe se pojavljata nato skozi vso uprizoritev kot do- mala klovnovski ali norčevski spodbujevalki dogajanja. Zelo opazna je tudi podvojitev vlo- ge Argonovega brata Beralda, ki v razpletu komedije z vno- som prvin sejmarske ljudske igre na prizorišče pomagata »ozdraviti« Argana in omogo- čiti dotlej nedovoljeno svatbo med Arganovo starejšo hčero Angeliko in njenim skrivnim izvoljencem Kleantom. Nov je tudi zaključek komedije, ko po razpletu ostaneta samo na pri- zorišču »ozdravljeni« Argan in pohotna Toaneta v nekakšni rodoživi igrici na vseh štirih, kot da bi bile vse njune prejš- nje igrice in sprenevedanja le učinkovito sredstvo, da sta se končno znebila druščine, od- vrgla maske in se psrepustila režiji boga Erosa. Prizorišče je scenograf Mi- lan Percan postavil v nekakš- no temačno kletno dvorano, črne stene vzbujajo vtis mono- litne trdnjave in brezčasja. Desno v ospredju je Arganova postelja, okoli katere se odvija večina dogajanja, v sredini v ozadju je znameniti prostor, kamor hodi namišljeni bolnik odtakati in odlagati svoje izločke, na levi so police s praznimi trebušastimi ka- hlami, na desni pa police s pol- nimi nočnimi posodami s ta- blico za zgledno evidenco. V ta realistični prostor, ki vzbuja občutek čakalnice na smrt in večne ječe, vnaša režiserka tu- di prvine nepričakovanega, ko mlada žena Belina kar s škri- pcem dvigne Argana s potelje, da bi pod vzmetnicami poiska- la morebitno skrito oporoko in da bi hkrati malo poljubimka- la na postelji s svojim advoka- tom De Bonnefoyem. Ali ko prav tako s škripcem dvignejo del zadnje stene, da bi v pro- stor lahko brata Beralda pri- peljala komedijantski voz, ali ko odmaknejo od vrat stopni- ce, da morajo protogoniste plezati v previsoke odprtine vrat na levi. Z vsemi temi po- segi v prostor režiserka seveda rahlja in ironizira pravotni te- mačni in mogočni vtis ter pri- bližuje uprizoritev situacijski kom^iji, če ne že kar prepro- sti ljudski burki. K lahkotnejšemu žanru usmerjajo gledalca tudi ostro karikirani kostumi Lea Kula- ša, ki denimo pri Belini in An- geliki poudarjajo njuno »lah- konožnost«, pri Toaneti njeno poltenost, pri Luizoni njeno nedozorelost, pri obeh Diafo- irusih njuno ponarejenost, pri Purgonu in Fleurantu pa za- grobnost oziroma mrliškost obeh Arganovih zdravnikov. V pretežno črnem prostoru je še posebej opazna bogata barvna paleta, ki jo na oder prinaša kostumograf (ab asi- stentki Majdi Kolenik). Manj opazna sta bila deleža sklada- telja Mirka Vuksanoviča (ki tudi poje Molierov song Užvaj pomlad) in koreografa Matja- ža Fariča. Skopuškega, starčevsko sitne- ga, a tudi prebrisanega in pre- metenega Argana je upodobil Janez Bermež z različnimi znaki egocentričnosti in nasil- nega oblastništva, a tudi mo- ške naivnosti in komedij ant- ske zmuzljivosti. Lik Toanete, ki postaja v tej uprizoritvi bi- stroumna spodbujevalka in usmerjevalka vsega dogajanja ter režiserka razpleta, je jasno in temperamentno izrisala Ljerka Belakova. Lik prosto- dušne lovače na dediščino, ki nekoliko neprepričljivo raz- metava svoje ženske čare, Ar- ganove žene Beline, je izobli- kovala Darja Reichman. Podo- ba na videz razsodne in po- slušne starejše Arganove hčere Angelike, ki se seveda ne more in ne želi odreči klicu ljubezni, pa Anica Kumrova. Njenega mladostniško zaletavega in spontanega izvoljenca Kleanta je izoblikoval Primož Ekart, njegovega skozi proces meš- čanske vzgoje razosebljenega in ponarejenega tekmeca To- maža Diafoirusa pa Tomaž Gubenšek. Nastopajo še Vesna Maher (k. g.), Renato Jenček, Bojan Umek, Miro Podjed, Bo- go Veras, Bruno Baranovič in Drugo KasteUc. SLAVKO PEZDIR Za kulturo omizja Prodajna galerija Izba na Slomškovem trgu v Celju raz- širja svojo ponudbo zdaj še s predstavitvami vrhunskega oblikovanja. Jutri, v petek, ob 18. uri bodo tako predstavili dela oblikovalca svetovnega slovesa, Vladimirja Pezdirca. Pezdirc je poznan predvsem kot odlični oblikovalec svetil, kar izhaja že iz družinske tra- dicije. Oblikoval pa je že vse- mogoče: od bergel, ki vstajajo in sedajo z uporabnikom, do nahrbtnika - bivališča, do brezžičnega telefona, vili- čarja ... Pezdirc je po končani šoli za oblikovanje v Ljubljani študi- ral v Benetkah (Instituto sta- tale d'Arte), kjer je diplomiral leta 1974. Sedaj je izredni pro- fesor na Visoki šoli za obliko- vanje v Ljubljani, hkrati pa je vodja oddelka za industrijsko oblikovanje pri Studiu marke- ting. V Izbi bodo tokrat poleg sto- ječih svetil predstavili njegovo blagovno znamko CULTA- BLE, namenjeno ljudem, ki veliko časa namenjajo oblože- ni mizi in druženju okoli nje. Gre za uporabne predmete kot so svečniki, pladnji, solnice, jajčniki, posodje za sadje, ki hkrati ustvarjajo posebno at- mosfero in kulturo omizja. Vse razstavljene izdelke, ki so lah- ko tudi originalno božično ali novoletno darilo, bo mogoče seveda tudi kupiti. Prodajna galerija Izba pa bo ekskluziv- no prodajno mesto za blagov- no znamko CULTABLE tudi v prihodnje. MP ZAPISOVANJA Detergenti na ekranu Piše Tadej Čater Za vse tiste, ki tako radi uporabljajo izraz »milnata opera« ali »žajfasta serija«, pa ne vedo, kaj ta izraz pravza- prav sploh pomeni: Beverly Hills 90210, televizijska nani- zanka, ki smo jo donedavna imeli priložnost spremljati vsak dan v recimo postprimer- nem terminu TVSl, od srede prejšnjega tedna pa le dvakrat oziroma enkrat tedensko, če ne štejemo dopoldanskih po- novitev, ni milnata opera. Pa ne zgolj zato, ker tako predvi- deva žanr, v katerem se spre- hajajo junaki z Beverly Hillsa, ker gre v konkretnem primeru za nanizanko, ne pa za serijo, marveč zato, ker pri pričujoči seriji akcijo spremljamo iz in- tersuhjektivnih razmerij zno- traj jasno definirane situacije, pri milnati operi, denimo Di- nastiji, pa je akcija potekala iz razmerij, ki so jih narekovali boji posameznih karakterjev. Z drugimi besedami, milna- to opero definirajo karakterji, ki se lahko preprosto oblikuje- jo, ne da bi pri tem morali biti posebno pozorni na situacijo, iz katere izhajajo, pri nanizan- kah tipa Beverly Hills pa do- gajanje spremljamo s pomočjo situacije, ki vodi akcijo. Deja- nje Krjstle Jennings Carring- ton nismo spremljali kot splet različnih situacij, ampak le kot posledico njenega karak- terja. Podobno velja še za reci- mo Alexis Carrington Colby, pa za vse ostale junake Dina- stije. Dejanje Brende in Bran- dona Walsha pa nujno razu- mevamo iz predhodno razlože- ne situacije; dvojčka sta v L. A. prišla s celine, ne poz- nata »tukajšnjih« navad, se vedeta malce drugače, nekate- ri bi rekli »normalno«, sta skratka posledica situacije, ki ju je definirala, iz katere ju moramo razumevati in v kate- ro ju moramo uvrščati. Ali: ko govorimo o TV nanizankah ti- pa Beverly Hills 90210 ne sme- mo mimo »konteksta«, ko go- vorimo o milnatih operah lah- ko »kontekst« mirne duše opu- stimo. Kar ne pomeni, da je eno več vredno kot drugo, da je, kaj jaz vem, milnata opera že kot taka manj vredna. Na- sprotno; vrednost sleherne ekranizirane oddaje se meri po gledanosti, se pravi, po znesku na žiro računu. Beverly Hills 90210 torej ni milnata opera (pravzaprav pravih milnatih oper danes ni- ti ne poznamo; ko še ni bilo televizije, so maratonske na- daljevanke predvajali v obliki radijske igre, sponzorji teh na- daljevank pa so bili vedno proizvajalci detergentov; od- tod izraz, če niste vedeli in da ga boste v prihodnje znali pra- vilno uporabljati), ampak le še ena izmed serij, Id je »zadela«, ki seje sposobna finančno pre- živeti, kar v pop televizijskem jeziku pomeni, obilno zasluži- ti, ki je s pilotom štartala šele takrat, ko je imela izdelanih vseh dvaindvajset delov. In iz- brano ciljno publiko. Ravno v publiki, v občinstvu, pa jt zgrešila JVSl. Podobne nani- zanke se na ameriški televizij: (če vzamemo ameriško televi- zijo kot daleč najuspešnejšo ii imamo pri tem v mislih eno oc treh nacionalnih mrež) vrtijc v predprimarnem programu] se pravi tik pred osrednjim dnevnikom, kar bi vedoč, da je program pred drugim dnevni- kom na TVSl daleč najbolj dolgočasen in neizdelan, velja- lo še kako posnemati. Plus: najstniki, katerim je nanizan- ka v prvi vrsti namenjena, mo- rajo zjutraj v šolo in ne gre, da bi jih držali pred televizorji še tja krepko čez polnoč, ponovi- tve pa vrtijo takrat, ko imajo v šolo zahajajoče mladenke in mladci tiste bolj ali manj ob- vezne ure raznih treningov, glasbenih šol, itd. Neuspeh Beverly Hills 90210 na TVSl je rezultat zgrešene politike na naši edini nacionalni televiziji Še več, smo najbrž edina drža- va tega sveta, kjer pričujoči nanizanka ni »padla na plodni tla«. Zanimivo, kajne? Dobra skupna igra Akorda Zveza kulturnih organizacij Celje je za letošnjo sezono raz- pisala ljubiteljski kulturni abonma, ki ga je minuli četr- tek s svojim nastopom v dvo- rani Narodnega doma začel Revijski tamburaški orkester Akord, pod vodstvom Matjaža Brežnika. Nekako smo se na ansambel že navadili. Pri tem mislim na ^njegov svojstven zvok, mla- 'dostno zagnanost, lahkoten program, odmevnost... Tudi tokrat mladi glasbeni- ki niso razočarali. Dobra skupna igra, smiselne dina- mične in agogične interpreta- cije, na nekaterih mestih sicer nekoliko nekontroliranih ra- zhajanj v tempu in zlasti proti koncu delno popuščanje v in- tonaciji, so bile glavne značil- nosti njihovega nastopa po in- terpretacijski plati. Program je bil dovolj pester in popula- ren z deli Griega, Gotovca, Bi- zeta in ruskimi znanimi melo- dijami. Seveda izvedbe niso bile originalne, saj zaradi spe- cifične sestave ansambla to ni možno. Gre tako za priredbe, ki so jih prispevali dirigenti Brežnik, Hočevar in Zaverš- nik. Ob tem se seveda nehote porodi pomislek, ali je to tisto pravo? Imamo namreč orkester, ki dokazuje, da bi lahko v Celju imeli soliden amaterski simfo- nični orkester in dober tambu- raški ansambel. V Akordu na- mreč že skoraj prevladujejo simfonični instrumenti. Gle- dano predvsem z vidika upo- rabne literature, bi vsekakor lahko razmišljali v tej smeri, saj skladateljev, ki bi posebej komponirali za tak sestav (ra- zen po naročilu) praktično ni. Priredbe amaterskih aranžer- jev pa so dostikrat tudi glasbe- no estetsko dvomljive. Kljub vsej zagnanosti, ki jo izpriču- jejo mladi glasbeniki v Akordu in navdušenosti poslušalstva, pa bi si najbrž prenekateri glasbeno osveščeni Celjan že- lel slišati dober tamburaški ansambel in domač simfonični orkester. Ali je to za mesto z veliko glasbeno šolo, dvema godalnima sestavoma, godba- mi, s šolo za mlade glasbene talente preveč? Morda je po- trebno podreti zgolj »planke«!? EG DELO vedno v središču d o g a j a n NACEusKiH Platnih Bob Roberts, ZDA, 1992 Scenarij in režija: Tim Rob- bins. Igrajo: Tim Robbins,Gi- ancarlo Esposito, Ray Wise, Brian Murray, Gore Vidal Mož z imenom Bob Roberts: pevec ljudske glasbe, samora- selmilijonar, uspešen poslov- než in politik trde roke. Film z naslovomBob Roberts: sati- rična pustolovščina, preplete- na z glasbo,množičnimi mediji in politiko. Leta 1990 pevec ljudske glasbe Bob Roberts kandidira za mestoposlanca v ameriškem senatu. Njegova turneja je prava senzacija. Vnabito pol- nih dvoranah Roberts s svojo nežno glasbo navdušuj epre- proste ljudi. Opeva vrednote iz 60. let, ki jih je uničilap>opust- Ijivost in politična naivnost takratnih politikov. Roberts ssvojo turnejo dviguje vse več prahu. Spre se s častitljivimse- natorjem Brickleyjem Paiste- om (Gore Vidal). Volilna kampanija je polna nasilja in kletev, torej v stilu- 90. let: žaljivke, blatenje, pre- šuštvovanje - zabava,zabava- ,zabava. Volitve opozorijo na upada- nje priljubljenosti senatorja Paistea.Stvari se obračajo v prid Bobu Robertsu. Razi- skovalni novinar BugsRaplin (Giancarlo Esposito) ima neiz- podbitne dokaze o vpleteno- stiBoba Robertsa v finančni škandal trgovine z mamili. Zgodba pride vjavnost, Ro- bertsova volilna kampanija je ogrožena. Napetostnarašča. V dneh pred volitvami senator Paiste spet pridobivaizgublje- ne glasove. Nato - nenavaden razplet. Med predvolilnimgo- vorom nekdo strelja na Boba Robertsa. Množična zmeda. Roberts vesbled krvavi med svojimi telesnimi čuvaji. Aten- tatorja odkrijejo inaretirajo. Storilec je Bugs Raplin, razi- skovalni novinar. Ranjenega- kandidata nemudoma odpelje- jo v bolnišnico, kjer se že zbi- raj omnožice, ki trepetajo za življenje svojega mesije. Zdravnikisporočijo: Bob Ro- berts je paraliziran. Med okre- vanjem medijipovzdignejo Ro- bertsa med svetnike. Postane borec za novo pravico,pohab- Ijen prerok prihodnosti. Iz svoje jetniške celice Bugs Ra- plinzagovarja svojo nedož- nost. Napoči dan volitev. Kdo bo zmagal? Kdoumrl? Čigavi čevlji so na poti v Washington? KUPON j S tem kuponom imate i 5 odstotkov popusta pri ogledu filma I Bob Roberts v kinu j Union. vO Maia retrospektiva Vladimirja IVIakuca Prejšnji četrtek so v celjskem Likov- nem salonu odprli novo razstavo. Z njo so predstavljena dela Vladimirja Maku- ca, ki obsegajo skice, grafike, slike in skulpture. Vladimir Makuc je pripadnik starejše generacije sodobnih slovenskih imietni- kov. Rojen leta 1925 v Solkanu pri Gorici je študiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral na oddelku za slikarstvo, nakar se je speci- aliziral v restavratorstvu ter se v nasled- njih desetletjih posvečal popravilu po- škodovanih umetnostnih spomenikov. Ob tem delu je ustvaril tudi obsežen umetniški opus, ki temelji na izhodiščih modernizma in je bil predstavljen v mno- gih domačih ter tujih galerijah ob tem pa prejel več pomembnih nagrad. Osrednji prostor Likovnega salona za- polnjujejo kiparski in slikarski izdelki, ki jih med sabo vežejo mnoge sorodne značilnosti. To so liki živali, biki in ptice, ki se pojavijo v obeh disciplinah in jih najprej opazimo. Potem so tu v sliko vne- šene povsem neslikarske snovi kot to ve- lja za kose stekla, katerih nanešen vzorec se ponavlja še v prisotnih kipih. Želja po preseganju standardnega pojmovanja slike se kaže tudi v njeni reliefni površini z vdori oziroma nanosi, ki izražajo njeno plastično ritmičnost, kar je pomembno tudi glede na dejstvo, da je z barvo precej zadržan. Pogost je pojav, ko slikarske poteze nadaljuje še izven slikovne plosk- ve na letve okvirja ter mu s tem odvzame zgolj nosilno in dekorativno vlogo in ga na ta način bolj dejavno vključi v umet- niško zasnovo. Prisotna kiparska dela so s slikami ne posredno povezana. Poleg omenjenil istih materialov in osnovnih motivov, b so ustrezno adaptirani, je zanimiva š< slikarska obdelava skulptur skozi razn< načine risanja po njih. Slike, kipe, skic* je seveda možno gledati povsem ločeno vendar je zelo primerna postavitev v Li- kovnem salonu, ki daje možnost koni' pleksnega doživetja Makuceve umetno; sti. Ta je ob zapisanem v veliki meii formalno in vsebinsko zavezana estetiki ki ima utemeljitev v južnem, širšem pri' morskem kulturnem krogu, za kateregi je znžmo, da je s svojo specifiko izjemn« plodno vplival na mnoge likovne ustvaT' jalce. BORIS GORUPll Št. 47 - 26. november 1992 11 Kam na zimsko kopanje? Prednosti slovenske termalne riviere Zima preti in poletno kopa- nje v letnih bazenih ali na 'morju je le še lep spomin. Na številnih mestih nas vabijo na eksotične otoke večne pomladi in poletja, pri tem pa pogosto pozabljamo na bogastvo celj- skega območja, ki ga lahko upra\'ičeno imenujemo sloven- ska termalna riviera. V bližnji okolici zadimljenega mesta je razkošje petih toplic, pri če- mer ne smemo pozabiti tudi drugih zimskih pokritih baze- nov z ogrevano vodo. V kopa- liščih, kamor pozimi radi za- hajamo, imajo različni odpi- ralni čas, temperature, cene, ugodnosti... CELJE - Golovec (tel. 33- 233): odprto vsak dan, od 14. do 20. ure. Temperatura vode: veliki bazen 27 stopinj, mali bazen 29 ter čofotalnik 30 sto- pinj. Vstopnina: odrasli 300 SIT ter otroci (od 8. do 15. leta) 200 SIT. Ugodnosti: sezonska vstopnica za odrasle 5000 SIT ter za otroke 3000 SIT, proda- jajo tudi skupinske vstopnice za odrasle ter otroke za več kot 10 oseb. Savna: odprta vsak dan od 14. do 21. ure (cena vstopnice 400 SIT, s soupora- bo bazena 550 SIT). DOBRNA (tel. 778-110): od- prto vsak dan od 9.30 do 20. ure (ob petkih nočno kopanje do 22. ure, vsako tretjo soboto za nudiste do 22. ure). Tempe- ratura vode: od 33 do 34 sto- pinj. Vstopnina: odrasli 230 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih 300 SIT), za otroke do lO.leta starosti je polovična cena. Ugodnosti: za nakup 10 vstopnic 10 odstotni popust. Savna: odprta od 10. do 19. ure (vstopnica 380 SIT). ATOMSKE TOPLICE (tel. 829-000): Bazen v hotelu: odprt vsak dan od 9. do 18. ure (ob nedeljah in praznikih od 6. do 18. ure). Temperatura vode: 36 stopinj. Vstopnina: odrasli 200 SIT ter otroci (od 5. do 12. leta) 140 SIT. Terme: odprto vsak dan od 9. do 20. ure. Temperatura vo- de: 32 stopinj ( v vrelcih 35 stopinj). Vstopnina: odrasli 400 ter otroci od 5. do 12. leta 220 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih odrasli 450 ter otroci 250 SIT). Popoldanska vstopnica za kopanje (po 17. uri) stane za odrasle 280 ter otroke 160 SIT (ob sobotah, nedeljah in praznikih za odra- sle 320 ter otroke 180 SIT). Savna in turška kopel: dopla- čilo 130 SIT. LAŠKO (tel. 731-312): odpr- to vsak dan od 9.30 do 19. ure. Temperatura vode: od 32 do 35 stopinj. Vstopnina: odrasli 180 SIT ter otroci od 3. do 14. leta 150 SIT (ob nedeljah in praz- nikih odrasli 200 ter otroci 180 SIT). Ugodnosti: z nakupom 10 kart 10 odstotkov popusta, za upokojence pri vstopnici 25 odstotkov popusta. Savna: od- prta od 13. do 20. ure (cena 430 SIT, popusti). ZREČE (tel. 762-451): odpr- to vsak dan od 9. do 20. ure. Temperatura vode: notranji bazen 33 stopinj, terapevtski bazen 35 ter vrelci 33 stopinj. Vstopnica: za odrasle 250 ter otroke (do 7. leta) in upokojen- ce 180 SIT (ob sobotah, nede- ljah in praznikih odrasli 320 ter otroci in upokojenci 240 SIT). Ugodnosti: z nakupom 10 vstopnic. Savna: odprta od 14. do 20. ure (vstopnina 420 SIT, ob sobotah in nedeljah 490 SIT). ROGLA (tel. 754-312): ko- pališče bo odprto od začetka decembra. TOPOLŠICA (tel. 892-120): odprto vsak dan od 6. do 21. ure. Temperatura vode: 32 sto- pinj. Vstopnina: za odrasle 220, za otroke (od 3. do 10. leta) 110 SIT ter za dijake 165 SIT. Ugodnosti: z nakupom kompletov 25 in 55 vstopnic, prenosljive polletne in letne vstopnice. Savna: vstopnina 440 SIT. ROGAŠKA SLATINA (tel. 814-711 int.393): odprto vsak dan od 10. do 20. ure. Temperatura vode: od 30 do 32 stopinj. Vstopnina: odrasli 140 ter otroci do 10. leta 100 SIT. Savna: objekt prenavljalo. VELENJE ' (tel. 853-907): odprto vsak dan (razen ob ne- deljah in praznikih), od 10. do 22. ure (ob sobotah od 15. ure). Temperatura vode: 28 stopinj. Vstopnice: za odrasle 180 ter za otroke (od 7. do 14. leta) 100 SIT. Ugodnosti: vstopnica za desetkratni obisk, mesečna vstopnica za odrasle 2800 SIT ter za otroke 1900 SIT). Savna: 380 SIT. BRANE JERANKO Smučišča čakajo na sneg Vlečnice pripravljene, smučišča urejena, cene postavljene In - visoke Na Celjskfem bodo smučarji tudi v zi- mi, ki je pred M-ati, prišli na svoj račun. Če bo sneg, seveda. Smučarski in turi- stični delavci so nanjo pripravljeni in povsod zagotavljajo, da čakajo le še na sneg, ali tam, kjer imajo snežne topove, vsaj na nizke temperature, da bi lahko smučišča umetno zasnežili. Na Rogli, ki jo že nekaj let obiskuje reka smučarjev, so se letos odločili, da poleg smučišč Uniorček in Košuta umet- no zasnežijo še polovico proge na Mašin žagi, Ostruščico in smučišče ob sedežnici Planja, če ne bo snega, seveda. Da bi lahko topovi pričeli bnihati umetni sneg, pa se morajo temperature spustiti krep- ko pod ničlo. Na Rogii do decembra cenele In kakšne bodo letos cene smučarskih vozovnic na Rogli? Če jih boste kupili še novembra, boste kakšen tolar prihranili. 14 tisoč tolarjev boste odšteli, če boste sezonsko vozovnico plačali novembra v enkratnem znesku, od decembra da^e bo le-ta za štiri tisoč tolarjev dražja. Če se boste odločili za plačilo v obrokih, zadnji obrok je treba poravnati do sredi- ne decembra, bo vozovnica veljala 18 ti- soč tolarjev. Če pa boste ob nakupu vrni- li sezonsko karto, ki ste jo kupili v prejš- nji zimi, in če boste novo plačali v en- kratnem znesku, boste prihranili še do- datnih tisoč tolarjev. Na Rogli pravijo, da si pridržujejo pra- vico do spremembe cen. Pri dnevnih vo- zovnicah bodo desetodstotni popust odo- brili upokojencem, ter študentom in di- jakom, ki bodo morah predložiti potrdilo o šolanju oziroma veljavni indeks. Otroci do 14. leta pa bodo lahko kupili otroško vozovnico. Dnevna karta bo na Rogli veljala 1300 tolarjev oziroma 900 tolarjev za otroke. V predprodaji, torej do 15. decembra, pa tisoč tolarjev za odrasle in 700 za otroke. Za dopoldansko bo treba odšteti 750, oziroma 600 v predprodaji za odrasle, ter 500 oziroma 400 v preprodaji, za otroke. Popoldanske so nekoliko dražje. Mogoč je tudi nakup družinske sezonske karte. Za tričlansko družino velja 37.800 tolar- jev, v predprodaji 30.300, za štiričlansko družino 47.800 tolarjev, v predprodaji 38.200 in za petčlansko dnižino 57.600 ter v predprodaji 46.100 tolarjev. Za tedensko vozovnico na Rogli bodo odrasli odšteli 6.300 tolarjev in v pred- prodaji 5 tisoč, otroci pa 4.400 tn v pred- prodaji 3.500 tolarjev. Goite v nelcoiiko spremenjeni podobi In kako bo na Golteh? Beguncev v tcunkajšnjem hotelu ni več. Trenutno hotel urejajo. Pobelili bodo stene, pre- uredili obe restavraciji, v hotelu imajo tudi savno in trim kabinet. Ko to poroča- mo, opravljajo vzdrževalna dela na ni- halki, sicer pa bo letos smučarjem na voljo približno 60 hektarjev urejenih smučiš. Obratovali bosta eno in dvosedežnica in pet vlečnic, prihodnje leto, spomladi, pa bodo pričeli postavljati novo trose- dežnico. Za sezonske vozovnice na Gol- teh bodo odrasli odšteli 16 tisoč tolarjev, otroci 11.200, ob takojšnjem plačilu, če se boste odločili za plačilo na dva obro- ka, pa bo cena za odrasle 18 tisoč in za otroke 12.600 tolarjev. Pri nakupu mora- te priložiti svojo fotografijo, lastniki ob- veznic pa lahko za 12 kuponov prav tako prejmejo letno karto. Ceno dnevnih smu- čarskih vozovnic so na Golteh postavili v markah. Tako velja od ponedeljka do petka dnevna vozovnica 20 nemških mark v tolarski protivrednosti, ob sobo- tah in nedeljah pa je za pet mark dražja. V Rogaški poieg smučanja tudi tenis in fitness v Rogaški Slatini bo v okviru zdravili- škega športnega parka tudi letos odprta smučarska proga, dolga 420 metrov, z vi- šinsko razliko 120 metrov. Imajo dve vlečnici in čakajo le še na sneg, ali vsaj na nizke temperature, da bi lahko s snež- nimi topovi zasnežili smučišče. Cene vozovnic bodo v Rogaški Slatini okvirno enajst mark v tolarski protivred- nosti za dnevno vozovnico, za popoldan- sko okoli devet ter za tedensko okoli 55 mark. Za otroke je pri vseh okoli trideset odstotkov popusta. Obenem v Rogaški Slatini, ob smučišču, izposojajo tudi smučarsko opremo. V Rogaški Slatini je poleg smučišča tudi teniška dvorana, na novo pa so od- prli še fitness. Vse to bo, seveda, na voljo tudi smučarjem. Obnovijeno smučišče v iVlozirju Pred leti so v Mozirju na travnatem pobočju za osnovno šolo zgradili smučiš- če, ki pravzaprav nikoli ni prav zaživelo, saj je prevladoval predvsem RTC Golte. Že letos januarja pa so pričeli to smučiš- če obnavljati in Ski center Brdce zago- tavlja da bo to smučišče letos obratovalo vso sezono. Smučišče je dolgo okoli 400 in široko 100 metrov, dolžina vlečnice je 300 m in zmore od 250 do 300 smučarjev na uro. Proga bo teptana, vse pa je pripravljeno tudi za umetno zasneževanje. Na okoliških hribih bo smuka prav tako ugodna, če bo le zima radodarna s sne- gom. Na Celjski koči in Svetini je vse nared za začetek smučarske sezone. Ča- kajo le še na sneg. Te dni bodo tudi dokončno sprejeli cenik vozovnic, zato bomo o tem poročali naknadno, bodo pa, bojda, konkurenčne cenam večjih smu- čišč. Tudi na Gozdniku, če bo sneg, bo letos obratovala vlečnica, obenem pa se Parti- zan Griže in tamkajšnja krajevna skup- nost dogovarjata, da bo cesta do smučiš- ča plužena. Smučišče je primemo predvsem za za- četnike in ne preveč zahtevne smučarje. Zato bodo poleg večje vlečnice postavili tudi manjšo - prenosno. Razen samega smučanja pa bodo na tem smučišču pri- pravljali še tekmovanja, smučarske teča- je, izposojo smučarske opreme in druge rekreacijske zabave na snegu. Seveda bo na smučišču poskrbljeno tudi za tople in hladne napitke in enostavnejšo pre- hrano. Cene vozovnic v predprodaji so: sezon- ska vozovnica - odrasli 5.000 tn otroci 3.500; tedenska vozovnica 1.200 in 850; dnevna vozovnica 300 in 200 ter pold- nevna 200 in 150 tolarjev. Vse dodatne informacije lahko dobite pri SKI CENTER BRDCE - Mojca Finkšt tel. 831-653. __ . NATAŠA GERKEŠ Foto: EDO EINSPIELER Primanjkuje tudi čevljev v šmarski občini je 312 beguncev iz Bosne in Hercegovine, od tega 22 brez statusa. V zbimem centru v Rogaški Slatini, ki je na dveh lokacijah, je našla pribežališče približno tretjina begun- cev, ostali pa so pri družinah, po vsej občini. Med begunci prevladujejo otroci, veliko je mater, nekaj pa tudi ostarelih ljudi. Občinski Rdeči križ je ljudem v zbimem centru zaenkrat uspel zagotoviti redno prehrano in ogrevanje, veliko težav pa imajo dmžine, ki so sprejele tudi po 9 beguncev. Rdeči križ jim skuša pomagati s svojimi paketi; pred zimo pa imajo v družinah veliko težav z dodatnimi stroški ogrevanja. Če bo huda zima, bodo težave seveda še večje, obljubljenega repu- bliškega denarja pa ni. Trenutno primanjkuje v šmarskem Rde- čem križu tudi čevljev. Za 60 šoloobveznih beguncev iz šmarske občine so pred dnevi uspeli začeti s skrajšanim poukom v Roga- ški Slatini. BJ Seminar o AIDS Pod pokroviteljstvom Ministra za zdravstvo in socalno var- stvo je bil v torek v veliki dvorani Narodnega doma v Celju seminar o problematiki AIDS in promocija didaktičnega kom- pleta AIDS, ki ga je izdala DZS. Na seminarju, namenjenem učiteljem in šolskim svetovalnim službam, ki lahko veliko pri- spevajo k preprečevanju širjenja te bolezni, je mag. Ivan Eržen predstavil epidemiološko sliko AIDS, dr. Ludvik Vidmar kli- nične značilnosti, Viktorija Rehar je predavala o promociji zdravja, nato pa se je med udeleženci seminarja razvila še razprava o tej kugi dvajsetega stoletja, ki vedno večjo težavo prestavlja tudi v naši družbi. N.-M.S. Št. 47 - 26. november 1992 12 Za slabe delavce ni prostora Tako trdi tllrektor Impulsa, ki mu delavke očitajo Izkoriščanje In sedenje na dveh stolčkih Pred nekaj meseci je Dušan Kovač ustanovil lastno podjetje Impuls. Zaposluje 60 ljudi, prostore imajo v celjski Metki in šivajo ženske hlače. Zasebna firma gre ljudem močno v nos. Predvsem zato, ker je lastnik Impulsa obenem tudi direktor družbenega podjetja Zarja Scala iz Petrove, ki se tudi ukvarja s šivanjem ženskih hlač. Iz firme same pa je slišati obtožbe o izkoriščanju, slabih plačah, pa velikem šte\'ilu nadur. Kaj na vse to odgovarja Dušan Kovač? Kako je nastala firma Im- puls? Pred časom sem v časopisu prebiral, da je v bivšem Topru še toliko in toliko ljudi na ča- kanju. Pa sem se odločil, da bom tem ljudem priskrbel de- lo. Toper je bil precej zadolžen pri Ljubljanski banki, zate smo se začeli dogovarjati, da bi del prostorov v stari hali vzelo podjetje Impuls. Toda cena je bila absolutno previso- ka, v bistvu so hoteli prodati staro za novo. Iskal sem novo varianto in dobil v Celju tri lokacije. Ena od teh je bila tu- di Metka, kjer je bila stara za- puščena tkalnica. Šli smo v obnovo, uredili instalacije, elektriko in delovne prostore, del drobnega inventarja smo kupili v Topru. S tem podjet- jem in ministrstvom za delo sem sklenil pogodbo, da prev- zamem 60 ljudi. Predvideval sem, da bo dela veliko, da bo- do zlasti Nemci zaradi vojne pritiskali na Madžarsko, Če- ško in Slovenijo. Zdelo se mi je pametneje, da jim usluge nu- dimo tukaj v Sloveniji, kot pa da iščejo partnerje po vzhod- nih državah. Vi ste lastnik podjetja, kako ste sicer organizirani in kako ste zagotovili denar za zagon podjetja? Sam sem lastnik firme z 100 odstotnim deležem. Ker smo zaposlili delavce, smo dobili devet milijonov tolarjev iz re- publiškega zavoda za zaposlo- vanje. Razen tega sem na svojo kmetijo vzel hipotekami kre- dit v Avstriji in sicer na eno leto, moratorij na odplačeva- nje je bil tri mesece. Ta kredit zdaj redno odplačujemo, av- strijski kredit znaša 5 milijo- nov tolarjev. S proizvodnjo smo začeli konec letošnjega maja, 60 delavcev šiva v celoti za izvoz. Proizvodni program so ženske hlače, drugih arti- klov zaenkrat ne mislimo de- lati. Kako imate urejene odnose z Metko? Vsakega 15. v mesecu mora- mo plačati najemnino, ki zna- ša 5 tisoč mark. Nadalje pla- čujemo 10 odstotkov za vra- tarsko službo in 10 odstotkov stroškov za telefonijo, plače- vali smo vso energetiko, ki smo jo zdaj sami uredili. Do- slej znašajo stroški preko 14 milijonov tolarjev. Danes lah- ko rečem, da je eden večjih problemov tečaj marke, ki je obupen. Delavci v Impulsu bo- do morali razumeti, da se je treba konkurenčno obnašati. Temu poskušamo slediti, zato imamo na 60 delavcev dva mojstra, direktorja in mehani- ka. Režija je torej manjša kot v katerikoli nemški firmi. Koliko zaslužijo vaše delav- ke in kako jim zagotavljate os- novne pravice? Plačilo je odvisno od dose- ganja norm. Zagotoviti želimo sindikalne pogoje, v podjetju se je oblikoval tudi sindikat. Plačujemo do 50 odstotkov stroškov za prevoze, česar sin- dikalna pogodba ne predvide- va in imajo malico, ki je v Met- ki nekoliko dražja kot drugod. Naše mesečne obveznosti zna- šajo 28 do 30 tisoč mark, sem so vštete najemnine, malice, obveznosti do avstrijske ban- ke, prevozi, nafta, elektrika. Sicer pa je račun preprost - če delavci ustvarijo 90 tisoč mark, za fiksne stroške gre 30 tisoč mark, lahko razdelimo 60 tisoč mark. Če bodo ustvarile 70 tisoč mark, lahko razdelimo 40 tisoč mark. To je enostavna matematika. Moram pa pojas- niti eno stvar. Ko smo izbirali delavce, smo jih testirali in od 120 ljudi jih 30 ni znalo šivati. Sprašujem se, kaj so ti delavci delali v Topru, ali je bilo res vsega krivo samo vodstvo ali tudi delavci, ki so v Topru sa- mo prelagali stvari. Sam sem pač tvegal. Lahko izgubim kmetijo, drugega pa ne, ker je Impuls d.o.o. z omejeno odgo- vornostjo. Vi ste obenem direktor v tekstilnem podjetju Zarja Scala Petrovče. Kakšne so norme v družbenem podjetju in kakšne v vašem? Norm v svojem podjetju sam ne postavljam. Tam je direk- tor, ki pokriva tehnologijo, proizvodnjo, imamo še hono- rarno računovodstvo. Norme so nekaj podobnega kot v Mu- ri. V Petrovčah so norme še bolj ohlapne, tako da bo treba še kaj spremeniti. Koliko dobi delavka ob kon- cu meseca? Natančnega podatka ni- mam, pri 100 odstotnem dose- ganju norme dobijo od 22 do 26 tisoč tolarjev. Delavkam se norma zdi pre- visoka, zaslužek slab, veliko dela morajo opraviti po izteku delovnega časa. Kako to ko- mentirate? Normalno je, da imajo ti lju- dje, ki so delali v Topru, v sebi samoupravno moralo in vidijo samo pravice. Ne vedo, da je treba delati več. Mi jih ne sili- mo, nekatere delajo in dobijo čez 30 tisoč tolarjev. Glede norme bi pa rekel takole - vsak, ki dela na stroju z 4500 obrati, na takšnem stroju de- lajo v tujini, mora doseči nor- mo. Nekateri lahko za 40 od- stotkov presežejo normo, dru- gi za 40 odstotkov zaostajajo. Po novi zakonodaji bodo tisti, ki delajo z 80 ali 85 odstotno normo opazovani 30 dni, de- lovno razmerje se jim bo zara- di slabega dela lahko avtomat- sko prekinilo. Mi bomo z zavo- dom za zaposlovanje podpisali aneks, da bomo vedno imeli zaposlenih 60 ljudi. Toda, sla- bi bodo morali oditi in nikjer ni zagotovila, da bo za stroji vedno delalo istih 60 delavcev. Če bi vsi delali s 60 odstotno normo, potem bi morali imeti dvakrat več strojev, dvakrat več ljudi in dvakrat nižje pla- če. Ljudje se tega še ne zave- dajo. Dogaja se, na primer, da gredo ljudje takrat, ko je kakš- no težje delo, na dopust. Bil je primer, da je ženska šla v bol- niško, potem pa delala kot na- takarica na obrtnem sejmu. Takšne ljudi bi morali že zdavnaj postaviti pred vrata. Konkretno vam očitajo tudi to, da ste delavkam zaradi ne- kih zavrnjenih poslov odtegni- li od plače 30 odstotkov de- narja. Delavcem nismo ničesar od- tegovali. Zaradi zamujenih ro- kov je imel nemški partner precej škode. Do zamude je prišlo zaradi slabega dosega- nja normativov in še sreča, da nam ni zavrnil vsega skupaj, ker bi imeli 200 tisoč mark škode. Lahko bi to nadoknadi- li z več dela, pa vsi niso hoteli delati po 10 ali 12 ur. Ker mi denarja nismo dobili, smo mo- rali preklicati nabavo novih strojev. Ali vi kot lastnik Impulsa lahko zagotovite, da teh 60 de- lavcev, za katere ste dobili de- nar iz zavoda za zaposlovanje, ne bo čez nekaj mesecev ostalo na cesti? Kot sem že prej dejal, ne bo vedno istih 60 ljudi. T^sti, ki ne delajo dobro ali hočejo bolni- ško, pa doma delajo na črno - takšnih v hiši ne bo. Veliko je ljudi, ki hočejo delati. To pomeni, da boste potem preko zavoda spet dobili denar za nova delovna mesta? Nobenega denarja ne bo, kvečjemu lahko vračamo, če bi število zmanjšali. Kako pa vi sami usklajujete delo v vaši firmi in v Zarji Scali? Kako lahko zagotovite, da ne pride do prelivanja po- slov, tega, da bi zaradi dela v Impulsu izgubili posel v Zar- ji Scali? Usklajevanja ni, ker ima Impuls svojega direktorja in ta ima vse kompetence. Moja na- loga je edino pregled obraču- nov. Če bi firma slabo poslo- vala, je moja pravica in dolž- nost, da zamenjam direktorja. Kakšno prekrivanje poslov pa tudi ni mogoče. Impuls ima svoje tuje poslovne partnerje, Zarja 'Scala pa svoje. Bil bi problem, če bi jaz vse stranke iz Zarje Scale odpeljal v Im- puls in spravil dnižbeno firmo v stečaj. To je edina stvar, za katero bi moralno in kazensko odgovarjal. Ljudem je treba pustiti, da delajo. Sem človek, ki si je upal tvegati. Vem, da se v Nemčiji zapre po 4 tisoč firm na leto. Toda tisti, ki je pogu- men, spet zamenja tablo, lju- dje v proizvodnji sploh ne ve- do, kdo je lastnik. In tega se bo počasi treba navaditi tudi pri nas. IRENA BAŠA Dušan Kovač: Sem človek, ki si je upal tvegati. Št. 47 - 26. november 1992 13 Kandidati za državni zbor in poudarki iz programa NARODNIH DEMOKRATOV IN SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE Kdo smo? Zavzemamo se za interese slovenskega naroda in za uresničitev demokracije na Slovenskem. Slovenski narod je ogrožen zaradi dolgotrajne vojne na Balkanu in tudi zaradi povezovalnih procesov v Evro- pi. Varovanje njegovih intere- sov bo v slovenski politiki še dolga desetletja pomembna stalnica. Za te interese se bo- mo zavzemali odločno, vendar strpno in z demokratičnimi sredstvi. Smo proti levemu in desnemu ekstremizmu v poli- tiki. Svoje delo temeljimo na tra- dicionalnih vrednotah krščan- ske Evrope in slovenskega na- roda, kot so poštenost, marlji- vost, odločnost in gospodar- nost. Hočemo uveljavitev res- nične demokracije v Sloveniji s tem, da se odločno in na pošten način odpravijo vsi ostanki socialističnega režima. Le tako bo mogoče oblikovati družbo tretjega tisočletja, ki bo vsakomur omogočala iskanje osebne sreče in uspeha ob skupnem delu ter blagostanju. V politiki nismo samo zato, da pridemo do oblasti in v tem boju nismo pripravljeni pozabiti svojih ciljev in veljavnih vred- not. Kažipot v politiki nam je uveljavljanje našega pro- grama. Kaj hočemo? Naš volilni program izhaja iz temeljnih programskih doku- mentov obeh strank in pomeni njihovo aktualizacijo in izostri- tev za sedanji čas. V tem pro- gramu ne ponavljamo splošnih programskih usmeritev. Slovenija mora biti pravno in formalno država vseh njenih državljanov, v civilizacijskem in kulturnem pogledu pa mora postati država Slovencev. Čimprej je treba vzpostaviti nasilno prekinjeno duhovno, zgodovinsko, civilizacijsko in gospodarsko kontinuiteto slo- venskega naroda s srednjee- vropskim prostorom. Zavze- mamo se za gospodarsko in politično integracijo Slovenije v Evropo, pri čemer je treba varovati in dograjevati sloven- sko nacionalno identiteto, ka- tere pomemben del je tudi slo- venska kultura in kulturna de- diščina. Temu cilju mora služiti vsa notranja in zunanja politika Slovenije. Zavedamo se, da sta člove- kova sreča in zadovoljstvo od- visna tudi od blagostanja, v ka- terem živi. Zato si bomo priza- devali za tržno - socialni sistem zahodnoevropskega tipa, ki bo temeljil na svobodnem podjet- ništvu in tržnih zakonitostih, ki bodo z zakonom omejene le, kadar bo to potrebno za var- stvo in izboljšanje okolja, varo- vanje naravnih virov in boga- stev ter naravne in kulturne de- diščine in za zagotavljanje ma- terialnim razmeram ustrezne socialne varnosti. Država pa mora s čim manjšim in raci- onalnim ter potrebam ljudi pri- lagojenim aparatom poskrbeti za pravno varnost in varstvo človekovih pravic ter za učin- kovite javne službe. Hočemo družbo, ki bo teme- ljila na resnični demokraciji, kjer ne bo demokratični videz dosežen le s kozmetičnimi spremembami. Zato morajo bi- ti ustrezno spremenjene vse družbene institucije, ki so nam ostale iz socializma, pri tem pa ne sme nihče obdržati svojih neupravičenih privilegijev iz te- ga časa. Kaj bomo storili? v okviru teh temeljnih načel bomo zlasti storili vse, da se dosežejo naslednji cilji: • varovanje slovenske identi- tete s posebno skrbjo za slo- venski jezik v javni rabi in s po- udarjanjem nacionalne kulture, ki izhaja in se logično nadaljuje iz slovenskega in srednjee- vropskega duhovnega sveta; • posebno skrb je treba na- meniti Slovencem po svetu, slovenskim manjšinam v so- sednjih državah pa tako raven varstva in pravic, kot jih imata avtohtoni italijanska in madžar- ska manjšina pri nas; • hitro in pravično privatizaci- jo družbene lastnine, v kateri bo zagotovljen ustrezen delež vsem državljanom in zaposle- nim in v kateri vodilni delavci ne bodo imeli nikakršne pred- nosti ali privilegijev; izvesti je treba revizijo vseh že opravlje- nih privatizacij in doseči vrnitev protipravne ter neupravičene premoženjske koristi; pri sana- ciji bank je treba zagotoviti jas- no preglednost in čiste račune, njenega bremena pa se ne sme v celoti prenesti na davko- plačevalce še bodočih rodov, • zmanjšanje posrednih in ne- posrednih obdavčitev davko- plačevalcev in podjetij na evropski nivo; dohodke države je treba ohranjati z doslednej- šo in enakopravno obdavčitvijo vseh gospodarskih dejavnosti ter pravaliti breme neposred- nih davkov na premožnejše in preprečiti neracionalno troše- nje države; s protimonopolno zakonodajo je treba znižati obrestno mero in tako ustvariti pogoje za izhod slovenskega gosp(xlarstva iz krize; • dosledno izvedbo denaci- onalizacije, kjer je mogoče pri- stati le na tiste spremembe za- kona, ki pomenijo olajšanje po- 'stopka za upravičence in od- pravo napak ali pomanjkljivosti ter razširitev upravičencev na nekatere pravne osebe (vaške skupnosti, društva) v posebnih zakonih; • kmetijstvo in podeželje 'sta bila in sta pomemben steber slovenstva; nadaljni razvoj kmetijstva mora temeljiti pred- vsem na družinskih kmetijah; kmetijsko proizvodnjo je treba smotrno varovati in spodbujati ter s tem ohranjati in razvijati slovensko podeželje; • javno zdravstvo mora dobiti dopolnitev in resno konkuren- co v zasebni praksi; presežki Zdravstvene zavarovalnice naj se namenijo za izboljšanje zdravstva in naj se ne prelivajo v proračun; zaradi slabega ma- terialnega položaja ljudi je tre- ba odložiti uveljavitev dodatne- ga zavarovanja in uveljavitev doplačil ali jih vsaj narediti so- cialno sprejemljivejše; • šolstvo je treba pluralizirati in ga približati evropskim stan- dardom izobraževanja; tako imenovani srbohrvaščini ni mesta v slovenskih šolah; čas, ki ji je bil namenjen, naj se uporabi za utrjevanje sloven- skega jezika ali za pouk enega od svetovnih jezikov; preprečiti je treba ustvarjanje visokih do- bičkov na račun stroškov za knjige, zvezke in druge šolske potrebščine; izšolani mladi ge- neraciji je treba omogočiti za- poslitev in uveljavitev v družbi; • življenje upokojencev naj bo varno, zato se mora pokojnin- ski sklad preoblikovati v kapi- talskega in dobiti pomemben delež družbene lastnine v po- stopku privatizacije; nespre- jemljivo je,.-da nastajajo pre- sežki v tem skladu in da se posojajo proračunu, ki jih nikoli ne bo vrnil; te presežke je tre- ba bodisi uporabiti za pokojni- ne, če pa bi s tem nastalo ne- sorazmerje med pokojninami in plačami, pa zmanjšati pri- spevke; • vsakdo mora v prvi vrsti sam in z lastnim delom poskr- beti za svojo socialno varnost in mora z delom zaslužiti dovolj za spodobno življenje; tistim, ki ne morejo delati in ki ne dobijo dela, pa je treba zagotoviti spodobne socialne pomoči; • popraviti je treba vse krivi- ce, ki sta jih Slovencem prine- sla vojne in revolucija, pred- vsem pa žrtvam političnih pro- cesov, razlaščencem, prisilnim mobilizirancem, izgnancem, taboriščnikom, ukradenim otrokom, političnim zaporni- kom, vojnim oškodovancem in vsem, ki sta jih na kakršenkoli način prizadeli vojna in revolu- cija; • slovensko državljanstvo je dobilo nesprejemljivo veliko število državljanov drugih re- publik bivše Jugoslavije, zato se zavzemamo za revizijo predpisov o državljanstvu, o tujcih in o delovnih vizah; zavzemamo se tudi za revizijo postopkov za priznana držav- ljanstva, status tujca in delov- nih viz; slovensko državljan- stvo morajo izgubiti tisti, ki so dvojni državljani, ki torej niso izgubili svojega prejšnjega dr- žavljanstva, in tisti, ki so bili nelojalni v času osamosvaja- nja Slovenije; na drugi strani pa je treba olajšati pridobivanje državljanstva Slovencem po svetu; • begunski problem je treba rešiti tako, da se s sodelova- njem mednarodnih organizacij oblikujejo v Bosni varna ob- močja, kamor se preselijo be- gunci; Slovenija se ne sme spremeniti v begunsko tabo- rišče; • skrbeti je torej treba za rast slovenskega prebivalstva in uvesti strogo omejevalno pri- selitveno politiko, saj je v Slo- veniji že vsak četrti do peti pre- bivalec neslovenske narodno- sti; s tem v zvezi pa je treba ustvarjati pogoje in možnosti za razvoj družine in družinskih vrednot. MILAN DOBNIK, rojen 14. 8. 1945 iz Griz, Pongrac 5/d, gimnazijski profe- sor in predsednik skupščine občine Žalec. Mag. ALES DEMŠAR, rojen 6. 8. 1939 iz Celja, Cvetlična 7, doktor medicine, specialist ortoped in fiziater, ravnatelj Bolnice Celje. Maa. FRANC KOVAČ, rojen 17. 2. 1940 iz Šentjurja, Seliškarjeva 10, doktor ve- terinarske medicine, živinozdravnik pri Veterinarski postaji Šentjur. JANEZ ČRNEJ, rojen 21. 5. 1935 iz Celja, Plečnikova 25, doktor veterinar- ske medicine, živinozdravnik pri Vete- rinarski postaji Celje. Edini poslanec slovenske skupščine, ki se je udeležil vseh sej. BORUT KORUN, rojen 2. 7. 1946 iz Velenja, Lipje 11/a, doktor stomatolo- gije, zobozdravnik pri Zdravstveni po- staji Šoštanj. Mag. ALFRED BOŽIČ, rojen 12. 1. 1939 iz Mozirja, Podvrh 15, magister ekono- mije, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Mozirje. JOŽE BARAGA, rojen 15. 9. 1938 iz Slovenskih Konjic, Vešenik 19, tehnik, predsednik skupščine občine Sloven- ske Konjice in direktor Komunalnega podjetja. IGOR KNEZ, rojen 16. 11. 1951 iz La- škega, Na Pristavi 14, tehnik, zasebni podjetnik. Naši kandidati so podpisali izjavo, da niso nikoli sodelovali z domačimi in tujimi tajnimi službami! Št. 47 - 26. november 1992 14 Zadovoljstvo s pomočjo na domu Govorice o domu upokojencev na Planini v šentjurski občini, kjer so brez doma upokojencev, imajo v okviru javnih del enoletno pomoč na domu, ki jo opravlja 9 izbranih gospodinj. S tem pomagajo onemoglim po vsej občini, z izjemo krajevne skupnosti Dramlje, v občin- skem Centru za socialno delo pa ugotavljajo večstransko za- dovoljstvo. Zadovoljne so prej brezpo- selne gospodinje, ki so na ta način dobile delo, kot tudi ob- čani, ki jim je ta pomoč name- njena. Za mnoge pomoči po- trebne je to eden od redkih rednih stikov s širšim okoljem, zato se na gospodinje pogosto čustveno navežejo. V šentjur- skem Centru za socialno delo pa ugotavljajo, da je pomoč na domu za to ustanovo precejš- nja dodatna obremenitev: kot izvajalec morajo kontrolirati javno delo brez dodatne fi- nančne podpore. Gre za pomoč 50 gospodinj- stvom, med devetimi gospodi- njami pa je tudi en fant, ki prav tako pomaga pri kuha- nju, čiščenju ter cepljenju drv. Težave so s prevozom, saj po- tujejo z javnimi prevoznimi sredstvi, zveze pa so slabe. Javno delo financirata zavod za zaposlovanje in občina, udeležencem pa povrnejo tudi potne stroške. Ta oblika pomoči onemo- glim je potrebna tudi zato, ker mnogi občani ne želijo v do- move upokojencev, za tiste, ki bi radi, pa pogosto ni dovolj prostora. Zlasti v sedanjem, jesenskem času, ko jih veliko želi prezimiti v domovih ter se spornladi vrniti domov. Pri tem pa imajo v šentjurski ob- čini posebne težave, saj so ena redkih občin, ki je še vedno brez upokojenskega doma. Za- to je približno 160 starejših Šentjurčanov po domovih iz- ven občine, po vsej regiji. Za bodoči dom v Šentjurju je zemljišče sicer odkupljeno, imajo tudi načrte, gradjijo pa prelagajo iz leta v leto. S tem v zvezi je že mogoče slišati go- vorice, da bi uredili dom na Planini pri Sevnici, kjer je (pre)velika zdravstvena po- staja. V Šentjurju je znano, da bi potrebovali pomoč na domu tudi v primeru, če bi dom upo- kojencev imeli, vendar bodo s to obliko aprila prenehali. Takrat se bo namreč iztekel sedanji enoletni rok javnega dela, v občini pa želijo, da bi s pomočjo na domu nadalje- vali. brane JERANKO Brez samoprispevka ne gre Tuai krajani Zreč so se otiločlll za refereniJum, saj bo drugače razvoj zastal v Zrečah se letos zaključuje peto obdobje zbiranja sredstev za razvoj kraja s pomočjo sa- moprispevka. Ker so znali sa- moprispevek dobro obračati in ga z delom in denarjem še oplemenititi, imajo kaj poka- zati. Ostalo pa je še veliko ne- rešenega, zato nameravajo razpisati nov samoprispevek. O njem bodo krajani Zreč gla- sovali 6. decembra, v petek pa so na zboru krajanov obširneje spregovorili o rezultatih dose- danjih samoprispevkov in o načrtih za naprej. Zbralo se je preko 120 kra- janov, ki so tako kot pred nji- mi svet in skupščina krajevne skupnosti podprli zamisel o novem, že šestem krajevnem samoprispevku. Izračunali so namreč, da brez tako zbranega denarja razvoj ni mogoč. De- nar, kolikor ga dobijo iz pro- računa in zberejo z lastnimi prihodki, namreč v celoti po- rabijo za vzdrževanje in fiksne stroške. Sedanji samoprispevek predstavlja 33 odstotkov vsega denarja, s katerim razpolaga krajevna skupnost. S tem de- narjem in dodatnimi viri so posodobili velik del cestnega omrežja in vodovoda, zgradili prizidek k osnovni šoli za teh- nični pouk, gradbeno dokon- čali zdravstveni dom, mrliško vežico bodo posvetili to nede- ljo, nekaj so vložili še v vrtec in garderobe pri štadionu. V razvojnem programu za naslednjih pet let, ki ga oce- njujejo na 292 milijonov tolar- jev (samoprispevek bi s 45 mi- lijoni predstavljal 15 odstot- kov denarja), želijo predvsem zaključiti že začeta dela. Tako bi naj pomagali zagotoviti opremo za zdravstveni dom, uredili pokopališče vključno z žarnim delom, povezali ce- lotni vodovodni sistem in za- menjati stare cevi ter nadalje- vati z urejanjem cest. Glavni zalogaj bosta cesti Zreče- Ljubnica v dolžini 2,5 kilome- tra in cesta proti Brinjevi gori. Poleg tega želijo urediti pro- met v samih Zrečah. Glavni promet bi naj preusmerili iz- ven naselja ter uredili peš poti. Nadaljevali bodo tudi z elek- trifikacijo, posodobili šolske kabinete in razširili telovadni- co. Urediti želijo javno raz- svetljavo, v blokovnih naseljih urediti otroška igrišča ter zgraditi tržnico. MBP V Inki kupci in radovedneži še posebno občudujejo čudovite večnamenske skrinje in krasne izdelke iz porcelana, med kate- rimi je tudi slonček, ki ga vidite na fotografiji, služi pa kot stojalo za lončnice. Novo ime za bralno značko Odbor za bralno akcijo »S knjigo v svet« pri celjski občinski zvezi prijateljev mladine razpisuje do 15. decembra natečaj za novo ime in likovno podobo bralnega priznanja, ki si ga lahko osnovnošolci prislužijo z rednim branjem knjig med šolskim letom. V bralni akciji sodelujejo učenci od 1. do 8. razreda, akcija pa poteka med oktobrom in majem. V občinski zvezi prijateljev mladine pričakujejo do 15. decembra čimveč predlogov za novo ime in likovno podobo bralnega priznanja. Mikiavževanje v Celju Celjska občinska zveza prijateljev mladine pripravlja v sode- lovanju s Centrom za interesne dejavnosti, podjetjem Humani- tar iz Šentjurja in Celjskimi sejmi prireditve ob letošnjem mi- klavževanju. Prihodnji četrtek, 3. decembra po 13. uri bodo lahko otroci v CID-u izdelovali palčkove lučke, dan kasneje bo ob 17. uri rajanje s čajanko in prihodom Miklavža, otroci bodo obiskali tudi vrstnike na otroškem oddelku celjske bolnišnice. Prihodnjo soboto pa bo osrednje mikiavževanje v dvorani Golovec v okviru Miklavževega sejma. IS Kdor čudovite stvari potrebuje, lahko v Inki kupuje Malo je trgovin, ki so tako bogato založene, kot je Inter- shop-darilni butik Inka, v pr- vem nadstropju Lene v Levcu. Prav gotovo pa ni butika, ki bi ponujal tako veliko število praktičnih in dekorativnih da- ril iz daljnih dežel, predvsem Kitajske, Indije in Peruja. Med ostalim ponujajo kimone, roč- no vezene blazine, svilene pahljače vseh velikosti - tudi z mikronskim nanosom zlata, porcelan, bambusove roloje za vrata, balkone, okna in terase, zavese iz riževe slame in ra- zlične šatulje. Na voljo je tudi nekaj zanimivega pohištva in cel kup drobnarij, s katerim lahko resnično presenetite prav vsakogar. Prav tako v Inki ponujajo veliko i^ač, šolskih potrebš- čin, darilnih pijač, lestencev, svečnikov, okrasnih skrinj, vi- sečih ur... Torej, kaj bi našte- vali naprej, ko je najbolje, da kar sami obiščete ta enkratni darilni butik. In verjemite, da v nekaj zgornjih vrsticah ni- smo lagali, kvečjemu pozabili smo na kaj. Srečanje na Kristan vrhu Na Kristan vrhu, v mali kra- jevni skupnosti med Šmarjem in Rogaško Slatino, je med krajani precej starejših. V kra- ju so lani ustanovili odbor Rdečega križa, ki je pred krat- kim pripravil njihovo sreča- nje. Prišla je približno polovi- ca izmed 89 starostnikov, ki so jim ob tej priliki izmerili krvni pritisk. Učenci s Kristan vrha in ansambel Šmarskih 5 so pripravili kulturno zabavni program, krajane pa je posebej pozdravila predsednica kra- jevnega Rdečega križa, Ivanka Vehovar. Spomladi so bili kra- jani, ki so že praznovali 70- letnico, na brezplačnem dru- štvenem izletu v Zgornji Sa- vinjski dolini. J Y Na Kristan vrhu je veliko starejših občanov. Pred kratkim je krajevni Rdeči križ spet pripravil njihovo srečanje. V spomin Jože Drofenik Zadnje odpadajoče listje letošnje jeseni, objokano ne- bo temačnega novemberske- ga popoldneva, tesnoba in žalost vseh, ki smo pospre- mili na zadnjo pot Jožeta Drofenika, so potrdili, da za prezgodaj umrlim Jožetom žaluje narava in ljudje. Kon- čalo se je življenje človeka, sodelavca, prijatelja, moža in očeta, vedno prijetnega in za vsak dialog pripravljenega sogovornika, odgovornega delavca na vseh delovnih mestih in funkcijah, ki jih je opravljal v različnih delov- nih in družbenih okoljih. Po končai višji pravni šoli v Mariboru /e šestnajst de- lovnih let preživel v upravi skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Najprej je opravljal delo referenta za premoženj- sko pravne zadeve, nato po- stal načelnik oddelka za go- spodarstvo, finance in druž- bene službe, delo v občinski upravi nadaljeval kot profe- sionalni podpredsednik iz- vršnega sveta občine Šmarje in bil na koncu načelnik od- delka za notranje zadeve. Leta 1979 je postal predsed- nik SZDL v občini Šmarje. Po končanem mandatu je na- stopil službo v zdravilišču Rogaška Slatina, nato pa je 1. novembra 1989 postal družbeni pravobranilec sa- moupravljanja za občine Ce- lje, Laško, Senjtur, Šmarje, Slovenske Konjice in Žalec. V tem času je bil tudi pod- predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Torej je vso svojo delovno dobo bodi- si delal na občini, v občini ali za občino Šmarje pri Jelšah. Iskrena zahvala za vse, kar je bodisi kot uslužbenec ali po- litik naredil dobrega za ljudi in med ljudmi v šmarski ob- čini in na zadnjem delovnem mestu tudi za občane drugih občin. Petdeset let življenja, ki ga je Jože Drofenik posvetil staršem in družini, delu in prijateljem, znancem in vsem, ki so potebovali njego- vo pomoč, nasvet, prijatelj- ski razgovor, domačnost in dobrodušnost, je odšlo. Pet- deset let prizadevanj in na- porov, srečevanj in razha- janj, žalosti in veselja, tako kot je pač stkano človeško življenje, zapira knjigo živ- ljenja Jožeta Drofenika. Vendar ne bo vedno zaprta. Po njej bodo listali njegovi najbližji domači - žena in hčerki, mati in oče in ostali sorodniki, ko bodo v spomi- nih obujali prisotnost svoje- ga najdražjega. Po njej bodo listali njegovi sodelavci, pr- jatelji in znanci, ko bodo iskali svetle podobe ljudi, s katerimi so delali in živeli. Naj bo zahvala pokojnemu Jožetu iskrena in častna, v imenu vseh nekdanjih in sedanjih sodelavcev, v imenu predsedstva in izvršnega sveta občine Šmarje pri Jelšah. JOŽE ČAKŠ Maks Arbajter v novembrskih dneh, ko usahnejo ugodni pogoji lete- nja, zlasti za jadralno, je v 68. letu usahnilo tudi živ- ljenje doajena slovenskega športnega letalstva Maksa Arbajterja. Nekajletna bolezen je iz- črpala njegovo življenjsko moč, ki se je predvsem kaza- la v trajni sli leteti in vzgaja- ti nove rodove mladih letal- cev. Še letos je poletel pod nebo in le izkušeno oko stro- kovnjaka bi presodilo, da upravlja jadralno letalo moj- ster največjih kvalitet. Maks Arbajter je prišel v stik z letalstvom kot učenec orodjar v tovarni avionov v Mariboru. Njegova nad- povprečna bistrost in neiz- merljiva želja postati pilot, je našla pot do aero klubov, služenja vojaškega roka v aviaciji in padalski enoti. Od tistih let pa je njegovo življenje bilo posvečeno sa- mo letenju in vsemu delu in znanju, ki ga ta dejavnost zahteva. Kot športni jadralni pilot je zablestel kot meteor in dosegel v letih 1948-1962 10 državnih rekordov, neka- teri od njih, zlasti višinski, so še danes, z boljšimi jadralni- mi letali redko dosegljivi. Brez dodatnega kisika in z lesenim jadralnim letalom je leta 1951 nad Bijelašnico nad Sarajevom dosegel abso- lutno višino 8584 m. Poleg večkratnega republiškega prvaka je bil 2-kratni držav- ni prvak takratne Jugoslavi- je. Arbajter je bil četrti na svetovnem prvenstvu v Ore- boru na Švedskem. Skupaj z drugim slovenskim pilotom Boriškom sta bila kot ekipa prva. Sodeloval je še na nasled- njih svetovnih prvenstvih v Franciji in Angliji. Osvojil je vse možne športne značke in zaokrožil zbirko s tretjim diamantom svoje zlate C značke z daljinskim prele- tom dolgim 520 km Plešivec- Vršac. Je tudi nosilec prve plakete Edvarda Rusjana, podeljene v mladi državi Sloveniji. Z naštetimi rezultati in drugimi dosežki se je Maks uvrščal v sam evropski in svetovni vrh jadralnega le- talstva. Zelo zgodaj se je iz- kazal tudi kot učitelj letenja. Znan je bil kot izvrsten pe- dagog in praktik, razvil je ne samo celjsko, lahko rečemo slovensko jadralno šolo. Maks, kot ga pozna vsa ljubiteljska in profesionalna letalska druščina, ne samo v Sloveniji, tudi v nekdanji Jugoslaviji je s svojimi šport- nimi rezultati in kasneje s svojim vzgojnim in organi- zatorskim delom postal po- jem uspešnega letalca. FRANC BERGINC Aero klub Celje Št. 47 - 26. november 1992 15 Brez domačinov ne gre Turizem v Logarski dolini potrebuje vsaj UOO ležišč In cesto Spodbudno znamenje po dolgoletnih razpravah, kakšen naj bo razvoj Logarske doline, je bila okrogla miza, ki so jo prejšnji teden v Nazarjah pri- pravili Zeleni Slovenije in po- djetje za turizem in propagan- do EPSI iz Nazarij. Razvoja Logarske doline ne more biti, če pri tem ne bodo sodelovali domačini, ki so do- slej več zaslužili z lesom, brez sodobne ceste, kmetijstva, drobnega gospodarstva, do- mače obrti in ne nazadnje tudi brez odprtja meddržavnega prehoda na Pavličevem sedlu. Ob tem pa bo seveda treba ohraniti ta krajinski park ne- okrnjen in čist. Podjetje Logarska dolina d. o. o., v katerega so poleg Ko- vinotehne, RTC Golte in Epsi- ja vključeni tudi lastniki zem- ljišč v Logarski dolini, je že doseglo nekaj uspehov. Bolj pomembno pa je to, da so za- čeli resno razmišljati, kako v sodelovanju z nekaterimi dr- žavnimi in drugimi organi po- skrbeti za nadaljnji razvoj. Tudi zato so se okrogle mize med drugim udeležili pred- stavniki nekaterih slovenskih ministrstev. Turistične zveze in drugih. Novogradenj v Lo- garski dolini ne bo, so pouda- rili na okrogli mizi. Treba pa bo dokončati že začeta grad- bena dela pri nekaterih zaseb- nikih, tako da se bo število le- žišč od sedanjih 100 povečalo na 400. Po tem, kar so mnogi pove- dali v Nazarjah, bi lahko rekli, da gre za pionirski poskus po- vezave med domačini in nara- vovarstveno naravnanimi po- djetniki. S tem se je strinjal tudi Dušan Plut, minister Pe- ter Tancig, pa je razpravljalce opozoril, da se bo turizem tudi v Logarski dolini in na sploh v Zgornji Savinjski dolini raz- vijal postopoma. Čisto nereal- na so namreč pričakovanja, da bodo ljudje v mozirski občini kar čez noč v dobršni meri lah- ko živeli od turizma, ko pa je v velikih industrijskih firmah, v Glinu, Elkroju in Gorenjevih Malih gospodinjskih aparatih zaposlenih okrog 3 tisoč de- lavcev, ki so ustvarjali in še ustvarjajo skoraj polovico družbenega proizvoda občine. Nekateri pa bi vse to radi kar ukinili. JANEZ VEDENIK V Obsotelju zadovoljni V obsoteljskih zdraviliš- čih je trenutno precej staci- onarnih gostov, pri čemer so spet najbolj zadovoljni v Atomskih toplicah, saj so pretekli teden našteli pri- bližno 450 gostov. Hotel je zaseden, v apartmajih Atomske vasi pa je bilo še nekaj prostora tudi za zunanje goste. Kot vedno prevladujejo sloven- ski gosti, petina je tokrat iz Avstrije. Razmeroma zado- voljni so tudi v Rogaški Slatini, kjer je blizu osem- sto gostov, razveseljivo pa je, da je med temi več kot polovica tujcev, predvsem Italijanov. Hotela Boč in Soča sta, kot po navadi, čez zimo zaprta, trenutno pa bi lahko sprejeli do tisoč go- stov. Predlani je bilo v zdravilišču Rogaška Sla- tina v tem času skupno dvesto gostov več, pri če- mer je bilo število tujcev podobno današnjemu. V zdravilišču opažajo, da se tujci spet vračajo, ven- dar jih zanimajo le hoteli najvišjih kategorij, Donat in kompleks Sava. BJ Trije šmarski devetdesetletniki so razmeroma zdravi, zadovoljni in vedri: Gregor Pezdir, Janez Dražumerič in Jakob Kamer. Trije šmarski devetdesetietniici Šmarsko Društvo upokojen- cev šteje več kot devetsto čla- nov, med njimi pa jih ima kar nekaj čez 70 let. Najstarejši člani so trije razmeroma čvrsti devetdesetletniki, ki se še ved- no radi odpravijo po Sloveniji in v zamejstvo na prijetne dru- štvene izlete. Najstarejši je 92-letni Jakob Karner, nekdanji železniški prometnik v Rogaški Slatini, ki je tri desetletja delal na kamniški tovorni postaji. Nje- govo življenje je bUo težko. Boril se je na različnih fron- tah. Delal je tudi kot radio te- legrafist. Se v mladih letih je ovdovel. Danes preživlja jesen življenja v šmarskem Domu upokojencev. In njegov recept za dolgo življenje? Svetuje zmernost ter pravi: »Potrudi- mo se živeti brez alkohola in kajenja, uživajmo ljubezen ter bodimo dobri do vsakogar.« Danes 91-letni Janez Dra- žumerič je bil dolgoletni bla- gajnik šmarskega upokojen- skega društva. Za vsakdanji kruh je skrbel od leta 1924 kot državni uslužbenec po števil- nih krajih bivše države. Od le- ta 1937 je večinoma v Šmarju, kjer živi s skrbno ženo Ano. Imata kar tri otroke, 5 vnukov in 2 pravnukinji. Gregor Pezdir, upokojeni nadzornik proge, je le leto dni mlajši, v Šmarju pa zadovolj- no živi pri hčerki. Med drugo svetovno vojno je bil izseljen v Srbijo in je nato sodeloval pri obnovi Slovenije. Po služ- bovanju v Mariboru in na Gro- belnem se je pred tremi deset- letji upokojil. To so najstarejši šmarski upokojenci, še vedno razmero- ma zdravi, zadovoljni ter ve- dri. Zato se jih bomo lahko spomnili tudi za njihovo 100- letnico. IVANKA VEHOVAR 95 let Elizabete Marovt Prejšnji konec tedna je v Ar- ji vasi praznovala 95. rojstni dan Elizabeta Marov^t, ki je tu- di najstarejša krajanka KS Pe- trovče. Ob tej priložnosti sta jo s čestitkami KS obiskala taj- nik Jože Brečko, in bližnji so- sed Ivan Uranjek, ter ji izroči- la šopek in darilo. Tudi Mariji so ob obisku za- stavili standardno vprašanje, kako živeti, da dočakaš toliko let? Še vedno čila in zgovorna jubilantka je na kratko pove- dala tole: »Nisem živela po nobenem receptu. Življenje me je bolj teplo kot gladilo. Že leta 1943 sem ovdovela, mož mi je padel v vojski in ostala sem sama z dvema otrokoma, hčerko Te- rezijo in sinom Stankom. Za- poslena nisem bila, sebe in otroka sem preživljala tako, da sem hodila na dnino. Pa tudi to je minilo, otroka sta odrasla in sta na svojem. Bre- me mojega in svojega preživet- ja sta naložila na svoje rame. Če me bi ne dajala starost, bi lahko mirne duše rekla, da mi je sedm v vsem življenju naj- lepše. Živim pri hčerki, ki za- res lepo skrbi zame T.TAVČAR Preobremenjene Šentjurčanke Na Ponikvi so konec tedna pripravili Večer LDS s pred- sednico vladnega urada za ženska vprašanja Viko Potoč- nik, o položaju ženske pri nas. Povabljena gostja pa se je zaradi bolezni opravičila. Na večeru so povedali, da so ženske v šentjurski občini s 43 odstotno zaposlenostjo prav blizu slovenskega pov- prečja. V kmečkem okolju opravljajo po službi še delo na zemlji, z vsem skupaj pa so preobremenjene. Posledice se kažejo v bolniških izostankih, vedno višjem številu nevroz in duševnih motenj ter vse bolj pereči socialni problema- tiki. Med novostmi na področju šentjurskega otroškega var- stva so omenili možnost, da lahko pustijo starši v vrtcu otroka, tudi če ta ni vključen v redno varstvo. V šolah pa opažajo, da je vse več staršev, ki otrokom ne zmorejo plačati malice. V Zvezi prijateljev mladine so posebno zaskrbljeni, ker število podhranjenih otrok narašča iz leta v leto ter zato, ker je srednješolska populacija prepuščena sama sebi. Za pomoč starejšim pa poteka v šentjurski občini projekt pomoči na domu, ko z javnim delom poma- gajo onemoglim. BRANE JERANKO Čas kolin že nekaj let pišemo, da si koline lahko privošči le malo ljudi, pa vendarle iz leta v leto v času kolin pogosto slišimo presun- ljivo cviljenje. Še vedno je td domači praznik, ki gospodinje utrudi, pa vendar so dobre volje in zadovoljne, saj pomeni, da je meso in zabela za prihodnjo zimo zagotovljena. Cene za živo težo se vrtijo od dvesto tolarjev naprej za kilogram, seveda pa so najbolj zadovoljni tisti, ki so si prašiča vzredili doma, kot pri Parfantovih na Polzeli. T. TAVČAR Celjani so za Modro laguno Ker se leto bliža h koncu so v Celjskih kinematografih že pripravili lestvico najbolj gledanih filmov letos. Na prvo mesto se je krepko pred ostalimi filmi uvrstila limonada Vrnitev v modro laguno, ki si jo je ogledalo 5610 obiskovalcev, dvatisoč manj si jih je ogledalo drugouvrščenega Hooka, nato pa si do desetega mesta sledijo še Batman se vrača, MesečniM, Moja punca, Bingo, Zadnji dnevi raja. Pri Addamsovih, Hudson Hawk in Ne reci mami, da smo sami. Vrstni red zna zamešati še ameriški film Ocvrti zeleni paradižniki, ki bo na filmska platna kina Union prispel v začetku decembra. N. G. Konjiški ultrazvok Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah je po desetih mesecih zaključil akcijo zbiranja denarja za plačilo ultrazvočnega apa- rata, vrednega preko tri in pol milijona tolarjev. Z njim so v zadnjih šestih mesecih opravili že preko 300 preiskav, ves čas pa jih je spremljal stah, da aparata ne bodo mogli odplačati in ga bodo iz^bili. Razumevanje konjiških podjetij, ki so prispe- vala 1,7 milijona tolarjev, obrtnikov (988 tisoč) ter občanov in sindikalnih organizacij (137 tisoč tolarjev) pa jim je omogočilo uspešen zaključek akcije. MBP Kučan z maratonci Milan Kučan, predsednik predsedstva Slovenije, se je v soboto pozno zvečer srečal v Velenju z udeleženci maratona v New Yorku. Vsem 32 udeležencem je čestital ter jim zaželel še veliko takšnih podvigov. Vodja akcije je bil Hinko Jerčič, ki je povedal, da je na maratonu sodelovalo 29 tisoč udeležencev iz 90 držav. T. TAVČAR Št. 47 - 26. november 1992 Bloudkovi nagradi za Kardinarjevo in Leška Na Bledu Jutri 28. podelitev najvišjih športnih priznanj - Plaketa kegljaškim reprezentantkam Na Bledu bo jutri popoldne že 28. podelitev najvišjih priz- nanj v Republiki Sloveniji za delo in dosežke v športu — Blo- udkovih nagrad in plaket. Med sedmimi dobitniki nagrad sta tudi kegljavka Marika Kardi- nar in nekdanji atlet Roman Lešek, plaketo pa bo med dru- gim dobila šesterica kegljavk, ki je na SP v Bratislavi osvoji- la ekipno srebro. Doslej je bilo podeljenih 170 nagrad in 640 priznanj, ki z zakonsko ureditvijo pridobi- vajo enako veljavo kot najvišja priznanja v državi Sloveniji na drugih področjih. Odbor za podeljevanje Bloudkovih na- grad je tudi letos vodil dolgo- letni urednik športne redakci- je Dela Evgen Bergant. Marika Kardinar Rodila se je 26. avgusta 1953 v Dobrovniku (občina Lenda- va), nagrado pa je dobila za vrhunske tekmovalne dosežke. S kegljanjem se je začela uk- varjati pred dvema desetletje- ma v Čardi, od koder je presto- pila k mariborskemu Kon- struktorju, zadnjih šest let pa nastopa za Emo. Na šestih svetovnih prven- stvih (1982-1992) je skupaj osvojila devet kolajn (šest zla- tih, dve srebrni in eno brona- sto) in bila polnih šest let s 480 keglji svetovna rekorderka v posamičnem nastopu. Maja letos je v Bratislavi z novim svetovnim rekordom 1395 po- drtih kegljev v kombinaciji postala dvakratna svetovna prvakinja. Z ekipo Ema je dvakrat zmagala na svetov- nem pokalu, leta 1986 je bila za Matejo Svet druga športni- ca Slovenije in dobila Bloud- kovo plaketo. Roman Lešek Rodil se 7. avgusta 1937 v Celju, nagrado pa je dobil za tekmovalne dosežke in organi- zacijsko-strokovno delo. V svet športa je vstopil leta 1945 kot orodni telovadec, v začetku petdesetih let pa je prestopil v košarkarske vrste in za Celje igral v republiški ligi. Z atletiko se je seznanil leta 1952 in v tej panogi dose- gel najbolj odmevne rezultate. Dve desetletji je bil jugoslo- vanski rekorder v skoku s pa- lico (491 cm), slovenske rekor- de pa je imel tudi v skoku v daljavo (743 cm) in teku na 200 metrov (21,7). Za repre- zentanco Jugoslavije je zbral 40 ekipnih nastopov, kar je največ izmed vseh slovenskih atletov. Sodeloval je na olim- pijskih igrah v Rimu in Tokiu, nastopil na dveh evropskih pr- venstvih in leta 1964 v Neaplju zmagal na sredozemskih igrah. Po končani karieri je bil trener nekaterih uspešnih celj- skih atletov (Kocuvan st., Pre- zelj), v občinskih komisijah za šolski šport je opravljal vrsto ključnih nalog, v zadnjem ob- dobju pa je tehnični vodja At- letskega društva Kladivar Ce- tis. Pred leti je za svoje delo že dobil Bloudkovo plaketo. Čestitkam se pridružuje tu- di uredništvo NT&RC. ŽELJKO ZULE Marika Kardinar Roman Lešek Plaketa za srebrne iz Bratislave: Lado Gobec, Biserka Petak, Ljuba Tkalčič, Tanja Gobec (z leve v zadnji vrsti), Mira Grobel- nik, Marika Kardinar, Jožica Seško in Točka Urbane (v sprednji vrsti). RAI^RAMA _ Nogomet Siovenska iiga 16. kolo: Publikum-Naklo 2:2 (1:2), strelca: Pranjič, Bevc; Potrošnik-Rudar 2:0 (2:0); Olimpija-Steklar 8:0 (4:0). Vrstni red: Olimpija 24, Maribor 22, Mura, Studio D, Ljubljana 21, Kompas 19, Na- klo 18, Rudar 17, Zagorje, Pu- blikum 15, Gorica, Koper 14, Izola 13, Slovan, Steklar 12, Nafta 11, Železničar 10, Po- trošnik 9. Il.siovenska iiga 14. kolo: Dravinja-Domžale 5:1 (1:1), strelci: Zore 3, A. Ko- kol, J. Hrovat 1; Korotan-Era Šmartno 2:0 (0:0). Vrstni red: Istragas, Triglav, Primorje 22, Rudar 21, Avtobum 18, Dom- žale 14, Medvode, Gidos 13, Dravograd, Tabor, Vevče, Dravinja 12, Korotan 11, Era Šmartno 9, Ilirija 7, Napredek 3. Košarka Il.siovenska liga Moški - 9. kolo: Zagorje- MIK Prebold 74:81 (36:44), strelci: Govc 38, Širše 16, Ku- der 10, Udrih 5, Anžlovar, Podgomik, Turk 4; Slivnica-P. Laško 93:78 (44:41), strelci: Dumik 19, Zdolšek, Čovič 14, Šoštarič 9, Blagotinšek 7, D. Lapomik 6, Blatnik 4, Vrho- vec 3, Trobiš 2. Vrstni red: MIK Prebold 17, Zagorje 16, Slivnica, P. Laško 15, Radgo- na 14, Rudar 13, Slovenj Gra- dec, Bistrica 12, Ruše 11, Meja 10. Ženske - 10. kolo: Metka- Šentvid 70:25, Comet-Sežana 73:54. Vrstni red: Metka 15, Slovan (s tekmo manj), Comet 14, Domžale 12, Sežana 11, Pomurje 10, Novo mesto (s tekmo manj) 9, Šentvid 8. Območna liga Moški - 7. kolo: Converta- Polzela B 109:64, Rogla-Jelša 93:61, Šentjur-Hrastnik 69:60; zaostala tekma: Podčetrtek- Jelša 75:67. Vrstni red po po- lovici prvenstva: Converta 12, Šentjur, Hrastnik, Rogla 10, Polzela B 8, Podčetrtek 7, Jel- ša 6. Rokomet Siovenska iiga Moški - 7. kolo: Pivovarna Laško - Jadran 20:18 (7:8), strelci: Pungartnik 5, Leve, Šerbec 4, Jeršič 3, Tomšič 2, Begovič, Čater 1. Ženske: 8. kolo — modra sku- pina: Velenje-Krim 21:26 (10:10). Vrstni red: Olimpija 16, Mlinotest 12, Krim 9, Kranj 6, Velei^e 5, Primož 0. Bela skupina: Žalec-Novo me- sto 29:20 (14:10), strelke: Do- lar 9, Bylina, Gorbulina 6, Kline, Kučera 4. Vrstni red: Oprema 12, Žalec 10, Burja 9, Branik 7, Novo mesto 6, Izola 4. Il.siovenska iiga Moški - 7. kolo: Celje-Polet 31:19 (19:17), Radeče-Hrast- nik 18:22 (11:8). Vrstni red: Krško 12, V. Nedelja 10, Rad- gona, Krog, Zagorje 8, Hrast- nik 7, Celje, Radeče 6, Ormož 4, Polet 1. Odbojka Siovenska liga Moški - 6. kolo: Bled - Šem- peter 3:0 (13, 5,14). Vrstni red: Salonit 12, Pionir, Kamnik 10, Olimpija 8, Pomurje 6, Bled, Fužinar 4, Žirovnica, Granit, Šempeter 2. Ženske - 6. kolo: Abes Trade - Tabor 390 (7, 4, 7), Gornji Grad - Topolšica 3:0 (6, 11, 5). Vrstni red: Abes Trade, Koper HIT Gorica 10, krim. Bled 8, Kočevje 6, Gornji grad 4, Ro- goza. Tabor 2, Topolšica 0. II. slovenska iiga Moški - 8. kolo: Braslovče - Črnuče 3:2 (-13, -11, 10, 13. 13), Salonit ml. - Celje 3:0 (11, 6, 12), Topolšica - Mislinja 3:1. Vrstni red: Ljutomer 14, To- polšica 12, Izola, Vileda ml., Črnuče 10, Brezovica, Bra- slovče, Mežica 8, Salonit ml. 6, Mislinja, Pionir ml. 4, Celje 0. Ženske - 8. kolo: Braslovče - Šentvid 3:2 (4, 7. -13, -11, 10). Vrstni red: Mislinja 16, Pi- onir 12, Prevalje, Vital, Tri- glav, Mežica 10, Ptuj, Cimos ml. 8, Braslovče 6, Rogoža ml. 4, Tabor ml. 2, Šentvid 0. Kegljanje Siovenska iiga Moški - 9. kolo: Konstruk- tor-Žalec 8:0 (5457:4948) Truntič-Kompan 1:0 (918:803), Nareks-Dobrajc 1:0 (893:781), Steržaj-Krajšek 1:0 (940:834), Hribar-Jakopovič 1:0 (887:836), Kirbiš-Kačič 1:0 (909:858), Pihlar-Gmajner 1:0 (910:834). Vrstni red: Kon- struktor 18, Gradiš, Fužinar 13, Rudar 11 Tekstina 7, Do- nit. Brest 4, Žalec 2. Ženske - 9. kolo: Emo-Adria 6:2 (2515:2438; Šeško-Samec 1:0 (433:425), Grobelnik-Ja- nowsky 0:1 (383:397), Tkalčič- Sever 0:1 (394:410), Lesjak- Poljšak 1:0 (404:402), Kardi- nar-Zotič 1:0 (475:397), Pe- tak-Štokelj 1:0 (426:407). Vrstni red: Emo 18, Ljubljana 16, Triglav 10, Gorica, Adria, Fužinar 8, Slovenj Gradec 4, Konstruktor 0. Hokej Siovenska iiga 13. kolo: Slavija - Cinkarna 1:8 (0:1, 1:3, 0:^, strelci: Ša- hraj 3, Rojšek, Zolek 2, Vnuk 1; 14. kolo: Cinkarna - Triglav 4:0 (0:0, 3:0, 1:0), strelci: Vnuk, Bemjak, Ščurjenko, Ša- hraj. Vrstni red: Bled 26, Olimpija 22, Cinkarna 18, Je- senice 12, Triglav 4, Slavija 0. Squash Siovenska liga l..kolo - moški: Fittop (Mengeš)-Vojnik 4:1, Hrast (Nm)-Velenje 5:0; ženske: Fit- top-Vojnik 3:0, Hrast-Velenje 2:1. Mali nogomet Prvenstvo SI. Konjic Vrstni red po jesenskem de- lu - L liga: Vitanje, Draža vas 20, Blato 14, Loče 13, Stranice 12, Dobrava, Vandravci 11, Krokar, Monja, Jernej 7, Zla- kova 6, Orkan 4; n. Iiga: Nir- vana. Avtocesta 16, Baza 14, Gabrovnik, Draža vas II 12 itd; m. liga — prvaki: Škalce, Filčnjenk in DSV; veterani: Konjice 11, Majolka 9, Taten- bah 8, Zreče 7, Vitanje 5, Zeče 3, Žiče 2, Tepanje 1. Prvenstvo Šentjurja Vrstni red po jesenskem de- lu - L liga: Cosmos 19, Dramlje 16, Loka 15, Juventus, Gene- racija 14, Jakob 13, Panterji 12, Tratna 7, Marija Dobje, Črički 6, Maratonik, Ponikva 4; n. liga: Gremlini 19, Primož 18, Dobrina, Trnovec 16, Montpriese 12, Slivnica 11, Kalobje 9, Zajčki 8, Vodruž, Hruševec 6, Petrol 5, Eminent 4. Športne igre Celja Tenis Končni vTstni red: moški - I. Iiga: Klima A 24, Cinkarna 18, Štore 16, Cetis, Klima B, Alpos 14, Gradi 10, LB 4; U. Iiga: Nivo 24, Obrtnik, STŠ 22 itd; ni. liga: Štajerska banka 28, Cinkarna 22, Žična 18 itd; IV. liga: Libela 24, Obrtniki, Dobrajc 18 itd; V. liga: Kotli 24, Trim 22, BC 18 itd; ženske: Štore, Zdr. dom 22, RC IRI 18, STŠ 14, Sugros, Zdr. center 12, SŠBK 10, LB 0. Kegljanje Končni vrstni red: moški - borbenelgre: Sugros 951, Ko- munala 874, Kovinotehna 873, Žična 857, Železnica 824, Pe- trol 757, Cetis 721, Klima 416, Izletnik 394, Emo ERC 383, Remont; 6 x 100: Sugros 4773, Kovinotehna 4655, Žična 4629, Petrol 4571, Komunala 4462, Železnica 4352, Cetis 3744, Remont 3277, Izletnik 2287; posamezno: Topič (Žel) 871, Brglez (Kov) 832, Kranjc (Cet) 828, Polutnik (Pet) 826, Stravs (Sug) 817 itd. Namizni tenis Končni vrstni red - moški: Cetis 18, Obrtnik A 14, Kovi- notehna 10, Nivo 8, Obrtnik 6, Cinkarna 4. Balinanje Končni vrstni red — moški: Žična 10, Cetis 6, Petrol, Ko- munala 4. Vaš intervju: Britta Bilač Zaradi nekoliko bolj zgod- njega odhoda Veronike Šareč na študij v Združene države Amerike, smo pogovor z našo nekdanjo smučarko opravili sredi meseca, tako da žal ni- smo zastavili vseh vprašanj in upamo, da pogovor po želji bralcev kljub temu ne bo izgu- bil na avtentičnosti. Naslednja (deseta) gostja je atletinja Britta Bilač, glasove pa so v minulem krogu dobili še smučarki Mateja Svet in Katjuša Pušnik, kegljavka Ljuba Tkalčič, atlet Miro Ko- cuvan, plavalec Igor Majcen, košarkarja Jaka Daneu in Cveta Jezovšek, avtomobilist Roman Jerneje, ultramarato- nec Dušan Mravlje in alpinist Tomo Česen, ki pa je že bil športni gost Tednikove Petice. Med bralce, ki so svoje vpra- šanje zastavili Veroniki Šareč (pogovor je objavljen v Petici, ki bo izšla jutri) smo razdelili tri darilne bone s skupno vred- nostjo 6000 tolarjev. Nagra- jenci so: Stojan Olenik, Plem- Ijeva 1, Ljubljana; Marjan Plenjšek, Nova vas 36, Mar- kovci in Slava Gorenak, Sve- telka 22, Dramlje. KUPON Vprašanje za Britto Bilač:_ Pre(dlog za naslecinjega gosta:_ Ime in priimek:_ Naslov:_ Kupone pošljite do 15. (decembra na naslov: Novi te(dnik, Trg V. kongresa 3 a, 63000 Celje, s pripisom Vaš intervju. Št. 47 - 26. november 1992 17 Leteči »Puhi« Oalhaisu pokal ie zadnji veliki uspeh aviomohlllsla ivonlmlrla Blažuna Iz Bogatca - Brez odrgnin Iz 40 metrov globokega prepada s štirimi naslovi jugoslo- vanskega avtomobilističnega prvaka v različnih kategorijah gorskih in cestnohitrostnih- ^ožnih dirk je Zvonimir Bla- žun iz Rogatca eden najbolj uspešnih slovenskih dirkačev, toda le ena zmaga in slovo od Jugoslavije sta »Pubija« pri- krajšala za Zlato čelado, ki je bila do lani vrhunec kariere vseh domačih šampionov av- to-moto športa. »Zlata čelada je bila lepa lo- vorika in namenjena vsem, ki so trikrat zapored ali v pre- sledku petkrat osvojili naslov prvaka Jugoslavije. Zaradi se- lektivnosti je bilo relativno malo dobitnikov našega naj- višjega priznanja in zato sem seveda slabe volje, ko je bilo jasno, da sem ostal brez mož- nosti za peti YU naslov,« pove 35-letni dirkač Adam Racing Teama, ki je letos zmagal v tekmovanju za Daihatsu po- kal in je na stezah od leta 1975 ali kot sam pravi: »Ko sem na- redil vozniški izpit.« Kako se je slovenski avto- moto šport znašel v novih raz- merah? Ni najbolj bleščeče. Krožnih in gorsMh tekmovanj je zelo malo in regularnost prvenstva so reševali rallyisti s popolni- tvijo posameznih kategorij. Naslednje leto naj bi bilo dru- gače. Menda naj bi za domače prvenstvo vozili tudi v Zeltwe- gu na slovitem Osterreichrin- gu, novo prizorišče naj bi bil tudi Ptuj. Stez imamo dovolj, težave nastopijo s pomanjka- njem posadk ter pokroviteljev in slabo kaže tudi mojemu Adam Racing Teamu. Naslove ste osvajali v krož- nih in gorskih dirkah. Kaj je vaša specialnost? Razlika je precejšnja, ven- dar v obeh zvrsteh rad tekmu- jem in vsaka ima svoj čar. Krožne dirke so zanimive za- radi sočasnega štarta in prehi- tevanj v boju za čimboljšo uvr- stitev. Pri gorskih je precej drugače in tako se tudi taktika razlikuje. Na stezi sem sam, brez pregleda nad razvojem dogodkov in marsikdaj je po- trebna že skoraj popolnost. Kako pa je s treningi, cestne dirke so po tej plati najbrž po- sebnost? Treniram na progah, kjer so tekmovanja. Ceste takrat niso zaprte za promet, zato je po- trebna dodatna previdnost. Spoznati moramo vse značil- nosti proge, vsak zavoj in si v spomin vtisniti vsako po- drobnost. Večjih težav med treningi s policijo nimamo, predvsem zaradi obojestran- skega razimievanja. Tako pred uradnimi treningi ne smemo na ceste s tekmovalnimi vozili, policisti pa tudi zamižijo, ko med spoznavanjem proge pre- koračimo predpisano hitrost. Stalni spre^jevalec avto- moto športa so nesreče. Kakš- na je vaša bilanca? Skoraj na vsaki dirki razbi- jem avtomobil. Pravzaprav je že kar čudno, če na vozilu ni večje razbitine. Najhuje je bilo pred leti v bosanskih Šekovi- čih. S ceste sem z Volkswag- nom Polo po zraku zgrmel v 40 metrov globok prepad. Avto je bil »totalka«, meni pa nič. Niti najmanjše odrgnine. Koliko avtomobilov sem zamenjal? Ne vem, vendar jih je bilo več kot deset. Dva ali trije »fičkoti«, dva VW Polo, trije Vugoti, Su- zuki Swift, Daihatsu, BMW, s katerim sem premagal tudi Dagmarja Šustra, ki naj bi bil naš najboljši dirkač. Naslovi in zmage odpirajo vedno večje želje po močnejših avtomobilih. »Pubi« v letu 1993? BMW M serije tri! Obstaja možnost, da si avtomobil eno- stavno sposodim. Plačam ne- kaj tisoč mark in mi ga pripe- Ijajo na dirko, po njej ga vr- nem lastniku. Ce bo seveda dovolj denarja. Kaj pa avtomobili v zaseb- nem življenju? Nenehno zamenjujem vozi- la, s tem enostavno živim in praktično z nobenim ne zdr- žim dlje časa. Pri hiši je vedno večje število avtomobilov, zdaj jih imamo pet: tekmovalno vo- zilo, dostavni kombi za oskrbo gostilne in bodoče diskoteke, pa avtomobile za daljše razda- lje, za vsakdanje opravke, za... ŽELJKO ZULE Štirje mušicetirji Zaradi nastopa mladinske reprezentance na turnirju Al- pe-Jadran, je bilo redno pr- venstveno kolo šele sinoči, vo- dilno moštvo Celja Pivovarne Laško pa je že v torek v dvora- ni Golovec premagalo Jadran in še naprej ostaja brez oddane točke. Tomaž Tomšič, Rajko Bego- vič, Tomaž Ocvirk in Beno La- pajne, štirje »mušketirji« Celja Pivovarne Laško, pa tudi Iztok Rozman iz Gorenja, so pod vodstvom Velenjčana Mira Po- žuna ih> Celjana Slavka Iveziča nastopali v začetni postavi mladinske reprezentance na pokalu Alpe-Jadran v Pulju ter osvojili 2. mesto. Po visokem porazu s Hrvati z 22:32 so naši premagali Itali- jane s 23:19 in Avstrijce s 24:21. Begovič (na sliki) je bil v treh tekmah z 19 goli naj boj- ši strelec pri Sloveniji; Tomšič in Rozman sta jih dosegla po sedem, Ocvirk pa šest. V sed- mih tekmah je mladinska re- prezentanca doslej le enkrat izgubila, Hrvate pa je na tur- nirju v Italiji že premagala. Pojutrišnjem bodo pivovarji pričeli z nizom štirih derbijev. V Trbovljah bodo gostovali pri Rudarju, Celjani v njihovih vr- stah (trener Ivezič, Medved, Privšek, Stojakovič) pa bodo tako kot v prejšnji sezoni dalix vse od sebe, da bi ponovili ne- odločen izid iz lige ali pa celo najtesnejšo zmago iz prve pol- finalne pokalne tekme. DEAN ŠUSTER MIK Prebold poiprvalc, Jerič v Lašicem Košarkarji MIK Prebolda so s prepričljivo zmago v derbiju v Zagorju osvojili naslov polprva- kov II. lige - vzhod in imajo z uspehi proti vsem neposrednim tekmecem za uvrstitev v končnico pomembno prednost v boju za vrh. Preboldčani so že tretjič zapored po polovici prvenstva »mini« prvaki, favorizirani Laščani pa so z novim porazom v Mariboru spet zabredli v krizo in so v ponedeljek zamenjali trenerja. Na klopi bo v prihodnje Rudi Jerič, dosedanji trener Aleš Antaver pa bo koordinator in bo skrbel predvsem za mlade rodove. Za ekipo MIK Prebolda (na sliki) so v prvem delu drugoligaškega prvenstva nastopali Kilder, Udrih, Anžlovar, Tavčar, Podgomik, Turk, Čvar (stojijo z leve). Strah, Črnila, Govc, Lesjak, Širše (v sprednji vrsti). Foto: EDI MASNEC Viiiarno na ledu Uprava ceUskIh hokejistov že odslovila Olega MIsenka In Cinkarno Devet celjskih hokejistov (Vnuk, Rojšek, Žolek, Jeram, Ločnikar, Milidragovič, Kel- gar, Mrdjenovič, Poznič in Rozman) je v minulih dveh tednih uspešno nastopalo v ra- zličnih državnih reprezentan- cah na kvalifikacijah za uvr- stitev na svetovno prvenstvo skupine C, v Celju pa je med- tem prišlo do korenitih spre- memb, ki so vrhunec doživele v začetku tedna. Najprej je vodstvo kluba za- radi neizpolnjevanja pogodbe odslovilo letošnjo okrepitev, branilca Olega Misenka, ki se bo v naslednjih dneh vrnil v Moskvo. Po prvotnih načrtih naj bi ga zamenjal Pučkov (la- ni je že igral v Celju), vendar je zaradi boljše pogodbe odšel v Kazahstan. V končnici prvenstva bo ta- ko četrti tujec v rumeno-mo- drem dresu najbrž all-round igralec Makarov, s čimer se strinja tudi njegov zdajšnji klub Zagreb, dogovor pa naj bi bil sklenjen še ta teden. Negotova je tudi usoda tre- nerja Valentina Egorova, saj so že nekaj časa vidna trenja na relaciji stroka-igralci-vod- stvo in tako je zadnjo tretjino petkove tekme proti Slaviji vodil sekretar kluba Adolf Rozman. V soboto se bo na celjskem dr- sališču ob 13. uri za vse, ki so že napolnili šest let začela ho- kejska šola, ki jo bodo vodili ruski hokejisti Ščurjenko, Ša- hraj in Ovčakov. Vsi bodoči hokejisti naj s sabo prinesejo samo drsalke. Najresnejši kandidat za no- vega trenerja je Blaž Jakopič in nikakor ni izključeno, da bo ekipo z vsemi pooblastili vodil že na jutrišnjem derbiju na Bledu. Na tej tekmi bodo ru- meno-modri nastopili z novim imenom — Celje. V torek zvečer je namreč Cinkarna dokončno odstopila od pokroviteljstva, ki je bilo v zadnjem obdobju bolj kot ne simbolično. ŽELJKO ZULE Smola Cimpermana Na SP v karateju je Brane Cimperman iz Žalca v l.kolu superlahke kategorije izgubil z zastopnikom Tajvana z naj- tesnejšim izidom 3:4 in nesreč- no izpadel. Izmed Slovencev se je v 2. kolo uvrstil le Maurer, med okoli tisoč tekmovalci iz 40 držav pa so imeli največ uspeha Španci, Francozi in Ja- ponci. Judoistl ob naslov Judoisti Iva Reye so brez po- škodovanih Sadžaka in Nov- koviča na domačih blazinah nepričakovano izgubili dvoboj zadnjega kola Inter lige u Uni- onom iz Lipnice z 2:4 (17:30) in naslov prepustili Impolu. Za Celjane sta točki s posa- mičnima zmagama prispevala Cuk in Anderle, medtem ko je Beltram iztržil remi. Na celj- skem turnirju bi morala nasto- piti še Drava, ki pa je brez boja predala oba dvoboja. Nov skok Celjanov Celjska regija bo v nasled- njem letu vendarle imela ša- hovskega prvoligaša. Žalčane bo zamenjala ekipa Celja, ki je zmagala v vzhodni skupini drugoligaškega prvenstva in tako v dveh letih preskočila dva tekmovalna nivoja. Celj- sko ekipo so sestavljali izk- ljučno domači šahisti, po sko- raj desetletju pa so pozornost znova namenili mladim. Iz II. lige - vzhod sta izpadli ekipi Konjic in Medobčinskega or- ganizacije slepih in slabovid- nih - Moss. Končni vrstni red: Celje 12, Radenska, Polskava 11, Len- dava 7, Poljčane 6, Slovenj Gradec, Konjice 4, Moss Celje 1. Aničlč okreva Povratnik v vrste celjskih košarkarjev Mirko Aničič v le- tošnji sezoni resnično nima sreče. Huda bolezen je zahte- vala težko operacijo, tako da je kariera 33-letnega košar- karja predčasno končana. Vendar pa se nekdanji kape- tan ne namerava povsem uma- kniti iz košarke. Po okrevanju se bo najbrž posvetil vzgoji mladih košarkarjev, s katerimi se je začel ukvarjati v minuli sezoni. Prvenstva razredov V organizaciji Športne šole Celje je bila uvedena nova oblika prvenstev med repre- zentancami razredov osnovnih šol. V tekmovanju šestih ra- zredov je v malem nogometu zmagal 6. b Frana Roša, v mini odbojki za deklice in basketu pa ekipi 6. b in 6. a II. osnovne šole. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 27.11. Hokej na ledu Bled: Bled-Cinkama (15. kolo SHL, 19). Košarka Zreče: Rogla-Polzela B (8. kolo območne lige, 18). Sobota, 28.11. Judo Ljubljana: Olimpija-Ivo Re- ya (13. kolo SJL, 15); troboj zadnjega kola II. lige (Beži- grad, Ostrožno, Ivo Reya II). Kegljanje Celje: finale ekipnega pr- venstva Slovenije za mladince (od 9. ure); Kamnik: turnir pi- onirskega prvenstva Slovenije. Košarka Velenje: Elektra-Comet (19), Rogaška Slatina: Roga- ška-Tinex (20), Polzela: Polze- la-Olimpija ml. (19), Podbočje: Podbočje-Inpos (14. kolo mo- ške SKL, 19. 15); Rogaška Sla- tina: K. Afrodita-Apis (11. ko- lo ženske SKL, 18); Prebold: MIK Prebold-Ruše, Laško: Pi- vovarna Laško-Rudar (10. ko- lo II. moške SKL, obe 19); Slo- venske Konjice: Comet-Dom- žale. Murska Sobota: Pomur- je-Metka (11. kolo II. ženske SKL, 17); Šentjur: Šentjur- Šmarje (19), Brežice: Conver- ta-Podčetrtek (8.kolo območ- ne SKL, 18). Rokomet Trbovlje: Rudar-Pivovama Laško, Velenje: Velenje-Aj- dovščinap. kolo moške SRL, obe 19); Žalec: Žalec-Oprema (18), Ljubljana: Olimpija-Ve- lenje (9. kolo ženske SRL). Nedelja, 29.11, Kegljanje Kranj: Triglav-Emo (11. ko- lo ženske SKL, 10). Nogomet Velenje: Rudar-Studio D, Rogaška Slatina: Steklar- Kompas, Zagorje: Zagorje- Publikum (17. kolo SNL); Šmartno ob Paki: Era Šmart- no-Ilirija, Vrhnika: Primorje- Dravinja (15. kolo II. SNL, vse 13. 30). Torek, 1.12. Hokej na ledu Ljubljana: Olimpija-Cin- karna (16. kolo SHL, 18). Sreda, 2.12. Košarka Slovenske Konjice: Comet- Rogaška (19), Ljubljana: Ježi- ca-Elektra (13. kolo moške SKL, 20). Stotinja udarila mimo Predvsem zaradi nepričako- vanega poraza košarkarjev Pi- vovarne Laško je bilo 9. kolo stavnice Golding loto pretrd oreh, saj med 105 kuponi ni bilo nobenega z vsemi pravil- nimi napovedmi, čeprav zara- di napačnega sporeda roko- metnih tekem nismo upošteva- li tipa s tekme igralk Žalca. V naslednjem kolu bo tako nagradni sklad po treh tednih znova bogatejši. Podvojen bo na 20 tisoč tolarjev, pri košar- karski tekmi pa tip O pomeni podaljšek. Pravilni tipi 9. kola: Slivnica-Pivovama Laško 1, Zagorje-MIK Prebold 2, Pu- blikum-Naklo O, Potrošnik- Rudar 1. Za sodelovanje v nasled- njem kolu bodo prišli v poštev kuponi s poštnim žigom sobo- te, 28. novembra, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg V. kongresa 3a, 63000 Ce- lje, s pripisom Golding loto. 1. Rokomet (m): Ru(jar-Pivovarna Laško 1 O 2 2. Rokomet (ž): Žalec-Oprema 1 O 2 3. Košarka (ž): K. Afrodita-Apis 1 0 2 4. Judo:Olimpija-IvoReya 1 O 2 5. Nogomet: Rudar-Studio D 1 O 2 Ime in priimek:_ Naslov:- Št. 47 - 26. november 1992 18 V službi volilcev v množici večinoma slabo profiliranih strank, ki so pred- ložile kandidatne liste za voli- tve v državni zbor, volilci ko- majda še lovijo sapo, zato ni čudno, da so parlamentarne volitve stopile v senco pred- sedniških, kjer še vendarle lo- čimo, kdo je kateri kandidat. Še radijci moramo, čeprav ne- radi, priznati, da se le z naj- večjo težavo prebijamo do ne- katerih naslovov in imena kandidatov, ki so se nenadoma ponudili Slovencem kot edini odrešeniki njihovih težav. No; ja, sicer pa še politični akterji ob omembi katere od reinkamiranih strank debelo pogledajo. Skratka: sloven- skega volilca čaka do Miklav- ža še temeljit študij kandidat- nih list, da se bo resnično lah- ko odločil po svojem srcu in vesti. Mediji in tudi Radio Ce- lje sicer obilno predstavljajo posamezne stranke in njihovo delo, ampak kar nekaj jih je, ki so nam priporočili, da bi v tem času vrteli raje dobro glasbo. Pogum, volilci! Čez dober te- den dni boste odločali o naši prihodnosti, za ta privilegij pa je potrebno tudi nekaj žrtvo- vati - denimo urico sprostitve. Do znamenitega predvolil- nega molka se nam torej obeta le še stopnjevanje predvolilne vročice. V tem času smo in bo- mo v studiu Radia Celje gosAili tudi vse predsedniške kandi- date, ki jih imajo možnost »za- slišati« tudi njihovi volilci. Pr- va dva dr. Stanko Buser, kan- didat Slovenske ljudske stran- ke in Darja Lavtižar-Bebler, kandidatka Socialistične stranke, sta se dobro odrezala. Ko to pišem (v torek) pričaku- jemo Milana Kučana. V petek bomo gostili Franceta Tomši- ča, kandidata SDS, v nedeljo Jelka Kacina, demokratskega kandidata in v torek kandida- ta krščanskih demokratov Iva- na Bizjaka. Za kandidata LDS dr. Ljuba Sirca in kandidatko Narodnih demokratov do tega trenutka še nimamo potrjenih terminov. Darja Lavtižar-Bebler pred mikrofoni RC z Nado Kutner. Kdaj bomo živeli bolje? v torek popoldne se je poslušalcem našega radia predstavil predsedniški kandidat Milai Kučan. Pripravljena vprašanja so morala v koš, saj so telefoni brneli vseh 45 minut. Predsedni. škemu kandidatu so poslušalci izrekali predvsem zahvalo za vse, kar je doslej storil za samo stojno državo. Vprašanja pa so bila vsa po vrsti socialno obarvana - če bo izvoljen za predsednika kaj bo storil za boljši jutri mladih, kako zagotoviti ljudem delo in solidno plačo, kaj ukreniti za boljše razmere v kmetijstvu in turizmu, kako ohraniti lepoto Šmartinskega jezera in kako bol pravično razdeliti tistih nekaj tolarjev, ki so bila namenjena za odpravljanje posledic suše Skratka, ljudi ni zanimala visoka politika, temveč preživetje in človeka vredno življenje Predsednika so še povprašali, kako je z njegovo dohodnino. Položnico za šest tisoč tolarjev ji dobil, je povedal Kučan, če je že poravnal dolg državi, bi pa bolje vedela njegova soproga. m, Foto: EDO EINSPIELEB NOVO LETO SE PRIBLIŽUJE RAZLOG VEČ ZA OBISK FOTOLIKA. - FOTO ALBUMI - 30 različnih barv ter velikosti - UGODNE CENE FOTOGRAFIRANJA ZA DOKUMENTE - TISKANJE KOLEDARJEV PO NAROČILU - vse vrste VARTA in DURACEL baterij Glasba v naravi. Ponovno idila, sicer montirana, ven- dar pa ravno to pritegne gledalca, ki prebira turistični vodnik. Ni ga lepšega, kot sedeti v naravi in ob sprem- ljavi ptičjega petja igrati na flavto. Ob takšnem posnetku asociacije prihajajo same, zato ni potrebno veliko besed. Avtorica fotografije je Sonja Kamplet iz Šmarja, ki prejme tedensko nagrado, brezplačno razvijanje filma in fotografij. Vsekakor pa ima možnost dobiti še eno od lepih nagrad ob zaključku akcije, za katere se bodo potegovali vsi nagrajenci. Foto RIZMAL tudi v Celju v hali A na Golovcu - foto laboratorij - atelje - trgovina DO NOVEGA LETA RAZVIJANJE FILMOV ZASTONJ! Čakajoč na novo frekvenco Poslušalci Radia Celje do- bro vedo, da si že nekaj časa prizadevamo za boljšo slišnost radijskega signala, saj je bila postavitev pretvornika na Ma- liču leta 1989 z uvedbo stereo tehnike in pridobitvijo frek- vence 95,9 MHz, šele pr\'a faza izboljšane slišnosti; v geograf- skem smislu proti jugu, z od- dajniške točke Golovec Celje. Letos smo začeli intenzivno pripravljati teren za izboljša- no slišnost Radia Celje v dol- goročnem smislu, čeprav je v Sloveniji veljal moratorij za podeljevanje novih radijskih frekvenc, kar je veljalo tako za nove radijske postaje, ki naj bi jih po moratoriju prinesel nov tržno-komercialni veter, ka- kor tudi za izboljšave slišnosti starih radijskih postaj. Vlada Republike Slovenije je 10. novembra odpravila mo- ratorij za podeljevanje še raz- položljivih frekvenc in Repu- bliška uprava za telekomuni- kacije v Ministrstvu za promet in zveze bo morala v najkraj- šem času, po zagotovilih odgo- vornih državnih uradnikov v njej, odgovoriti 39 različnim prosilcem. Toliko prošenj se je namreč nabralo v času mora- toriia v nienih predalih. Po zadnjih pogovorih, k smo jih imeli v omenjeni upra vi, je dokumentacija Radia Ce Ije oziroma hiše NT&RC me( redkimi korektno zbrana ii dokumentirana, zato upamc da bomo najkasneje v treh ted nih dobili ustrezno dovoljenj za predvideno frekvenco 104, MHz, kar bi pomenilo, da se b Radio Celje poslej lahko sliša veliko bolje in dlje, tako ko naši radijski kolegi — z Boča Upamo tudi, da bo ta boljši slišnost zaznamovala radijsko leto 1993, ali pa še kakšen dan prej, na primer za silvestrski program RC. MITJA UMNIB Št. 47 - 26. november 1992 19 ODMEVU Drevenšek in Basti ne zastopata SKD Glede na to, da je g. Lam- pret, predsednik SKD v Celju čutil potrebo, da javnost obve- sti o »moji zamrznitvi članstva v SKD«, želim dati sledeče po- jasnilo: Stranka SKD v Celju po mojem mnenju ni bila dovolj aktivna prav zaradi zaviralne- ga »delovanja« nekaterih čla- nov, ki so se v stranki večkrat nesramno prepirali in pa zara- di nenehnega čakanja, kdaj bo imel g. Lampret čas, da pride iz Ljubljane na sestanek v Ce- lje. Tako je stranka prakticira- la pozne večerne seanse in se izgubljala v pripovedi g. Lam- preta o pomembnosti njegove- ga dela v Ljubljani. V zadnjem dvo in pol letnemu delovanju stranka tako ni imela in ni mo- gla imeti bistvenega vpliva na politično dogajanje v Celju, niti ne na korekcijo oz. izbolj- šanje celjskih pozicij znotraj države Slovenije. Z nekaterimi člani SKD sem poskušal stvari programsko zastaviti, tako n. pr. s pro- gramsko konferenco leta 1991, zelo dobro obiskanimi javnimi tribunami, n. pr. o novi organi- ziranosti občine Celje, o last- ninskem preoblikovanju po- djetij, o aktivni politiki zapo- slovanja itd. Kljub naporom stvari niso krenile v programsko-kon- struktivni smeri, znotraj stranke pa tudi ni bilo dovolj kooperativnosti. Vodstvo SKD v Celju tudi ni podprlo kadro- vanja šefa Davčne uprave v Celju g. Prepadnika, niti na- čelnika Inšpekcijskih služb občine Celje g. Vrečka, čeprav sta oba člana stranke, hkrati pa ni imelo nobenega drugega kandidata. Pač po načelu: Nihče ne more biti tako velik, kot je lahko šef stranke, pa čeprav le celjske veje. Toliko v kratkem o prvotnih razlogih mojega »zamrzovanja«. S tem pa ne mislim reči, da je stranka Slovenskih krščan- skih demokratov nasploh sla- ba, oz. najslabša stranka v ce- Iju, nedvomno pa je potrebna prenove. Potrebujemo jo v celotnem slovenskem prostoru, ki ga je zajela strankomanija. Ta je hkrati razumljiva za narod, ki je 45 let trpel totalitarizem, vsekakor pa je na mestu vpra- šanje, v koliki meri nam je ko- ristna? Tako je vse v preriva- nju, pojavlja se, kot pravi ar- gentinski Slovenec A. Rot »brutalnost zatiralske menta- litete nekdanjih zatiranih lju- di« in nazadnje paranoja, ki bo po zaslugi »zanesljivih ljudi, sivih eminenc in povzpetnikov še dolgo med nami.« Mnogi demokrati tako po- zabljajo, da je pri uresničeva- nju demokracije pomembno, da ima vsakdo pravico izreči mnenje in ni ga človeka, ki bi mu to pravico odvzeli. In ne- nazadnje se spomnimo krščan- skega sporočila, ki sijajno od- pira »pota do človeka« (po Tr- stenjaku) in do transcendence, »a zvodeni takoj, ko se zapre v zaključene kroge in v abso- lutne resnice.« In ali se kristja- ni oz. krščanski demokrati lahko definiramo s politiko ti- pa »anti«, ali moramo in more- mo sporočiti svetu tudi politi- ko tipa »pro«, ki pa ni nujno, da bo obče sprejeta! Tudi to je čar in hkrati past demokracije, v katero se lahko ujamemo. In konkretni - zadnji razlog - moje zamrznitve: Stranka SKD je dala nekri- tično podporo Z. Podlesniku iz stranke LDS v kandidaturi za mandatarja celjskega izvršne- ga sveta. Ob tem ni pokazala dovolj pripravljenosti, da ka- druje ustreznega mandatarja iz vrst strank, ki so zmagale na prvih demokratičnih volitvah po vojni. In tako se igra po- navlja: V republiki izdajo DE- MOS Pučnikovi socialdemo- krati (tudi morda zaradi Pe- terletove »enostrankarske pri- vatizacije« vladnih zadev), v Celju pa se jim pridružijo še Lampretovi Krščanski demo- krati, ki podprejo Školjčeve oz. Drnovškove liberale. Saj se v takih okvirih ne mo- remo iti »nove politike«. Da bi stranka ostala na oblasti oz. da bi nekateri njeni posamezniki zaščitili svoje osebne interese bodo podprli vsakogar - samo da ni iz vrst stranke oz. njenih privržencev. Nove politike pa se brez resnih novih konceptov in novih ljudi, ki bodo te kon- cepte uresničili, ne moremo iti. In če celjski odbor SKD uradno zapiše, da »v procesu demokratizacije še ne obvla- duje političnih znanj in poli- tičnega jezika« je moja odloči- tev, da se ne grem več politike s tistimi, ki jo ne znajo oz. ne zmorejo, dovolj utemeljena. SILVESTER DREVENŠEK Celje Siovenci, izginiii bomo! i. v celoti se strinjam z pisa- njem g. Bojana Ekselenskega v 46. številki NT. Temu doda- jam nekaj svojih misli in ugo- tovitev. Poznam precej tu živečih priseljencev iz bivših republik, »slavno« propadle SFRJ. Joj, kako s težavo sem to napisal. Mnoge poznam kot lojalne dr- žavljane naše mlade države, žal pa je med njimi tudi dosti takih, ki še vedno upajo, da se bodo vrnili časi stare propadle »Juge«. Ko je »slavna« JNA napadla Slovenijo, so tiho ča- kali in upali na zmago »svojih« mož, češ, sedaj jih boste Slo- venci končno dobili po nosu. Ob menjavi denarja so se nor- čevali iz denarnih bonov in na dolgo ugotavljali, da Slovenija ne bo nikdar mednarodno priznana. Nekateri se niso niti potrudili dobiti državljanstvo, katerega so naši novi oblastni- ki zelo velikodušno delili. Ob agresiji na Hrvaško in pozneje na BiH so celo odo- bravali ta dejanja in jih še odobravajo. Poveličujejo Miloševiča in Tudmana, Izetbegoviča, Arko- na, Šešelja in druge, vsak svoje »junake« te brezsmiselne voj- ne, pa čeprav že tu v Sloveniji dolgo živijo. Svojo mržnjo pre- našajo na svoje otroke, da že ti odraščajo z mržnjo; Srb proti Hrvatu, Hrvat proti Srbu, Srb proti Muslimanu in nekateri tudi z mržnjo proti Slovencem in Sloveniji. Proti Sloveniji, kjer so si ustvarili standard, stanovanja... Zakaj to pišem? Zato, ker so ti ljudje nevarni za Slovenijo in si ne zaslužijo, da živijo pri nas. Vsakemu nelojalnemu dr- žavljanu - priseljencu bi bilo potrebno odvzeti državljan- stvo in ga poslati tja, od koder je prišel - za vzgled drugim. Tistim, ki pa imajo status tuj- ca, pa ne izdajati delovnih vi- zumov, ker je že preveč Slo- vencev brez dela in na robu preživetja. Ponovno pa poudarjam, kot na začetku, da je dosti prise- ljencev lojalnih do naše države Slovenije. Mnogo Slovencev, sploh pa staršev šoloobveznih otrok, je razočaranih zaradi pouka sr- bohrvaščine. Tu so naši politi- ki padli na izpitu in si ne za- služijo glasu na volitvah. Več let po 2. svetovni vojni se v slo- venskih šolah niso učili nem- škega jezika, pa so bili Nemci naši okupatorji samo 4 (štiri) leta, pod Beogradom pa smo bili okupirani celih 45 let, pa se ga morajo naši otroci učiti brez prekinitve takoj po naši neodvisnosti. Morda pa neka- teri naši politiki menijo, da nam bo še kdaj prav prišel je- zik okupatorjev. Po Sloveniji se vozi še precej avtomobilov registriranih pri nas, ki imajo nalepko YU, prav ponosno pa se s tem postavlja- jo nekateri priseljenci. To je napaka ministrstva za notra- nje zadeve, ki pa še bolj bode v oči ob znani reklami Demo- kratov »Razlika je očitna« s prekrižanim YU in novo SLO oznako. Če ne bomo imeli oblasti, ki bo naredila vse za obstoj in blagostanje naroda, bo sloven- ski narod res izimirl. Zatorej bodimo previdni, komu bomo oddali svoj glas na volitvah. JOŽE JURC, Škofja vas Slovenci, izginili bomo! II. Upam in želim, da tako mi- slečih Slovencev kot ste Vi in Vaša stranka (SNS) ni veliko. Stališča, ki jih zagovarjate, so ozko nacionalistična in spomi- njajo na pogubno Hitlerjevo zmoto, apartheid, skratka, ne- varno in ozkosrčno miselnost, ki znova neti med ljudmi mrž- njo in sovraštvo. Minule vojne in ta, ki se je sprožila pri nas v bivši Jugoslaviji, kdo ve kdaj se bo končala, temelji na prav tako mislečih kot ste pripadni- ki SNS z g. Jelinčičem na čelu. Kaj res želite, da že tako maj- hen narod, kot je slovenski, postane še manjši? Biološke in demografske zakonitosti so zelo zapletena stvar nekega naroda, saj vpliva nanjo vrsta dejavnikov od naravno-ekolo- ških, socialnih, do političnih. Migracija meša prebivalce po celem svetu odkar obstaja člo- veštvo. Planet Zemlja je koz- mično gledano last nas vseh, ki na njem bivamo. Vprašanje je le, kako smo si ga sposobni pošteno in razumno deliti. Ko- liko Slovencev je posejanih ši- rom vseh kontinentov, ki se mešajo in križajo z drugimi narodi. Z različnimi motivi in razlogi je odhajalo v tujino do- sti naših strokovnjakov, umet- nikov in tudi navadnih delav- cev. Redki se vračajo, ker so si tam ustvarili svoj gmotni stan- dard in ugled, ki si ga v svoji domovini niso mogli, ali pa jim le-ta ni bil več zadosten. Po istem principu migracije so prihajali in ostajajo v Sloveni- ji ljudje iz dru^ republik in dežel, ki so tu študirali, si našli svoje delo tn kruh, ustvarili družino, ali pa so to njihove želje. Z osamosvojitvijo in držav- nostjo Slovenije so bili neslo- venskim prebivalcem ponujeni korektni pogoji, da se oprede- lijo, s kom in kako bodo delili državljanske pravice in svojo prihoizvisele< po zaslugi svojih junakov: Pin- tar je bil v Varšavi, Bizjak je že imel napovedan shod v Kopru, Bavčarja pa je tisto sredo bolela glava od prislu- škovalne afere. Bizjakovi in Pintarjevi sem popoldne, ko je bila njuna udeležba že sumljiva, predlagal naj jo spremljata ljubimca. Duša je priznala, da ga nima, Dam- jana pa se je smejala, da je zaradi televizijskih kamer prenevarno. Žurerji in politiici Party je bil živ. Zvezda ve- čera pa zanesljivo Tatjana Podobnik, ki ste jo bralci NT in poslušalci Rumenega CE določili za najbolj simpatič- no med vsemi trpečimi so- progami otrok matere politi- ke. Njen dragi, ki mu je za to priložnost napravila »še bolj erotično frizuro kot sicer« (preblisk ene od ljubosum- nih), je bil židane volje, po- nosen in lepljiv za vse čestit- ke in pozdrave. Četudi je njegova Tatjana prepričana, da je politika nesramna stvar. Najbolj žurerske volje je bila Judita Thaler, ki je vse prisotne prepričala, da bi lahko z Vladom Kreslinom bila pravšnji tandem. Pev- ski, seveda, bi dodal pomoč- nik zunanjega ministra. Zo- ran Thaler je bil, kot pona- vadi, zadržan. Dr. Dušan Plut nekoliko manj. Še pose- bej, ko se je na odru Vladu in Juditi pridružila njegova Darinka. Theo Bostič z vijo- ličastim metuljčkom se je moral umakniti v kot. Tam sta simpatična darila pazila oba odgovorna urednika: Branko Stamejčič in Mitja Umnik. S skupnimi močmi sta razdelila Kragolnikove ogrlice sedmim damam in nato še enkrat posebej Po- dobnikovi, ki bo doma obesi- la tudi darilce galerije Moza- ik - sliko sarajevskega slikar- ja Narcisa Kantardžiča. An- dreja Zakonjšek, študentka solopetja v Gradcu, je bila presenečenje večera: za tiste, ki je še niso slišali in one, ki ji niso verjeli. Marjana Ribi- čič mi je obljubila enomeseč- ni »drink paket« - samo zato, ker je ob tej priložnosti po dolgem času spet videla Ciri- la. Dr. Ribičič je namreč sa- mo v prejšnjem tednu prepo- toval več kot tisoč petsto ki- lometrov. Izredno se je zaba- vala Meta Ster. Njen soprog Andrej, znan kot najbolj za- seden slovenski politik, si je končno malce oddahnil. Tu- di Viktor Žakelj je bil pono- sen na Heleno, tako kot so vsi socialisti nanj, ko po iz- jemni asistenci Iva Daneua zabije koš. Danijel Malenšek je pripeljal le gospo Vesno, četudi me je dva dni prej vprašal, ali lahko pride tudi Gros s soprogo. Sploh ni bilo dvoma. Nekako me je pa le začudilo, saj je prav Vitomir svojo drago prepričal, naj ne sodeluje v akciji, saj temu Krajncu ne gre zaupati. Sindrom Pirnatove žene Zaključek akcije je poka- zal, da nam je uspela majhna revolucija: amerikanizacija slovenske politične scene. Ne samo to, da v napornem predvolilnem času pridejo na svoj račim tudi vohvci, ljubitelji česa drugega kot reklamnih panojev, dolgo- časnih spotov in naveličanih obrazov, ampak je zadeva zanimiva tudi z rumene stra- ni sive sedanjosti. Upam si trditi, da se lahko Marjan Podobnik postavi na glavo pred skupščino, pa na svoje morebitne volivce ne bo na- redil takšnega vtisa, kot ga je pustila njegova Tatjana. Oprostite, toda to je rekla- ma, pa naj si Bavčar o vsej stvari še tako slabo misli. Akcija, s katero ste v Ru- menem CE živeli dober me- sec (ali pa vam je šla na živ- ce), ima svojo naporno stran prav v razbijanju kvazitabu- jev. Gospa s svetilko, Sigrid Pirnat, je pred letom dni ne- hote blokirala proces tovrst- nega razkrinkavanja »lepših polovic oblasti«. Nikakor ni šlo več naprej. Tudi ko smo pričeli s »Petim vogalom«, je bila skepsa še vedno prisot- na. Tako je bilo treba ubrati bolj zvito pot: najprej z akci- jo navdušiti strankarske ve- ljake, nato še šefe volilnih štabov. Potem je bil nekaj časa mir za premislek. In ker je predvolilna kampanija vsem stopila v glavo, smo v glavnem dobih pozitivne odgovore. Konkretne ali pa je bilo treba katero osebno prepričati. Tako so se Demo- krati odločili za Bavčarjevo, če mi jo bo seveda uspelo pregovoriti. Podobno je bilo z Ribičičevo: njen soprog ni bU gotov, da bo pristala. Najmanj težav je bUo z Na- rodnimi demokrati, Zeleni- mi, Slovensko ljudsko stran- ko in Socialisti. Ti so takoj zaštekali. Socialdemokrati so se sicer »odločili«, toda Pintarjeve ni bilo lahko pre- pričati. Liberalci kot liberal- ci so zatajili na celi črti. Na koncu je Malenšek »žrtvo- val« svojo najdražjo. Krš- čanski demokrati so taktizi- rali oziroma ves čas nihali med Peterletovo in Bizjako- vo. Najbolj pa so me razoča- rali liberalni demokrati. Z njimi sem se največ ukvar- jal: zavrnile so me Zlobčeva, Gabrova, Šetinčeva, Školj- čeva... Stranko je nazadnje rešila Judita. Čao, Tatjana Večina slovenskih politi- kov je mnenja, da je preg vti- kovanja v njihovo zasebnost prav družina. Vse ostalo je javno. Res, tako je bilo do- slej. In tako ne bo nikoli več. Tudi to bo ena od t. i. prido- bitev zahoda. Ko bo sloven- ski rumeni tisk prebrodi za- četne krče debilnosti, bodo od politike končno nekaj imeli tudi navadni ljudje. Če nič drugega, vsaj to, da bodo vedeli, s kom spi tisti, ki je proti abortusu in kakšnega psa ima oni, ki spi sam. Tatjana Podobnik bo v an- tologiji političnih tračev za- pisana kot prva dama kate- rega koli politika, ki je stranki svojega soproga dvignila rating. In če to ni dovolj, ne vem, kaj v tem pri- meru sploh je. BOJAN KRAJNC Foto: EDO EINSPIELER Najbolj šarmantna soproga in ponosni soprog: zakonca Po- dobnik. Zakonca Šter: Ti, Andrej, tole se je pa Celja- nom krasno posrečilo: ves večer bova skupaj. Dr. Ciril Ribičič v senci svoje simpatične Mar- jane. Politika je v njihovem družinskem krogu vedno v ozadju. Vlado Kreslin, Dušan in Darinka Plut: »Vlado, si videl naš zeleni spol? Imam kaj šans, da pridem v vašo bando?«... Meta Šter s prijateljico: »Čevelj me žuli, a en ples bom že še zdržala.* .. .»Ne vem, bom najprej preizlad povabil. Veš, nekam raje pojem si Marjan Podobnik in dr. Ciril Ril Šopek za gospo Heleno Žakelj .. .in poljubček za Tatjano Pode Št. 47 - 26. november 1992 20,21 j Thalerjevo Judito, ki je tudi Prekmurka, bom i Izjemoma v istem ritmu. iaika Mitje Umnika... "^veg^a urednika Braneta Stamejčiča. Na naša čustva prežijo sifrite pasti s Tomažem Flajsom o astralnl ravni človeške osebnosti Brez čustev bi bil ta naš svet pust in enoličen. Ču- stva so barve našega življe- nja in gibalo prenekaterih odločitev. So paralelni svet našemu fizičnemu svetu, torej obstajajo na naši du- hovni ravni. Ta raven se imenuje astral. Na astralni ravni se oseb, dogodkov in stvari zavedamo preko ču- stev, ko se v nas porajajo želje, da bi nekaj imeli, do- segli, dobili ali pa se neče- mu izognili. Nekdo bo pomislU: Ču- stva nam življenje tudi gre- nijo, nas naredijo nezado- voljne, jezne, žalostne, ne- srečne. Takšna čustvena stanja najpogosteje pove- zujemo z ljubeznijo, pri tem pa se ne zavedamo, da je astral svet čustev, občut- kov in želja, ki je res barvit, a hkrati poln skritih pasti. Prav zaradi pasti lahko po- stane ljubezen grenka, ker se jih ne zavedamo in se jim ne znamo izogniti. Pasti so nič drugega kot čustvena slepila, ki jih je v našem življenju vse več in več, mi pa jim podlegamo in smo zato notranje nestabilni, padamo v razpoloženjske ekstreme, prihajamo v konflikte s samimi seboj in z ljudmi okoli nas ter v najrazličnejše krize. S problematiko čustev, z našim astralnim nivojem se, med drugim, ukvarjajo tudi na Centru za duhovno kulturo v Ljubljani in na ljubljanski Duhovni uni- verzi. Eden teh strokovnja- kov je tudi Tomaž Flajs, ki se poglablja v naš čustveni svet, v svet astrala, ki nam povzroča vse več težav, na- mesto da bi nas duhovno bogatil. Ali obstaja za astral kakšna poljudna defini- cija? Astral je področje naše duševnosti, skozi katero se skuša izraziti naš notranji jaz. Ljubezen dojemamo kot čustvo, značilnost ču- stev pa je, da so minljiva, medtem ko je tista prava ljubezen, tista globoka ra- dost, trajna. Naš astral bi lahko primerjali z vodno gladino, ki je mirna in na kateri se zrcali sonce. Od- sev sonca je v tem primeru nepopačen. Ko pa zapiha veter, ko se gladina razbur- ka, je odsev sonca na vodi spremenjen. Podobno, kot je nepopačen odsev sonca na vodni gladini, odseva tudi naša prava notranja narava. Ko je astral umir- jen, torej ko smo mi umir- jeni, se naša kakovost izra- ža skozi nas. Ko smo notra- nje nemirni, se popači tudi naše zaznavanje nas samih. In pride do pojava, ki mu pravimo čustveno slepilo. Do slepil pa lahko pride ze- lo hitro, ker je astral sam po sebi zelo nestabilen: ču- stva se lahko v hipu spre- menijo, se med sabo preli- vajo. Se pravi, da na astral- ni ravni ni stabilnosti, in v tem je bistvo mnogih na- ših težav. Lepljivost astrala Astral je torej nestabi- len, je pa tudi lepljiv, kajti čustva nas lahko zelo hitro potegnejo za sabo in neka- teri jim celo povsem podle- gajo. Za katera čustva je to najbolj značilno? Ko nas čustva potegnejo za sabo ali pa ko se povsem poistovetimo z našimi že- ljami, pride zagotovo do problemov. Takrat se voda, ki je bila prej mirna, vzburka, in izgubimo nad- zor nad seboj. In pridemo do pojava, ki mu pravimo slepilo: ko začnemo zazna- vati svet skozi očala naših čustev. Ponavadi vidimo vse rožnato ali pa vse črno, v resnici pa še zdaleč ni ta- ko. Slepilo bi lahko defini- rali kot čvistveno predstavo o resničnosti. To pa je tisto, kar nam v vsakdanjem živ- ljenju povzroča toliko pro- blemov tn kriz. Lahko re- čemo, da so slepila bolezen, s katero se srečujemo na astralni ravni. Če pogleda- mo na svet, v katerem živi- mo, lahko rečemo, da so slepila kar masovna bole- zen. Največkrat podlegamo strahu, pa predstavam o ljubezni, uklanjamo se samoljubju in pretirani ob- čutljivosti. Slepila so lahko stvar posameznika ali sku- pine. Naprimer slepilo na- cionalizma, zaradi katere- ga prihaja tudi do vojn, ko se nek narod počuti več vrednega. Zalo pogosto je slepilo materialnosti, ko pretirano poudarjamo ma- terialne dobrine. To slepilo je tudi vzrok nesorazmer- jem v svetu in ekološkim krizam. Zaradi slepila ma- terialnosti brezvestno iz- koriščamo naravo, ker jo jemljemo zgolj kot sredstvo za potešitev naših potreb in želja. Postelja ni zdravilo Obstajajo tudi slepila na področju spolnosti? Tu je zelo pogosto slepilo poveličevanja spolnosti, češ da je spolnost nekaj du- hovnega, da je to tisto naj- več, kar lahko človek v lju- bezni doseže. V bistvu pa gre pri spolnosti bolj za ne- obvladovanje nagona. Spolnost sama po sebi je v bistvu nagon, ki ga je tre- ba kultivirati. In spolnost ima pomembno vlogo v člo- vekovem življenju, saj pri- pomore k vzpostavljanju bolj harmoničnih odnosov med partnerjema. Slepilo je v tem, ko mislimo, da je urejena spolnost že kar sa- ma po sebi nekaj duhovne- ga in zato čisto dovolj za lep odnos. Tipičen primer je miselnost, da postelja ra- zreši vse probleme. Trenut- no da, vendar problemi ostanejo. Omenili ste slepila, ki jim podlegajo skupine, na- rodi. So to slepila, poveza- na z ideologijami? To je značilno slepilo na duhovni ravni, slepilo ide- alizma. Bistvo tega slepila je v tem, da sprejmemo ne- ko idejo, kako bi se dalo ta svet spremeniti. Skratka, dokopljemo se do nekih po- zitivnih idealov in potem mislimo, da je to že tisto, kar je konec poti. V bistvu tega spoznanja ne poskuša- mo uresničiti, ampak se sa- mo še pogovarjamo in si domišljamo, kako smo krasni, ker imamo tako do- bre ideje. Kako premagovati slepi- la in s tem doseči trajno srečo, tisto pravo radost, ki je trajna? Premagovanje slepil je proces. Slepila so nekaj, kar si nehote in nevede pri- dobivamo skozi vse življe- nje. V veliki meri so slepila privzgojena in lahko izha- jajo iz načina življenja cele civilizacije. Pri premago- vanju slepil pa je najpo- membneje, da se naučimo sami sebe sprejemati takš- ne, kakršni smo. Tudi če smo napeti in včasih iz- bruhnemo, moramo to sprejeti kot nekaj, kar se pač z nami dogaja. Začeti moramo razvijati iskrenost do sebe. Šele ko smo iskreni do sebe, se lah- ko stvari, problemov de- jansko zav^amo. Kaj se ponavadi dogaja: neke si- tuacije nočemo sprejeti, se nad nekom zjezimo, in po- tem v sebi gojimo občutek krivde, da smo s tem neko- ga prizadeli. In to je tisto, kar v nas povečuje nape- tost, začnemo se boriti sa- mi s sabo in prihajamo v konflikte. Nočemo pa si tega »greha« oprostiti, ker imamo o sebi neko idealno predstavo, kakšni bi morali biti. Sprejeti sebe pomeni tudi videti to predstavo o sebi in vedeti, da to prav- zaprav nismo mi. Laži iz sebičnosti Najbrž pa bi bilo spet hudo narobe, če bi se na- učili le sebe sprejemati takšne, kakršni smo, in pri tem pozabili, da moramo znati sprejemati tudi dru- ge, tudi napake drugih. Ko nam to uspe, v bistvu postanemo nedolžni, kot otroci. Druga stvar je po- štenost, poštenost v tem, da ne manipuliramo z drugi- mi. Na primer: prijatelju, sodelavcu se bojimo pove- dati nekaj, kar nas pri njem moti, ker se bojimo, da bo- mo s tem izgubili nek svoj status, ali pa se mu dobri- kamo, ker pričakujemo ne- ko njegovo uslugo. S takš- nimi lažmi pa začnemo v sebi ustvarjati slepila, blokade, kajti nobena laž, nastala iz sebičnih nagi- bov, ni nedolžna. In tako se začnemo izgubljati v last- nih lažeh. Slepila pačijo medsebojne odnose in mnogokrat so ti odnosi sla- bi zato, ker nismo pošteni drug do drugega. Reklame, poigravanje z željami človek sodobne civiliza- cije je tarča neštetih re- klamnih sporočil, ki imajo s stvarnostjo kaj malo skupnega. So tudi to slepi- la, ki se nevarno poigravajo z našimi čutili in čustvi? Dve vrsti reklam sta. So takšne, ki kupca le obveš- čajo o tem, da nek proizvod na tržišču sploh obstaja, v drugo vrsto pa sodijo ti- ste reklame, ki pri ljudeh resnično ustvarjajo slepila po vzorcu: če bom ta izde- lek kupil, bom dosegel sre- čo, cilj. Na misel mi je pri- šla televizijska reklama, ko mladi ljudje igrajo biljard. Naenkrat se nekaj zaplete, situacija postane napeta in potem se pojavi nekdo, ki iz žepa nekaj potegne. Po- tegne žvečilni gumi boss in naenkrat se vsa situacija razreši, problema ni več. Na nekem subtilnem astralnem nivoju takšna reklama v nas ustvari neko lažno predstavo o uspehu. To pomeni, da se določene reklame grdo poigravajo z našo duševnostjo in ustvarjajo slepila. Reklame se v bistvu igrajo z našimi željami. Navezanost je Icletica Ljudje se v medsebojnih odnosih na kakšno osebo še posebej trdno navežemo, ob tem pa velikokrat trpi- mo, ker se za tega človeka bojimo, da bi ga izgubili. Koliko je to čustvo naveza- nosti sploh pristno, zdravo? Navezanost je čustveno slepilo. Ljudje imamo o ne- navezanosti predstavo, kot da je to neka puščoba, da je to brezbrižnost do sočlove- ka, v bistvu pa gre prav za nasprotno. Nenavezanost je tista, ki nam omogoča, da smo v odnosu z drugimi lahko res takšni, kakršni smo. To pomeni, da se s prijateljem, partnerjem ne igi amo igric, s katerimi ga hočemo prikleniti nase, ampak mu dovoljujemo svobodo. Nenavezanost ni pasivnost, ampak prav na- sprotno. Biti nenavezan pomeni videti stvari takš- ne, kakršne so in se z njimi tudi soočiti. Ko smo nena- vezani, imamo boljši pre- gled nad življenjem, se tudi lažje odločamo. Nenaveza- nost pomeni življenje iz sa- mega sebe, ko se ne lepimo na neko lastnino, na pred- mete ali osebe. Dota trubadurjev Ljubezen pogosto poj- mujemo kot nekaj roman- tičnega, idealnega. Koliko in zakaj je takšna predsta- va o ljubezni slepilo? Takšna predstava o lju- bezni ni od vekomaj. Dobili smo jo šele v srednjem ve- ku, s trubadurji smo začeli to čustvo doživljati na tak način: z dvorjenjem, iska- njem idealov v partnerju. Podobo takšne ljubezni nam danes ponujajo tudi številni filmi, ki prav tako v nas zasajajo čustvena sle- pila. Ves ta blišč, romanti- ka, ki se v filmih in najra- zličnejših romanih tako hi- tro in gladko odvija, nas nehote zavaja. Zavede pa nas lahko do te mere, da na ljubezen ne gledamo tudi kot na prijateljski odnos, ki ga je treba vseskozi razvi- jati in ko se moramo sooča- ti z lastnimi slabostmi in slabostmi partnerja ter se učiti sprejemati ga takšne- ga, kakršen je. Mnogi fUmi in romani nam ustvarjajo podobo idealnega partner- ja, ne pa nekoga, s katerim živimo in si z njim delimo dobro in slabo. Pri zdra- vem ljubezenskem odnosu gre za ljubezen kot oboje- stransko dopuščanje ra- zličnosti in potem za vzpo- stavljenje neke nove kako- vosti, ki omogoča skupno ustvarjalnost. Če hočemo živeti skupaj, je potreben skupen interes. Če tega ne znamo najti na tak način, da si delimo notranje boga- stvo, se skvišamo povezati preko nekih zunanjih stva- ri, preko materialnega. Ve- likokrat je posredi tudi po- jav čustvene zablokirano- sti, ko se o čustvih ne zna- mo ali ne moremo pogovar- jati in potem ta problem rešujemo tako, da ga lisme- rimo navzven in iščemo vrednote ter uteho v kopi- čenju materialnih dobrin. Zelo pogosto se dogaja, da gresta partnerja potem, ko sta zgradila hišo, narazen. Medtem ko sta se vrsto let ukvarjala z materialnim in pozabila na duhovno oziro- ma čustveno plat življenja, sta naenkrat ostala prazna. Hiša je tu, notranje boga- stvo, ki je pogoj za trajno sožitje, pa je medtem izgi- nilo. strahovi So tudi naši strahovi sle- pila? Tudi. Strah pred smtrjo na primer, je civilizacijsko pogojen, ker smo kot civili- zacija preveč usmerjeni sa- mo navzven, v zunanji svet. Mislimo, da je vse to, kar obdaja, le tisto, kar vidimo, občutimo in tipamo. Zara- di takšnega dojemanja sve- ta smo izgubili stik z našo notranjostjo, vse kar je du- hovnega pa nas bega, plaši. Tisto, kar nas najbolj plaši, pa je .smrt. Smrt je naša tabu tema, toda le v naši civilizaciji. Če pogledamo nekatera primitivna ljud- stva, vidimo, da imajo do smrti zelo naraven odnos, sprejemajo jo kot sestavni del življenja. Mi se o smrti ne pogovarjamo, bojimo se predstave o njej. V bistvu je strah pred smrtjo strah pred neznanim. Smit pa je nekaj, kar se tiče življenja in če se bomo zavedali min- ljivosti življenja, se bomo zavedali tudi njegove dra- gocenosti. Potem bomo za- čeli živeti drugače. Zave- dali se bomo, da je ta tre- nutek - tukaj in zdaj - neiz- merno dragocen. Smrt je pomemben del življenja. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Št. 47 - 26. november 1992 22 Nadaljevanje iz 19. strani ki so po vseh pravicah in zako- nih dolgoletnega bivanja v Sloveniji pridobili slovensko državljanstvo, počutili tu ne- zaželjene, ogrožene ali celo preganjane. Res, da smo za- padli zaradi vojnih okoliščin v še večjo sicialno krizo, ki pozvroča vrsto negativnih spremljajočih pojavov. Vendar ne bi smeli pri tem dopuščati vdiranja duhovne revščine in krutosti, ki ogroža mir in os- novno človeško dostojanstvo ter pravice prizadetih, ki niso z ničemer zakrivili stanja, v katerem smo se znašli. Ne smemo dopuščati, da se bodo naši otroci zgledovali po nega- tivnih vzorcih svojih preoste odločili, pa je seveda vaša stvar Narobe t>o le, če se tx>ste dali ponovno naplahtati predvolilnim obljubam, resnično življenje pa t)0 še naprej čisto nekaj drugega. Slovensko ekološko gibanje se ne bori za oblast, ampak za boljše okolje. Boljše okolje pa je tudi to, da navaden državljan lahko živi od svojega dela. Živi človeka dostojno življenje. Na volitvah dobro poglejte, kje na volilnem listku piše SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE! Št. 47 - 26. november 1992 24 Nadaljevanje iz 23. strani nje in zaskrbljenost, pa čeprav so kot posamezniki spoštovane in cenjene osebnosti. Država predstavlja oblast, ki je kot ta- ka že privilegij, zato tolerira- nje nepravilnosti in samovolj- nosti v teh funkcijah ni do- pustno, ker se lahko izrodi v navado in totalitarizem. Na volitvah je treba to upoštevati in ne nasedati avtoritetam, ki hočejo biti elita in ne osebno- sti, manipulacijam in sprene- vedanjem. Tudi pri volitvah naj velja pregovor »Clara pac- ta, boni amici« čisti računi do- bri prijatelji, kar pri politiki pomeni tudi priznavanje na- pak in kdor je v malem zvest, njemu se da veliko pest. Moral sem to zapisati zaradi čiste vesti, čeprav mi ni ljubo, ker smo bili na začetku skupaj v SDZ kot perspektivni in pro- gresivni stranki. Oblast naredi svoje, ali ka- kor pravi pregovor, ako hočeš koga spoznati, mu moraš oblast dati. Prav tako izhaja iz evangelijskega nauka, da so pri oblasti vedno od najboljših slabi. Sicer pa velja vsem oblast- nikom kot posameznikom mo- je iskreno spoštovanje in za vse kar je bilo dobrega za to državo, tudi iskrena hvala. Zlasti pa velja to za vzpostavi- tev večstrankarske demokra- cije in demokratične države, kjer bomo lahko vsako 4. ozi- roma 5. leto volili svoje pred- stavnike. Še vedno zvest volilec načel SDZ in koalicije Demos. FRANC ZABUKOŠEK, Šentjur pri Celju Komunisti so vse uničili Bolj, ko se bližamo voli- tvam, manj mi gre v glavo, ka- ko so ljubljanski komunisti iz- podrinili gospoda Peterleta, poštenega in uglednega pred- sednika iz slovenske vlade. Spoštovali so ga povsod po svetu in spoštujemo ga tudi mi. Komunisti še sedijo na svojih direktorskih položajih, napolnili so si žepe, zapravili in prodali skoraj vsa podjetja. Delavce pa poslali na cesto. Tudi sam se počutim zelo pri- zadetega, sem brez službe, rad delam in sem sam ob osemin- sedemdesetletni materi. Oče se je boril v partizanih in od po- sledic vojne že zdavnaj umrl. Sem zav^en Slovenec in zato mi ne gre v glavo, da ni člove- ka, ki bi se postavil za delavca. V delu je rešitev in moč za boljše. V teh petinštiridesetih letih pa so bili direktorji sami komunisti in zato so uničili vse. In še nekaj, da ne pozabim. Če ste se komunisti spreobrni- li, zakaj potem ne pustite, da bi se v šoli poučeval verouk? Naj velja izročilo našega veli- kega pesnika in škofa Antona Martina Slomška, Sv. vera bo- di vam luč, materin jezik pa ključ. Vera pa želi samo to — spoštuj, ubogaj, ne kradi, ne laži! To je pravilo poštenega slovenskega državljana. JOŽE RABUZA, Dobje pri Planini Saj ni res - pa je! Delavci beremo, poslušamo, gledamo in se čudimo - pred- vsem pa na svoji koži čutimo vso neizmerno lačnost naše nove, nam vsem ljube mlade države, matere Slovenije. To- da nam, delavcem, je takšna, kot je prav zdaj ta država, sla- ba mačeha. Vendar le delav- cem, saj se pitanci pri držav- nem koritu nadvse dobro ima- jo in tudi poslanci so za dve leti dela - vemo kakšnega, pre- dobro poskrbeli za svoje riti. Če odštejemo vse znane ne- volje, ki ta trenutek spremljajo delavstvo (slabe plače, neza- poslenost, predrago zdravstvo in šolstvo, mračna prihod- nost), se omejimo na novo - »evropsko« deklarirano od- mero dohodnine. Večinsko de- lavsko rajo prav zdaj »razve- seljujejo« računi za doplačila dohodnine za leto 1991, vpla- čila zapadejo po enem mesecu, torej tam v predbožičnem času. Pri tem prihaja do pravih pretiravanj, saj z vplačili ni prizaneseno niti delavcem, ki jim v fabrikah namenjamo so- cialno pomoč iz lastne sindi- kalne članarine, da bi vsaj ma- lo, enkratno, pripomogli k bla- žitvi njihove revščine. Dva primera kot dokaz: mlad kva- lificiran delavec s petletno prakso in najnižjo možno pla- čo v Železarni Štore, je bil lani na prisilnem dopustu 10 mese- cev, delal je le dva meseca. V času odsotnosti z dela je pre- jemal 60 odstotkov od omenje- ne najnižje plače — vemo, kakš- ne so plače v Železarni - s tako okleščeno že tako najnižjo pla- čo se pač ne da živeti. Hvala bogu, da se je lahko »prislonil« na očeta, dnigače bi bil prisi- ljen krasti za preživetje. Mlad državljan je dobU po vsem opi- sanem, darilo Ministrstva za finance v obliki položnice za plačilo dohodnine v znesku 2500 SIT (ta primer, ki celo morda ni najbolj kričeč, sem omenil na Radio Celje v stran- karski oddaji na temo »Social- ni standard«, 5.11.). V drugem primeru so ministrovi pomoč- niki osrečili delavca z 32 let staža, ki je bil v letu 1991 celih 7 mesecev na prisilnem dopu- stu, vzdržuje otroka, zasluži, saj ga je sram povedati - 2.700 SIT in zdaj je celo dolžan dr- žavi! V tretjem primeru mati treh otrok, kurirka v fabriki, lani skoraj celo leto doma, zdaj tehnološki višek... državi dolžna 3.000 SIT... Iz majhnega raste veliko - je verjetni moto naših zdajšnjih vladarjev in njihove socialne zakonodaje, tolarček na tolar- ček, mnogo delavskih tolar- škov pa je tu ministrov luksuz- ni avto ali top, ali.. . Maslo za topove, je dejal nekoč mračni Herman, mi, tu spodaj, ki boj- da živimo sedaj v pravi demo- kraciji in svobodi, pa bi najra- je vse topove prelili v maslo. Delavska stranka nasprotu- je zdajšnji in takšni stopnji obdavčenosti najnižjih kate- gorij prebivalstva in zahteva spremembo le-te. Za socialno pravičnost gre in ne dvomimo, da nas bo v tem delavstvo na volitvah podprlo, saj bi na- sprotno pomenilo nastop proti svojemu lastnemu življenjske- mu interesu. DELAVSKA STRANKA CELJE predsednik JOŽE KRAGELJ Daveic na osebne dohodice BUo je nekaj mesecev nazaj, ko je potekel rok za oddajo obrazcev z davčno napovedjo. Marsikdo se po tem z davki ni ukvarjal več, vse do dne, ko je dobil modro kuverto s prilože- no položnico. Zanima me, od kod takšni izračuni! Delavci smo vsote primerjali med se- boj. Ugotovili smo, da so de- lavci z manjšimi OD dobili po- ložnico z višjimi številkami kot delavci z visokimi OD. Vi- deti je bilo, kot da zdravstvene storitve sploh niso upošteva- ne! Kaj pa direktorji? Kakšne so njihove vsote? Menda po- ložnic sploh niso dobili in jih tudi ne bodo. Vprašam vas — zakaj? Nemalo je govoric, da gre ta denar za občinske uslužbence - za »trinajsto plačo«. Pa še nekaj! Bližajo se voli- tve. Vrstijo se reklame s stran- kami in predsedniškimi kan- didati. Mnogo so nam obljub- ljali že pred leti, kaj od tega imamo danes? Potem pa se še sprašujete, zakaj vse več ljudi zatrjuje, da ne gredo na vo- litve? B. ŠMID, Dramlje Pobuda siovensicega eicološicega gibanja v okviru svojih prizadevanj za postopne korake za boljše in bolj zdravo okolje dajemo naslednji dve pobudi: l.V zdanjem času je čedalje več ugotovitev, da vozniki uporabljajo neosvinčeni ben- cin v vozilih z neustreznimi motorji brez katalizatorjev. Privlačna je cena. Žal so po- sledice takžne uporabe za oko- lje pogubne. Pojavljajo se zah- teve, naj bi ceno tega bencina izenačili z osvinčenim. Take- mu ukrepu nasprotujemo in menimo, da bi bilo treba ceno še zniževati, hkrati pa spodbu- diti z olajšavami tudi hitrejšo nabavo ustreznih vozil. Pred- lagamo, da preprečite nedovo- ljeno rabo s podobnim ukre- pom, kot je bil uspešno izpe- ljan pri neupravičeni porabi kurilnega olja v diesel motor- jih. Seveda bi za neko krajše obdobje veljalo le opozarjanje. Prepričani smo, da je ukrep sprejemljiv, čeprav je morda na prvi pogled drastičen. Torej tisti, ki uporabljajo neosvin- čen bencin v neprimernih vo- zilih, je mogoče vozilo v skraj- nem primeru odvzeti. 2. Javna podjetja, ki oskrbu- jejo kraje in mesta z vodo, še danes prodajajo vodo po ceni kakovostne vode, čeprav naj- večkrat to ni... Najbolj so znani primeri Ptuja, Krškega in Celja, kjer je v vodi preveč škodljivih nitratov. Predlaga- mo, da takim podjetjem po- šljete navodilo, da morajo ce- no vistrezno znižati. To jih bo prisililo, da bodo pospešili ukrepe za neoporečnost vode. V vsakem primeru pa je nepo- šteno in nezakonito, da nekdo slabo blago prodaja kot kako- vostno. MITJA ZUPAN, predsednik lO SEG Mafija v TIM Laško Prosimo »Laščana«, ki nam je poslal pismo z na- slovom Mafija v TIM La- ško, da se osebno oglasi v uredništvu in svoje trdi- tve dokaže, ali pa pismo podpiše s polnim imenom in naslovom. pritožna knjiga Kdo trga plakate? Slovenska ljudska stranka je s svojim volilnim progra- mom in deovanjem očitno ne- komu kamen spotike. To lahko vidimo po tem, da so na našem območju trgali volilne pikate SLS. Odstranjene plakate je zamenjal plakat Združene li- ste. Člani naše stranke ne tr- gajo tujih plakatov. Smo za di- alog z drugače ideološko usmerjenimi, menimo pa, da imamo tudi mi enake pravice kot stranke vladajoče koalici- je. Obnašanje nekaterih skraj- nežev je za nas skrajno bar- barsko in nekulturno. SLS Vrh nad Laškim V. P. Sramota za Ceije! Na pročelju Muzeja novejše zgodovine imajo uro. Ta že 20 let ne kaže časa. Prepričan sem, da stroški za popravilo ne bi bili tolikšni, da si jih Celje ne bi moglo privoščiti. Direk- torju muzeja sem že ponudil, da jih krijem sam, če ne gre drugače, samo da se rešimo te sramote. BOŽO JOŠT Celje Št. 47 - 26. november 1992 25 • V torek, 17.novembra po- noči je Alojz iz Celja po tele- fonu sporočil, da mu je nez- nana oseba podtaknila požar v hiši. Policisti so zdrveli, pridrveli so gasilci, pa še di- ma ni bilo videti. Ker pa je bil Lojze trdno prepričan, da ima sovražnika, ki mu zažiga hišo, je pristal v bolnišnici v Vojniku. • Ata Milan P. je bil istega torka dopoldne zelo besen, ker mu je sin Lojze pripeljal v stanovanje svojo mladolet- no druščino. Ta je namreč razgrajala in razbijala vse ži- vo. Policisti so na kraju sa- mem ugotovili, da je javni red in mir kršila pobalinska trojka v postavi: Lojze, De- jan in Robert. • Lojze iz prejšnje cvetke je ostal doma. Dejan in Robert (tudi iz prejšnje cvetke) pa sta jo mahnila naravnost v hudinjsko šolsko poslopje, kjer sta nadaljevala z razbi- janjem in se potem spet sre- čala z možmi postave. • Franca G. so celjski pro- metni policisti v torek ponoči poslali v prostor za treznitev. Pred tem so ga namreč v vlo- gi voznika ustavili na cesti in ugotovili, da vozi v rožnatem stanju. Pa se je Franček na prepoved nadaljnje vožnje veselo požvižgal in naletel na novo »mino«. • Lastnik bistroja Doni v Novi vasi je v sredo zapro- sil za policijsko posredova- nje, ker sta mu dva veseljaka razbijala inventar in steklo- vino. Razbijača sta bila Jože R. in Vojko T., Celjana, ki sta se pozneje vrnila pred lokal. Ker je bil zaprt, sta hotela vdreti vanj, lastniku pa sta menda napovedovala hudo prihodnost. • V noči na četrtek je pokli- cal stanovalec iz bloka na Milčinskega ulici in povedal, da pri sosedih razbijajo. Ka- lilec nočnega miru je bil Boštjan, ki je garbal svojo bivšo prijateljico Savo. • Naslednji dan je poklicala Sava. Njen bivši Boštjan je bil spet nasilniško nastrojen, tokrat jo je tepel na Staneto- vi ulici. • Nič bolje se ni godilo Ves- ni. Ta je v četrtek popoldne prijavila, da jo je s klofutami počastil njen izvenzakonski prijatelj Jakob. • V petek popoldne je bilo živahno v Fly baru. Tam je krožila nadležna muha, ki je razgrajala in razbijala ko- zarce. Jože Razbijač bo šel k sodniku za prekrške, na isti naslov pa so policisti napotili tudi strežno osebje, ki je pi- janemu Jožeku veselo točilo, dotakalo in - kasiralo. • V petek popoldne je pokli- cal učitelj Stevo-s Tehniške srednje šole. Tja je prišel, kar med poukom tehnike, mla- doletni Dejan B., Hudinjčan, ki smo ga v današnjem cvet- ličnjaku že srečali. Tudi na tej šoli je Dejan počenjal sa- me nasilniške grdobije. • V slogu starih dobrih we- stemov je nek možakar v pe- tek zvečer v gostilni Amerika jedel sendviče, pil žganje, vstal in brez besed odšel sko- zi vrata. Točajka je stekla za njim na cesto in ga opozorila na račun, dedec pa jo je oz- merjal, jo boksnil in pospešil korak. Policija išče moškega štiridesetih let, krajših osive- lih kodrastih las, oblečenega v črno usnjeno jakno. • V soboto dopoldne je na policijsko postajo poklicala Antika iz Cinkamiške. Ko je zjutraj poklicala svoje putke v kokošnjaku, je ugotovila, da je njiii številčno stanje spremenjeno. Manjkalo je kar deset kokošk in vpraša- nje je, koliko jih danes sploh še kokodaka. • V nedeljo dopoldne pa je poklical Rudolf K. in pove- dal, da ga neprestano vzne- mirja in nadleguje nek »Lač- ni Franc«, ki stanuje v sosed- njem bloku, prejšnji večer je bil menda tako zelo predr- zen, da mu je pred vhodna vrata vrgel petardo. Tiralica za »Lačnim Francem« je že razpisana. Zelena luč za smrt Statistične številke ne kažejo na bolje Vsa prizadevanja, ki jih družba usmerja v izboljšanje stanja na področju cestnopro- metne varnosti, so brez pravih učinkov. Število prometnih nezgod se veča, veča se tudi število žrtev. V minulem tednu je število smrtnih žrtev na ce- stah celjskega območja že do- seglo lansko celoletno število umrlih v prometnih nezgodah, zato je ob koncu leta spet pri- čakovati številke, prav na- sprotne od vsakoletnih teženj po 10-odstotnem zmanjšanju števila nezgod v prometu. V letošnjem tričetrtletju so na UNZ Celje obravnavali 647 prometnih nezgod s hudimi te- lesnimi poškodbami udeležen- cev in umrlimi, v enakem lan- skem obdobju pa je bila ta šte- vilka 581. V teh nezgodah je bila teles- no poškodovana 801 oseba (la- ni ob tričetrtletju 705). Od teh jih je 310 utrpelo hude telesne poškodbe, 42 pa jih je umrlo. Do 23. novembra letos pa je v prometnih nezgodah izgubi- lo življenje 64 oseb, kar je že več kot lani v celem letu (63). Med vzroki prometnih nez- god je na prvem mestu nepri- merna hitrost (v 219 primerih), na drugem mestu je izsiljeva- nje prednosti (116), na tretjem vožnja po levi strani vozišča (87), že na četrtem mestu pa je vožnja pod vplivom alkohola (58). Od vseh nezgod v prometu so jih največ (389) povzročili vozniki osebnih avtomobilov, vozniki koles z motorjem in kolesarji so na drugem mestu (149), na tretjem so vozniki motornih koles (43) in na četr- tem mestu pešci, ki so povzro- čili 36 nezgod. Število nezgod se je najbolj povečalo v občinah Mozirje, Šentjur, Žalec in Velenje, v ostalih občinah na našem območju je bilo nezgod v pro- metu manj kot lani ob tričetrt- letju. Največ (339) nezgod se je pri- petilo na lokalnih cestah in mestnih ulicah, sledijo magi- stralne ceste (163), regionalne ceste (127) ter Slovenika, na kateri se je ob koncu letošnje- ga devetmesečja pripetilo 16 prometnih nezgod, lani v tem času pa 10. Med udeleženci prometnih nezgod je vedno več otrok in mladoletnih oseb: 213 v letoš- njih devetih mesecih, lani v tem obdobju 174. V teh nez- godah jih je bilo 225 huje ali lažje telesno poškodovanih, štirje otroci oziroma mladolet- niki pa so bili smrtne žrtve prometa. M.AGREŽ Krivolovca V petek, 20. novembra sta v Robanovem kotu doslej še neznana lovca ustrelila dva gamsa, samca in samico. Po odstrelu sta samici odrezala sprednje noge in glavo, samcu pa glavo ter preostale dele te- les pustila kar na kraju tega vsega obsojanja in kazni vred- nega dogodka. Ustreljena gamsa je v soboto dopoldne našel lovski čuvaj. S tem deja- njem je lovska dnižina Kam- nik oškodovana za okoli 4 ti- soč DEM. Avti izginjajo v petek, soboto in v noči na nedeljo so bili ukradeni trije osebni avtomobili: prvi izpred hotela Sava v Rogaški Slatini. Tam je izginil audi 80 sive ko- vinske barve, avstrijske regi- stracije W 38-316. Na parkirišču pred halo Go- lovec je bil ukraden VW jetta, temno rdeč, z reg. številko CE D 7-125. V noči na nedeljo pa je s parkirišča pred stanovanj- skim blokom na Aškerčevi ce- sti izginil bel jugo 55, z regi- strsko številko DO 100-286. Rel(ord za v anale Pred kratkim je na Sloveni- ki stal radar, ki je lovil prehi- tre voznike motornih vozil. Ko pa je mimo smuknil avto nem- ške registracije, je ostala na- prava »brez besed«. Brzina je bila namreč tolikšna, da je ra- dar ni mogel zabeležiti in - do- kazati. Ko je policijska patrulja po- tem ustavila tujega voznika in ga pobarala, češ da je vozil prehitro, nekaj čez 200 kilo- metrov na uro, se je vrli moža- kar skorajda ujezil in je uža- ljeno odgovoril: »Ne dobrih dvesto, ampak celih 220 kilo- metrov na uro je bilo!« Polici- sti se mu za to hudo podcenje- vanje in žalitev, jasno, niso opravičili. Ni mu do zeienjave v kiosk na celjski avtobusni postaji, ki ima večinsko po- nudbo sadja in zelenjave, je v noči na nedeljo neznani sto- rilec vlomil tako, da je zlomil okensko steklo. Po razdejanju, ki ga je zapustil, je sklepati, da se mu je zelo mudilo, odnesel pa je okoli 60 zavojčkov ciga- ret, bombone, čokolado in žve- čilne gumije. Lastnika kioska, Seada R. iz Celja, je okradel za okoli 10 tisoč tolarjev. Brez napak le dobra polovica vozil Da bi se število promet- nih nezgod zmanjšalo, si prizadevajo tudi v Združe- nju šoferjev in avtomeha- nikov Celje, kjer so v času od 15. oktobra do 15. no- vembra opravljali preven- tivne tehnične preglede vo- zil. Glavni namen toATstne- ga preverjanja je bila pri- prava na zimske razmere, ko je varnost v prometu še bolj ogrožena. Na avtopoligonu v Lju- bečni so, kljub pogostemu slabemu vremenu, pregle- dali 467 vozil, od katerih jih je bilo tehnično neopo- rečnih le 60 odstotkov. Ta- koj po pregledu stanja vo- zila so popravili 20 odstot- kov tehnično neizpravnih vozil, na popravilo na ser- vise pa so jih pisno napotili 20 o^totkov. Za kontrolo motorja na avtotesterju se je, poleg preventivnega pregleda, odločilo 44 last- nikov vozil. Poprečna sta- rost voznikov, ki so svoje jeklene konjičke pripeljali na pregled, je bila 35 let. Brezplačne tehnične preglede, ki so jih opravili v ZSAM Celje, sta omogo- čila tudi Avtomotor Celje in Zavarovalnica Triglav Celje. M. A. Oče smrtno zabodel sina Do družinske tragedije je prišlo v soboto, 21. novembra popoldne v kraju Sedraž v ob- čini Laško, ko naj bi oče, 57- letni M.K. z nožem zabodel svojega 23-letnega sina Matijo K., ki je zaradi hudih poškodb umrl. Kot je pokazala dosedanja preiskava, je omenjenega do- poldneva prišlo do prepira med očetom in sinom. Prepir se je stopnjeval do trenutka, ko sta se oče in sin začela tep- sti in ko naj bi oče zgrabil za kuhinjski nož in sina zabodel v trebuh in ga ranil po vratu. Policisti in kriminalisti UNZ Celje so bili o dogodku obveščeni v nedeljo, ko jih je o smrti v sumljivih okoliščinah obvestila krajevna zdravnica. V nedeljo zjutraj jo je namreč v Sedraž poklicala mati umr- lega Matije K. Na kraj dogod- ka so takoj po sporočilu zdrav- nice odšli policijski preisko- valci, skupaj s preiskovalnim sodnikom in namestnico jav- nega tožilca. Ko so preiskovalci v nedeljo dopoldne prišli k družini K. v Sedraž so bili nemalo začu- deni, ko so pokojnika našli že preoblečenega, kar je vzbudilo sum, da so ga svojci namera- vali kar sami pokopati, brez ustreznih dokvunentov oziro- ma potrdil. Dosedanja preiskava, ki se nadaljuje, je še pokazala, da so šli po fizičnem obračunu med očetom in sinom vsi domači k počitku in da je sina, takrat že mrtvega, v nedeljo zarana našla v postelji njegova mama. Preiskovalci so osumljenega M.K. v ponedeljek, skupaj s kazensko prijavo, predali preiskovalnemu sodniku celj- skega Temeljnega sodišča, ki je zanj odredil pripor. M. A. Celjani tretji v državi Minulo soboto je bilo v Žalcu državno prvenstvo v samoo- brambi, ki ga je organiziral Policijski klub borilnih veščin iz Celja. Na tekmovanju v žalski osnovni šoli je sodelovalo 11 ekip s skupno 33 udeleženci. Prvo mesto je dosegla specialna enota Ministrstva za notranje zadeve Slovenije (330 točk), drugo mesto je zasedla prva postava Šole za policiste (328), tretje pa je bilo moštvo UNZ Celje s 308,5 doseženimi točkami. prometne n6zgode V prometni znale v ponedeljek, 16. novembra se je ob 23.iu-i pripetila prometna nezgoda na Kovaški cesti v Zre- čah. Ena oseba je utpela hude telesne poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 50 tisoč tolarjev. Po Kovaški cesti je iz smeri Loške gore vozil osebni avto 24- letni Janez Hribemik iz Šlac na Konjiškem. Na ravnem delu vo- zišča je zapeljal v desno na ban- kino in nato v obcestni jarek, kjer je trčil v propast in promet- ni znak ter se pri tem hudo po- škodoval. Trčenje v Vojskem Na regionalni cesti v kraju Vojsko se je v torek, 17. novem- bra dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila en udeleženec hu- do telesno poškodovan, gmotna škoda pa znaša okoli 450 tisoč tolarjev. Po regionalni cesti je iz smeri Gorjan proti Koprivnici vozil osebni avto 29-letni Zlatko We- ingerl iz Maribora. V Vojskem je peljal po klancu navzdol in za- peljal v oster nepregledni ovi- nek, takrat pa je vozilo začelo Zanašati po vozišču. V tem času je iz nasprotne smeri pripeljal Osebni avto, ki ga je vozil 55- letni Pavel Vovk iz Radovljice. Voznik Vovk je sicer zaviral in se imiikal, vendar trčenja ni mogel preprečiti. V nezgodi se je hudo telesno poškodoval voznik We- ingerl. Umrl na tirih Smrtna prometna nezgoda se je pripetila v sredo, 18. novem- bra ob 14.33 uri na regionalni cesti v kraju Polje pri Bistrici, na prehodu ceste čez železniško progo. Jože Stadler (66) iz Bistrice ob Sotli je vozil osebni avto v smeri Kumrovca. Ko je pripeljal skozi naselje Polje pri Bistrici, je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal na železniško progo, v času, ko je na semaforju pred prehodom go- rela rdeča luč. Z voznikove leve strani je v tistem trenutku pripe- ljal potniški vlak in trčil v spred- nji del osebnega vozila ter ga po- tiskal po tirih po dolžini 100 me- trov. Voznik Stadler je bil na mestu mrtev. Zapeljal na travnik V petek, 20. novembra po- poldne, se je pripetila nezgoda na regionalni cesti Radmirje-Čr- nivec. Ena oseba je bila hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša približno 50 tisoč tolarjev. Iz smeri Radmirja proti Čr- nivcu je vozil osebni avto 55- letni Ivan Petek iz Smiklavža. Na ravnem delu ceste je iz nez- nanega vzroka zapeljal na levo stran, izven vozišča in nato na travnik, kjer se je vozilo nekaj- krat prevrnilo. Voznik Petek je utrpel hude telesne poškodbe. Zbil peško V petek, 20. novembra zvečer, se je pripetila nezgoda na Kar- deljevi cesti v Žalcu. Franc Turšič (31) iz Vrbja je vozil osebni avto po Kardeljevi cesti iz smeri Šlandrovega trga. V bližini gostišča Ivanka je trčil v peško, 36-letno Marijo Verdev iz Žalca, ki je hodila ob robu vozišča iz smeri Šlandrovega tr- ga proti Savinjski cesti. Voznik se po trčenju ni ustavil, ampak je peljal dalje do gostišča Gobec v Vrbju, kjer je bil prijet, hudo telesno poškodovana peška pa se zdravi v celjski bolnišnici. Padec s kolesom Na lokalni cesti v kraju Sopo- te, se je v nedeljo, 22. novembra popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo poškodovana. Janez Ficko (47) iz Murske Sobote se je peljal na kolesu iz smeri Sopot proti Podčetrtku. Ko je peljal po rahlem klancu navzdol, je s kolesom padel in se hudo telesno poškodoval. Smrt v Libojah Na lokalni cesti v Libojah se je v ponedeljek, 23. novembra ob 9.25 uri, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba umrla, ena pa je utrpela hude telesne poškodbe. Gregor Pepel (26) iz Tabora je vozil tovorni avto iz smeri libojskega kamnoloma proti Keramični tovarni v Libojah. Ko je v bližini stanovanjske hiše Kasaze 45 pripeljal v desni nepregledni ovinek, mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila, 54-letni Ivan Pukmajster iz Kasaz, ki ga je v ovinku zaneslo v levo in je nato čelno trčil v tovorno vozilo. Sopotnica v osebnem vozilu, 56-letna Frančiška Pukmajster iz Kasaz, je bila v nesreči tako hudo poškodovana, da je na kraju nesreče umrla, voznik pa je hudo telesno poškodovan. M. A., Foto: EDI MASNEC Št. 47 - 26. november 1992 26 Glasba iz Liboj v svet 20. revija Uboje 92 v Žalcu In LIbojah - Zlata plošča Alflju Nlpiču - Odlični Veseli LIbojčanI DPD Svoboda Liboje je ju- bilejno, 20. revijo domače glasbe Liboje 92 pripravilo'za dva dni, v Žalcu in Libojah. To ni bila napaka, kot še zdaj mi- slijo nekateri celo v organiza- cijskem odboru, ampak izred- no pametna poteza, ki se bo Libojčanom lahko obrestovala v naslednjih letih. Seveda pod pogojem, da ne bodo trmasto ^'zstr^jali, da mora za vsako ceno biti revija samo pri njih. Ce imajo kaj pokazati, in Li- bojčani imajo, naj to pokažejo še izven domačega kraja, saj si pri njih vsi lepe prireditve za- radi premajhne dvorane žal ne morejo ogledati. In ker je pri- reditev kvalitetna, vanjo pa vloženega veliko dela, bi bila nepopravljiva škoda, da bi jo videlo samo 800 ali nekaj več ljudi, če jo lahko vsaj dvakrat toliko. Marsikdo se je bal za obisk v Žalcu, ki je tipično spalno naselje, kar so pokazale števil- ne odlične prireditve v prazni dvorani. Tokrat so prodajali celo stojišča. Sami glasbeniki pa so na veliko hvalili izredno akustičnost dvorane, v kateri le redkokdaj nastopajo. V Žalcu so se s čisto svežimi kasetami predstavili ansambli Vinko Cverle (Za dobro voljo), Miro Kline (Poglejte pijančka) in Alfi Nipič ob 30 letnici na- stopanja (Praznujmo skupaj). v Libojah pa še Hmeljarski in- strumentalni kvintet iz Velike Pirešice (vse razen Nipičeve kasete so izšle v studiu Zlati zvoki Igorja Podpečana in Branka Jahna). Osrednji dogodek je bil na- stop Alfija Nipiča, ki je prav v Žalcu praznoval 30-letnico nastopanja in zato dobil vrsto priznanj (založba Corona, Jure Cekuta, Zlatarne, Top shop). Posebnost žalskega koncer- ta je bila predstavitev založb (ZKP RTV Slovenija, Corona, Helidon, Zlati zvoki), radij- skih postaj (Ptuj, Šmarje, Ve- lenje), Savinjskega občana in NT&RC ter Turistične agenci- je Dober dan, ki so se predsta- vili s svojimi ansambli. V Libojah so nastopili vsi razen Celjskega instrumental- nega kvinteta, Braneta Kla- užarja. Bratov iz Oplotnice in Vikija Ašiča st. Zaradi njihove odsotnosti kvaliteta revije ni trpela, gre pa pohvala organi- zatorju, da je letos povabil an- samble po svoji presoji njihove kakovosti. Med nastopajočimi ne bomo posebej nol^nega omenjali, kajti bili so vsi na svoj način dobri. Posebno pozornost pa si zaslužijo Veseli Libojčani, ki so po letu 1978 ponovno nasto- pili in dokazali, da so pravi glasbeni mački, za katere je velika škoda, da so tako zgo- daj nehali nastopati. Največji uspeh 20. revije Li- boje 92 pa je, da so jo končno zaslišali tudi izven Liboj v šir- šem slovenskem prostoru, kaj- ti to si zasluži in ji mnogi, ki obiskujejo druge podobne pri- reditve, to tudi priznajo. TONE VRABL Foto: EDI MASNEC Razstavo v Kulturnem domu v Žalcu je postavil Zdravko Čas ob sodelovanju Marjana Oblaka, Jožeta Jančiča in He- rija Kuzme ter gospe Marinke Baresa, ki je sicer zaposlena v Kulturnem domu. V Žalcu nastopili Rogaški instrumentalni kvintet (zad- njikrat po petnajstih letih), Podkrajski fantje. Ptujski in- strumentalni kvintet, Franci Zeme (edini na vseh dvajsetih revijah), Miro Kline, Robi Zu- pan, Veseli Libojčani, Vinko Cverle, Marela International, Slovenija (15 let) in Alfi Nipič in njegovi muzikanti (30 let nastopanja A. Nipiča), v Libo- jah pa Veseli Libojčani, Hme- ljarski instrumentalni kvintet (15 let), Miro Kline, Robi Zu- pan, Franci Zeme, Mladi pri- jatelji iz Pesnice, Primorski fantje, Simon Legner, Jože Šu- mah, Podkrajski fantje. Šale- ški fantje in A. Nipič in njego- muzikanti. Posebno doživetje so na jubilejni reviji Liboje 92 predstavljali člani nekdaj izredno popularnega ansambla in začetnika Libojske revije Veseli Libojčani z vodjo Herijem Kuzmo (tudi vodja organizacijskega odbora), Feliksom Srebotom, Jožetom Jančičem, Vikijem Golavškom, Milanom Paderjem in Ivanom Menčakom. Zadnjikrat so na reviji nastopili leta 1978, z letošnjim nastopom pa so dokazali, da so prehitro končali svojo aktivno glasbeno pot. Osrednja oseonosi avoanevne revije domačih ansamblov Liboje 92 je vsekakor bil Alfi Nipič s svojimi muzikanti. Na prireditvi v Žalcu mu je med nastopom direktor Založbe Corona iz Ljub- ljane Dušan Velkavrh izročil zlato ploščo za uspešnico »Ostal bom muzikant«, ki je izšla pri omenjeni založbi. Zadovoljni obrazi v preozki in premajhni dvorani. ORGANIZIRANA ZASTOPNIŠKA MREŽA potrebuje nekaj novih ZASTOPNIKOV in VODIJ SKUPIN za odlično plačano delo na terenu, predvsem za področje Štajerske in Prekmurja. Zaželeno je, da imate osebni avto. Inf. v četrtek (064) 51-491. v petek (061) 215-805, od 9.30 do 14. PRED 5. LETI: 1. FAITH ......................................GEORGE MICHAEL 2. YOU WIN AGAIN.....................................BEE GEES 3. LOVE IN THE FIRST DEGREE.......................BANANARAMA 4. LITTLELIES .................................FLEETVVOOD MAC 5. WHENEVERYOUNEEDSOMEBODY .................RICKASTLEV 6. RENT.........................................PET SHOP BOYS 7. CROCKETT-STHEME.............................JAN HAMMER 8. CIRCUSEP......................................... ERASURE 9. VVALKTHEDINOSAUR ..........................WAS(NOTWAS) 10. CRAZY CRAZY NIGHT.....................................KISS PRED 10. LETI: 1. DOYOUREALLYWANTTOHURTME.............. CULTURECLUB 2. STARMAKER .................................KIDS FROM FAME 3. ANNIE l'M NOT YOUR DADDY .......KID CREOLE & THE COCONUTS 4. MADVVORLD ............................... TEARS FOR FEARS 5. IDONTWANNADANCE........................... EDDYGRANT 6. LOVE ME DO ....................................THE BEATLES 7. LIFELINE....................................SPANDAU BALLET 8. I VVANNA DO IT WITH YOU ......................BARRY MANILOVV 9. PASSTHEDUTCHIE ........................... MUSICALYOUTH 10. OGOH, LALALA..............................KOOL & THE GANG PRED 15. LETI: 1. YES, SIR I CAN BOOGIE .............................. BACCARA 2. YOU'RE IN MY HEART............................ROD STEVVART 3. NAME OF THE GAME.....................................ABBA 4. BLACK IS BLACK.............................LA BELLE EPOOUE 5. ROCKIN' ALL OVER THE WORLD.....................STATUS QUO 6. HOLIDAY IN THE SUN............... ..............SEX PISTOLS 7. VVEARETHECHAMPIONS...............................OUEEN 8. 2 4 68 MOTORWAY........................TOM ROBINSON BAND 9. BLACK BETTY .......................................RAM JAM 10. SILVERLADY..................................... DAVIŠ SOUL PRED 20. LETI: 1. CLAIR ...................................GILBERTO-SULLIVAN. 2. MOULDY OR DOUGH.........................LIUTENANT PIGEON 3. DONNA.................................................10CC 4. LOGP Dl LOVE..........................................SHAG 5 ELECTED ......................................ALICECOOPER 6. IN A BROKEN DREAM.....................PYTHON LEE JACKSON 7. LEADEROF THE PACK............................SHANGRI-LAS 8. MY DING-A-LING ................................CHUCKBERRY 9. GOODBYE TO LOVE ..........................THE CARPENTERS 10. BURNINGLOVE................................ELVIS PRESLEY PRED 25. LETI: 1. BABYNOWTHATWEFOUNDYOU.................FOUNDATIONS 2. MASSACHUSETTS ..............................THE BEE GEES 3. ZABADAK!................ DAVE DEE, DOZY, BEAKY, MICK & TITCH 4. THE LAST WALTZ ..................ENGELBERT HUMPEDRDINCK 5. AUTUMN ALMANAC..................................THE KINKS 6. LOVEISALLAROUND.............................THETROGGS 7. THEREMUSTBEAWAY......................FRANKIE VAUGHAN 8. FROM THE UNDERVVORLD............................THE HERD 9. THERE IS A MOUNTAIN...............................DONOVAN 10. HOLEINMYSHOE.....................................TRAFFIC Št. 47 - 26. november 1992 27 Vi pa, kot da Je vseeno! In bil je teden, ko smo tudi diplomirani lenuhi imeli polne roke dela. Je pač tisti prehodni november, ko mora človek že zaradi zdravja pomigati neko- liko bolj intenzivno, da mu trupelce povsem ne otrpne od čepenja za pečjo. Temperature so v vedrih jutrih bistrile za- spana lica in drsele tudi pod ničlo, česar se je igrivo razve- selila predvsem Buča in se za- sopihana valjala v slami. Kljub bliskoviti selitvi, ki sva se je s Sanjsko tako dolgo ve- selila, so dnevi brzeli, kot da hočejo pobegniti v pozabo in ura dnevne svetlobe je postala dragocenost. Ko smo v ponedeljek z Žor- žom drveli tistih fantastičnih sedemdeset kilometrov na uro in se naložem umikali iz raz- močene Tuh'injske doline, mi je v glavi brnela kombinatori- ka, v Cafe-galeriji Kljub pa je potekala otvoritev razstave fo- tografij Luke Severja, nagaji- vega detlja, ki se rad umetni- ško podpisuje tudi kot Lukas. Le na kratko smo se tudi mi razstavili in počutil sem se kot tista metlica ob cekretni školj- ki, ko sem posrebal ded vinč- ka na račun galeristov in se je Lakiju, kdo ve zakaj, strgala struna. Fotografije na steni sem ta- ko opazoval s precejšnjo di- stanco in so se mi zdele samo simpatične, predvsem zaradi ljudi in živalic na njih, nakar smo že na prvi postaji izstopi- li, da še v miru požegnamo no- vi domek in se oddahnemo od tistih fac iz' neštetokrat pre- mučkanega in izmozganega plastelina, ki ob takšnih sve- čanostih krasijo prostornino Bele kleti. V majhnem mestu, ob majh- ni, a narasli reki, je takrat mi- nil že teden dni, odkar so v go- steh bili muzikanti iz velikega mesta ob veliki reki. Relativno dobra obiskanost koncerta bo poskrbela za pravično odmev- nost, četudi avtor tehle umo- morov klobasa o vsem drugem. No pa bomo danes kar na- ravnost skočili v enolončnico, ki so nam jo v sredo skuhali v Barfly-ju in katere mesna dodatka, ki sta v njej plavala, sta bili domači slaipini Baby zdravo in Ni imena. S kavno šalico v roki sem drsel ob dol- gem šanku, ko so nastopali Ni imena in se loteval mučnega vprašanja, kaj tam sploh iš- čem. Zakaj hodim na koncerte že skoraj sprijaznjen, da ne bom slišal nič progresivnega, svežega in inovativnega, kar bi me le nekoliko premaknilo iz tega dolgočasnega uokvirjene- ga nakladaštva? Trio na odru se je trudil vzbuditi pozornost, v glavnem sedečega občinstva, prijateljev in znancev. Dožive- ti enostavni solistični uvodi klaviatur so bili zame edini res iskreni trenutki tega žalostne- ga časa, medtem ko se kvaziin- fantilnih besedil zopet ni dalo razumeti. Ritmična neusklaje- nost je bila moteča, vendar ne za tiste s pirom v roki. Tudi Baby zdravo niso presegli skromnega optimuma, razen z glasnostjo, ki pa ni značilna za moderne sesalnike za prah, s kakršnim sem nekje za štiri- mi zidovi odplesal večji del njihovega drotkanja. Žal tudi v četrtek, ko smo tam Javno trajali, ni bilo vse tako kot je treba in morali smo pristati na 12 in nekaj procentni popust. V Murski Soboti je bilo dan kasneje že dosti bolje, tudi za- radi solidnega ozvočenja, sicer pa hotelsko rdeče, pač prezrto in moreče. Veliko sreče! Vse najboljše, Šank ročk Besedi »šank« in »ročk« se v praksi skoraj vedno \'zročno - posledično povezujeta, zmes le-teh pa nemalokrat pripelje do nenavadnega obnašanja posameznikov - temu bi lahko rekli v žargonu tudi »dober žur«, kar je nevsezadnje cilj omenjenih pojmov. Skupina Sank ročk je ob svoji 10. obletnici hotela pri- praviti kar največji in najbolj- ši rockerski dogodek pri nas v zadnjem desetletju. To se jim je nemara celo posrečilo, ven- dar moramo vedno znova ugo- tavljati, da Slovenija ni vajena tolikšnih glasbenih zalogajev s tovrstnim pristopom in orga- nizacijo. Amciciozno zastav- ljen projekt bi zaradi neresno- sti in nesposobnosti določenih organizacijskih funkcij skoraj neslavno končal, toda člani Šank ročka so se za izpeljavo projekta zavzeli z vsem srcem in ga tako tudi uspešno pripe- ljali h koncu. Pri tem so jim pomagali: Mladinski klub Ve- lenje, Radio Velenje, VTV, Val 202, ABC Sežana, Saloon in Karaka bar, Depo, ter pokro- vitelja Pivovarna Laško in Li- beralno demokratska stranka. Rdeča dvorana v Velenju je bi- la tako domala premajhna za vseh 4 tisoč ljubiteljev dobre glasbe, jubilej pa so s svojo prisotnostjo počastili še mnogi ugledni gostje, med njimi tudi podpredsednik slovenske vla- de Herman Rigelnik. Celotno dogajanje se je pri- čelo s tiskovno konferenco, ki pa žal ni potekala po zamišlje- nem scenariju, saj je bil že od- ziv novinarjev dokaj slab. Skupina je na njej predstavila zadnjo kaseto in CD ploščo »Moj nočni blues« ter svoje vtise iz turneje po Litvi. Koncertni del slavnostnega večera je otvorila skupina Pontiac (Veleftje). Gre za mla- do zasedbo s trdim zvokom in, zdi se, tudi resnim pristopom do dela. Kot po navadi je v za- četku ponagajal zvok, kar mlade glasbenike v primerjavi z bolj izkušenimi sploh ni zmedlo, tako da so svoj nekoli- ko skrajšani nastop uspešno pripeljali h koncu. Takoj za njimi so se na odru pojavili presenečenje večera, skupina Pomaranča - tokrat kot kvar- tet. Nekdaj najboljša in naj- prodomejša slovenska heavv metal zasedba je danes le ša bleda senca takratnih dni. Preigravanje uspešnic s prve plošče ni prineslo zaželenega odziva publike, sam nastop pa je bolj spominjal na prvenec neke najstniške skupine, saj so pokazali preveč negotovosti. V tem je tudi nekaj simbolike. Ko je Sank ročk pred desetimi leti pričel za nastopanjem, so se pojavljali na slovenski tur- neji Pomaranče kot predsku- pina. Danes je morda ravno obratno, h čemur bi lahko do- dali le izrek: »Tudi zajci vča- sih dobijo zobe«. Zagrebški Hard time, ki je nastopil kot naslednji, je navsezadnje le uspel zagreti dlani prisotnih. Skladbe v angleščini so sicer izzvenele nerazločno, zato pa toliko boljše glasbena podla- ga. Hard time se je bojda poja- vil tudi že na MTV, česar seve- da člani skupine niso pozabili omeniti, v dobro pa jim lahko štejemo še gesto, ko so se kot edini Šank rocku zahvalili za povabilo na koncert ter jim če- stitali in zaželeli še veliko uspeha. Naelektrenost se je v dvorani povečala, ko so na prizorišče stopili postojnski Mary Rose. Brezkompromisen heavy metal, izvenserijski vo- kal, s katerim se postavljajo le malokatere priznane evropske ročk zasedbe in nenehno kon- taktiranje s publiko (sicer v angleščini) je marsikomu da- lo misliti, kako je pravzaprav potrebno igrati in se predstav- ljati v velikih dvoranah. Ocena za Mary Rose je lahko samo »Odlično«. Chateau je odigral enega boljših koncertov v zad- njem času, vtis je le nekoliko pokvaril nepotreben kiks v za- četku nastopa. Pozna se, da so se hiti z njUiove druge kasete dobro prijeli med občinstvom, ki je navdušeno prepevalo skupaj z njimi. Kmalu bo Cha- teau izdal tretjo kaseto, kar jim bo, če nič dnigega ne, vsaj popestrilo repertoar. Okoli polnoči se je pričela promocija pete kasete slav- Ijencev, skupine Šank Ročk. Čeprav le-ta še ni dolgo v pro- daji, je velik del publike že prav dobro poznal nove sklad- be in se temu primemo tudi odzival. Glasba na zadnjem projektu je veliko bolj razno- vrstna in energična, navsezad- nje se le pozna, da je avtor večine skladb kitarist Bor Žu- lj an. Kaseta vsebuje kar nekaj potencialnih uspešnic, prired- ba »Jaz in ti« pa je to že posta- la. Med svojim nastopom seve- da niso pozabili preigrati sta- rejših komadov, ki so bili za prisotne prava mera za še več- jo sprostitev, tisti starejši pa so ob tem morda začutili kan- ček nostalgije, ta pa je dosegla svoj vrhunec ob koncu nasto- pa, ko so se skupini na odru pridružili nekdanji člani. Družno so zaigrali nepozabno »Zabava« in se tako na najlep- ši način oddolžili svojim pri- stašem za dolgoletno zvestobo. Na sceno so potegnili tudi ve- likega zlatoroga Pivovarne Laško in s pivom počastili vsa- kogar, kdor je le prišel na vr- sto. Žur se je v Rdeči dvorani ob zvokih glasbe skupine Night jump nadaljeval do zgodnjih jutranjih ur, Šank Ročk pa je za svoje prijatelje pripravil poseben party v Sa- loonu. Žal se podobni spektakh do- gajajo le ob večjih priložno- stih, so pa neke vrste general- ka za vse podobne preizkuš- nje. Šank Ročk je le dokazal, da celotno stvar jemlje zares in da namerava v Evropo stopiti kar najbolje pripravljen. Na nas je, da jim zaželimo uspeš- no promoviranje na zahtev- nem evropskem trgu in da se ob njihovi 15. obletnici znova sestanemo - takrat z zasedbo, ki bo zunaj naših meja že ime- la svoje mesto. PRIMOŽ ŠKERL Jcunes Early, ko-producent dosedaj najbolje prodajanega rap albuma »Please Hammer Dont Hurt 'Em«, toži M. C. HAMMERja za 5,7 mio dolar- jev. Verjetno bi James ne počel tega, če ne bi naklada tega al- buma že presegla 20 miljonov kopij, tako pa misli, da bi mo- ral biti za vložen trud in zna- nje v ta projekt veliko bolje nagrajen. JOHN CALE, kitarist in eden izmed ustanoviteljev le- gendarnih Velvet Undergro- und, je posnel live albiun »Fragments Of a Rain Se- ason«. Ob tej priložnosti je po več kot desetih letih spet na- stopal v rodnem Walesu. DECIDE, satanisti in death- metalci iz Floride, na svojih koncertih poleg hitre in hrup- ne glasbe poskrbijo še za svoj- stven spektakel. Na odru za- koljejo kakšno ovčico in jo žr- tvujejo satanu. Sedaj se hudi fantje odpravljajo to pokazat tudi angleški publiki, vendar imajo še pred podpisom po- godb za nastope probleme s tamkajšnjimi ljubitelji živali. Borci za življenja n^olžnih ovčic jim namreč hkrati s pod- pisom te pogodbe obljubljajo podpis lastne smrtne obsodbe. Člani skupine Decide ne bi bili pravi rockerji in satanisti, če bi se za takšne grožnje kaj pri- da zmenili. Nanje odgovarjajo tako, da bodo tem »travojed- nim živaloljubcem« že poka- zaU, kaj s skupnimi močmi zmoreta ročk & roll in satan in da že komaj čakajo na prvi na- stop. ^eostali člani skupine Que- en bodo izdali tr^ do sedaj še neobjavljene posnetke, na ka- terih je malo pred smrtjo pre- peval FREDIE MERCURY. Razmišljajo pa tudi o albumu, na katerem bi bili posnetki s koncertov, z začetka njihove kdficrc MANIC STREET PREAC- HERS so se kar štiri leta trudi- li in končno le uspeli s koma- dom »Theme From Mash«, ki se je kar nekaj tednov zadrže- val tik pod vrhom lestvic. Prejšnji teden so izdali nov singl »Little Baby Nothing«, na katerem bo tudi komad »Suicide Alley« iz njihovega prvega singla, ki so ga posneli leta 1988 in je izšel le v nakla- di 300 izvodov. MADNESS so poleg kon- certnega albuma »Madstock«,' na katerem je 18 njihovih hi- tov, izdali še video kaseto »Madstock — The Movie«. Na njej so poleg skladb z albuma še številni intervjuji in zaku- lisna dogajanja. BETTY BOO o KyUe Mino- uge: »Rada bi bila sexi, vendar izgleda prav tako, kot bi se 12- letna deklica oblekla v mami- na oblačUa.« MICHAEL JACKSON je na svoji svetovni turneji »Dange- rous« dosedaj gostoval kar v 34 državah. Album »Dange- rous« pa mu je v prvih desetih mesecih prodaje navrgel 15 mio DEM, kar je za 2 mio DEM več kot je v istem časov- nem obdobju iztržil z albu- mom »Thriller«. ELTON JOHN in pisec be- sedil Bemie Taupin sta s firmo Time-Wamer podpisala po- godbo vredno 39 mio dolarjev. Time-Wamer bo tako imel v lasti avtorske pravice vseh skladb tega tandema, posnetih po letu 1974. Poleg tega bo El- ton moral pod okriljem te fir- me posneti še šest albvunov. STANE ŠPEGEL Najbolj srečna pevka je bila Metka Bračko (Hmeljarski in- strumentalni kvintet), ko jo je Alfi Nipič povabil v Maribor, da bo lahko pri njem predsta- vila novo kaseto ansambla. Med srečneži, ki so imeli pokvarjen slavnostni večer v Žalcu, je bil tudi Alfi Nipič, ki je »izgubil« ključe avtomo- bila. Vse iskanje je bilo zaman, končno pa jih je našel nasled- nje jutro v sobi, ko je oblekel ta prave hlače in so iz žepa padli ključi! Asja Matjaž, novinarka Ka- ja: »Zakaj ste tako dolgo skri- vali to čudovito prireditev?« Slovenija je na koncertu v Žalcu zadnjič nastopila v se- danji zasedbi, saj sta se takoj po nastopu poslovila pevka Irena Videč (s porodniške se vrača Erika Fele) in basist To- maž Plahutnik (nadomestil ga bo že na koncertu za Karitas v četrtek v Celju Samo Go- la všek). Igor Podpečan, Zlati zvoki Kisovec, se je v Žalec pripeljal naravnost iz Senika godcev v avstrijski Lipici, kjer je na- stopil z Avseniki, v nedeljo pa je bil v Libojah: »Prireditev je name naredila prisrčen vtis, občinstvo je bilo odlično.* Bogdan Fras, Primorski fantje: »Tu smo bili leta 1980 in ni nobene razlike. Prej je bilo odlično, zdaj je pa super. Sicer pa nas bolj poznajo in cenijo na Štajerskem, kot v domačem okolju.« Anka Krčmar, direktorica Zavoda za kulturne prireditve Žalec, si je z zadovoljstvom ogledovala prepolno dvorano in bila navdušena, čeprav ni zagrizena ljubiteljica domače glasbe. Po koncertu je ob če- stitki rekla avtorju tega zapi- sa: »Vsako leto bi morali pri- praviti vsaj eno takšno prire- ditev.* Zdaj se vidi, kaj imajo ljudje radi, pa čeprav so tej glasbi prilepili nehvaležen pridevnik »goveja muzka*. Si- cer pa — ali ni govedina dobra? PODJETNIKI, OBRTNIKI! Vodimo vse predpisane poslovne knjige za d.o.o. in obrtni sektor. Kvaliteta, zanesljivost in konkurenčne cene. Informacije Gorjanc, telefon (063) 36-595. Lestvice Radia Ceije Tuje zabavne melodije: 1. KEEP THE FAITH - BON JOVI (3) 2. HEAVEN SENT - INXS (5) 3. EROTICA - MADONNA (2) 4. MY NAME IS PRINCE - PRINCE (2) 5. EBENEEZER GCX)DE - THE SHAMEN (4) 6. JEREMV - PEARL JAM (5) 7. SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER (4) 8. BE MY BABY - VANESSA PARADIS (1) 9. HELLO - SHEAKESPEARES SISTER (1) 10. SHE'S MAD - DAVID BYRNE (6) DomaČe zabavne melodije: 1. LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINŠKA BANDA (5) 2. VROČ DAN - ŠUM (7) 3. KDO JE TA PUNCA - AGROPOP (6) 4. PRAVUlCA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK (1) 5. UUBEZENSKE INŠTALACIJE - JANI KOVAČIČ (7) 6. GLAS IZ DAUAVE - BANHOF (2) 7. NEZMOTUIVI - AVTOMOBILI (1) 8. SM-RDEČA PESEM - DUŠAN URŠIČ (2) 9. FREDI - VERONIOUE (8) 10. COCA COLA - PRIMARNA (4) Narodno-zabavne melodije: 1. UUBEZNI ČAS - ALPSKI KVINTET (7) 2. LAŠKO PIVO - VIGRED (6) 3. VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL (5) 4. ŠTAJERC V LONDONU - ŠTAJERSKIH 7 (5) 5. ZDRAVICA - SIMON LEGNAR (2) 6. MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA (8) 7. POZDRAV Z DEŽELE - FANTJE IZPOD ROGLE (3) 8. OSREČIM TE - ŠTAJERSKI VRELEC (4) 9. PRAZNUJMO SKUPAJ - ALFI NIPIČ (1) 10. V PARKU - VESNA IN IRENA VRČKOVNIK (3) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: WHO NEEDS LOVE (LIKE THAT) - ERASURE FREE YOUR MIND - EN VOUGE Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: ZATE LE - PETER PAN JESENSKA PESEM - DAMJANA Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: STARA LIPA - AVSENIK MOJ DIREKTOR - VRTNICA Nagrajenca: Ali Roje, Irčičeva 6, Celje Marijan Zakošek, Lesično 69c, Lesično Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdiJa v Cankarjevi ulici v Celju. KUPON lestvica tujih zabavnih melodij-- izvajalec-- lestvica domačih zabavnih melodij- izvajalec-—- lestvica narodnozabavnih melodij-—— izvajalec —--- ime in priimek:______ naslov:---- Št. 47 - 26. november 1992 I2d Femidom Kadarkoli se na tržišču po- javi nov izdelek, ga še pred navadnimi smrtniki radi pre- izkusijo novinarji, da se lahko kasneje na dolgo in široko raz- pišejo o njegovih kvalitetah ali pa ga strgajo na drobne košč- ke, če jim slučajno ni všeč. Ka- dar je govora o knjigi, novem gospodinjskem pripomočku ali modnem dodatku, je kandi- datov za poskusne zajčke veli- ko, ko pa je v zadnjih dneh septembra šlo za nekaj tako skrivnostnega, kot je ženski kondom, je že kazalo, da se bodo poskusni zajčki in zajklje poskrili. Britanska javnost je od letošnje jeseni dalje boga- tejša za Femidom, ženski kon- dom, toda na prvo pravo poro- čilo o njegovih prednostih in slabostih je morala počakati kar dober teden. Med prvimi se je ohrabrila novinarka tu- kajšnjega dnevnika Indepen- dent Susannah Frankel in na ženskih straneh časopisa obja- vila poročilo o »poskusu«. De- likatne teme se je lotila s pre- cejšnjo mero humorja, kar je čisto angleški način premago- vanja mešanice sramu in nela- godja. V lekarni že nakup Femidoma je bil, kot opisuje Franklova, precej- šen podvig, saj sta Indepen- dentovo junakinjo presenetili tako velikost kot novosti pri- merna cena, ki je kar več kot dvakrat višja od tistega, kar morajo za podobno zadevo od- šteti britanski gospodje. Toda zgode in nezgode v lekarni, kjer so ji novost prodali z ustreznim slabo prikritim smehljajem na obrazu, se niti približno ne dajo primerjati z dogodivščinami, ki so jo ča- kale v domači kopalnici, ko je čudo modeme dobe končno potegnila iz škatlice in ga raz- grnila pred sabo v vsej njegovi veličini. Doma Femidoma ni lahko opisati. Slišala sem že, da ga primerja- jo z nakupovalno vrečko, vreč- ko za zamrzovanje živil, me- duzo, gumijasto rokavico, vre- menskim balonom in tako da- lje, toda nobeden izmed opisov ni čisto pravičen. Femidom je nekako sedemnajst centime- trov dolga in sedem centime- trov široka raztegljiva poli- uretanska membrana, ki se na vsakem koncu zaključi z gu- mijastim obročkom, prekrita pa je s plastjo prozornega pre- maza. Videti je kot križanec med vrečko za sesalec za prah in velikansko amebo. Izredno zastrašujočo, veliko amebo. Navodila za uporabo so prav tako prijetno zapletena. Izdelovalci sicer trdijo, da je Femidom tako lahko vstaviti kot tampon, toda praksa je vsaj v primeru novinarke Su- sannah Frankel pokazala, da so besede eno, dejanja pa ne- kaj čisto drugega. Takole piše: »Spodnji del notranjega obročka stisnite s palcem, ka- zalcem in sredincem. Tako bo- ste lahko Femidom trdno pri- jeli«. Stisnila sem notranji obroč, kakor je pisalo v navodilih, to- da Femidom, prekrit s prozor- nim premazom, se mi je iz- muznil iz roke in v velikem loku odfrčal na drugo stran kopalnice, se prilepil na zave- so pri tušu in od tam zlovešče bolščal vame s svojima dvema gumijastima obročkoma. Pol ure kasneje sem odkle- nila vrata kopalnice tn stopila pred partnerja v spalnici z de- setimi centimetri gumijaste plastike, ki mi je bingljala med nogami in se zaključevala z obročkom, ki je bil skoraj tako velik kot CD-plošča. »To je povsem normalno, za- to se ne vznemirjajte«, je pisa- lo v navodilih. Čeprav proizvajalci Femi- doma zatrjujejo, da ga part- nerja takorekoč ne čutita, se je moj partner vendarle pritožil, da se mu je zdela telesna lju- bezen s Femidomom, kot bi se ljubil s plastično vrečko. Dokončna ocena Susannah Frankel ugotav- lja, da je novost sicer precej neprijetna predvsem zaradi velikosti in raznoraznih zvo- kov, ki jih povzroča ob upora- bi, da pa je kljub temu precej boljša od moškega kondoma. Ob koncu svojega poročila sklepa, da bo verjetno treba samo počakati, da se ga ljudje navadijo ali se z njim sprijaz- nijo. Prispevek zaključuje z naštevanjem nekaterih pred- nosti Femidoma: je precej močnejši od kondoma in prav tako kot diafragma in kondom zagotavlja 98-odstotno zašči- to, predvsem pa v času vedno večje razširjenosti aidsa po- vsem varuje žensko, ki je bila do zdaj odvisna od dobre volje svojega partnerja in njegovega pogleda na kondom. Femidom bo prišel prav predvsem žen- skam v nestalnih ljubezenskih razmerjih, razmišlja Franklo- va, ker bodo lahko odločanje o kontracepciji in zaščiti pred aidsom vzele v svoje roke. Kako pridno in navdušeno bo britanski ženski svet segal po novosti, bo pokazal čas, medtem pa bodo proizvajalci svoje gumijasto čudo verjetne tudi izpopolnili. Konec konce\ je bilo tako tudi z moškim kondomi, ki so bili v rosni] začetkih precej manj udobn in sprva namenjeni tudi zj večkratno uporabo. Piše Mojca Belak Femidom — kondom za ženske TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 3. nadaljevanje Odmev stare civilizacile Vinska trta je starejša od človeka. Po bibliji naj bi Noe odkril vinsko trto, naj bi bil pa tudi prvi človek, ki se je do onemoglosti napil vina. Zato se pozneje tudi pojavlja v vlogi svaritelja pred pijanostjo. Ta- ko sta človek in vino tesno po- vezana v nekakšnem faustov- skem odnosu med dobrim in zlim, med plemenitim poslan- stvom vinske trte in vina in nenehnim opozorilom, da se ob nepravem odnosu do vina človek lahko znajde brez svo- jega dostojanstva. V islamu je prepovedano piti alkoholne pijače, kajti če se človek opije, ne le da izgubi svoje dostojan- stvo, s tem razžali tudi božjo podobo. Krščanska kultura pa od Noeta dalje pripisuje vinu vlo- go zaščitr^iita in spremljevalca civilizacije. Toda vino je člo- veka spremljalo že davno pred krščanstvom v raznih oblikah verovanja v nadnaravne sile, saj se je ob pitju vina »prese- lil« v posebno stanje opojnosti, ki jo je imel za posebno obliko čarovnije. Na Daljnem vzhodu so poznali vino že 1500 let pred Kristusom (Kitajci in Ja- ponci), vendar se je v tem pro- storu oprijela druga alkoholna pijača - sake. Posebno zani- miv je primer s Kitajskega, ko naj bi kmet I - Ty -1 v dinasti- ji Yu nekako 2000 let pred Kristusom odkril pripravo vi- na, a ga je vlada takoj močno obdavčila. Lahko bi celo rekli, da je bila to prva oblika po- skusa prohibicije, a vemo tudi, da so se vse njene poznejše oblike izkazale kot neuspešne. Toda tedanje ravnanje na Ki- tajskem lahko lažje razume- mo, če se spomnimo prigode iz 5. stoletja pred našim štetjem, ko je princ Kya v napadu pi- janske blaznosti izpraznil bližnje jezero in ga napolnil z vinom: tjakaj se je podal s 3000 prijatelji, da bi se »končno« napili vina. Cesar je ukazal izkoreniniti vso vinsko trto v celotnem cesarstvu in je kršitvi tega ukaza zagrozil ce- lo s smrtno kaznijo, Kitajci pa so zaradi tega ukrepa »izgubi- li« vinsko trto za celih sto let. Vemo tudi, da so kletarili že Kelti, lepo pričevanje o vinski kulturi na naših tleh pa najde- mo kar na znameniti vaški si- tuli iz 6. stoletja pred našim štetjem v prizoru praznovanja. Z vinogradništvom so se uk- varjali tudi stari Egipčani. Znano je, da so zrele grozdne jagode trgali moški, ženske in otroci, in sicer ob glasbeni spremljavi, in jih polagali v košare, ki so jih nosili v veli- ka kamnita, glinena ali lesena korita. Tam so jih z nogami zmastili. Te gibe so obvladali že otroci kot igro hoja po grozdju. Kmalu se pojavi tudi prvi poskus stiskanja grozdja, in sicer v obliki vreče, v katero so dali grozdje, nato pa so jo na enem koncu zategovali, da se je vse bolj stiskala. Na Gradiš- čanskem so našli ostanke vin- ske stiskalnice iz 2. stoletja našega štetja. Stari Grki so zelo častili vinsko trto in vino. Radi so ga pili skupaj z vodo. A vendar so tudi pretiravali, zlasti ob slo- vesnostih v čast bogu Dionizu. Rimljani so počasi razvijali vinsko kulturo, in jo tudi do- dobra razvili. Poznali so veli- ko vrst grozdja, vendar ni ohranjenih virov, iz katerih bi lahko sklepali kakšno je bilo njihovo vino po okusu. Znano je le to, da so prevladovale rdeče sorte in da je bUo tako vse do srednjega veka. Znano je njihovo vino Falernčan, pa vino Tivoli, pa vino sabina in nmoga druga vina. Rimljani so bili znani tudi po tem, da so radi vinu dodajali različne za- čimbe, recimo cimet in celo poper. Oznaka namizno vino je pomenila, da je to vino zad- njega leta. Poznali so tudi na- vadno kmečko vino. Zelo radi so vinu dodajali med pomešan z mletim poprom. Delali so tu- di rožno vino in vino iz vijolic. Poznali so tudi recept, kako narediti iz belega črno vino. Vinarstvo je postalo v rim- skem cesarstvu pomembna go- spodarska panoga in vino so izvažali, tudi zelo daleč. Po propadu rimskega cesar- stva je pri nas vinogradništvo domala zamrlo. Spet so ga oži- vili samostani od 12. stoletja dalje. Trta in vino - staro zdravilo že pred antiko so nekatera stara ljudstva uporabljala vin- sko trto oziroma vino v zdra- vilne namene. A to ni bilo nič nenavadnega, saj so tedaj lju- dje veliko bolj kot danes upo- rabljali zelišča, pa tudi sadno drevje (še v samorodni obliki seveda) in je bila vinska trta le eden od mnogih koristnih na- ravnih elementov, s katerimi so si lajšali zdravstvene te- žave. Najstarejši doslej najdeni medicinski dokument, ki go- vori o vinu, so našli arheologi leta 1910 v bližini Babilona, in sicer v klinopisu ohranjene re- cepte zdravnika, ki je živel okrog 2230 let pred našim štetjem. Plutarh je dejal, da je vino najslajše z(i-avilo, Galen pa je z vinom »obvezoval« ra- ne. Da pa vino obvaruje člove- ka pred infekcijskimi bolezni- mi, je vedel že Julij Cezar, ki ni šel s svojimi vojaki nikamor brez ustreznih zalog vina. Tudi Slovani so imeli med opojnimi sredstvi sok vinske trte, vino. Češki zgodovinar Niederle meni7 da so Slovani latinsko besedo za vino - vi- num, tako kot ocet - acetum, sprejeli od Gotov. V Mezopotamiji in v starem Egiptu ter v Izraelu so uporab- ljali v zdravilne namene vino iz trte ali dateljnov. Vino so prenašali v mehovih iz kože, z njim pa so pripravljali traj- nejša tekoča zdravila. Izrael- ski filozof Sirah, ki ga bomo v tej knjigi še srečali, in sicer v zvezi s staro zavezo, je zapi- sal, da je vsako zdravilo od boga in da ga zato razumen mož ne bo odklanjal in te bese- de najdemo tudi v stari lekarni v Olimju. Nadaljevanje prihodnjič Trgovina »PEREČ« Prodajni center Gorenje Skaletova 12, CELJE tel.: 411-257 - Gorenje - bela tehnika - Gorenje - elektronika - Gorenje - mali gospodinjski aparati - Gorenje - kuhinje, kopalnice, vodo- vodne armature - stavbno pohištvo Prodaja na čeke 1 + 3, krediti iri leasing Trgovina je odprta vsak dan od 9.-13. in od 15.-19. ure, ob sobotah od 9.-12. ure. NKKOČ ZADRUGE VČEllA.1 ČEBELICA DANES MI! Mnogi od vas že poznajo naže prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost. Odslej višji zgornji limiti in možnost plačila članarine v 3 obrokih. Odprite vrata naših poslovalnic in se prepričajte: Celje, Ul. XIV divizije 14, tel. 063/441 -144 int. 362 od 8-16 ure Rogaška Slatina, tel. 063/813-372, od 9-12 in od 15-18 ure Slovenske Konjice, tel. 063/755-255, od 8-18 ure Velenje, tel. 063/858-159, od 16-19 ure ... £ ^ami a dbki in alul^i ... / Št. 47 - 26. november 1992 |29 Št. 47 - 26. november 1992 30 VABILO Združenje lastnikov razlaščenega premoženja, odbor Celje, vabi vse člane in somišljenike na VELIKO ZBOROVANJE V podporo izvajanju Zakona o denacionalizaciji, ki bo v petek, 27. novembra ob 16. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vabimo vse, ki jim je to mogoče, da s svojo udeležbo podprejo Združenje in njegov trud za uresničitev zahtev razlaščencev. ODBOR KMETIJSKI NASVET Krmljenje krav Pn'i letošnji odkos je bil na vseh travniških ali sejanih po- vTŠinah količinsko in kako- vostno tak kot v vsakem nor- malnem letu. Zgodnji pr\'i od- kos je omogočil normalno spravilo drugega odkosa. Ob intenzivnejši obdela\'i so skrb- nejši kmetje lahko pokosili tu- di tretji odkos. Ta je bil koli- činsko in kakovostno slabši. Nato pa se travniških po\TŠin ni dalo več rabiti zaradi hude suše. Na našem področju je pri- bližno 70 odstotkov travniških površin. Na podlagi naših ugo- tavljanj zalog krme trdimo, da je pridelka s travniških povr- šin in s površin, posejanih s travno-deteljnimi mešanica- mi, 30 odstotkov. Ponekod je bilo celo do 50 odstotkov manj krme kot v običajnih letih. Ka- kovost pridelane krme s teh površin pa je enaka kot v pre- teklih letih. Težave s krrnlje- njem niso nastale zaradi slabe kakovosti pridelkov letošnjega sušnega leta, ampak predvsem zaradi izrazitega količinskega primanjkljaja. To še posebno velja za tipično hribovske travniše kmetije. Pridelava druge najpo- membnejše krme za govedo - koruzne silaže pa je bila letos drugačna. Pogoji setve, vznika in vse do metličanja so bili normalni, zaradi vztrajne suše je bila že motena oploditev. Storži, ki so bistveni za kako- vost silaže, se niso polno obli- kovali. Koruzna rastlina se je pričela sušiti, sprva do višine storžev, do konca avgusta pa je bila koruza na plitvejših zemljiščih že v celoti suha. Ce- la rastlina se je silirala z večjo vsebnostjo sušine, z zmanjša- no energetsko vrednostjo, s tem pa tudi z možnostjo manj kvalitetnega poteka silimega procesa. V pridelavi koruzne silaže so bile še tudi ostale ne- pravilnosti. Ponekod so prez- godaj silirali in niso upoštevali zakonitosti pravilnega sili- ranja. Kako bomo preživeli našo živino v naslednjih 200 dneh zimskega obdobja? Najprej bomo ugotovili, ko- liko krme imamo na zalogi; na hlevih in kozolcih bomo oceni- li zalogo mrve, v silosih pa travne in koruzne silaže. Ku- bične metre krme pomnožimo s primemo specifično težo (za mrvo od 70 do 110 kg, za silažo pa 550 do 750 kg), količino pa še z vsebnostjo stišine za posa- mezno krmo in tako dobimo ves pridelek izražen v kg. Te- oretične in praktične izkušnje kažejo, da potrebuje okoli 500 kg težka žival dnevno 12 kg SS, da pokrije svoje fiziološke potrebe in da je sita. Zmnožek števila živali, števila dm zim- skega krmljenja ter potrebna dnevna količina (10 do 12 kg SS) je nujno potrebna količina krme za zimsko obdobje. Pri ugotavljanju zalog in izraču- nih se obračajte po pomoč na področno svetovalno službo. Običajno se bo pri izračuna- vanju ugotovilo, da bo krme premalo oziroma da je živine preveč. Kaj storiti? Možnosti so naslednje: -v krmne obroke primemo vključimo tudi slamo - če je mogoče, kupimo seno - če ne gre drugače, prodamo živino Kako bomo krmili? Domnevamo, da je kakovost mrve in travne silaže enaka kot v običajnih letih, kakovost koruzne silaže pa je slabša. Manjša je energetska vred- nost, v silaži je več surovih vlaknin. Je pa enaka, če ne ce- lo višja vrednost surovih be- ljakovin. Pomemben kriterij za oceno krme ali krmnega obroka je koncentracija hranil v krmi. Merilo je prebavljivost organske snovi v krmi. Zaradi višje vsebnosti neprebavljive- ga dela krme - surovih vlaken - v letošnji komzni silaži je de- janska prebavljivost še manj- ša, kot to pokažejo Kellnerjevi podatki. Sorazmerno visoka vrednost surovih beljakovin je tudi posledica prisotnosti veli- kega dela nebeljakovinskega dušika, v amonij ski in nitratni obliki. To si razlagamo na ta način, da biosinteza v rastlini zaradi suše ni bila do kraja izpeljana. Skratka, energetska vrednost koruzne silaže je manjša, slabša je tudi prebav- ljivost, pa tudi kvaliteta belja- kovin ni taka kot običajno. Največji problem pa je gotovo 30- ali še več odstotno po- manjkanje osnovne krme. Pri sestavi krmnega obroka se na- mreč srečujemo z določenimi zakonitostmi. Osnovni obrok iz voluminozne krme naj bi za- gotavljal mehanično sitost ozi- roma pokrival potrebe za vzdrževanje in še za določeno proizvodnjo. Veliko ali večjo proizvodnjo dosežemo le z boljšo domačo krmo, pred- vsem pa z vključevanjem moč- nih krmil. Zaradi normalne fi- ziologije vampa je nujna pri- sotnost določenega procenta surovih vlaken v obroku. Mot- nje nastopajo že, če je v obro- ku manj kot 18 odstotkov su- rovih vlaken. V naših pogojih in navadah krmljenja nevar- nosti zaradi premajhne vseb- nosti surovih vlaken v obroku ni. Ker pa je zaradi suše os- novne krme premalo, je nujno dokupovati večje količine koncentrirane hrane in nado- meščanje le-te z voluminozno, zato moramo biti pozorni tudi na to. V tem primeru se za- stavlja vprašanje, kolikšna je lahko najmanjša količina vo- luminozne krme v obroku. Za 500-kg žival naj bi to bilo 9,0 kg SS na dan. Ta količina SS pa je lahko iz mrve, travne ali koruzne silaže, pa tudi slame. Bistveno pri tem je tudi, da se osnovni obrok izravna po hra- nilni vrednosti. Za to izravna- vo običajno potrebujemo le majhno količino koncentrira- ne beljakovinske ali energet- ske krme. Občasno tehtanje je nujni sestavni del tehnologije krmljenja. Če zaloge krme ne zadoščajo niti po najnujnejših količinah, se je pač treba odlo- čiti za prodajo določenega šte- vila živali. Prodaja naj bo pri- lagojena ohranjanju visoko kvalitetnega plemenskega ma- teriala. S sušo se je nakopičilo tudi več strokovnih proble- mov, zato svetujemo kmetom, da se v čim večji meri poslužu- jejo Svetovalne službe ZŽV Celje. FRANCI TRATNIK, dipl. inž. agr. MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH-ŽEROVNIK v tajništvo našega uredni- štva (NT&RC, Trg V. kongresa 3a, Celje) vabimo nagrajenca meseca oktobra, naj se oglasi- ta po nagradi. Za Ivana Špe- gliča, Pod kostanji 6 iz Celja je Vlasta Cah-Žerovnik spletla pulover, Erik Jager, Ulica 1. Štajerskega bataljona iz Ce- lja pa si je s pravilnim odgo- vorni na radijsko nagradno vprašanje prislužil unikatno, ročno poslikano svileno kra- vato. Bolj ko se približujemo No- vemu letu, bolj bo naš Modni klepet namenjen modi za slo- vesnejše priložnosti. Pa je kar prav tako, če si namreč želimo z malce lastnega dela, spretno- sti in izvimosti popestriti in olepšati oblačila za Silvestro- vo, se je potrebno dela čimprej lotiti. Nekaj bo gotovo tudi takšnih, ki si bodo vsa oblačila izdelale same - zanje pa ideja, kasneje pa seveda tudi njena izpeljava, zahteva še toliko več časa. In o vsem tem - kako se lotiti izbire in seveda tudi izdelave oblačil za najdaljšo noč v letu — bomo govorili tudi v sobotni Opoldanski mavrici na Radiu Celje. Veseli bomo vaših vpra- šanj in predlogov, za konec ra- dijskega druženja o modi pa tudi to soboto Vlasta Cah-Ze- rovnik pripravlja nagradno vprašanje. Uredništvo Lansko leto je bilo obeleže- no z obletnico rojstva genial- nega skladatelja W.A.Mozar- ta. Seveda se je tudi Moda na svoj način priklonila njegove- mu spominu - segla je globje v skrinjo in se znova navdušila nad razkošnimi oblačili iz XVIII. stoletja. To pa ne pomeni, da vas na- merava vkleščiti v mučilne na- prave, imenovane stezniki, ali ob težiti z 20-kilogramskimi krinolinami... Modni kreator- ji so nam ponudili za letošnjo sezono všečne in izvime kre- acije, v katerih je čutiti precej prvobitne noblese, a imajo le rahel navdih slavnih baročnih časov. Zmagoslavje seveda pripada snežno beli čipki - romantični in nikdar dorečeni modni te- mi, ki se pojavlja kot obroba, naborek, najpogosteje pa kot žabo. To nostalgično baročno okrasje si lahko brez velikega truda izdelate tudi same, z njim pa boste učinkovito po- pestrile staro, pusto obla- čilo... Droben namig, ki smo ga ponudili danes, je le uvod v decembrsko klepetanje, v katerem bo igrala dominant- no vlogo moda za slovesnejše priložnosti. VLASTA Nagradno vprašanje: IZ KAKŠNEGA MATERIALA JE IZDELANA »DOMAČA« ČIPKA? Odgovor na nagradno vprašanje: ime in priimek: Točen naslov: . Starost:..........Teža: Najljubše barve: ....... Konfekcijska št. Št. 47 - 26. november 1992 31 Subaru vlvio za gnečo in sodoben promet Japonska avtomobilska to- varna Subaru, ki je sestavni del velikega koncema Fuji He- avy Industries, po japonskih in svetovnih merilih ni posebej velika tovarna in tudi njena produkcija ni izjemno obsež- na. Kljub temu pa velja, da je Subaru pionir pri uvajanju štirikolesnega pogona pri osebnih avtomobilih. Tako seveda ni in ne more biti prav posebej presenetlji- vo, če je štirikolesni pogon ob siceršnjem običajnem pogonu le prednjih koles namenil tudi svojemu novemu avtomobilu vivio (na sliki). To je v vsakem pogledu majhen avtomobil, kar pomeni, da naj bi se na evropskem in svetovnem trgu poskušal s fiatom cinquecento, renaultom twingo in morda tudi Nissanovo micro. Vivio je v resnici avtomobil, ki naj bi se uspešno kosal s tegobami sodobnega sveta: vse gostejšim prometom, pomanjkanjem parkirnih prostorov in želji po čimmanjši porabi goriva ter ekološki neproblematičnosti. Navzven je subaru vivio nežno zaobljen, sicer pa kombi limu- zina s tremi ali petimi vrati, pogonom na en ali oba para koles, petstopenjskim ročnim ali samodejnim ECTV menjal- nikom in emm samim motor- jem. Ob skupni dolžini 329 centimetrov, medosni razdalji 231 centimetrov ter teži pri- bližno 700 kilogramov (kar je odvisno od opreme in vrste po- gona, je komaj 658-kubični bencinski štirivaljnik z največ 32 kW/44 KM pri 6400 vrtlja- jih zadovoljiva možnost. Več kot 140 km/h malček ob vsem priganjanju in željah vendarle ne bo zmogel, a se bo zato od- kupil s skromno porabo, ki po tovarniških podatkih ne bi smela preseči 7,2 litra goriva na prevoženih sto kilometrov. Skratka, subaru vivio je avto- mobil sodobnih mestnih časov. Ljubljanski Industrija im- port, uvoznik in s tem proda- jalec subarujev na slovenskem trgu, trenutno ponuja dve iz- vedenki vivia. Oba^at je to petvratna različica z opremo GL, pa dvokolesnim ali štiri- kolesnim motorjem. Za prvo je treba odšteti 80.800 šilingov in še 345 tisoč tolarjev, za drugo pa 91.500 šilingov in 388 tisoč tolarjev. Pri Industrija import ob tem tudi vedo, da prodaja avtomobilov v sedanjem času ni nekaj izjemnega, zato bo pr- vih 20 vivov za skoraj 600 mark cenejših. Tudi to je nekaj. M.A.N.: novi avtobus po dvajsetih letiii če tovarne, ki izdelujejo osebne avtomobile, s pospeše- no produkcijo novih in novih vozil dokazujejo tudi to, da je tržni boj vse ostrejši, je tako tudi na trgu avtobusov in to- vornjakov. Toda izdelava no- vih vozil je pri teh tovarnah bistveno počasnejša in zato je razumljiva vsa pozornost, ki jo nemški M. A. N. namenja svo- jemu novemu turističnemu av- tobusu(na sliki). To je druga novost v zadnjih dvajsetih letih, pri čemer so cilji M. A. N. bolj ali manj jas- ni: če je njegov tržni delež na domačem, se pravi nemškem trgu pri mestnih avtobusih skoraj 80-odstoten (sicer pa je M. A. N. druga največja evrop- ska tovarna tovornjakov), je pri turističnih avtobusih pet- krat manjši. Zaradi tega je tu- di ime novega avtobusa (Lions Star oziroma levja zvezda) do- volj ambiciozno, poleg vsega pa tudi tisto, kar načrtujejo. Menijo in upajo, da bo prihod- nje leto (serijska izdelava no- vega avtobusa bo stekla konec tega leta) izdelava narasla ne nekako 120 avtobusov in da se jim bo posrečilo marsikaj do- seči ne le v Nemčiji, pač pa tudi v drugih evropskih dr- žavah. Sicer pa je levje srce avto- bus moderne oblike: brez očit- nih karoserij skih robov in z gladkimi linijami, velikimi okni, vsem udobjem za potni- ke. Ti lahko sedijo na sedežih, postavljenih v štirih ali zgolj treh vrstah. Udobje je v marsi- čem podobno tistemu, ki ga ponujajo letala, v prihodnje pa naj bi imeli potniki tudi mož- nost telefoniranja iz avtobusa. Avtobusu pri M.A. N. name- njajo šestvaljnik s prostornino skoraj dvanajst tisoč kubičnih centimetrov in 420 EM pri 1800-2000 vrtljajih v minuti. Na slovenskem trgu bo za pro- dajo novega avtobusa M. A. N. skrbel AM Cosmos iz Ljublja- ne, pri čemer je že sedaj jasno, da bo ob ceni 400 do 600 tisoč mark za avtobus pretirane gneče le ne bo. Obstajajo pa druge možnosti, kajti sodelo- vanje med AM Bus (nekdanja Avtomontaža) in M. A. N. pri izdelavi avtobusnih nadgra- denj spreminja prej zapisane številke v veliko bolj primemo možnost za nakup levjega srca. Mondeo bo zamenjai sierro Sierre (kmalu) ne bo več; ži- vel moadeo. Pri Fordu, ki ga na evrop- skih tleh tvorita britanska in nemška podmžnica, bodo v začetku prihodnjega leta predstavili mondeo (na sliki) kot zamenjavo za ostarelo si- erro. Mondeo bo na voljo v treh karoserij skih oblikah, in sicer kot limuzina, kot hatchback in kot karavan. V vsakem primem bo mondeo večji, širši in tudi višji (pa se- veda težji) od sierre, pa z obli- ko, ki nezmotljivo dokazuje posluh za sedanji avtomobil- ski okus. Pravih in ostrih ka- roserijskih robov skoraj ni, lu- či so elipsoidno stisnjene, od- bijači skoraj sestavni del karo- serije. Mondeo bo tudi slovo od tradicije, kajti motor bosta poganjali prednji kolesi (pri sierri zadnji kolesni par), mo- torji pa bodo dokazovali so- dobnost, saj bodo vsi oprem- ljeni s po štirimi ventili na valj (generacija zeta). Tudi oprema bo različna, najboljša oziroma najbogatejša bo na voljo ob oznaki gWa. Še precej nejas- nega pa je seveda pri cenah. Če so ugibanja pravilna, potem naj bi bil mondeo - ime, ki ni- ma nobenega pomena, saj ga je izbral in ustvaril račimalnik - najprej na voljo za dobrih 29.000 mark. AVTO MOTO ZVEZA SLOVENIJE TEHNIČNA BAZA CELJE vabi vse, ki želijo preveriti tehnično stanje svojega vozila na brezplačni preventivni pregled s poudarkom na pripravi vozila za zimsko uporabo. Brezplačne preventivne preglede in odpravo nekaterih okvar bodo strokovnjaki AMZS opravljali v soboto, 28. 11. 1992 od 8. do 16. ure. Vabljeni!______ BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na zadnjem sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju se je nekoliko zmanjšala udeležba, kar velja tako za vozila, ki jih je bilo na prodaj 790, kot za obiskovalce. Ne glede na to pa so organizatorji vseeno izdali kar 190 kupoprodajnih pogodb, 11 vozil pa je zamenjalo lastnike. Prodaja se je tako po uradnih podatkih zmanjšala - v povprečju je bil prodan vsak dvainsedemdeseti avto- mobil. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. Št. 47 - 26. november 1992 32 Pozilra¥Ueni, prijatelju čas hitro mineva in prav pridni ste bili. Zahvaliti se vam mo- ram namreč za velik kup pošte. Poslali ste nam prva imena lju- di, ki se ukvarjajo s čim zanimivim in nenavadnim. Vendar se še bolj ozrite okoli sebe in poiščite ljudi (ni nujno le mlade), ki počnejo karkoli po- sebnega. Nekaj pred- logov ste poslali, v glavnem gre za pi- satelje. Predstavili jih bomo, vendar rubrika ne bi smela biti veza- na le na literaturo. Zato premislite, kaj vse zbirajo vaši znan- ci, ali so vsi njihovi konjički čisto obi- čajni ... Mojca Šola v naravi na Mrzlici v sredo smo se odpravili na dolg pohod na Mrzlico. Pred šolo nas je čakal avtobus, od- hod pa je bil ob osmi uri zju- traj. Z nami so šli tudi tovariš ravnatelj, tovariš Kučer in to- varišica Žnidarjeva. Z avtobu- som smo se odpeljali do Liboj, potem pa peš naprej. Naša pr-, va postaja je bila na koči Šmo- hor, kjer smo jedli in pili. Dru- ga postaja je bila na smučišču Gozdnik. Da smo prispeli do cilja, je trajalo šest ur. Na Mr- zlici smo imeli različne gugal- nice, kjer smo se precej nagu- gali. Popoldan smo se razdelili v skupine, se učili o kompasu, raznih rastlinah in o gorstvih Slovenije. Obiskal nas je tudi lovec Jaka, ki smo ga poslušali z zanimanjem in se naučili marsikaj novega. Zvečer smo se igrali planinske igrice, peli in plesali. Ponoči, ko smo šli spat, je bil nemir. Zjutraj smo gledali televizijo, se nazajtr- kovali, pa smo bili že spet pri gugalnicah. Izpolnjevali smo tudi liste z različnimi vpraša- nji. Ko smo jih napisali, smo krenili v dolino. Pot je bila mnogo krajša. Spodaj smo pri- čakali avtobus in odhiteli pro- ti domu. Te šole v naravi ne bom nikoli pozabila. TANJA NAPRUDNIK,6. ra- zred Nagrajenci so že znani Pred nekaj tedni ste v Vrti- ljaku lahko prebirali o zname- nitostih prostrane Azije, obe- nem pa ste reševali nagradni kviz. Dežele azijske celine nam poleg vsega ogleda vred- nega in številnih svetovnih ču- des ponujajo še marsikaj. Omenim naj verska središča, islamske romarske kraje, zla- sti Meko, Karbalo in Džido, pa tudi mošeje od Male Azije do Indije; templje v Ellori in Ma- dari, dvorano vetrov v Džain- puru, kitajske pagode, nebe- ške templje v Pekingu... Ču- dovita Azija skriva polno pre- senečenj tudi v atomski dobi. In sedaj... pravilna rešitev! Odgovorov - pravilnih, seveda - je bilo izredno veliko. Če ste pravilno odgovorili na vsa vprašanja, ste dobili novo be- sedo - Indonezija. Sestavlja jo skupina otokov, ki jih oblivata Indijski in Tihi ocean. Šteje okrog 147 milijonov prebival- cev. Večina prebivalstva živi na Javi. Indonezija je pretežno gorata, le na severnem Borneu, severni Javi in vzhodni Suma- tri je nekaj nižinskega sveta. Številni vulkani in stalna ne- varnost potresov strahujejo Indonezijce že stoletja. Pod- nebje je tropsko, na zahodu so tropski gozdovi. Nagrajenci kviza pa so: Ma- teja Jelen, Polzela 68/a, Polze- la, Stani Ferenčak, Prožinska vas 35, Štore, in Primož Čret- nik. Vodnikova 13, iz Celja. Čestitamo! Nagrade prejmete po pošti! Novi žalski novinarji Novinarski krožek na OŠ Petra Šprajca-Jura iz Žalca spet deluje. Vanj je vključenih skoraj 30 učencev - mladih novinarjev, ki želijo o svojem delu, doživljajih in drugih dogodkih poročati tudi dnigim. Poslali so nam prve obetavne prispevke. Pisali so o naravi, o mucah in kužkih, ki jih imajo doma oz. si jih želijo imeti. Tudi pesmic je bilo nekaj. Ker smo prostorsko žal ome- jeni, objavljamo le en spis o zanimivi šoli v naravi, ki so jot šestošolci omenjene šole preživeli na Mrzlici. Poišči imena! Pred vami je nova nagradna igrica. Smešno lahka je. Malce boste morali pobrskati po spo- minu, odprite kakšno staro glasbeno revijo, pobrskajte med svojo zbirko kaset, plošč in CD-jev in rešitev ne bo tež- ka ! In kakšna je naloga? Zapi- sali smo deset naslovov različ- nih pesmi. Vaša naloga je, da poiščete njihove izvajalce. Ne- kaj pesmi je novih, nekaj sta- rih, a vse so vam zagotovo zna- ne. Da naloga ne bo pretežka, lahko kakšnega izvajalca poiš- čete na sliki, a vseh ne boste našli. Pravilne odgovore po- šljite čim prej, saj vas nagrade že čakajo. Pišite na naslov: NT&RC, Trg V. kongresa 3/a, Celje, s pripisom »Za Vrti- ljak«. MODA V ŠOLSKIH KLOPEH Pripravlja: Valentina Hudovernik Gimnazija Center — Celje Jesen v znamenju škotskega kara o smernicah in novostih letošnje jesenske mode smo že veliko pisali. Omenili smo modne barve, kroje, materi- ale, pa tudi vzorce, med ka- terimi prevladuje škotski karo. Prav temu bomo name- nili današnjo rubriko. Že v pomladanskem času je med vzorci prevladoval škotski karo, to jesen pa je pravi modni hit. Pojavljal se ne bo le na rdeči barvni pod- lagi, kot smo ga nosili spo- mladi, ampak tudi na vijoli- časti, temno modri, zele- ni,... Spomladi smo takšne vzorce občudovale le v tujih revijah, sedaj pa takšno bla- go prodajajo tudi v naših tr- govinah. Modni vzorec pa se ne bo pojavljal le na mini krilih ali kratkih hlačkah, ampak tudi na daljših bre- zrokavnikih in predvsem na modnih dodatkih. Kratko plisirano krilo z vzorcem škotskega kara deluje zelo mladostno. Ču- dovito se poda k črni barvi jakne in k puloverju, rdeč šal okoli vratu pa je le za okras. Kratke hlačke in daljši jo- pič sta sešita iz klasičnega vzorca škotskega kara. Zgornji del, pulover, je lahko enake barve, kot so nogavi- ce, ali pa je drugačen, po- membno je le, da so te barve tudi v vzorcu škotskega ka- ra. Modna novost so majhne torbice v obliki valja ali koc- ke. Sešite so iz platnenih materialov, ki so potiskani z modnimi vzorci, seveda tu- di z vzorcem škotskega kara! World in my Eyes ........... NehNehNah .............. Start me up................ Ciquitita................... Never gonna give you up ..... Love in an elevator.......... Bad Medicin ............... This used to be me Playground . Just another day............ Love will never do (VVithout you) Št. 47 - 26. november 1992 33 Št. 47 - 26. november 1992 34 Št. 47 - 26. november 1992 35 Št. 47 - 26. november 1992 36 Št. 47 - 26. november 1992 37 ROJSTVA Celje V minulih štirinajstih dneh se je v celjski porodnišnici ro- dilo 36 dečkov in 32 deklic. POROKE Celje Poročilo se je osem parod od 'teh: Tomaž PODLESNIK in Violeta BARUKČIČ oba iz Ce- lja, Jože BAUMAN in Lidija pUKL, oba iz Vojnika, Jože pUSTIVŠEK iz Rakitovca in Antonija OZIS iz Javorja, Le- on GREGORC iz Bezenškove- ga Bukovja in Jelka KRACUN iz Brezovice ter Martin KOT- NIK in Mojca KOLAR oba iz Vojnika. Šentjur pri Celju Poročila sta se Jožef ART- NAK iz Rakitovca in Marija PAJMAN iz Celja. Šmarje pri Jelšah Poročna sta se Ivan KOVA- ČIČ iz Nimna 7 in Sonja KU- RAJ iz Cerovca pod Bočem. Velenje Poročili so se Jože VERDEV iz Dobriča in Marija PIRTOV- ŠEK iz Andraža nad Polzelo, Milisenko MALBAŠIČ in Hil- da MEKLAV oba iz Rečice ob Paki, Jože KAVCL iz Velenja in Natalija IMPERL iz Čmove ter Toni KOVAČ iz Lokovice in Petra ZAGORIČNIK iz Pol- zele. Žalec Poročila sta se dva para in sicer: Aleš GOROPEVSEK iz Šešč pri Preboldu in Nataša CVRTNJAK iz Orle vasi ter Dušan POTUŠEK in Vesna JAGARINEC oba iz Žalca. SMRTI Celje Umrli so: Frančiška TOMA- ŠIČ, 81 let iz Žalca, Zdenko STRITIH, 65 let iz Višnje vasi, Stanislav PANTNER, 76 let iz Griž, Ivan JELEN, 57 let iz Celja, Leopold ZORKO, 63 let iz Celja, Franc KRIŽNIK, 68 let iz Vojnika, Franc ADREN- ŠEK, 91 let iz Vrenske gorce. Angela KOS, 60 let iz Zabuko- vice, Marija JAGER, 85 let iz Stopč, Franc OČKO, 58 let iz Zreč, Franc ŠEŠKO, 62 let iz Ponikve, Friderik SENICA, 49 let iz Ce^a, Zofija PERPAR, 78 let iz Stor, Jurko GORDIJ, 68 let iz Latkove vasi, Ivan POLAK, 63 let iz Šmartnega ob Paki, Jože OBREZ, 67 let iz Male Breze, Matilda BRECL, 87 let iz Slovenskih Konjic, Angela SOBOTIČ, 60 let iz Loč pri Poljčanah, Nežika FORŠT- NER, 68 let iz Celja, Albin LORGER, 70 let iz Celja, Juli- jana ŠKERJANEC, 84 let iz Celja, Veronika REZMAN iz Zlateč, Mihael FUNKL, 65 let iz Obrežja pri Zidanem mostu, Frančiška KOMERIČKI, 83 let iz Celja, Jože RAMŠAK, 52 let iz Lipja, Dragotin POZ- VEK, 64 let iz Celja, Franc PUSAR, 60 let iz Olešč, Avgust KRUŠLIN, 66 let iz Hotemeža, Gabriela VOUK, 66 let iz Go- tovelj, Pavle JERMAN, 64 let iz Celja, Helena ACMAN, 85 let iz šmihela nad Mozirjem, Amalija PIRŠ, 70 let iz Vrhol pri Slovenskih Konjicah, Apo- lonija GOLČMAN, 96 let iz Dramelj, Ivan GRAČNER, 39 let iz Visoč, Vinko SINKOVIČ, 51 let iz Imena, Stjepan TR- STENJAK, 5 let iz Celja, An- ton KOŽAR, 83 let iz Hoteme- ža in Ana LEŠEK, 68 let iz Kompol. Šentjur pri Celju Umrli so: Anton TRŽAN, 53 let iz Slivnice pri Celju, Anto- nija FEKONJA, 84 let iz Po- nikve in Alojzij BREČKO, 57 let iz Gktrice pri Slivnici. Šmarje pri Jelšah Umrh so: Marija ŠTERN, 79 let iz Šentjurja pri Celju, Ana BELINA, 68 let iz Virštanja, Angela JUG, 73 let iz Dramo- ^le in Marija SMOLE, 85 let iz Pustike. Velenje Umrli so: Glafiira LAH, 72 let iz Velenja, Jožef BORŠT- NAR, 80 let iz Vranskega, Jo- žef PETEK, 77 let iz Lipja, Franc LEMEŽ, 73 let iz Pod- kraja pri Velenju, Otilija MURŠIC, 88 let iz Velenja, Franko KRMPOTIČ, 31 let iz Raven, Franc ŠPEH, 55 let iz Gorenja, Frančiška ZAZJAL, 88 let iz Brdc, Ivan DOBRI- ŠEK, 83 let iz Zg. Gorč, Kristi- na BONČINA, 71 let iz Tmave in Jožef KOVAČ, 80 let iz Ve- lenja. Žalec Umrli so: Emerik Franc STROPNIK, 83 let iz M. Pire- šice, Julijana Neža KRASER, 72 let iz Žalca in Rafael ZDOLŠEK, 56 let iz Pemo- vega. PRIREDITVE_ V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava Vladimirja Makuca, ki razstavlja grafike, risbe, slike in plastiko. V Osrednji knjižnici v Celju si lahko danes, v četrtek in jutri, v petek še ogledate razstavo ob 140 letnici Mohor- jeve družbe v Celju in predstavitev novejših knjižnih izdaj, v sredo, 2. decembra pa bodo odprli novo razstavo z naslovom Imeli smo ljudi..., ki jo je pripravila prof. Bo- žena Orožen, na ogled pa bo do 31. januarja 1993. V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavljata umet- nika Jožica Tomazini - Cvetje na slikah in Vilijem Zorman - Cvetlične aranžmaje. Danes, v četrtek 26. novembra ob 20. uri bo v salonu koncert Mešanega pevskega zbora Pro musica iz Maribora, v nedeljo, 29. novembra ob 20. uri pa bo koncert operetnih umetnikov iz Pecsa. V Slovenskem ljudskem gledališču bodo danes, v četrtek za abonma četrtek in izven ob 19.30 uprizorili delo J.B. Moliera Namišljeni bolnik, v režiji Katje Pegan. Isto pred- stavo bodo za abonma Srednje ekonomske šole I. Celje uprizorili jutri, v petek ob 10.30, v soboto, 28. novembra ob 17. O pa za abonma sobota popoldan in izven. V pone- deljek, 30. novembra ob 10.30 bodo za abonma Srednje ekonomske šole I. Celje uprizorili delo Charlesa Maro- witza Sherlckov zadnji primer, režiserja Jaše Jamnika. V Stari grofiji Pokrajinskega muzaja v Celju je odprta razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki so jo pripravili Štajerski center za umetniško steklo. Muzej stekla Barnbach in Pokrajinski muzej. V klubu Barfly bo danes ob 20. uri koncert Dixielanda in Blues show^a, na katerem bo igral Janez Goršič s prijatelji. Knjižnica Laško - enota v Rimskih Toplicah vas vabi na ogled razstave Rimske Toplice na starih razglednicah, ki so last domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice v Celju in jo bodo odprli danes, v četrtek 26. novembra ob 18. uri in jo popestrili s krajšim koncertom okteta Odmev. V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju bo do 16. decembra na ogled razstava Marjana Dreva. V Kulturnem domu v Bistrici ob Sotli bo v soboto ob 19.30 gostovalo gledališče Bo iz Šmarja pri Jelšah z igro Moliera Smeh ni razprodan. V Dvorani plesnega foruma v Celju bo v soboto, 28. novembra ob 20. uri večer s Svetlano Makarovič. Veterinarska dežurstva VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska postaja v občini Laško je v rednem delovnem času od 7. do 15. ure organizirana na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah. Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo- varne, tel.: 731-121. VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Na veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski postaji: 754-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure, nepre- kinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju je na veterinarski postaji redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambu- lanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 29. novembra bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-769, od 30. novembra dalje pa dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Na šentjurski veterinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Od jutri, petka, 27. novembra dalje bo dežural dr. vet. med. Janez Hrovat, telefon 741-041. Št. 47 - 26. november 1992 3f Št. 47 - 26. november 1992 39 Št. 47 - 26. november 1992 4Q Dobnik zdaj tUdI podjetnik? Ob listanju zadnje številke revije Obrtnik smo ugotovili, da je žalski žu- pan Milan Dobnik resnično vsestran- ska osebnost. Dvema P (profesorju in politiku) je zdaj, če je verjeti zapisane- mu, dodal še tretji P (podjetnik). Ne vemo še, koliko prometa mu je doslej uspelo ustvariti, morda pa bo s pomoč- jo svojega podjetja sofinanciral grad- njo avtoceste skozi Savinjsko dolino. To bi bila tudi redka možnost, da še dolgo ostane župan. Prestopi, prestopi... Znani Žalčan Ivan Centrih je svojo politično kariero za- čel v ZKS, jo po dolgih letih nadaljeval v SDZ in kasneje v SKD, zdaj pa je pristal v Demokratski stranki upo- kojencev, ki se je z SDP in še dvema drugima strankama povezala v Združeno listo. »Volk dlako menja, nravi pa nikdar,« trdijo zlobneži iz žalske fare. Ve se, zakaj je nemogoče mogoče Po dolgem času smo ven- darle ugotovili, zakaj je v Kovinotehni nemogoče vedno mogoče. Nekateri vo- dilni menadžerji v podjetju niso le psihično, ampak tudi fizično izredno dobro pri- pravljeni. Med njimi pred- njačita Milena Sedovnik in Jože Fidler, ki si kondicijo nabirata z zagrizenim igra- njem tenisa v Šempetru, Fid- ler pa piko na i pristavi še s hotelskim plesanjem in do- mačimi partijami taroka. Lujo ve Na okrogli mizi LDS v celjskem Narodnem domu je prejšnjo sredo moderator Borut Alujevič-Lujo (kandi- dat za volitve v DS iz 5. vo- lilne enote, sicer pa dramski igralec in upravnik celjskega gledališča) izjavil, da »si lju- dje igralce predstavljajo kot ljudi, ki pridejo na oder, ma- lo pomigajo z rit jo, in gredo.« Izjavo bi težko komentira- li - a Lujo, mojster svojega poklica, že ve... Javnomnenjske raziskave - da te kap! Kandidat Združene liste za volitve v državni zbor Željko Cigler pričakuje pre- cejšen uspeh na decembrskih volitvah. Da bo Združena li- sta pobrala do petine volil- nih glasov, je prepričan tudi zaradi tega, ker sta SDP ali Združena lista v vseh jav- nomnenjskih raziskavah - najsi bo v Slovencu ali Delu — trdno na drugem mestu po priljubljenosti med volilci. Da pa je Združena lista za- sedla prvo mesto v lastni ra- ziskavi, pa najbrž ni potreb- no posebej poudarjati. prof. MlUN DOBNIK 1945, podjetnik, Gri- že, 5. volilna enota, SDZ - Narodno de- mokratska stranka. Gospod minister, za stranko! Minister za promet in zveze Marjan Krajnc je bil minuli teden gost SDSS konjiške občine. V Zrečah se ga je stran- karski kolega Miro Pukl resno lotil: »Kaj si Zrečani res ne zaslužimo spodobnega križišča? Pri Ulipiju se nič ne prema- kne.« »S^ se je začelo, kako da ne? Prihodnje leto se bo to uredilo. Če se pa kaj zatika, bi me pa lahko iz občine že prej obvestili,« je pojasnjeval minister. »Joj, ne prihodnje leto. Zdaj je treba kaj narediti, da bodo ljudje še volih našo stranko. Pokazati jim moramo, kako naša stranka skrbi zanje. Kaj, ko bi postavili kak teden pred volitvami ob križišče buldožer? Vsaj enega, no, gospod minister,« je bil prepričljiv Miro Pukl. Gospod minister pa se ni dal iztiriti niti s prihajajočimi volitvami: »To leto ne bo nič.« .. .da so volitve takore- koč pred vrati, narod pa še vedno ne ve, ali bi ali ne bi in koga sploh bi. Čudno? Sploh ne! Saj nihče ne ve, kakšen breg ima kateri od teh gospodov za vrati, kaj šele, da bi ve- del, kaj ima za tem bregom. .. .da ste veliko zamudi- li, če si v Sobotni prilogi Dela niste prebrali okoli 1600 priimkov gospa in go- spodov kandidatov. Nič ne žalujte, saj niste nič zamu- dili. Če že morate brati ne- umnosti (spiske imen), be- rite osmrtnice; boste vsaj kaj imeli od tega: sproti boste preverjali, če ste še živi. ...da je lista kandidatov v marsičem podobna praz- nični mizi. Kdor je lačen, ne ve, kaj bi izbral - kdor je pa sit, pa še manj. Posebej še, če je lačen kmha in sit politike. ...da bodo bližnje voli- tve zelo vroče. V Komunali že razmišljajo v predlogu nekega gorečneža, da na ta dan sploh ne bi kurili. S tem bi namreč povrnili skoraj eno tisočinko stro- škov za te nujno potrebne volitve. ...da bo zato letošnji Miklavž zelo pristranski. Enim bo prinesel tako re- koč vse, drugim pa takore- koč nič. A če nas to moti? Seveda nas. Saj smo med drugimi tudi mi tisti »drugi«. ...da prihaja v Celje skrivnost države z dr. Ru- plom na čelu. Predstavitev bo v gledališču, in ne v je- dilnici Železarne Štore, kot so natolcevali zlobni jeziki. .. .da je Silvester Dre- venšek-Stallone tako glo- boko zamrznil svoje član- stvo v SKD samo zato, da bi nagajal Merxovi hladil- nici. Brez komentarja. In brez kelihov. So na- mreč tudi zamrznjeni. ...da celjski župan An- ton Roječ menda že misli na odstop. Misli že, misli, le da to pri njem dolgooo traja. ...da je itak vse ista figa. Celje brez občinske vla- de je ravno tako kot Celje z občinsko vlado. Brezgla- vo, namreč. In jaha novim stečajem naproti. Pa ne skrbite: parkirišč bo dovolj. Eno precej praz- no je pri Libeli. ...da se mozirski izvrš- nik Alfred Božič ni izkazal kot dober finančnik. Če bi namreč znal vsaj malce obračati denar, ne bi dve leti hodil širom po ob- čini v isti obleki. Ob drugi obletnici poplave, ko je vodna ujma spet grozila Gomjesavinjčanom, so na- mreč ljudje zanesljivo pre- poznali isti suknjič in hlače in novembra 90. NAJ MUZIKANTI POVEDO _ Larma za zob Da bo Vinko Cverle dober muzikant, se je videlo že v otroških letih, ko je po treh mesecih, ko je dobil svojo prvo harmoniko, samostojno igral na »ofiranju«, po šestih mese- cih pa tudi že na ohceti. Iz tistih dni se mu je v spomin utrnilo veliko zanimivih do- godkov, med katerimi eden še posebno izstopa: »S kolegom, izkušenim mu- zikantskim mačkom, sva že v petek začela vabiti. Tisti dan sva morala kar na šestnajst strani in utrujenost, predvsem vinska, je bila potem tako hu- da, da sva v soboto za tri ure zamudila ohcet. Nasploh se naju je takrat držala smola, saj potem, ko so pobrali larmo, ni- sva bila kdo ve kako uspešna pri iskanju denarja, skritega pod krožnikom. Izkušeni sta- rešina nama je dal še eno mož- nost in izmed dveh sva potem le našla pravo. Vendar se je kupček denarja prepolovil. No, tista ohcet je trajala tudi še v nedeljo, ko so naju v sta- rem fičku prepeljali na ženin dom. V avtu je bilo dolgčas, pa je šofer predlagal, da eno zai- grava. Tako sva ga raznežila, da je kar pozabil na cesto in ko smo naenkrat po skoku čez most obstali sredi skladbe, se je kolega klarinetist obrnil in rekel: >Jezus, moj zob.< Zlomil si ga je in ko smo se drugo jutro razhajali, naju je stareši- na potolažil: >No, tukaj imate drugo polovico larme, pa si zob kupite.< Jaz sem šel narav- nost v šolo in ker sem bil zgo- den, hišnik pa je tudi vedel, koliko je ura, me je spustil v razred. Nekaj časa se nisem nič zavedal, potem pa sem za- slišal: >Mimo!< >Moj bog, kje pa šem?< sem izdavil in okrog sebe zagledal smejoče učence, harmoniko, ki mi je bila za vzglavje in učite- lja, ki je pokazal na vrata: >Marš ven. Dva dni dopusta !< Preko 120 ohceti imam za sabo in običajno so vice pripo- vedovali kolegi, jaz pa sem imel na vesti skeče in igre. Vendar pa moraš biti pri tem dober psiholog, da poiščeš pravo pot do tistih, ki se ne morejo vklopiti v družbo. Obi- čajno, da nasmejimo ljudi, ne- katere od njih pošljem ustvar- jat formavivo. Naloga pri tem je oblikovati akte - kipe živih teles. To je smeha tudi za tiste, ki ob strani stojijo. Je pa zelo pomembno, da ima miizikant ob sebi zgovornega starešino, Če zna ta dobro zezati muzi- kante in obratno, je uspeh ga- remitran.« Vinko Cverle v zad- njem času veliko nastopa s svojim ansamblom in glavno besedo je prevzela njegova že- na, ki obvlada oziroma vodi program s hvunorjem. »Vedno sem si želel družino, ki bo živela z muz'ko. Mislim da mi je uspelo, saj tudi sinček hodi po mojih stopinjah.« EDI MASNEC Ena Iz VInkovega rokava Ribič, ki ni nikoli nič ujel, je bil stalno tarča svojih stanovskih kolegov. Vedel je, da mu bodo tudi tisti dan za petami in »blinker« je nekajkrat vrgel kar po velikem trav- niku. »Živjo, Franci. A kaj prijemajo?« »Ja, vidva sta že tretja to dopoldne.« STRAN(KA) ŠALJIVCEV NI razlike Kakšna je razlika med soncem in pi- jancem? Nobene, okrog obeh se zemlja vrti. Še o razliki Prijatelj prijatelju: »Čudno se mi zdi, da vedno pri kartah dobivaš, na konjskih dir- kah pa izgubljaš.« »Veš, zato, ker je razlika. Konj ne moreš tako mešati po rokah, kot igralne karte.« Presenečenje Ko je Mihec prvič v življenju zagledal glisto, je ves presenečen vzkliknil: »Glej mami, živ makaron!« Zdravniški nasvet »Gospod zdravnik, povejte mi prosim, ka- ko bi odvadila svojega moža, da ne bi več zahajal v klet po vino?« »Preprosto. Prenesite vino iz kleti na pod- strešje.« Odlična ura »Tvoja ura pa res ne prepušča vode, oč- ka,« pravi Miha očetu pri kosilu. »Danes zjutraj sem jo napolnil z vodo, pa še niti kapljica ni pritekla ven.« Predpostavka »Kako daleč ste bili v trenutku nesreče?« vpraša sodnik očividca nesreče. »6,35 me- tra.« »Kako to, da ste lahko tako natančni?« »Ker sem predvideval, da mi lahko kdo po- stavi tako neumno vprašanje.« V šoli Učitelja je pri uri fizike zanimalo, zakaj je padel zračni tlak — barometer in je učence spraševal, kaj lahko iz tega sklepajo? Janezek se je takoj javil: »Jaz lahko iz tega sklepam, da žebelj, na katerem je visel barometer, ni bil dobro zabit v steno.« Šale za današnjo stran je prispevala Majda VREČKO iz Zabukovice.