Ustvarjajo se nove možnosti za preskrbo Da bi vprašanje prodajaln rešili čim bolj uspešno, so bili slorjeni nfkateri nkrepi v okviru danih možjiosii. Tuko je ' h> lani v 47 trgovskih prodajalnah uve- :io non-stop poslovanje. Razen posp«-Miie graditve skladižč ter hladilnic in po-večanja zmogljivosti prevoznih sredstev, se računa tudi z bolj vsestranskim vklju-čevaujem zadružnih orgdnizacij v promet, z odprranjom kioskov ali paviljonov za prodajo zelenjave in sadja ter z nakupom iovornjakov za uvedbo potujočih pmda-jaln teh izdelkov. Razen tega bodo sredstva, ki so dolo- :ia v letolnjem družbenem planu za in- sticije v trgovini, večinoma porabljena ia zgraditev skladišč in šttrih centrov za preskTbo, ki bodo dejajisko nove vrste tr^ovinskih organizacij, fejer bodo lahko gosfK>dinje kupile vse, kar ]x>trfbujejo. To še ne porrveni, da so bile pri reše- vanju problenia trgovskega omrežja naj- ;i>dnpje izrabljene rnzpoložljive z.mog- vosti. Tu se predvsem misli na to, dta ji.m) poistopki posanifziiih investitorjev pri prodajanju lokalov vedno v skla-du s splošnimi potrebami. Gre pred-vsem zato, da se v najlepših trjrovins-kih prostorih v središču mesta povečuje šte-vilo prodajaln avtomobilov, molorjev, piojektorjev in podoibno, čeprav je po treba po lokalih za prodajo blaga široke potrošnje mnogo večja. Enako pripombo je mogoče naslaviti tiidi na posamezne hiine svete, ki dajejo lokale v najem ti-sierau. ki plata več, a praksa je poka-zak. da so to navadno pKjdje-tja tistili go-spodarskih vej. ki nimajo neposredne zveze s preskrbo državljanov.