List 37.
Zvepljanje sodov.
Žvepljanje sodov spada med ona kletarska opravila, koja se največ opravljajo v vinski kleti, pa vendar je izvrševanje tega opravila še največkrat nepravilno. Namen žvepljenja je, zabraniti v sodo naseljevanje gljivic, ktere škodujejo sodnemu lesu ali pa vinu. Kakor je sploh znano, se pri žvepljanji sodov sožge v sodu žveplo, vsled česa se razvija zadušljiv plin, t. j. žvep-ljena sokislina. Žvepljena kislina je plin, kateri užo v mali množici pogubno vpliva na rastline nižje vrste, kakor na pr. gljivice. V sodu, kateri je bil zažvepljan in potem dobro zaprt, ne najde se več živega trosa od katere koli gljivice in sme ležati leta dolgo, ne da bi postal plesnjiv ali „bumfast". Kedar se sod zopet rabi, treba ga je le dobro z vodo izprati.
Ako se sod, kateri se je ravno izpraznil, zažveplja, potem ostala mokrota sodova takoj posrka žvepljene sokislino ter umori vse gljivične troše. Po daljšem času zgubi se pa žvepljena sokislina, .ona se spoji s kislecom zraka ter se spremeni v žvepleno kislino. Ako se v tak sod takoj hoče zopet vino vliti, najdlo se bode, da je vino postalo neprijetno kisleje. S pomočjo žveplene kisline razkroji se namreč primerni del grampe (Weinstein), nekaj vinske kisline se oprosti in zadnja da vinu to neprijetno kislino. Da se to zabrani, treba je sod, predno se vnovič napolni, dobro izplaknitl^ in še le takrat s tem delom prenehati, kedar voda, \ki, > se iztaka, nima nikakega kislega okusa več. Pri Soflih
pa, kateri so po žvepljanji dalj časa prazni ležali; vrine se pa žvepljena kislina v luknjice sodovega lesa in se da le odpraviti z daljnim izpiranjem. Hitreje se doseže zaželjeni vspeh, ako se sod naprej z vodo izpere, potem izplakne z vodo, kateri je primešano nekoliko sode in nekaj dni pusti stati ter slednjič še enkrat z vodo izpere. Omeniti je še, da naj se vedno le sodi žvepljajo, nikdar pa ne vino, ker zadnjo s tom na dobroti izgubi.                                „Weinbau-Zeitung".
292