27. RIBNIŠKI SEMENJ 2002 in ROKODELSKI FESTIVAL petek, 30. avgust, ob 17.00 nogometni turnir v malem nogometu na športnem igrišču na Griču: inf. na tel.: 040/797 970 ob 19.00 letni vrt Cene-živa glasba sobota, 31. avgust, ob 18.00 letni vrt Cene - ansambel Svetlin od 20.00 glasbenozabavni del v dvorani ŠC Ribnica ob 20.00 bodo nastopile skupine Krik, Echoline in Easy Top ob 21.00 Gregorijanski koral, srednjeveška cerkvena glasba v župnijski cerkvi ob 23.00 bo nastopil večni rocker Pero Lovšin s Križarji ob 00.30 nastop skupine Šank rock, projekcija na platno in presenečenje večera nedelja, 1. september, ob 09.15 sprevod po glavni ulici: krošnjarji, narodne noše, godba, pevci... , nastopajoče skupine ob 10.00 ODPRTJE SEMNJA, pozdravni govori: podpredsednik TD Ribnica Jože Zakrajšek, župan občine Ribnica Jože Tanko, Barbara Brezigar ob 11.00 v Gradu prikaz in nastop skupin iz vse Slovenije pod imenom Slovenske šege in navade ob 11.00 letni vrt Cene - skupina Gamsi s svojim showom ob 12.00 začetek tekmovanja v funballu in ročnem nogometu na parkirišču pri zavarovalnici Triglav, inf. na tel.: 040/ 797 970 ob 15.00 veliki show za vse generacije v Gradu nastopajo Kruno Magic Show, Sebastian, Dancing Angels, DJ Zok v živo ob 19.00 nastop dramske skupine Bornars United z Lucijo Čirovič v predstavi Busingye na parkirišču pri zavarovalnici Triglav RAZSTAVE • pogled na slikarstvo v času prehoda iz 80. v 90. leta, izbor iz ribniške likovne zbirke v Miklovi hiši • gobarska razstava v prostorih UE Ribnica • park kulturnikov • čebelarska razstava na prostoru med cerkvijo in KGZ Organizatorji in sodelujoči: TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA, OBČINA RIBNICA. OBRTNA ZBORNICA RIBNICA, RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB Sponzorja: PIVOVARNA UNION ZAVAROVALNICA TRIGLAV Ostalo • na Škrabčevem trgu bodo razvrščeni izdelovalci domače suhorobarske in lončarske dejavnosti • ROKODELSKI FESTIVAL bo v Gradu (30 demonstratoijev) • avtosaloni bodo razstavili vozila na grajskem dvorišču in na Gallusovem nabrežju • parkirni prostori bodo na vseh označenih parkiriščih oz. ulicah izven magistralne obvozne ceste • z gobarskimi jedmi se boste posladkali na Gorenjski cesti, z lovskimi specialitetami pa na Opekarski (Lovski dom) • številne zabave bodo na lokacijah domačih gostincev PRESS in Info center bosta v prostorih TlC-a na Škrabčevem trgu Sedež glavnega organizatorja TD Ribnica je v prostorih ZAVAROVALNICE TRIGLAV Avgusta PIŠEMO: Novice iz doline 4 Zamudili gradbeno sezono za obnovo dvorane Po zelenjavo na ribniško tržnico Dogodki meseca 130 let dolenjevaškega gasilstva Kulturne drobtinice Na slikarskem prehodu v devetdeseta leta Turistični drobiž Mestno naselje opremljeno z napisi ulic Iz političnih logov Bogatimo si življenje Obrekovanje je prekletstvo jezika Razpis na strani Zabavne strani na strani 19 Sestavljamo ribniški mozaik Kapetan bojne ladje, Vladimir Andoljšek Vandranje po svetu Živeti po 'ameriško' Pogovor iz šolskih klopi Franc Košir, suhorobar iz Kota Športni utrinki Pogovor: Joga za boljše vsakdanje življenje Vsak si izbere tisti njen del in tista vodila, kijih v danem trenutku potrebuje, ali so mu kako drugače blizu; zakonca Suljevič sta si tako izbrala jogo v vsakdanjem življenju". Že sam naziv nakazuje realnost, v katero je omenjeni sistem joge vpet, saj skuša pomagati človeku v vsakdanjem življenju: da vzdržuje psihofizično zdravje oz. si ga izboljša, lažje rešuje življenjske probleme, se ga stresi manj dotaknejo, na življenje gleda optimistično in je poln energije, volje, zadovoljstva ter sprejema okolje in ljudi take, kot so. Keyla Andoljšek priplavala prvo kolajno Ojjxrb I uit Med najstarejšimi v Sloveniji 130 let gasilstva v Dolenji vasi ggps Leta 1904, ko se je : Us»«»; začela pisati kronika, je društvo imelo 44 članov, ki so bili iz Dolenje ter vseh okoliških vasi. Med ustanovitelji so bili Ignacij Merhar-gostilničar, Matija Zbašnik-občinski sluga, Jakob Gnidica-cestar, Janez Bojc-posestnik in Janez Merhar-kovač. Večinoma so se takratni člani na sejah odbora in občnih zborih dobivali pri načelniku društva Ignaciju Merharju, in IUI|jg sicer v njegovi gostilni v Prigorici. Društvo je najprej imelo svoj dom na mestu, kjer sedaj stoji kapelica sv. Roka. Ko pa je takratna dolenjevaška občinska oblast na veliko ogorčenje članov društva ta dom leta 1927 porušila, so si gasilci leta 1929 izborili svoj dom v takratni občinski stavbi, ki stoji še danes, in v kateri ima PGD še danes svoje prostore, čeprav kot podnajemnik. Članov je okrog 130, veliko med njimi je tudi mladih. Kronika društva, 1904-2002 Več na strani 6 Ji l,\ Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto@ribnica.si J/ Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091,8369 765 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Janez Debeljak, Vesna Horžen, 30. september 2002 3 Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se fA i/ Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si 'j1 KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 13. septembra 2002 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani www.ribnica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografije na naslovnici: A. Pahulje anxinoci :i:>ivv< 2 ZAMUDILI LETOŠNJO GRADBENO SEZONO ZA OBNOVO DVORANE V ponovljenem razpisu izbrano Gradbeno podjetje Grosuplje Izvajalca nadaljnjih del sedaj občina sicer ima, vendar bodo letos lahko izvedena le dela zunaj dvorane, saj so pritožbe izvajalcev, ki za skoraj 576 milijonov vredno investicijo niso bile izbrane, zavlekle obnovo vsaj za eno leto. Tako se bo Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je uspelo v ponovljenem razpisu, lahko konec avgusta lotilo le urejanja prizidka, v katerega naj bi se namestilo del instalacij, stavbno pohištvo, morda pa tudi fasade. Na vrsto naj bi prišla tudi okolica objekta s parkirišči. Letos bo tako porabljenih le okrog 50 mio SIT, večina ostalih sredstev pa med majem in avgustom prihodnje leto, ko se bo obnavljalo osrednji del dvorane. Popolnoma usposobljena naj bi bila dvorana septembra 2003, če seveda po zaključku gradnje ne bo težav z uporabnim dovoljenjem. Projekt obnove dvorane je največji zalogaj, ki se gaje v zadnjih letih lotila ribniška občina, stal pa jo bo predvidoma dobrih 680 mio SIT. 25 odstotkov bo leglo na pleča Ministrstva za šolstvo in šport, 30 mio pa je prispelo iz Fundacije za šport. Zato je po županovem mnenju tudi razumljivo, da so se okrog tako velike investicije začeli zapleti "in kandidirana < podjetja v primeru, da niso izbrana, izkoristijo za pritožbo vse pravne možnosti". * _ Medtem ko se je na prvi tl IL razpis uspešno pritožilo pod- (r jetje SCT iz Ljubljane, se je ^ na ponovljenega G.P. Gramiz r' iz Kočevja. Tokrat pritožba ni bila uspešna, je četrtega julija dokončno odločila Državna revizijska komisija in zavrnila pritožbo Gramiza, ki je oporekal referencam izbranega izvajalca ter opozarjal na nepopolnost ponudbe. Sam je bil med 6 ponudniki izločen zaradi nepopolne ponudbe, je povedal župan. Občina bo morala z izbranim izvajalcem korigirati terminski plan ter vrednost in vsebino letošnjega obsega del in izvesti primopredajo gradbišča, predvidena dela pa po županovem mnenju ne bodo ovirala uporabnikov dvorane. Dnevno namreč dvorano in bazen v šolski sezoni uporablja 750 otrok, med ostalimi pa je največ terminov za najem dvorane oddan Rokometnemu klubu Inles-Riko. Obnova naj bi se nadaljevala konec avgusta DRŽAVA IN OBČINA SE BOSTA liOČILF Upravna enota naj bi bila septembra že na enem sedežu S prihajajočim mesecem se bo morda vsaj deloma počistila zmeda, ki je nastala v glavah ljudi, saj se nikakor ne morejo navaditi pravilno poimenovati institucij, na katere se morajo obrniti za reševanje raznih zadev. Zdaj, ko bosta Občina in Upravna enota tudi fizično ločeni, jim bo morda pot k lažjemu razumevanju olajšana. Nov ostrešni del, trenutno pa potekajo dela v kleti Obnova stavbe na Gorenjski cesti 9, kjer ves čas deluje večina upravnih delavcev, poteka že od leta 1999. Glavni investitorje Občina, saj je po zakonu dolžna omenjeni državni instituciji zagotoviti ustrezne prostore, s 36 odstotki pa je soudeležena tudi vlada Republike Slovenije oz. njen servis skupnih služb. V treh letih, vključno z letom 2002, bo tako za obnovo objekta namenjenih 128 mio SIT. Od tega bo 82 milijonov dala Občina, preostalih 46 pa država, je na svoji redni novinarski konferenci 13. avgusta povedal župan. V kratkem naj bi bilo že izdano uporabno dovoljenje za gornjo etažo, ki je ravno v fazi opremljanja. Bila je tudi prva, ki so jo začeli obnavljati, saj je bilo potrebno zamenjati celotno ostrešje, zato pa je bilo vloženih 23 mio SIT. Za statično sanacijo objekta je bilo v prelomnem letu porabljenih 10 mio SIT, lani pa se je uredil še mansardni del, za nadaljnjih 37 milijonov tolarjev. Najdražja bo z 58 milijoni ravno letošnja faza, ko Gradbeno podjetje Gramiz d.d. ureja kletne prostore (injektiranje objekta, hidrozaščita, zamenjava oken, obnova inštalacij). Objekt bo treba priključiti tudi na javno omrežje. Greznice se je Upravna enota že rešila, sredi septembra pa naj bi postala tudi uporabnik javnega toplovodnega omrežja, je dejal župan. Slednji je z napovedano selitvijo zelo zadovoljen, saj bo tako Občina v svoji stavbi na Gorenjski cesti 3 pridobila celotno srednjo etažo, vanjo pa namestila svoje uradnike, ki se sedaj večinoma drenjajo po trije v eni pisarni. Lipovec z boljšim vodovodom Konec septembra bodo predvidoma zaključena tudi zemeljska in montažna dela vodovoda v Lipovcu. Projekt, ki bo večinoma krit iz državnega programa Sapard (50 mio SIT, Občina pa 31,5), Z ene izmed rednih novinarskih konferenc se je začel konec junija, s priključitvijo na magistralni vod pa naj bi se izboljšalo vodovodno omrežje v samem naselju Lipovec. Trenutno je urejenih 1800 metrov od 2,6 km celotnega omrežja. Priključkov bo 37, 140 prebivalcev pa naj bi potem več ne imelo težav pri oskrbi z vodo. Novičke pripravila A. Pahulje .Kešem 4 Vsako soboto, od osmih do poldne PO ZELENJAVO NA RIBNIŠKO TRŽNICO! % rži, da je tržnica vzniknila v podeželskem okolju, kjer naj bi vsak imel vsaj majhno zaplato zemlje, na !.. ? kateri bi pridelal tisto, kar nese vsak dan v usta. Pa ni tako. Mnogim delo na vrtu onemogoča delovna mrzlica, ki se je razpasla. Mnogi vrtičkarji tako obupujejo nad plevelom, ki se jim zarašča, in bentijo, češ da bodo še tam posadili okrasno trav'co. Stanovalci blokovskih naselij pa se tako ali drugače že vseskozi zanašajo na dobro založene trgovine. S tržnico se je v Ribnici že poskušalo, a nekako ni in ni mogla zaživeti tako, kot bi morala. Zdaj jo imamo ponovno na pokušino. Na Cenetovem dvorišču so stojnice razporejene od zadnje sobote v juliju in bodo tam vse do tedaj, dokler bodo Ribničani kazali zanimanje za hrano, ki je pridelana s sonaravnim kmetovanjem, brez umetnih gnojil. 10. avgusta smo se tako znašli med Marijo Košir iz Slatnika, Anico Petek iz Hrovače, Janezom Matetom iz Doljnih Podpoljan in Pavlo Marolt iz Sodražice. Na stojnice so prinesli tisto, kar jim je od pridelanega ostalo viška. In dokler bo tega, bo tudi tržnica, pravijo. Upajo seveda, da jim še naprej ne bo treba plačevati najemnine, saj so zaslužki od prodanega vendarle borni. Drugače bodo odšli. Poprečno zaslužijo v dopoldnevu le okrog 3.000 tolarjev, v začetku pa se je denar nehal vrteti že pri 1.500 SIT na en sobotni tržni dan. Deloma je verjetno tako, ker se ljudje še niso navadili na tržnico, pa tudi težko si je prislužiti več denarja, saj ne morejo prodajati pridelkov po previsoki ceni. Pač ne bi šli v promet. Vendar je tudi res, da se je okrog stojnic tisti dan obiralo kar precej ljudi. Prišli so pogledat, kaj se dogaja, se malo pomenkovat in tudi kaj malega nakupit. Sadja ni, zato pa lahko kupite cvetačo, rdečo peso, masleno kolerabo, krompir, paradižnik, zeleno solato, zelje, kumarice, domači jabolčni kis, sir, skuto, korenček in celo rezano cvetje z domačega vrta. Zelje npr. stane 300 SIT, solata in kis pa po 250 SIT. Tržnica naj bi se polnila in praznila glede na potrošnjo ter tudi glede na letino. Letošnja je dobra, so si bili enotni prodajalci, kako bo vnaprej, pa bogsigavedil Navsezadnje, vse je odvisno tudi od inšpekcij in ostalih uradnih služb, če bodo tržnici še naprej dovolile normalno obratovanje. Toda tržnico kraj mora imeti! Ne samo zaradi možnosti nakupa doma pridelanega, temveč tudi zaradi družbene funkcije, ki jo tržnica v okolju ima. Njeno mesto in vloga nikoli ne bi smela biti vprašljiva, ker v okolje praviloma vnaša skupek kvalitet, kot so neposredna komunikacija, direktna prodaja in živost. Tržnica bo pravzaprav preizkus naši ribniški skupnosti. Prej je vse tarnalo, kako potrebna bi bila, zdaj, ko je, jo je treba ne samo zadržati, marveč tudi nadgraditi. Čigava daje ta naloga? Vseh. Potencialnih kupcev in prodajalcev, občine in upravne enote, ki izdajata dovoljenja, in kmetijsko-svetovalne službe. Spontanemu odzivu prodajalcev na poziv v medijih, da se je odprla tržnica, mora slediti še kaj več. Za 3.000 SIT zaslužka verjetno kmetje tudi ne bodo v nedogled čakali na dvorišču, kamor jih je sprejel zasebnik, saj doslej vse uradne institucije niso zmogle najti in urediti kakšnega tržnega prostora. Glede na to, da tržnice že leta ali desetletja delujejo v mnogih krajih, potem tudi pri nas to ne more biti tako nemogoče uresničljiva zamisel, če se že ponašamo z zdravim zrakom, največjim številom eko kmetov v Sloveniji, vrsto ostalih kmetov, ki se ukvarjajo s sonaravnim kmetovanjem, zlatimi rokami kmečkih žena, potem požlahtnimo te hvalisave besede z dejanji. Tako bo res zrasla tržnica, ki ne bo prepuščena dobri volji posameznikov in stihijskemu povezovanju, marveč bo slonela na organiziranem pristopu. Tržni vrvež opazovala A. Pahulje Ta, gospa, kako pa vam uspe pride-Cjlafci tako lepo cvetačo? se je pri Anici Petek iz Hrovače ustavil kupec. Pa ne samo cvetača. Tudi krompir, rdeča pesa in zelje, ki jih imajo pri Gornikovih na zalogi in se jih da dobiti kar na njihovi poznani kmetiji. Ko je bila nekdaj poskusna tržnica pred cerkvijo, se Petkova spominja, da so nanjo prihajali zgolj glede zdrave prehrane osveščeni ljudje, kdo se bo zdaj zvrstil pred njihovimi stojnicami, pa bo lažje reči po kaj več kot le treh sobotah obratovanja tržnice. TVra dobro Vago'vam bomo dalije bil svojih vrat na kmetiji v Doljnih IM zgovoren Janez Mate, ko je spod- Podpoljanah, kjer naključnim kolesar-bujal ljudi k nakupu in jim zato jem že sedaj ponudi domač jabolčni navrgel še kakšno kumaro več...Pravi, sok. Ob petkih popoldne in ob sobotah daje na tržnici bolj zato, da ga ljudje bi rad imel dan odprtih vrat, jabolčni spoznajo, saj mu je le preveč odročna kis in sok pa naj bi bila med temeljni- Kupce bo poskušal raje pripeljati do mi izdelki za prodaj o, je dejal. TV /Tarija Košir pa se s pridelavo zelen- prodajo. "Cene prilagajamo," pravi, tako JLVJLjave ukvarja kar sama. In kar ji da si stojnice med seboj niso uspe pridelati več, oddaja Stojnico je konkurenčne. Volje za prodajo na popestrila tudi s svojim sezonskim tržnice pa ima dovolj, je dejala, "da le cvetjem, ki ga prav tako namenja za fino zraste in imam kaj za ponudit." Hešsto 5 anximoci 3:1 aoiy^c> S 130. leti med najstarejšimi slovenskimi gasilskimi društvi ZA JUBILEJ NABAVILI 21 MIO SIT VBEBNO VOZILO S CISTEBNO 2002 so v Dolenji vasi s čiščenjem divjih odlagališč zbrali 2,1 mio SIT), z mučnim 'tehtanjem', medtem ko je prirejanje veselic le še eno veliko in dokaj tvegano breme. Kljub temu, da država poudarja, kako zelo ceni plemenitost gasilcev, ki vsakomur vedno priskočijo na pomoč, jih duši tam, kjer bi bilo to najmanj potrebno - pri davkih. "Država ni sposobna zagotoviti znižane stopnje davka za vašo dejavnost, čeprav so olajšav l K Z H n Na slovesnosti, kjer so se sredi Dolenje vasi 27. julija zbrali vsi, ki so kakorkoli povezani s to visoko obletnico dolenjevaškega gasilstva ter tudi z nakupom novega vozila, je bilo izrečenih veliko pohvalnih besed na račun požrtvovalnega in prostovoljnega gasilskega dela. Omenjeno društvo pomaga v naravnih in drugih nesrečah skoraj najdlje v Sloveniji, saj se uvršča med deset najstarejših društev, njegova tradicija pa se ni prekinila že kar 130 let. Tako močna naveza je zdržala tudi zato, ker jo je leta 1872 ustvaril Ignacij Merhar, utemeljitelj gasilskega poveljevanja v slovenskem jeziku in zato tudi ena izmed legend slovenskega gasilstva. "Bilje prvi, ki je ponosno pokazal, da povelja tudi v slovenščini lepo zvenijo, da so jasna in razumljiva. Ribničani, še posebej pa Dolenjevaščani, smo hvaležni svojemu rojaku za njegov prispevek, ne samo gasilstvu, ampak tudi pri osveščanju ljudi in vzpodbujanju slovenstva," je njegov pomen v svojem nagovoru poudaril tudi ribniški župan Jože Tanko. Njemu ter Občini se je predsednik društva Anton Berkopec še posebej zahvalil za vso pomoč pri nakupu novega vozila, saj je Občina prispevala večinski delež od 21 milijonov, kolikor jih je bilo potrebno vložiti. Preostali del so prispevali ministrstvo za obrambo - uprava za zaščito in reševanje, podjetniki in krajani. Leta 1940 je po 61. letih dela v društvu in uspešnem vodenju le-tega, Ignacij Merhar svoje mesto predal nasledniku Jožetu Henigmanu. Star je bil že skoraj 85 let in tako je imelo društvo v vsem svojem 130-letnem delovanju le 5 predsednikov. Živijo še trije. Kronika društva, 1904-2002 Tam, kjer ljudje začutijo, da se stvari premikajo v pravo smer, tam radi priskočijo na pomoč in prispevajo po svojih močeh, je dejal Berkopec in tako jim je nakup novega vozila po štirih letih uspelo uresničiti lanskega decembra, ko so v Dolenjo vas iz Hamburga pripeljali rabljen MAN 17/222 ter ga januarja letos posodobili v podjetju BMD iz Ilirske Bistrice. Poleti leta 1999 so člani društva namreč uvideli, da so gasilskemu vozilu s cisterno TAM 110 T 10 šteti dnevi in ni več zadovoljivo za zagotavljanje kvalitetnih in hitrih intervencij ob požarih in drugih nesrečah, saj je bilo vozilo takrat staro že 20 let, je kroniko društva predstavil tajnik Bojan Henigman. "Ni več dosegalo zadovoljive hitrosti, bilo je težje obvladljivo na cesti, pogon je imelo samo na zadnja kolesa, opremljeno je bilo samo z navadno črpalko, ni imelo hitrega napada in mešalca za penilo in tudi ne zadostnega prostora za shranjevanje gasilske opreme in orodja." 5 Težave pri zamenjavi dotrajane gasilske opreme so pri vseh gasilcih ključnega pomena. Denarja jim država in občina namenita premalo, le polovico, vse ostalo pa so gasilci primorani zbirati preko plačanih prostovoljnih akcij (od leta 1996 do Predsednika: na skrajni desni Gasilske zveze Slovenije, poleg pa Anton Berkopec, PGD Dolenja vas deležni nekateri drugi, za katere se v zadnjem času ugotavlja, da so opravljali vse kaj drugega kot humanitarno javno službo. Letos, ko je večjih nabav gasilske tehnike nekoliko več, boste ribniški gasilci samo za razliko plačila med normalno in znižano stopnjo DDV podarili državi en kombi,"\e enako kot slemenske župan opomnil še dolenjevaške gasilce. Država res morda stori premalo, je dejal državni sekretar na ministrstvu za obrambo, dr. Tomaž Čas, ki mu je pripadla čast slavnostnega govornika, "a se trudimo čim bolj pomagati". A ne dovolj, mu je oporekal predsednik Gasilske zveze Slovenije, Ernest Eory, ki je za jesenski čas volitev napovedal tudi državljansko neposlušnost, če vlada, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za okolje gasilcem ne bodo odstranili vseh ovir. "Sicer se bo to zgodilo prvič v evropski zgodovini in na žalost ravno na slovenskih tleh!" Parada, s katero se je slovesnost začela, sicer ni pritegnila toliko gasilskih kolegov, kolikor se jih je morda na taki obletnici poti-hem pričakovalo, svoje predstavnike pa so vendarle poslala vsa sosednja društva: Ribnica, Kočevje, Velike Lašče, Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Metlika, Sodražica, Loški Potok in Prigorica. Kešem Z ŽUPANOM.„NA KRATKO V obdobju med letoma 1964-65 so se začeli prvi pogovori glede posodobitve gasilske tehnike. S skupnimi močmi občanov in takratnih podjetij so člani društva ob 100. obletnici, 13. avgusta 1972., prevzeli v uporabo novo motorno brizgalno znamke Rosenbauer in pa tudi IlVlV-jev kombi za prevoz moštva in brizgalne. Sčasoma so postajali pretesni tudi prostori starega gasilskega doma, zato so člani društva temeljno ploščo za nov in sodoben gasilski dom postavili 22. avgusta 1982, ob 110-letnici društva. Na 115. obletnico je že bila svečana otvoritev doma. Leto dni kasneje smo v uporabo dobili 9 let staro gasilsko vozilo-cis-terno znamke TAM 110 T 10. Ob 120-letnici društva, leta 1992, smo člani društva na svečani prireditvi prevzeli in blagoslovili nov gasilski prapor, kije bil eden prvih, če ne prvi v novi samostojni državi Sloveniji. V sredini 90-ih let, seje pokazala nujna potreba po nabavi novega vozila za prevoz moštva in motorne brizgalne, saj je bil IMV-jev kombi iz leta 1972 dobesedno gnil in vožnja z njim ni bila več varna. Člani društva so se odločili, da bi bilo primerno vozilo Renault Trafic, ki je takrat stalo okoli 3 milijone tolarjev. Stekla je zbiralna akcija med občani, podjetniki in podjetji. Tako nam je uspelo, da smo svečano prevzeli v uporabo prej omenjen kombi 6. avgusta 1995. leta. Istočasno seje takrat blagoslovila tudi freska sv. Florijana, ki sedaj krasi naš dom. Kronika društva, 1904-2002 Najzaslužnejšim članom so bila podeljena priznanja, Berkopcu, ki se po devetih letih poslavlja od vodenja društva, pa je tajnik Bojan Henigman v imenu vseh članov 'za korektno opravljeno delo' izročil lesorez gasilskega doma. Ključe nove avtocisterne je iz županovih rok prejel poveljnik Stane Levstik, blagoslovili pa sojo kar trije dolen-jevaški duhovniki, tako bivši kot sedanji: Franci Frantar, Avgust Klobučar in Branko Potočnik. Bivši župnik Frantarje med delom duhovnikov in gasilcev potegnil celo neko vzporednico: "Mi, ki smo v belem, in vi, ki ste v modrem, smo si v nečem enaki: delamo brezplačno, prostovoljno in s srcem. In čeprav nas malokrat rabijo, nas zagotovo enkrat rabijo." Slovesnost spremljala in fotografirala Alenka Pahulje NASLEDNJA ŠTEVILKA REŠETA IZIDE 30. SEPTEMBRA. GRADIVO ODDAJTE DO 13. SEPTEMBRA. Razprodaja Kasarne 7 HEKTARJEV ŠE ČAKA NA ODKUP Večkrat ste rekli, da obstaja precej interesa za odkup. Koga - ribniških ali tudi zunanjih podjetnikov ter ostalih fizičnih oseb? Koliko površine je na razpolago za odkup? razpolago pa je še območje begunskega centra s pripadajočimi stavbami v izmeri okrog 15.700 m2 ter območje med begunskim centrom in bivšo komando v izmeri ca. 55.800 m2, skupno torej več kot 7 ha površin. Kdo bo določil ceno za m2 površine in v katerih okvirih naj bi se gibala? Cene bo določil sodni cenilec, prodajalo pa se bo najverjetneje na dražbi. Je že odločeno, katere površine bo zadržala občina? Rečeno je bilo, da vse športne, vendar je igrišče Bivši begunski center še vedno na prodaj Področje Kasarne je največji sklenjen kompleks v širšem okolju, ne samo v Ribnici, ki je namenjen obrtno-industri-jski dejavnosti. Po odhodu slovenske vojske je bil celoten kompleks prazen. Ministrstvo za obrambo (MORS) je opravilo nekaj razgovorov z Občino Ribnica, na katerih smo opredelili površine, ki so zanimive za našo občino. To so površine s športnimi objekti, ki obsegajo celotno desno stran, gledano od vhoda v Kasarno. Prav tako pa tudi celotno cestno omrežje. Po informacijah, s katerimi razpolagam, so potekali razgovori tudi z več potencialnimi kupci. Nekateri so si lokacijo skupaj s predstavniki MORS tudi ogledali. Mislim, da se je pravkar prodal še preostali hangar s pripadajočim dvoriščem v izmeri ca. 3.100 m2. Na že od odprtja večinoma zaklenjeno in je nanj moč priti le skozi preluknjano ograjo. Razen fizične odstranitve ograje ni v Kasarni opaziti nikakršnih bistvenih sprememb na bolje. Občina ima sicer v brezplačnem najemu stadion, za katerega upravljanje je bil zelo zainteresiran nogometni klub, vendar zaradi nerazčiščenih odnosov s predhodnim upravnikom Rugby klubom do prenosa upravljanja še ni prišlo. Trenutno poteka priprava na korekturo smernic, s katerimi bi glede na nove lastniške razmere in nove interese opredelili razširitve pozidave, pomožne površine in druge potrebne posege, ki bi omogočili, da bi ta obrtna cona resnično zaživela in nudila podobo urejenega predela Grad čaka na denar Končana je 16 mio SIT draga obnova grajskega stolpa, ki je bila potrebna predvsem za odprtje razstave o čarovništvu. Vsaj če sodimo po tem, da je bilo 8,1 mio SIT porabljenih za gradbeni del, 7, 8 pa za svetlobne, zvočne učinke in eksponate. Kljub temu, da so bila v občinskem proračunu načrtovana sredstva tudi za nadaljnjo obnovo, pa te ni. Obnovo odra, balkona, stopnic in še nekatere druge manjše potrebne posege v Gradu je Občina prijavila na letošnji razpis Ministrstva za kulturo, a ostala brez denarja. "Čeprav nam je ministrstvo vsa ta leta stalo ob strani in podprlo vse dosedanje posege v grajskem kompleksu, nam letos prvič ni odobrilo sredstev za načrtovani poseg. Vrednost posega bi bila okrog 14 mio sit in ministrstvo naj bi prispevalo 40 %". Tako pa se bo obnova zavlekla vsaj do prihodnjega razpisa. Župan upa, da bo občina na njem uspela. Strehe, še najbolje tiste premične, pa si Ribnica lahko le želi, saj je župan skeptičen do strehe nad avditorijem, “vsaj dokler nimamo pripravljenega resnega in perspektivnega programa prireditev v Gradu," je dodal. fcešero sp—a 7 V/l»!l/V a:>!fxi*jL:a<»*i n jin r^i ■■■■ RIBNIŠKI_______ ŠTUDENTSKI KLUB NA SLIKARSKEM PREHODU V DEVETDESETA LETA Za drugo razstavo izbrana dela iz ribniške likovne zbirke PROGRAM FESTIVAL MLADIH RIBNICA 2002 PETEK, 30. avgust Nočni turnir v malem nogometu • Nogometni turnir se bo odvijal na športnem igrišču na Griču. Začetek turnirja bo ob 17.00. • Število ekip je omejeno na 24. • Najboljše ekipe bodo prejele pokale in praktične nagrade v vrednosti 40.000 SIT. • Za popestritev športnega dogajanja se bo celotni čas turnirja odvijala projekcija na velikem platnu. SOBOTA, 31. avgust Glasbenozabavni del • Koncerti se bodo odvijali v dvorani Športnega centra Ribnica. • Pričetek festivala je ob 20.00. Predvideni konec pa naj bi bil ob 04.00. • Na festivalu bodo nastopale predskupine: Krik, Echotine in Easy top. • Ob 23.00 bo nastopil večni rocker PERO LOVŠIN s KRIŽARJI. • Ob 00.30 nastop skupine ŠANK ROCK iz Velenja. • Za popestritev glasbenega dogajanja se bo celotni čas koncerta odvijala projekcija na velikem platnu • PRESENEČENJE večera. NEDELJA, 1. september Sejemski dan s funballom Na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav v Ribnici se bo odvijal športni in kulturni program. Ob 12.00 bo začetek tekmovanja v funballu in ročnem nogometu. Najboljše ekipe bodo prejele pokale in praktične nagrade v višini 30.000 ŠIT. Po zaključki turnirja v funballu, predvidoma ob 19.00, bo sledil nastop enajstčlanske dramske skupine BOBNARS UNITED s predstavo BUS-INGYE. V predstavi nastopa tudi Lucija Čirovič. RIBNIŠKI_______ ŠTUDENTSKI KLUB V avgustovskem času, ki ga novinarska srenja rada imenuje 'čas kislih kumaric', ko na polju novic nič kaj dosti ne vznikne, je prišla razstava Pogled na slikarstvo v času prehoda iz osemdesetih v devetdeseta leta 9. avgusta kot naročena. Bila je omenjena v vseh glavnih slovenskih medijih, čeprav bi si tako pozornost gotovo zaslužila tudi v obdobju prenasičenosti z novicami. zaživijo šele v beli brezčasnosti galerijskega prostora. S posameznimi izbori in razstavami kos za kosom jih zato razkriva tudi Galerija Miklova hiša Lani se je osredotočila na kiparstvo in prav tako na nastop mlade generacije, "ki je poskusila priti v korak s sočasnim dogajanjem v svetu, uvajala mnoge novosti ter nadgradila kiparsko izkušnjo, značilno za osemdeseta." In tako kot se je lani občinstvo spoznavalo z mladim slovenskim kiparstvom, tako gaje letos Polona Lovšin, ki je pripravila tokratni izbor za razstavo, popeljala v nov svet, ki odraža slikarski prehod v zadnje desetletje prejšnjega stoletja. Razstavo 'mlade generacije' si lahko v galeriji ogledate do 3. septembra. \( Polona Lovšin v pogovoru z vodjo galerije če je bila za sedemdeseta leta značilna fundamentalna abstraktna umetnost, t.j. umetnost, ki se odreka slehernim predmetnim aluzi-f jam, izpovednim in pomen-r skim razsežnostim in uvel-• javlja zgolj samo sebe, so bile za osemdeseta leta značilen pojav nove podobe, ko so ponovno zavladale figuralika in pred-metnost, čutnost, ekspresija in domišljija, osebna ikonografija, narativnost in literarnost, znotraj pojava nove podobe pa številne avtopo-etike. Kot nekakšna reakcija na osemdeseta pa se je na koncu desetletja pojavila nova generacija slikarjev, ki so prekinili s prevladujočo maniro osemdesetih in se vrnili k abstraktnemu jeziku 50. in 60. let. Omenjeni avtorji se niso povezovali med seboj v kakšne skupine, nikakor niso imeli nobenega teoretičnega programa. To le še dodatno spodbudi misel, da je bilo dejansko na njih, da velikopotezno zaključijo veliko obdobje slikarstva kot upodabljanja in reprezentacije (tudi "abstraktnih" vsebin), ki smo ga podedovali iz modernizma. (Polona Lovšin) Ribniška galerijska zbirka okrog 120 likovnih del se namreč umešča med najpomembnejše kulturne zaklade v Sloveniji, in marsikatero izmed njih nam menda zavida prenekatera galerija. Vse to bogastvo večidel ždi v galerijski hrambi, saj takšno količino del, ki se ji pridružuje še okrog 90 kiparskih, Galerija ne more nikamor postaviti. Marof kot bodoči kulturni center je oddaljeni cilj, medtem pa je vidnejše mesto kot prostor v kleti nekaj del znamenitih avtorjev našlo vsaj na zidovih pomembnejših institucij. Tako nekatere izmed pripadnikov 'mlade generacije’, ki se je porodila na prehodu v 90. leta, vidimo pri sodnici za prekrške, pri Novi Štifti in Centru za socialno delo. A v vsem svojem sijaju Absolventka študija umetnostne zgodovine je pri izboru del, v katerem je predstavila Sandija Červe-ka, Marjana Gumilarja, Zmaga Lenardiča, Tadeja Pogačarja, Braneta Severja, Vlada Stjepiča in Zdenko Žido, sledila navdihu, ki vodi ustvarjalce nečesa novega. Le-ta se praviloma vedno pojavi ravno ob prelomnih časovnih prehodih, zato se je Lovšinova spraševala, kako je bilo s slikarstvom v času, ko se osemdeseta še niso zaključila, devetdeseta pa so bila na pragu..."ko smo že vstopili v čas postmoderne, a je bil modernizem še vedno živ..." Na odprtju bila in fotografirala A Pahulje S KešBm Mestno naselje opremljeno z napisi ulic Označevanje ulic poteka že od začetka leta, v začetku avgusta pa je kar celo mestno naselje dobilo bolj institucializirano podobo - napise ulic. Table z imeni ulic v Ribnici naj bi pripomogle k lažji orientaciji obiskovalcev, pa tudi k bolj mestnemu videzu samega naselja, je dejal župan, zato je Javno podjetje Komunala po Ribnici namestilo 71 uličnih tabel za 37 ulic. Poleg Ribnice imata uveden ulični sistem še naselji Grič in Dolenja vas, vendar tabel tam še ni. Navsezadnje bo treba vsaj na Griču kakšno ulico tudi poimenovati, saj so sedaj v poplavi Gričev 5, 6.../VII... po nepotrebnem nerazpoznavne. Table je izdelalo podjetje KANJA iz Bele krajine, stroški pa so znesli 1.8 mio SIT. Njihovo namestitev se bo plačalo iz sredstev za upravljanje in vzdrževanje ulic, je dodal župan. Toda, ali se morda pripravlja tudi plan mesta z označenimi ulicami? "Do konca avgusta bodo natisnjeni novi prospekti v nakladi 20.000 izvodov v dveh jezikih in s petimi vsebinami. Občino bodo stali 2 mio SIT. Istočasno naj bi bila izdana tudi nova turistična karta v nakladi 5000 izvodov, s čimer bodo dani dobri pogoji za učinkovitejšo promocijo in boljši nastop na turističnih trgih. Konec tega meseca nameravamo odpreti še turistično informacijsko pisarno v bivši trgovini Vitra, kjer naj bi obiskovalci dobili vse potrebne informacije in imeli možnost kupiti izdelke ribniške domače obrti. Najem in ostali stroški pisarne bodo Občino letno stali 1,5 mio SIT." AP Ljudje, ki se vrnejo z dopusta, po prihodu domov velikokrat pravijo, da ko jih ni sedem dni doma, pa se vse zgodi in spremeni. Sedmega avgustajih je res pričakala opazna pridobitev: tabla z imenom ulice. Delavci Komunale sojih po mestnem naselju namestili kar 70. Dokaj čudno pa so na tablo gledali stanovalci Ulice Louisa Adamiča Nekaj jim ni šlo v račun...pa so gledali in gledali in dognali to čudo. Na povsem sveži tabli so odkrili napako. Hudo napako. Celo ime ulice ni bilo prav napisano. Izpuščen je bil O. Pa so modrovali v pravo smer: Le kako je to mogoče? Nanjo so opozorili delavce, nekaj dni zatem pa je bila tudi napaka -presenetljivo- že odpravljena. Aktualni EPIGRAMI Čemu bi z Romi glave si belili, jih z enega na drugi kraj selili. saj v parlamentu so sklenili, da občinam le 'romskim' sredstva bodo dodelili- ker pa med temi naše ni, jih v tiste bomo napotili, kot to država si želi. Ni Bistrica le vedno tarča ta, ki vsak ob njo obregne se, tu je še hiša zidana, ki z nje omet odpada že. Še druga tam vsa gola je, v bližini nje OAZA nam s koprivami cvete. Zato, lastniki hiš, vrtov storite kaj, polepšajte naš skupni kraj! Turisti pa se potrudite, problemov družno se lotite -naj vsaka vas ponudi vse, kar zanimivega v njey je, kdor koli vanjo bo zašel, zapuščal naj bi jo vesel. Sergo KROŠNJARSKA POT VODI SKOZI RIBNICO Prav zagotovo je že kdo opazil veliko tablo s sliko Otočca in napisom Krošnjarska pot, ki nas pozdravi pri vhodu v Ribnico oz. ob izhodu iz nje. Slovenska turistična organizacija je izpeljala nov projekt pod imenom "NA LEPŠE -Stranske poti so zapeljivejše od glavnih". Namen te akcije je vzpodbuditi tranzitne turiste, da bi se ustavili na zanimivi turistični točki, si ogledali kulturne in naravne znamenitosti, se udeležili prireditve... in morda v naslednjih letih Slovenijo izbrali kot končni cilj svojega dopusta Ker je Slovenija raznolika dežela, so tudi ponudbo razdelili na več področij oz. (tešem poti: ZLATOROGOVA POT, SMARAGDNA POT, SONČEVA POT, VETROVA POT, JANTARJEVA POT in KROŠNJARSKA POT. V tiskanem vodniku (z zemljevidom Slovenije) -KROŠNJARSKA POT - ki poteka od Ljubljane po celi Dolenjski do Bele krajine - je predstavljena tudi Ribnica s ponudbo enodnevnega izleta po Ribniški dolini. Zloženka je na voljo na mejnih prehodih, na glavnih bencinskih servisih, na TIC-ih, poslovnih enotah AMZS in pri vseh ponudnikih, ki sodelujejo v projektu. Danica Čampa Marinč TIC Ribnica rošnjarska Ljubljana Stična Grosuplje "V Žužemberk Otočec Novo mesto Dolenjske Toplice Ribnica Semič /fočev/e ‘\ Črnomelj Osilnica Vinica 9 TuiKisrr'ierixii i>reoi$e:z; 5 BREZPLAČNA SOLA JE TEMEU PRAVIČNOSTI 1 S r BI : BI fii Z ■ . 5 Šola se vse bolj F \ "nevarno" bliža in s * 4^ J* ' tem se odpi-rajo gm ü M nadležna m V'-' w8m vprašanja. ■' •' Otroke in mladino z brezskrbnih počitnic spet spravlja v šolske klopi, starše pa v hude strese, ko se njihove denarnice praznijo za šolske knjige, zvezke in druge potrebščine, skratka za tisto, kar v šali rečemo brezplačna šola, pa to že zdavnaj ni več, če je sploh kdaj bila. Verjetno se sprašujete, kakšna je povezava med brezplačno šolo in pravičnostjo. V sodobnih družbah se vse bolj postavlja v ospredje enakost možnosti kot ključno pravilo pravičnosti, ki je v prvi vrsti zagotovljena s parlamentarno demokracijo in enakimi možnostmi izobraževanja. Izobraževanje je namreč tista "deviza”, ki najbolj široko odpira vrata v poklicno življenje in s tem do tistega, kar ste verjetno imeli v mislih - pravičnosti zaslužkov. V prejšnjem socialističnem sistemu se tisti starejši verjetno spomnite vročih razprav o pravičnih oziroma še dopustnih razlikah med najnižjo plačo npr. za snažilko in direktorjevo plačo. Tedanja razmišljanja so se ustavljala na razmerju 1:5 in le v skrajnem primeru 1:6. In kaj porečete na dandanašnje stanje, ko so razmerja v plačah v naši deželi verjetno tudi 1:20, v Ameriki pa celo 1:100? So ta razmerja še pravična ali ne več? Smo se morda motili nekoč ali se sedaj motimo - ali pa kriterija pravičnosti ni možno "ujeti" v to razmerje? V Ameriki ne razpravljajo o "pravičnih razmerjih", pač pa o tem, kako država in družba vsakomur odpira pot do uspeha, takšnega ali drugačnega. Amerika je polna primerov, ko so otroci iz povsem zapuščenih okolij s treningom, šolanjem ali delom prišli do izjemnih družbenih položajev in zaslužkov. Primeri so zlasti med športniki v tenisu, nogometu, atletiki, smučanju, golfu, pa tudi v poslovnem življenju, obrti, podjetništvu in drugod. In na drugi strani so mnogi potomci bogatih družin z nerazsodnim početjem obubožali in postali nemočni. Ali naj v imenu pravičnih razmerij plač vzamemo večino zaslužka Borisu Beckerju ali morda dvakratnemu zaporednemu zmagovalcu Toura Luisu Armstronga, ki je bil zaradi raka fako rekoč življenjsko "odpisan", ali našemu nogometašu Zahoviču? Ne, to bi bilo nemoralno, nepravno in nerazsodno početje. Vprašati se je treba, kako omogočiti čim več ljudem, da se uveljavijo na najrazličnejših področjih, ne glede na svoje poreklo, premožnost ali druge značilnosti, ob tem pa vsakemu državljanu zagotoviti človeka vredno življenje. Nikakor ni moja želja postavljati za vzor celotne ameriške družbe, ki je za naše razmere verjetno preveč liberalistična, vendar, kar se nanaša na zagotavljanje enakih možnosti za vse, je vredna, da se po njej zgledujemo; torej, da zagotovimo ljudem ne glede na premoženjsko stanje, invalidnost, vero in druge osebne ali psihosocialne atribute enake možnosti za življenjski uspeh. Za to pa je v prvi vrsti potrebno brezplačno oziroma iz javnih fondov financirano izobraževanje za vse, kar je posebna odgovornost države. V naši državi vse bolj zmanjkuje proračunskega denarja, ker je bil napačno porabljen. Tu ne mislim na vse tiste skrite "ponikalnice" in razmetavanja za nepotrebne investicije ali nabave, vključno z razkošnim vladnim letalom, pač pa državno financiranje pomembnih tistih investicij, ki bi jih lahko opravili s privatnim kapitalom domačega ali tujega izvora. Če bi financirali avtocestni program z mednarodnim kapitalom na podlagi koncesij, tako kot drugod po svetu, bi imeli že zgrajeno cestno in železniško omrežje, pa še zadolženi ne bi bili. Tako bi nam ostalo več denarja za tisto, kar je za naš narod zelo pomembno: šolstvo, raziskovanje ipd. Tako je naredila Irska in postala iz zaostale države hitro razvijajoče se gospodarstvo, ki že prehiteva ostale evropske države, čeprav je znana po "konzervativnem razmišljanju", a umnem gospodarstvu. Svojo akumulacijo je nadpovprečno vlagala v izobraževanje, medtem ko je ceste zgradila z "evropskim" denarjem. Šolani in izobraženi mladi irski strokovnjaki ■ se vse bolj uveljavljajo v evropskem prostoru in "čez lužo" in imajo dobre perspektive v globaliziranem svetu. Pri nas pa bi radi razvijali alternativno sceno tipa "molotov" in se šli neko samosvojo neproduktivno avantgardo. Ravno na navedenem kriteriju pravičnosti v Novi Sloveniji poudarjamo pomen brezplačnega šolanja, zlasti to, da se tudi otroci revnih staršev lahko izobražujejo na želenih šolah in tako v skladu s svojo nadarjenostjo in delovnimi navadami pridejo do katerega koli položaja in s tem do dostojnega zaslužka. Dragi mladi! Ob začetku šolskega leta vam želim veliko učnih uspehov. Zavedajte se, da je znanje najboljša naložba, ki vas bo ob vztrajnem delu pripeljala do dobre poklicne poti, ugleda in pravičnega zaslužka. Mag. Janez Drobnič, poslanec DZ RIBNICA V VRTINCU NEENAKOMERNEGA RAZVOJA V začetku julija so bili objavljeni neuradni in delni statistični podatki zadnjega popisa prebivalstva, ki so prikazali gibanja demografskih in drugih pomembnejših kazalcev v zadnjih 10 letih. Kljub temu, da imamo ponavadi precej pripomb na stanje okolja, v katerem živimo, pa podatki kažejo, da so trendi v Ribnici večinoma ugodnejši kot v Sloveniji. Število prebivalcev se je povečalo od 8647 na 9226, torej za 579 oziroma za 6.7 %. Za 11.9 % se je povečalo število gospodinjstev (od 2675 na 2993 ) ter za 11.8 % tudi število stanovanj (od 2955 na 3303). Predvsem rast prebivalstva je v ribniško-kočevskem področju prav v Ribnici najvišja. Je pa zaskrbljujoče, da imata občini Sodražica in Loški Potok negativno rast prebivalstva. Iz statistične analize podatkov lahko razberemo, da gre v Sloveniji za zelo neenakomerna gibanja - izrazito se povečujejo mestna in primestna - somestna naselja, pridobivajo tudi področja ob avtocestnem križu, medtem ko se že tako redko poseljeno podeželje nezadržno prazni. Skratka enakomeren razvoj in uravnotežena poseljenost Slovenije ostajata zgolj parola in pobožna želja. Kateri so najpomembnejši vzroki, ki vplivajo na (ne)posek jenost? Eden pomembnejših vzrokov so prav gotovo prometne povezave. Izgradnja avtocestnega omrežja je verjetno povzročila največje strukturne spremembe v prostoru, saj so se časovne razdalje med kraji zelo spremenile. Ponekod so se izjemno skrajšale, drugod so ostale skoraj nespremenjene. S tem se je tudi prerazporedila atraktivnost lokacij za celo vrsto aktivnosti državljanov in gospodarskih družb in ni slučaj, da nastajajo nove obrtno - industrijske cone prav na območjih najintenzivnejše gradnje cestnega omrežja. Jasno je, da si investitorji poskušajo zagotoviti najugodnejše pogoje poslovanja, zato je tudi največ novih investicij prav na teh območjih. Novi obrati nudijo nova delovna mesta, ki jih zaradi pospešene gradnje ne morejo zapolniti z domačo delovno silo in so prisiljeni zaposlovati kadre iz bolj oddaljenih predelov. V prvi fazi prihaja do dnevnih migracij, ki sčasoma prerastejo v trajne odselitve. Za Ribnico in kraje v njeni okolici je ureditev glavne ceste in predvsem priklop na avtocestno omrežje izjemnega pomena, saj bi se s tem precej znižal potovalni čas do Ljubljane in drugih krajev, povečala dostopnost in po mojem mnenju bi se znatno povečalo zanimanje tako za investiranje kakor tudi za prebivanje. Nadvse pa je tudi pomembno, da se vsi, ki lahko vplivajo na uspešnost obstoječih družb, katerih dobri poslovni rezultati so pravzaprav največje upanje za obstoj in razvoj okolja, potrudijo in storijo vse, kar je v njihovi moči in znanju in dodajo svoj del k razvoju ožje skupnosti, ki ji pripadajo. Kakršnakoli drugačna razmišljanja in pristopi, ne glede na začasne, tudi osebne koristi, povzročajo okolju kratkoročno, in kar je še huje, dolgoročno škodo, in ga potiskajo med tiste, ki si samo zapira dobre razvojne možnosti. Čeprav je večina ljudi nastrojena proti uradom, institucijam, javnim zavodom in podobnim birokratskim ustanovam, pa so tudi te pomemben dejavnik populacijske stabilnosti. Že iz vsakdanjega življenja vemo, da ni vseeno, ali ima kraj šolo, vrtec, knjižnico, upravno enoto davčnega in druge urade. Veliko se nas trudi, da bi prišle v naše okolje še druge ustanove, npr. dom za starejše občane, varstveno delovni center za celodnevno varstvo invalidov, srednja šola..., ki bi prinesla v to okolje nova, stabilna in tudi Rešeti) 10 strokovno zahtevnejša delovna mesta. Vendar, če ni prebivalstvenega potenciala, so tudi utemeljevanja na zelo trhlih nogah in možnosti precej manjše. Reforma državne uprave, ki že poteka, bo le še bolj kadrovsko osiromašila podeželje in znižala dostopnost storitev za občane. Reforme ponavadi ne prinesejo nobenih prihrankov in nižjih obremenitev državljanov in povzročijo le prerazporeditve pristojnosti in spremembo v mreži uradov. Če bi država resnično skrbela za enakomeren razvoj, bi morala sistematično skrbeti za nadomeščanje vsaj ukinjenih delovnih mest v javnem sektorju tako, da bi občinam, kot je npr. naša, nudila nove javne programe, s katerimi bi ustrezno nadomestili tiste, ki niso več potrebni ali perspektivni . Še posebej pa bi se morala država intenzivno vključiti v ohranjanje gospodarskih potencialov in ponuditi obstoječim in novim družbam ter ostalim gospodarskim subjektom določene neposredne ugodnosti, s katerimi bi kompenzirali relativno slabše možnosti dostopa do trga. Ponavadi imajo taka podeželska okolja razvite tudi nekatere obrtne dejavnosti, ki so značilne samo za njih in sodijo med pomemben del narodove zapuščine. Predvsem bi bilo potrebno izoblikovati učinkovite podpore ter davčne in druge olajšave, da bi to zanimivo in v marsičem izvirno dejavnost ohranili in uporabili še v druge, tudi turistične in promocijske zadeve. Predvsem je pomembno, da so vzpodbude neposredne, da ni pred uporabnikom oziroma upravičencem vrste birokratskih ovir, agencij in institucij, ki včasih bolj zavirajo kot pa pospešujejo in usmerjajo razvoj. Prav tako je nujno potrebno, da se uvedejo bolj učinkovite in višje podpore šolajoči se mladini iz podeželja, saj je oddaljenost predvsem srednjih in drugih šol precejšnja in povezana z velikimi dodatnimi stroški za prevoze, ki jih mnogi, predvsem zaradi precej slabših ekonomskih zmožnosti družin, težje zmorejo. Marsikateremu, sicer sposobnemu učencu, je zaradi tega precej oteženo izobraževanje in ne more v zadostni meri izkoristiti svojih potencialov. Zato menim, daje predlog dopolnitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki sem ga skupaj s še 12 podpisniki vložil v zakonodajno proceduro in v katerem se predvideva dvig subvencije za prevoze učencev, vajencev, dijakov in študentov, ki so od kraja šolanja oddaljeni več kot 10 km, iz dosedanjih 17% na 50%, primeren ukrep, s katerim bi družinam olajšali odločitve glede nadaljnje poti izobraževanja njihovih otrok. Mnogi bi se, če bi se življenjske razmere in pogoji v državi le nekoliko bolj izenačili, radi trdneje oklenili svojega okolja in v njem gradili svojo prihodnost. Razvoj bi potekal spontano, enakomerno in naravno in ne bi bilo potrebno velikih projektov z umetnimi vsebinami, ki v okoljih ponavadi niti ne zaživijo. Jože Tanko, poslanec DZ KMETIJSKA POLITIKA NI ZGREŠENA. ^ Drugačna preprosto ni mogoča. K zapisu tega članka me je tokrat vzpodbudilo pisanje enega od poslancev, ki je bil izvoljen na našem, ribniškem območju, zapisanega v eni prejšnjih številk našega Rešeta. Ne zaradi določene kritičnosti do dela, ki ga opravljam kot minister. Kritika je vedno dobrodošla, pravzaprav zaželena, če je dobronamerna in ima svojo vsebino, saj lahko prispeva k še boljšemu delu. Malce bolj zaskrbljujoče je, če celo izvoljeni predstavniki ljudstva tako slabo poznajo bistvo Evropske unije in njenih skupnih politik, ki so pogoj za članstvo. — ; Potem ko sem sam že 5 let intenzivno vpet v zgodovin-i ski proces pogajanj ob vključevanju naše domovine v EU, ugotavljam, kako malo pravzaprav ljudje o tem 5 vedo. Če slovenski novinarji, politiki, tako globoko ne razumejo bistva prvin EU, kako bi to dojeli in razumeli preprosti ljudje, ki niso poklicno vpeti v ta dogajanja. Sam EU ne poveličujem, čeprav sem prepričan, da je zgodovinsko dejstvo in ekonomska nuja tega zgodovinskega obdobja Ima veliko nevarnosti, pa tudi = veliko priložnosti. In verjamem, da je slednjih več. Le tega nesrečnega načina razmišljanja, razumevanja sveta, ki ga je v nas pustil socializem, ko je država skrbela za vse, vsi pa nismo vsega storili zanjo, se moramo rešiti. Brez tega bo vstop Slovenije v EU prej šok kot priložnost. Vstop v EU so doslej dodobra izkoristili vsi, ki so vanjo vstopili, zlasti do nedavna nerazviti, ki pa so v zadnjih letih, kot njeni člani, doživeli pravi gospodarski razcvet. Kot Španija, Irska in Portugalska. Slovenski parlament je sprejel odločitev, da začnemo s pogajanji o pristopu v njeno članstvo. Z visoko večino vseh svojih članov. Slovenski državljani bomo prihodnje leto to odločitev, verjamem, dokončno potrdili na referendumu. Če je tako, se moramo EU prilagajati zdaj in takoj in ne v neki davni prihodnosti. Seveda storiti vse, da bomo uveljavili nekatere naše posebnosti tam, kjer je to mogoče. Obstaja pa nekaj področij, kjer nobene izjeme niso mogoče. Eno takih področij je kmetijstvo. Če nam je prav ali ne, v EU obstaja le ena in edina dovoljena- to je skupna kmetijska politika. Velja brez izjeme za vse, od angleške kraljice do poslednjega kmetovalca v Grčiji. Ko govorimo o tržnih ureditvah, seveda. Doslej še ni bilo kmetovalca na celotnem področju EU, ki zanj ne bi veljala Ker obstaja le ena skupna kmetijska politika, ki je sicer edini znani primer popolnoma poenotene skupne politike na področju katere od gospodarskih panog znotraj EU, bo prav ta skupna kmetijska politika veljala tudi za poslednjega slovenskega kmeta. To je edina resnica. Kdor govori drugače, govori neumnosti in zavaja ljudi. Verjetno je ljudem znano, da se v tem obdobju odvijajo intenzivne diskusije znotraj držav članic pa tudi kandidatk za vstop o eventualnih spremembah te skupne kmetijske politike. To je tista razprava, ki lahko celo nekoliko zavleče celoten pogajalski proces, saj države članice ne morejo najti kompromisne rešitve, s katero bi se vsi strinjali. Pogovori potekajo o tem, da naj bi v sedemletnem obdobju za velike kmetije, ki letno prejmejo več kot 5000 evrov subvencijskih izplačil ECO 0, subvencije znižali za skupno 21%, začenši z letom 2004 ali 2006, s tem, da bi bilo letno zmanjšanje 3%. Manjše kmetije, v Sloveniji bi takšnih bilo ca. 95%, pa ne bi bile deležne nobenega zniževanja plačil. Tako prihranjeni denar, ki bi bil večinoma odvzet velikim kmetijam, z več sto ali tisoč hektarji, pa bi bil dodeljen programom za razvoj podeželja, kar bi bilo za Slovenijo celo ugodna rešitev. Kakšen bo dokončni dogovor, bo znano do konca prihodnjega leta. Kompromisna rešitev pa bo najverjetneje nekje na sredini, če niti francoski predsednik in nemški kancler ne moreta sama uveljaviti tudi najmanjše spremembe skupne kmetijske politike, je jasno, da le to lahko Slovenci, enako kot drugi, po polnopravnem članstvu le sooblikujemo. V Sloveniji nam ne kaže drugega, kot da se tej edino mogoči kmetijski politiki v celoti prilagodimo. Hvala bogu smo edina država med kandidatkami za vstop, ki je na tem področju začela izvajati reformo v letu 1998, in jo v veliki meri tudi že izpeljala. Bistvo so neposredna plačila ECO 0, saj cene na trgu določa le trg, ter plačila za varovanje okolja, težje pogoje in pridelovanja in sonaravno kmetovanje, ki jih plačujemo v sklopu plačil ECO 1,2 in 3. Če v Sloveniji teh plačil ne bi uvedli, bi naši kmetje ob vstopu v EU imeli nižje cene, ostali pa bi brez plačil, saj kot država do njih ne bi imeli pravice, ker jih ob vstopu še ne bi imeli. In naši kmetje zaradi politike prilagajanja ne bodo ostali brez teh plačil! Ta plačila morajo biti ob letu vstopa, predvidoma v 2004, na enaki, 100-pro-centni višini tistih, ki jih sedaj prejemajo kmetje v EU. V letu 2002 so bila v Sloveniji ta plačila na ravni 56% višine EU, prihodnje leto bodo na višini 75% in v letu 2004 na enaki višini, kot velja v EU. To je tisto, kar država mora in tudi bo storila za svoje kmetijstvo. Sam to v celoti podpiram. Pravzaprav sem sam bil eden glavnih pobudnikov za pristop k spremembam. In če se zdaj vsesplošno govori, daje kmetijska politika zgrešena, potem je treba jasno povedati: drugačna ni mogoča in ni dovoljena! To bi morali vedeti vsi od prvega dne, ko smo se odločili, da pristopimo v EU. Pa tudi brez nje bi ne bilo drugače, saj je obstanek na trgu povezan s konkurenčnostjo, in zakonitostim trga v globaliziranem svetu ni mogoče ubežati. Če je kmetijska politika zgrešena, potem je lahko le na nivoju EU kot celote, kar pa tudi ne drži, saj je mnogo bolj konzervativna in Sloveniji primernejša kot tista, izrazito liberalna, brez zaščit, ki velja v ZDA. V mesecih pred volitvami je seveda zelo priročno kritizirati, govoriti brez argumentov, saj volivci to radi slišijo. Sam tega ne bom počel, tudi če me bodo kritizirali. Se mi upira. Bodo pa vedno v meni imeli zagovornika, ki bo zahteval enake pogoje, kot veljajo v EU. Upam, da ljudje vendarle raje slišijo resnico, saj je to edini način, da se zavedajo realnosti in se na nove razmere pripravijo. Pa še naprej se bom trudil po svojih močeh in znanju, pošteno, brez izkoriščanja in gledanja le za lastno korist. Nismo vsi v tej državi pokvarjeni, materialisti, ki nam ljudje niso nič mar, kot je zadnjič v Rešetu zapisal neki ugleden gospod z našega konca. Tudi v Sloveniji še živimo ljudje, ki nam je mar za to državo, ki jo imamo radi, pa čeprav smo v vladi. Sam raje verjamem, da nas je takih kar veliko. Franc But, minister .Reš ero f»o k ,■ ■ ■«: ihi i a * a.ociox^ aif*ivia[t*T[yvix: 1*5 osxiijlx^ B OBREKOVANJE JE PREKLETSTVO JEZIKA Zgodba Nekaj protestantskih pastorjev seje srečalo na ribolovu. Ribe niso dobro prijemale, pa so se začeli pogovarjati. Svojim župljanom so tudi svetovali, da je dobro za dušo, če se izpovejo svojih napak, zato so sklenili, da bodo sami uresničili, kar so priporočali drugim. Odločili so se, da bo vsakdo izpovedal svoj skriti greh. Prvi je rekel, daje njegov veliki greh f jezik, kajti še vedno težko zamolči ■ nepotrebne besede. Drugi je dejal, da je njegova slabost navezanost na materialne stvari. Rad ima denar in velikokrat je ta prva in zadnja stvar v njegovem življenju. Tretji pridigarje povedal, daje skoraj zasvojen z golfom in nogometom. Zadnji, kije bil krmar majhnega čolna, je takrat čoln obrnil proti obali in pospešil hitrost. "Zakaj hitiš, ko pa še nisi povedal svoje napake?" so ga vprašali. Ta pa je odgovoril: "Oh, vidite, moj greh je opravljanje in komaj čakam, da pridem domov." (Prim. Božo Rustja, Drobne zgodbe za dušo, str. 71). Prav gotovo ta zgodba o obrekovanju in opravljanju razkrinkava naše vsakdanje življenje. Če smo količkaj iskreni, bomo tudi mi izpovedali svoj skriti greh. Niti na ribolov nam ni treba hiteti, ker že doma lahko odkrijemo tisto stran našega grešnega življenja, ki nas omadežuje in drugim povzroča veliko škodo in krivico. Tu mislim na grehe jezika. Najbolj pogosta sta obrekovanje in opravljanje. Bližnjega obrekujemo tedaj, ko pripovedujemo o njem izmišljene napake in grehe. Opravljamo pa ga v primeru, ko napake svojega bližnjega brez potrebe pripovedujemo drugim. Kako čudovit Božji dar je lahko jezik, če ga znamo modro uporabljati. Ta organ pa se lahko spremeni v najhujši kačji pik, kadar z jezikom uničujemo dobro ime svojega bližnjega. Apostol Jakob, ki je v svojem pismu zapisal polno praktičnih navodil za vsakdanje življenje, je glede človeškega jezika zapisal tole: "Če kdo ne greši z besedo, ta je popoln mož, zmožen brzdati tudi svoje telo... Jezik je majhen ud, pa se hvali z veliki rečmi... Jezik se izkazuje med našimi udi za tistega, ki omadežuje vse telo in vžiga življenja kolo, njega pa vžiga pekel... Jezika ne more ukrotiti noben človek; neugnano zlo je, poln smrtnega strupa! Z njim hvalimo Gospoda in Očeta in z njim kolnemo ljudi, ki so ustvarjeni po Božji podobi. Iz istih ust prihaja hvala in kletev." (Jak. 3, 2 - 10). Jakobove besede povsem potrjuje vsakdanja praksa. Jezik nam je v blagoslov, ko z njim osrečujemo ali potolažimo človeka. Isti organ nam je v strašno prekletstvo, ko z njim uničujemo dobro ime svojega bližnjega. Ne ubijamo samo s pištolo, ampak še silneje in pogosteje z jezikom, ki je (po izjavi apostola Jakoba) "poln smrtnega strupa!" S tem malim organom, ki nam ga je podaril, Bog lahko kolnemo Boga, Jezusa in Marijo. V tem primeru sebe izredno osiromašimo in omadežujemo. Veliko BOGATIMO SI ŽIVLIENIE Župnik Maks Ipavec je o tegobah vsakdanjega življenja in o ugibanjih, ki se porajajo v človekovi duši, pisal zelo odmevna Pisma župnika v Družini. Delček njegova poslanstva, da z vero v dobro prežame vsa področja človekovega življenja, je tamkaj za zdaj zaključil. Zdaj svoje dopisovanje morda prenaša v naš časopis. Gospod Ipavec je pripravljen svoje izkušnje in življenjska spoznanja deliti z vašimi in odgovoriti na vprašanja, ki begajo vaše misli. Vse, kar lahko duha dvigne na višjo raven, je torej nova ustvarjalna pot, ki vam jo ponujamo. Vaša vprašanja za g. Ipavca, spoznanja ali misli sprejemamo na uredništvu, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica ali na el. naslov: reseto@ribni-ca.si. Vprašanja lahko tudi neposredno naslovite na g. Ipavca, Župnijski urad Ribnica, Škrabčev trg 15, ali na njegov el. naslov: maks.ipavecOsiol. net. Uredništvo možnost pa imamo, da z jezikom slavimo Boga in prinašamo blagoslov človeku, ki je žejen in lačen naše razumevajoče in tolažilne besede. Ne postanimo strupeni vrelci pokvarjenih besed, ampak žuboreči potoček, ki s svojo čisto vodo odžeja vse mimoidoče. Basen Zelo poučna je basen ruskega pisatelja Ivana Andrejeviča Krilova, ki pripoveduje o obrekljivcu, kako seje v peklu spopadel s kačo. Spraševala sta se, kdo ima v peklu prednost. Hitro sta ugotovila, da ima v peklu prednost tisti, ki bližnjemu več gorja, več hudega je storil. Satan je dal v peklu prednost obrekljivcu. Kači je poglavar pekla dejal: "Kača, res ti si zlobna in tvoj pik smrtljiv; nevarna si v bližini, skrita v travo, in pičiš vsakogar, četudi sploh ni kriv. Nikogar pa ne znaš zadeti na daljavo, kot obrekljivčev jezik zna, ki najde te povsod, za sedmimi gorami in sedmimi vodami. Torej je bolj škodljiv in več stori gorja: Ti plazi se za njim!" - V peklu je zdaj drugače: Obrekovavce bolj častijo kakor kače." (Prim. Sto basni I.A. Krilova, str. 150-151). Podobno resnico o obrekovanju nam odkriva arabski pregovor: "Topova cev je manj nevarna kot obrekljivčeva usta!" Odgovorimo še na dve vprašanji: Kdo običajno obrekuje in kateri ljudje so tarča obrekljivcev in opravljivcev? Najpogosteje obrekujejo ljudje, ki imajo siromašno in pokvarjeno dušo. To so duhovni in praktični lenuhi, ki so nevoščljivi ob uspehih in sreči svojih bližnjih. Sami nočejo ali ne želijo duhovno dozorevati, drugim pa ne privoščijo ne duhovnega in ne materialnega bogastva. V svoji zagrenjenosti bi slehernemu človeku radi vzeli dobro ime, da bi lažje zameglili svojo pokvarjenost. Kako ponazorilno se izraža kitajski pregovor o obrekljivcih: "Stolpe merimo po senci, velike ljudi po obrekljivcih." In zaradi česa nas običajno ljudje obrekujejo in opravljajo? Največkrat zaradi duhovnih in materialnih dobrin. V svoji sebičnosti ne prenesejo duhovnih kvalitet in značajskih vrlin svojega bližnjega. Sami si nočejo prizadevati za krepostno življenje, drugim pa zavidajo kakršno koli kvaliteto življenja. Z obrekovanjem skušajo razvrednotiti svojega bližnjega. Že stari latinski pregovor pravi: "Kar pogumno obrekujte, saj bo vedno nekaj ostalo." Obrekljivec izredno težko prenese materialne dobrine ljudi okoli sebe. V primeru, da vidi soseda, ki je začel zidati novo hišo, bo takoj nevoščljiv trobil neresnice o pridobivanju denarja za novo hišo pri sosedu. Kadar pa obrekljivec in opravljivec zagleda nov avto na sosedovem dvorišču, takoj kuje izmišljotine o sosedu, ki naj bi zgolj na nepošten način zamenjal stari avto za novega in boljšega. Za obrekljivca je možna rešitev iz začaranega kroga le, če iz svojega srca izkorenini sebičnost, lakomnost in nevoščljivost. Naša duša je ozdravljena in rešena obreko-valskega obroča šele, ko vsakemu človeku privoščimo tisto, kar mi želimo, da drugi nam privoščijo. Pogosto obrekljivci in opravljivci trosijo strupene besede na tiste ljudi, ki so moralno pošteni in živijo po etičnih pravilih Desetih Božjih zapovedi. Kdor pač sam ne živi po temeljnih načelih, ki so bila za človeštvo napisana na gori Sinaj in jih je Mojzes izročil Izraelu (in vsem narodom!), naj bo vsaj toliko usmiljen in velikodušen, da ne bo jemal dobrega imena človeku, ki je v nravnem smislu boljši od obrekljivca. Kadar pa bi radi obsojali in obrekovali svoje bližnje, če resnično grešijo in ne živijo povsem po načelih Božjih zapovedi, se spomnimo na Jezusa, ki je odpustil javni grešnici. Tistim, ki so jo hoteli zaradi grehov kamenjati, pa je dejal: "Kdor med vami je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo!" Nihče tedaj ni upal zalučati kamna v grešnico, ker so spoznali, da so vsi grešniki in so od sramu odšli hitro domov. Tudi mi ob srečevanju z grešniki raje spustimo kamenje na tla, ker smo tudi sami grešniki in potrebujemo veliko Božje ljubezni in odpuščanja. Apostol Peter pa nam v svojem pismu takole svetuje: "Odložite torej vsako hudobijo in vso zvijačnost in hinavščino in nevoščljivost in vsakršno obrekovanje." (1 Pet 2, 1). Če hočemo biti srečni in osvobojeni - se rešimo obrekovanja! Bodimo vedno pripravljeni na darovanje. Maks Ipavec, župnik .Rešeto Lepota! Ti. Poznam te skoz tančico solza kot sonce skoz žareč oblak, spoznal sem, revež, zlato Te pšenico, za glad do zdaj drobil sem ovsenjak. In vendar si za pevca me izvolil, če hočeš, da bom Tvoj in poln vedrine, pokliči k soncu me na sinji prod. ZAHVALA ob smrti našega preljubega moža, očeta, ata in tasta Dragi mami v slovo Ko so se osuli cvetovi lilij v vrtni gredi, si legla in nisi več vstala. S tihimi koraki so prihajali k tebi otroci in vmiki, sosedje, sorodniki... S tihimi koraki je odhajal tvoj zadnji poletni dan. Z uvelimi dlanmi si božala otroške lase in ko je postala roka pretežka, da bi jo mogla dvigniti, je molitev preglasila jok: "Kije zanjo težki križ nesel... Kije zanjo križan bil..." FRANCETA TRDANA iz Dolenje vasi Iz srca hvala vsem, ki so našega dragega ata spremljali v bolezni, jih vzpodbujali in jim prinašali vedrino v življenje. Ata so zaspali in odšli v večno domovino k Njemu. Zahvala naj gre vsem, ki so nas podpirali ob njegovi boleči izgubi in se skupaj z domačimi od njega še zadnjič poslovili. Hvala župniku Branku Potočniku in gospodu Tonetu Pahuljetu, gasilcem, govorniku in pevcem pevskega zbora Lončar. Bog vam povrni! Žena Anica z otroki in vnuki Prišla je grenka ura ločitve, ko se ločiti moral jaz bom. Zemlja domača, zemlja slovenska, bodi poslednji tihi moj dom. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedija STANETA TOMŠIČA iz Lepovč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in drugo pomoč. Iskrena hvala g. župniku Maksu Ipavcu za opravljeni obred in izrečene tople besede ter pevcem za ganljivo zapete pesmi slovesa. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Plamen tvojega srca je ugašal. "Gospod, utrdi nam vero. Gospod, utrdi nam upanje. Gospod, utrdi nam ljubezen." Zaprla si oči in sprejela razlomljeni nebeški kruh, ki ga je duhovnik položil v atova in tvoja nema usta. Vse besede ljubezni so zaspale s teboj v večno skrivnost novega življenja. Rože, delo in ljubezen, usmiljenje, dobrota, molitev in blagoslov je tvoja dota za novi rod. S solzami v očeh so te klicali otroci, kot da so postali majhni, izgubljeni. "Mama, mama..." Ne prebudi te jok, ihtenje. Angel smrti je razsojal rožo bolečine, seme, ki rastlo bo v srcu in bolelo. Zadnja solza je stekla po belem licu. Duhovnik zd tvoj večni pokoj moli: "Kije tebe, Devica, v nebesa vzel..." V čisto dušo se nevidna vračaš, z glasom srca se pogovarjaš in vse vidiš, kar je skrito, iskreno in dragoceno. Na tvoj novi dom stezica nova vodi. Ko topla svetla svečka v srcu zagori, kot dobri angel stopiš vanj. Mati draga, ljuba, živa si! 18. julija je umrla Trščeva mama Marija Mihelič > JAVNO OPRAVIČILO K. T. se opravičujem I. T. za vsa nesoglasja, ki so nastala med nama. iz Kota pri Ribnici. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni R reseto@ribnica.si ■■■EeHeeeeaieeees Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Ur.l. RS, št. 44/98) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANI IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2002 Priznanja in nagrade Občine Ribnica so: - naziv častni občan, - Urbanova nagrada, - Gallusovo priznanje, - Priznanje Občine Ribnica. NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izo-braževalnem in humanitarnem področju, s katerim predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu. URBANOVA NAGRADA Urbanova nagrada se podeli posameznikom za r življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem ; in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica. GALLUSOVO PRIZNANIH Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, ; skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru. PRIZNANIH OBČINE RIBNICA Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbuda za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela. Podeli se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine . Ribnica. Predlog mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov (za fizične osebe), - naziv ter naslov (za pravne osebe), - obrazložitev. Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako "OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA" zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 5.9.2002. Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 03). Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Benjamin Henigman, predsednik IULIJ PRI RIBNIŠKIH GASILCIH Tudi mesec julij v našem gasilskem društvu ni ostal brez dogodkov. Na kratko si oglejmo naše aktivnosti. Dve nedelji smo imeli gasilske vaje. V glavnem smo pregledovali in preizkušali gasilsko opremo. Preizkusili smo tudi črpalko za nevarne snovi, ki smo jo dobili iz popravila. Odpovedala nam je, ko smo črpali umazano vodo iz kleti po neurju prejšnji mesec. Sestal se je gradbeni odbor. Predsednik odbora Janez Gorše je poročal o aktivnostih okrog gradnje garaž. Odseku za zaščito in reševanje pri ministrstvu za obrambo je bilo treba dati trimesečno poročilo o akcijah v drugem trimesečju, ko smo pomagali pri dveh prometnih nesrečah in pri nesreči z nevarno snovjo. Opravili smo še nekaj raznih uslug za potrebe prebivalcev in gasilcev. Tako smo čistili zamašeno kanalizacijo, prevažali v prometnih nesrečah poškodovana vozila in polnili z zrakom jeklenke za dihalne aparate PGD Sodražica. Center za socialno delo Ribnica tudi letos organizira druženje šolskih otrok med počitnicami pod geslom Smejkarijada. Tako se je ta družba že mesec dni prej najavila, da nekaj ur prebije v našem gasilskem društvu. Z veseljem smo jim pokazali opremo in vozila. Gašenje z vodo so preizkusili tudi sami. Vedno se radi udeležimo raznih proslav, na katere nas povabijo gasilska društva. Tako smo se udeležili prevzema novega vozila za prevoz moštva v gasilskem društvu Sveti Gregor. Za gasilce je to velika pridobitev. Še posebno pomembno pa je, da so vozilo v celoti zaslužili sami s prevozi vode v Grčarice, Kot in druge vasi v občini, kjer je primanjkovalo pitne vode. Za to požrtvovalnost in doseženi cilj jim ribniški gasilci od srca čestitamo. Zagorel skedenj Predzadnji dan meseca julija smo ob osmih zvečer dobili sporočilo, da gori skedenj v Jurjeviči. Ze nekaj minut po dvajseti uri je na mesto prispela naša prva cisterna, kmalu za njo pa še druga. Že med potjo smo prosili center za obveščanje, da alarmira še gasilsko društvo Sodražica, da se pridruži s svojo cisterno. Na kraj požara so prišli poleg domačih še gasilci iz PGD Bukovica in Sušje z novim vozilom, ki je tu doživelo svoj ognjeni krst in se je dobro izkazalo. Gašenje je bilo kar težko, saj ga je oteževal močan dim. Pod streho se ni dalo delati brez dihalnih aparatov. Tu se je spet pokazalo pomanjkanje te nujno potrebne opreme za varno delo gasilcev v strupenem ozračju oz. zadimljenem prostoru. Pri gašenju bi kmalu prišlo do nesreče, ko je sodraški gasilec na strehi spodrsnil. Ribniškemu gasilcu pa je padla opeka na glavo, ki je bila na srečo pokrita s čelado. V 20 letih prepeljali 6,4 mio litrov vode Na dveh proslavah, to je v Bukovici in pri Sv. Gregorju, se je ribniški župan zahvaljeval in poudarjal, kako je sedaj v redu, ko samo pokliče, pa gregorski gasilci že vozijo vodo. Ob tem pa pozablja, da smo bili ribniški gasilci prav tako na razpolago, predvsem leta 1997, ko je prišlo v Ortneku do onesnaženja zajetja za Velike Poljane. Samo to leto smo za Velike Poljane opravili 349 prevozov, prevozili 6928 kilometrov in prepeljali milijon sedemsto petinštirideset tisoč litrov pitne vode; vozili smo jo skoraj celo leto. Od leta 1978, ko vodimo evidenco o prevozih pitne vode, pa do konca leta 2001, smo opravili 1280 prevozov, prevozili 25.000 kilometrov in prepeljali šest milijonov štiristo tisoč litrov vode. V to so tudi naši gasilci vložili ogromno svojega prostega časa. Čeprav so to malenkosti, pa besede, izrečene na takem mestu, kar malo zaskelijo. Mirno in varno vam želimo ribniški gasilci in predsednik Matjaž Virant GOSTINSTVO - TVR1ZEM PVGEL) Alojz Pugelj s.p. Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 GSM: 031/760-697 Vabimo vas v prenovljene prostore - krsti - rojstni dnevi -poroke - obletnice -pogrebščine © V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slavljenca/ko čaka tudi darilo. Za veqje skupine nudimo popust. Čimprej nas pokličite Pridite, ne bo vam žal. V pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo! IVIOIMTAZA - AIMDOLJSEK PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV! k N AUF Hrovača 6 (gWnstrong 1310 RIBNICA Mbt.: (041)647 226 RIGIPS Tel : (01) 8363 089 Nimate kam z lesnimi odpadki? BREZPLAČNO SPREJEMAMO LESNE ODPADKE INLES d.d., Ribnica kontaktna oseba: g Franc Bojc, tel.: 8377 118 \\\\\\\\\\\%\\\\\ akcija SOCOTAX 200.000 SIT popusta pri nakupu novega vozila in istočasnem odkupu starega vozila (8 let ali več). Velja za modele Twingo, Clio, Thalia, Kangoo, Megane, Scenic, Laguna, letnik 2002* 'Akcija velja od 19.08. do 30.09.2002 AVTOCENTER ŠRUFAa POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Ob Mahovnlškl c. 3. Kočevje. Tel. 8954-042, 8954-666, fax 8955-444 Delovni čas: 800-12, 13-17, sobota 9-12 Cesta na Ugar, Ribnica. Tel.: 836-99-56, 836-99-57, fax: 836-99-58. Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 In 13-17 do stila Mffiiiiitovd 1, Ribnica (poleg SANOLABORJA) Tel.: 83 Gl 128 V ZDRAVS ENEM DOMU FtSLlCA ■tkv ENJ^Y EYEWEAR Iz naše ponudbe: • korekcijski okvirji in stekla • ugodne cene, svetovanje, kakovost • očala na recept tudi brez doplačila • tekočine za kontaktne leče X Za vas obratujemo vsak dan: od 8. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. urc||k International Collection 1/2000 IMMMM NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE - Stara Cerkev - poslovno stanovanjski objekt PRODAMO HIŠE: - RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CKcena 19 mio ŠIT ali 89.500 EUR. • KOČEVJE • center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za -RIBNICA-center, obnovljen poslovni prostor, 90 m2, z urejeno stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). dokumentacijo, v pritličju, CK, tel., cena 8,7 mio SIT ali 38.500 - LOŠKI POTOK • Hrib, center - stanovanjska stavba, vel. pare. EUR, vseljivo takoj. ca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 - RIBNICA - obrtni center Ugar, poslovni objekt - mizarska del. - mio SIT ali 44.000 EUR. možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče - RIBNICA - Loški Potok, Mali Loa stan. hiška, 8 x 8 m, vel. 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT pare. ca 200 m2, takoj vseljiva. Ki, CK cena 7,7 mio SIT ali ali 133.000EUR. 34.500 EUR. - KOČEVJE - bivša Oprema - okrepčevalnica v izgradnji v - RIBNICA - Bukovica, starejša stanovanjska hiša - vseljiva nadstropju, vel. cca 100 m2, z ustreznimi proston, kot jih takoj, vel jiarc. cca 18Ö0 m2, cena 8,1 mio SIT ali 36.000 EUR. predvideva zakon o gostinstvu. Cena 10.7 mio SIT ali 47.500 - SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - s poslovnim EUR. prostorom 37 m2 - trgovina in gospodarsko poslopje, vel. pare. PARCELE: 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda. Čena za stan. - RIBNICA - Ob ribnikih, kmetijska pare. ca 47 a, cena po hišo in posl prostor 12,3 mio SlT ali 58.500 EUR, za dogovoru. gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. - DOLENJA VAS - več kmetijskih parcel in nekaj gozda, skupaj - SODRAŽICA - Podklanec, stanovanjska stavba z delavnico za 11.744 m2, prodamo v paketu cena 550.000 SIT. različne dejavnosti. Vel. stavbe 238 m2, vel. pare. 6356 m2 ob GRADBENE PARCELE: potoku, mirna lokacija, vseljiva takoj, cena 23.154.000 SlT ali - RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, 102.000 EUR. prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 13,9 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. VIKENDI: - RIBNICA - Sodražica, center, starejša stan. hiša <. gospodarskim poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena, vel. pare. cca 16b8 m2, cena 10,95 mio SIT (48.000 EUR). STANOVANJA: NOVO V RIBNICI • več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice po vaših željah, velikost in razporeditev v stanovanju lahko prilagajate sami plačilo v dveh delih, cena za m2 po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. • RIBNICA - center, dvosobno, ca 54 m2,1. nadstr. urejeno, KT, CK. tel., cena 9,77 mio SIT ali 43.460 EUR. - RIBNICA - center, dvosobno stanovanje 60,21 m2, III. nadst. KT, TEL CK cena 10,1 mio SIT ali 45.000 EUR. - RIBNIČA - strogi center, dvosobno stanovanje 54,08 m2, I. nadst. KT, TEL, CK cena 8,6 mio SIT ali 38.000 EUR, vseljivo takoj. • RIBNICA - center, dvoinpol sobno stanovanje 61,21 m2, v pritličju, KT, TEL, CK balkona ni, cena 10 mio SIT ali 44.500 EUR. - RIBNICA - Loški Potok, Mali Loa stan. hiška, 8 x 8 m, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK cena 7,7 mio SlT ali 34.50QEUR. - IVANČNA GORICA - Dedni dol, brunarica, manjša, vel. pare. 834 m2, ob robu gozda - sončna lega, cena 4,2 mio SfT ali 18.834 EUR. KUPIMO HIŠE: - RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 EUR. NAJAMEMO HIŠE - RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja OdDAMO v najem POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - str*" —*-! vso infrastrukt center, dvo in polsol ;x- " X KT, POSLOVNI PROSTORI: nadst. novejše, vpis v Zl 54.500 EUR. CK cena 1: - strogi center, poslovni prostor - trgovina 75 m2, z p i,3 niio srr'ali “RiBNC^toaRK^^^^vrads^vel 429 m2,ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK el., voda Cena najema za mz 35 EUR ali 793 SIT. - KOČEVJE - tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2,21 m2 in 16 nr, CK vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovoru. - KOČEVJE - Salka vas, gostinski lokal cca 400 m2, vsa dokumentacija opremljena kuhinja najem za daljši čas, najemnina 1,02 EUR/nr, predplačilo. - RIBNICA - center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt IV podaljšana faza 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR) - RIBNICA - Grčarice, poslovni objekt - trgovina v obratovanju, v centru vasi, vel. ca 120 m2 vsa infrastruktura dokument urejena, cena 14,6 mio SIT ali 65.000 EUR. - RIBNIČA - Jurjeviča stanovanjska hiša z gostinskim lokalom ..... Brezplačen paket Exclusive. «4 Paket, ki vključuje večfunkcijski volan s tempomatom, 16-colska aluminijasta platišča in strežnik za šest zgoščenk. Najdete ga v Passatu limuzini Exclusive in Passatu variant Exclusive. Prihranek: 416.000 tolarjev! Passat Exclusive VOZILA NA ZALOGI Že od 1.760.000 tolarjev*. V mesecu juliju vas ohladimo z brezplačno klimo. Lahko pa se preprosto odločite za ugodnejšo ceno vozila. V obeh primerih prihranite 190.000 SIT*. Ponudba velja do konca julija 2002. Prišel, prevzel, zmagal. Rolo. * Ceni v SIT sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. ftfnitinMiiifri PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU A V T O H I S A Mahovnik 2, 1330 KOČEVJE telefon 01 8951 488, telefaks 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.co.at salon in delavnica pon,- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure VW Polo 1.2,1.4,1.4 TDI, 1.9 SDI, 1.9 TDI Basis ■ akcija VW Goli Edition 1.9 TDI, 1.9 SDI, 1.4 - akcija VW Lupo 1.0 VW Polo 1.2,1.4,1.9 SDI, 1.9 TDI Comfortline VW Bora 1.9 TD1100 KM (letnik 2001) VW Passat limuzina 1.9 TD1/100 KM Basis exclusive VW Passat variant 1.9 TDI/130 KM Trendline VW Sharan 1.9 TDI/115 KM Trendline VW Caddy furgon 1.9 SDI VW Transporter T4 furgon s podaljšano kabino, dmr 2.5 TDI, mehanska klima tjUk! I™ TESTNA VOZILA : VW Polo 1.2, comf., 3 v VW Passat 1.9 TDI, 130 KM, exclusive N VW Passat variant 1.8 T Trendline VW Polo 1.0, letnik '99 VW Polo 1.0, letnik '98 Škoda Felicia 1.6, letnik 98 RABLJENA VOZILA ' KREDIT DO 60 MESECEV Gospodarska vozila lefrEPnun EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM PVC okna in vrata Ugodni krediti PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljena: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 www.interalta.si Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja blesk Tone Pogorelec BLESK 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net stftf»***®r** -yd-'* ep°^ **** .„„it»* J».'**9* Starc Matjaž s.p. Goriča vas 86, 1310 Ribnica SERVIS tel.: 836 26 29 GSM: 041/612 590 Garažna in industrijska avtomatska vrata na daljinsko upravljanje Protipožarna vrata Notranja kovinska vr Pogoni za vrtna vrati DOBRA HRANA IN PIJAČA SE PRI URŠNJAKU OBRAČA! SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, OBLETNICE, POROKE DELOVNI ČAS: GOSTILNA: MESARIJA: • pon.: od 9h- 15h • tor., sre., čet.: od O11 - 22h • pet., sob.: od O11 - 24h • ned.: od lO”- 15h • Tel.: 83 62 621 • pon. - pet.: od T*1 - 19h30 • sob.: od T*1- 13h • ned.: od 8h - IV • Tel.: 83 62 126 Pekarna ERAM 00 t 00 Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept OPTIK JANEZ POZNIČ, Vrvarska 3, 1310 Ribnica, TEL.: 01/83 60 367 Delovni čas: vsak dan od 9h do 19h sobota zaprto MENJALNICA mjrr y V IDEAL CENTER - Ribnica £JaMm\JEiA4 tel./fax: (01) 83 60 657 $ odkup in prodaja deviz $ odprto od 8 do 18 (non - stop) $ hitro opravljene storitve, brez vrst $ ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah LJGODTNO Borzno posredovanje ■ Odkup in prodaja vseh delnic (ki kotirajo na LB) ■ Hitra izplačila, svetovanje o vrednostnih papirjih $ EUR CHF HRK CAD MicroERA ODKLEPANJE CSM APARATOV NA VSA OMREŽJA MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 9,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, fax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mail: js@amls.net, http: //home.amls.net/mlcroera/ -.GSM 041-^2 103'. Sistemi Knauf Armstrong Stanislav Zajc s.p. Gornje Lepovče 13 a, 1310 Ribnica GSM: 040/220 978 Škrabcev trg 50, 1310 Ribnica v? trgovina NAJJfc Tad^fa Piceln.pf tel.: 01/8373-146 fax: 01/8373 147 e-mall: urban.picek@volja.net Prodaja, popravilo in odkup GSM aparatov Pisarniški material Igrače Tobačni izdelki Revije, časopisi Pooblaščeni prodajalec za s mobil PRODAJA RAČUNALNIKOV IN H RAČUNALNIŠKE OPREME jp VSE NA ENEM MESTU: - RAČUNALNIKI - MONITORJI, MIŠKE, TIPKOVNICE ... - TISKALNIKI, KARTUŠE, TONERJI - TRAKOVI ZA VSE VRSTE TISKALNIKOV - PROGRAMSKA OPREMA PO NAROČILU - NADGRADNJA RAČUNALNIKOV - SERVIS, SVETOVANJE - NAMEŠČANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV - ODPRAVLJANJE VIRUSOV - VGRADNJA KOMPONENT - LETNI PREGLEDI RAČUNALNIKOV S ČIŠČENJEM IN ŠE IN ŠE ... Delovni čas: pon. - pet. od 7. do 12. ure in od 16. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure CORDOBA S KLIMO že od 2.168.000 SIT dalje NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING m Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT 1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN yujd»,. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- SOOkg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH: O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA 0 STREGE o PLAZEMSKEGA IN USERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETIRANJA O BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23,1310 Ribnica tel.: +386(0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-rngll; lnfo@motomanroboteo.si www,motomonroboteq.el ANGLEŠKO POLETJE! KUPONI Bomo stavkali zaradi vremena? če smo še pred leti po naši slovenski navadi zavidali Angležem zaradi svežih poletij z vsakodnevnimi osvežitvami in se kuhali na sončni strani Alp, potem je zdaj vse 'uredu'! Letos je bilo idealno poletje, konec julija in v prvi polovici avgusta smo uživali v naravnih zvokih grmenja in bili deležni bliskanja za nekaj let nazaj. Kot so povedali meteorologi, pa je bilo poletje čisto po protokolu. Poletje s pravimi temperaturami za to geografsko območje in s pravo količino dežja. Zakaj potem negodovanje? Zato, ker nam nikoli ni nič prav! Tudi kmetom, ki so se to poletje po glavni košnji in žetvi zbrali pred parlamentom. Slišali smo, da če bo LDS še osem let na oblasti, bomo Slovenci lačni, ker vsak dan v Sloveniji propade 8 kmetij. Da država ne pomaga kmetom, jih zaničuje itd. Povejte, kmetje, ("pravi” z dvema traktorjema, novim gospodarskim poslopjem, hišo...) kdaj ste dobili toliko subvencij za kmetijstvo, kot jih dobite sedaj? Prav je, da se srečata ponudba in povpraševanje na trgu, seveda pri vsakodnevnih dobrinah z budnim očesom države. Primerjava: Jaz prodajam to stran za 2 tolarja, urednica mi ponuja 1 tolar. Kaj zdaj? Stavka? Logični odziv trga daje izračun 1,5 tolarja, konkurenca pa odpira drugo dimenzijo. Dobila bo drugega, ki bo sprejel delo za 1 tolar. Kvaliteta? To bodo ocenili bralci oz. v prenesenem pomenu kupci, potrošniki. Sam bom pa moral poiskati drugo tržišče, pisati kaj drugega. To je trg in žal smo v času, ko so vrednote na psu in vsakdo gleda življenje skozi denar, dobiček... Če pa država nima, potlej je pa hudo. V primeru kmetov je ta trenutek jasno, da nobena vodilna garnitura stanja ne bi mogla izboljšati, kajti država mora preiti divji liberalni kapitalizem, na katerega so na zahodu že skorajda pozabili. Razlika med njimi in nami je v intenzivnosti dela, razmišljanja. Mi moramo stvari, ki sojih oni spreminjali desetletja, spremeniti v nekaj letih. In če smo sposobni zdržati pritisk Evrope in notranjih trenj, vsa čast nam in zanamcem. Seveda se ne kmetom ne ostalim, ki so navajeni na državno ali kakršnokoli pomoč in zavetje, v Evropi ne obeta nič dobrega. Tržišče je neusmiljeno, kakovost raste, ostali bodo le najmočnejši. Tukaj pa pri nas nastane problem. "Fovšarija", ki je naša sestra, pravi, da sem jaz najboljši, nezmotljiv, vsi ostali so pa nesposobni. In povezovanje majhnih v velike, da bomo konkurenčni še večjim, ki prihajajo? Kje pa! Kakšno povezovanje neki! To so v naših glavah sovražni prevzemi, mafijske združbe, barabe, ki hočejo pobrati čimveč dobička, kapitala... Roko na srce, v marsikaterem primeru je to res! Toda povezovanje, pomoč, sodelovanje cehovskih organizacij za preživetje na novem, ogromnem trgu je neizogibno, pa naj si bo to kmetijstvo, industrija, trgovina, storitvene dejavnosti, mediji itd. Ste spremljali, kdo si je lahko v zadnjih letih privoščil stavko? Tisti, ki imajo in hočejo državo še bolj ožeti, kot je. A lahko stavka delavec v proizvodnem podjetju? Lahko, vendar bo namesto povišice dobil knjižico. Lahko stavka čistilka, kuharica, nižji uradnik, "robotiziran” delavec, ki mora delati, kot mu diktira nadrejeni? Lahko, toda izkupiček je podoben prejšnjemu. Pa zdravniki? Seveda lahko! Čeprav je domnevno prav v zdravstvu korupcija, ki se odkriva po tekočem traku, svoje lovke najbolj razširila. Torej, solidna "evropska" plača, plus dodatki pod mizo za neobdavčene usluge. Med potjo v Evropo bomo morali razčistiti tudi s tako imenovanim kriminalom belih ovratnikov, ki seje nevarno zajedel v vse pore, pa ne samo naše, temveč širše tranzicijske družbe. Ste se ozrli okrog sebe in izračunali,, koliko se vsakodnevno steče neobdavčenega denarja v žepe državljanov? "Znajdi se, kdor se more," je veljalo v socializmu, toda če bi vse finančne transakcije šle skozi davčno upravo, ne bi bilo potrebno stavkati, pa še 'dacarjem' ne bi bilo potrebno groziti in terjati državljanov, ki dejansko nimajo niti za mleko in kruh. Tako, zdaj pa pozabimo na neprijetnosti in se prepustimo sejemskemu vzdušju, ki se bo razlegalo po dolini naši od petka do_nedelje! Z glavo na zabavo in obratno! Živjo! Marko Modrej 4 FR ‘FF fl (SKvSj] 11 vi/ reseto@ribnica.si KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_______________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:_________________ Ime in priimek:______________________________________ Ulica:_______________________________________________ Pošta:_______________________________________________ Tel.:________________________________________________ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. septembra 2002. Pravilna rešitev iz 7. številke Rešeta je: HOTEL MODRO NEBO Nagrade poklanja sponzor: OPTIKA ANITA Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, bon v vrednosti 2.000,00 SIT, ŽIGA GORŠE, Cesta na Ugar 18, 1310 RIBNICA 2. nagrado, darilni paket Optike Anita, MARIJA MAROLT, Dol. Podpoljane 6, 1316 ORTNEK 3. nagrado, darilni paket Optike Anita, MAJA GOVŽE, Nemška vas 43, 1310 RIBNICA 4. nagrado, darilni paket Optike Anita, BARBARA KUUN, Opekarska 49 a, 1310 RIBNICA 5. nagrado, darilni paket Optike Anita, ANITA KLUN, Rakitnica 65, 1331 DOLENJA VAS Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. IS -I «rsjVTMJLS ai rMvVvsarv^ž: Pripravil Marko Modrej ZADNJI KVIZ (PRED NOVIM ŠOLSKIM LETOM) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s... 1. Slab teden nas loči od največje prireditve v Ribniški dolini, ribniškega semnja. Kdaj oz. katerega leta je bil tradicionalni 25. semenj? D 1999 A 2001 R 2000 2. Kaj pa je Spet to? Dve rosni kapljici, speti s pajkovo nitko, drsita po listu. Ali pa je to le kaj drugega? Recimo... B prikaz istospolne ljubezni I očala iz oglasa optika POZNIČA T prstana, ki sta še zvezana in čakata na usodni DA 10. Tako kot vedno smo tudi tokrat pri koncu. Zadnje vprašanje, zadnja možnost! Ah, kje pa! To bi bilo recimo pri RA oz. TV kvizu, kjer je treba hitro reagirati. Pri tiskanih kvizih pa imamo časa na pretek. Pazite pa na rok oddaje, ki je... S tam nekje konec avgusta J 10. september, če se ne motim K me ne zanima, če bom izžreban-a, bom kar to obkrožil-a O.p.: Tudi tokrat lahko držijo vsi trije odgovori oz. trditve, a ne? Ne! Malce se pozabavajte, rešitev pa je tako preprosta, logična, govori o... je že jasno, a ne? Solarji, dijaki, ostali uka željni mladci, VESELO novim podvigom naproti! 3. V soboto, 3. avgusta, je v ribniškem Gradu nastopila zanimiva zasedba, ki je predstavila romsko, irsko, rusko, slovensko, balkansko, židovsko glasbo. Fantje se imenujejo™ , T Polk Rola K Balki Roma B Terra Polk 4. Ja, to je bilo. Kaj pa v okviru Imaga Sloveniae (podobe Slovenije) še bo? V soboto, 31. avgusta, bo V župnijski cerkvi ob 21. uri... U New Swing kvartet N Gregorijanski koral F Big Band Hit Quartet 5. Fantina, ki ga vidimo v elementu, je v prejšnji številki Rešeta vabil na srečanje harmonikarjev v Zamostec ter na ... G pohod na Humec Š tradicionalno srečanje prijateljev Grmade H kongres ljubiteljev zarjavelih trobent 6. Prvi šolski dan bo čez natanko teden dni. Kako hitro so minile počitnice! 1. šolski dan pa bo dolžina dneva natanko... K 13 ur, 18 minut Z 18 ur, 13 minut I 13 ur, 0 minut 7. Tako, kot je Ribniški semenj v Ribnici, je Kresna noč, ki jo organizirajo sredi avgusta, značilna za... J Luče S Bohinj K Strunjan 8. Čipkarske dneve sredi julija, letos so bili že 40., pa pripravljajo v... N Idriji ' E Železnikih Š Litiji 9. Ta znak ne ponazarja nič drugega kot... O arkade grških templjev M Oratorij 2002 v Ribnici P vhod v ribniški hotel mamite kišj M gotfo w fcoa^Gftil a03 \m (ä® i]®Q L 6 ; 2 ; 7 NTvyy' mali OGLASI V Šmarju Sapu prodamo hišo; dvonadstropna s prizidkom garaže in z vrtom. Velikost parcele 1.200 m2. Tel.: 041 / 565 052. Prodam strešna nosilca za avtomobil škoda Favorit / Felicia in dodatno polico za Felicio. Tel.: 041 /219 865. V Ribnici kupim starejšo stanovanjsko hišo. Možna menjava za stanovanje z doplačilom. Tel.: 041 / 395 132. Urejen poslovni prostor za trgovinsko ali drugo mirno dejavnost. Velik 50 m2, v centru Ribnice, takoj oddamo v najem. Tel.: 041 /216 006. Mi kdo odstopi oblačila za otroka od 2. do 3. leta starosti? Hvala! Tel.: 041 / 591 926. Prodam nov video domofon. Tel.: 01 / 836 05 21. Nudim varstvo otrok na svojem domu. Podrobnejše informacije dobite na številki: 041 / 889 570. Prodam več kot 60 albumov (stari rock, metal, punk). Pokličite na 041/415-345 ali pošljite mail: velika.lenoba@volja.net mali OGLASI prepevali pesmi. Pesmi so peli med posameznimi molitvami. Vedno so se slišale: Lepa si, lepa si, Roža Marija, Angelsko češčenje, O, Marija, pri Novi Štifti in druge. Romarji so zjutraj po prvi maši v glavnem odšli domov. Posebne vrste romarji so tudi Romi, ki pridejo celo iz Italije, Hrvaške, Kočevja in Bele krajine, k Novi Štifti. Marijo, ki je največja priprošnjica pri Bogu, Arhiv Muzeja Ribnice romarji obiščejo zaradi zaobljub. V zahvalo ji prinesejo razne podobe, darove, votive, danes predvsem denar. Za veliko mašo so pri Novi Štifti tudi stojnice ali štanti. Stojničarji so morali nekdaj priti tudi že nekaj dni prej, da so si zagotovili prostor. Na stojnicah so se prodajala različna oblačila, spominki, svete podobice, svetinjice z Marijo, pijača, danes pa tudi knjige, igrače, sadje nakit in drugo. Pripravila Polona Rigler Grm Viri: Kuret. N.: Praznično leto Slovencev. Prva knjiga, Družina, 1989. Ana Rigler Praproče, informator. Rešeto MUIDI POD SVOBODNIM SONCCM (Mini) pogled no Ribnico...* nojstniškimi oži. Ko zočne sonce toko žgati, kot je bilo kar nekajkrat to poletje, lahko razmišljaš le o tem, kje je najbližja senca. Pa se prestavljaš iz enega lokala v drugega, medtem ko nate letijo očitki, da ne delaš nič drugega, kot popivaš. Kdo pa se ob tem vpraša, zakaj je tako? Še eno poletje se bliža h koncu, zabav, ki bi se morale na prostem vrstiti druga za drugo, pa ni bilo od nikoder. Ponovno. Kje so koncerti, pa razne druge prireditve, ki bi v noš kraj pripeljale kakšne znane obraze? Pot jih v noše mestece zanese le v primeru, ko potujejo skozenj na morje. Četrtkovi poletni večeri na mestni ploščadi v Kočevju so dolgočasni, so mi potarnali moji kočevski sovrstniki. Mi pa še teh nimomo...Zo 'vstopnico' do najbližje zabave mora poprečen ribniški mladec ali mladenka potrošiti kar 2280 SIT, in s tem plača samo avtobusni prevoz do Ljubljane in nazaj! Čemu se vsaj del zabave ne zgodi v Ribnici? Ribnica potrebuje dogajanje. Manjka nam dom za mladino, kjer bi se glasba vrtela dan in noč. Da ne bi motili okoliških prebivalcev, bi 'dom zabave' morda postavili ob poti proti Otovicom...Nekoteri so si ga že...tudi brez dovoljenj! A ne samo za mladino, tudi za generacijo srednjih let in starejše ni skoraj ničesar. Parkirni prostor pri Miklovi hiši je osrednji prostor, zato bi lahko nanj vsak petek postavili živo dogajanje. Od 20. do 23. ure bi se na njem lahko zvrstili naši glasbeniki. V ribniškem Gradu so si zavetje poiskali mamilaši, nas druge pa izrinili iz njega. Lahko bi bilo obratno. Ob Bistrici bi lahko postavili nekaj stojnic, okrog božiča pa bi bilo ob njih še posebej veselo. Lahko bi se tudi drsali po Bistrici, se ob njej kepali in hkrati pogreli s čajem in kuhanim vinom. Tudi ribniški sejem ni več to, kar je nekoč bil. V sprevodu ni moč zaznati ribniške identitete. Predstavljajo se obrti in društvo iz drugih mest, obdržala se je le ribniška pihalna godba. Včasih so vrste popolnjevali kinologi, zdaj bi lahko vrinili motoriste... To se je ravnokar pletlo po moji glovL.koj se pa tke v drugih? Ena iz vrste mladih M h - - - JL/S O^l >1 zM JL3I >fl «dB TV iixinoci ■J VLADIMIR ANDOLIŠEK, kapetan bojne ladje vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije Skoraj vsaka tretja slovenska rodovina ima v svoji sredini, tako vsaj hkrati trdijo statistiki in genealogi, kakšnega generala - admirala ali pa vsaj pomembnega častnika - poveljnika, narodnega heroja... Že sem mislil, da v rodovini Andoljškovih niso premogli višjega častnika od podpolkovnika... Potem sem slučajno dobil v roke zapiske o slovenski pomorski zgodovini, kjer je bil omenjen tudi kapetan fregate Vladimir Andoljšek, ki se je 1938 v Boki Kotorski poklonil spominu svojih padlih tovarišev. Gre za človeka, ki sem ga uporno iskal, seveda s presledki, polnih devet leti Nazadnje sem našel ne samo njegove sorodnike, temveč tudi novo rodovniško vejo - breško-črniško-goričevaško (1660-1841) oziroma jurjeviško-ljubljansko-kran-jsko vejo (1841-1960), ki je pripadala osnovnemu rodovniškemu deblu - andolskemu! Namreč, Andol(j)škovi izvirajo iz zaselka Andol v Slemenih (Ortneški graščinski urbar, 1598). Znana so tudi tri vzporedna debla: sodraško, žimarsko in retijsko oziroma velikopoljansko. Kako sem našel omenjeno vejo, sem podrobno opisal v Vojno-zgodovinskem zborniku (8/2000) Vojnega muzeja v Logatcu, v Pomorskem muzeju "Sergej Mašera", v Piranu pa bodo obiskovalci Marijan F. Kranjc je v Rešetu že objavljal svoje članke, ki so plod njegovega raziskovalnega dela. Leta 1998 je tako napisal Rodovnik Andoljškovih, leto kasneje pa smo objavili še Prvi spisek tlačanov Slemen. Kranjc se je namreč leta 1960 priženil k Andoljškovim iz Ortneka in na pobudo pokojnega svaka, dr. Ladislava Andoljška, sestavil rodovnik Andoljškovih od 1520 do 1990. Avtor prihaja iz Prlekije, s starši pa se je preselil v Kočevje in bil 1954. med prvimi maturanti na našli tudi skromno zapuščino Vladimirja Andoljška - srebrno mornarsko uro! Tukaj naj navedem samo nekaj osnovnih podatkov, ki bi eventualno zanimali bralce Rešeta Vladimir-Albin Andoljšek je bil rojen 28. 2. 1895 v Dragi pri Kočevju, v družini učitelja Bernarda Andoljška in matere Ane Jezeršek. Njegov oče Bernard pa je bil rojen 1865 v Jurjeviči 11 pri Ribnici, očetu Francu in materi Margareti Arko. Stari oče Michael Andolschek, rojen 1822 v Goriči vasi 50, se je 1841 priženil k Agnes Louschin v "Jurjovic 11", pa je tako nastala nova "jurjeviško-Ijubljansko-kranjska veja", ki se je s smrtjo Vladimirja (1960) in brata Mirka verjetno tudi končala. Jurjeviški del Andoljškove veje je štel tri rodove, zadnji pa je imel kar devet otrok. K Andoljškovim v Jurjeviči 11 se je k Andoljškovi Mariji priženil Lovšinov (iz Jurjeviče 30), medtem ko se je Janez priženil k Rusovim v Jurjevico št. 13. Od ostalih fantov je Bernard šel med učitelje, druga dva (Jožef in Melhior) pa sta šla "s trebuhom za kruhom" v ZDA, zato bi njune potomce kazalo iskati med izseljenci v ZDA. Ali kdo od Andoljškovih iz Jurjeviče pripada omenjeni veji (potomci Janeza s štev. 13), ne vem, saj se niso odzvali za sodelovanje. Nadučitelj Bernard, ki je bil verjetno med prvimi šolniki iz Ribnice, je nazadnje živel v Ljubljani. Imel je še tri otroke: sin Mirko je bil inženir v Sarajevu (umrl brez otrok), hčerki Vida in Vanda pa sta se poročili v Kranju in Ljubljani, kjer imata številno potomstvo. Vladimirje bil po končani gimnazij novembra 1914 sprejet kot aspirant v avstroogrsko vojno mornarico. Dne 1.11. 1917 je napredoval v poročnika fregate. V Almanahu omenjene mornarice za 1918 je omenjen na str. 535 pod številko 309. V Ljubljani sem našel upokojenega pomorskotehničnega polkovnik A.R, ki se še dobro spominja, da mu je bil Vladimir Andoljšek poveljnik na ladji. Po zlomu Avstro-Ogrske je Vladimir prestopil v vojno mornarico kraljevine SHS - Jugoslavije. Specializiral se je za telegrafsko stroko, nazadnje Sestavljamo RIBNIŠKI MOZAIK kočevski gimnaziji. Potem je odšel na Vojno akademijo v Beograd in od 1957-1990 služboval v JLA. Dvajset let je služboval tudi v Sloveniji kot pripadnik vojaško varnostne službe, bil načelnik varnostnega oddelka, nazadnje pa načelnik učno-operativnega oddelka 9. armade, na generalskem položaju. Pod motom "Proti svojemu narodu se ne moreš boriti!" je leta 1999 v reviji Borec objavil 325 strani obsežno študijo Balkanski vojaški poligon. Dve leti kasneje je v isti reviji izšla še njegova 150 strani dolga antropološka študija Slovenska vojaška inteligenca - generali in admirali, letos pa sledi še drugi del z naslovom Slovenska vojaška inteligenca - častniki, podčastniki, vojaki - mornarji, prostovoljci in drugi. V ta drugi del spada tudi že objavljeni prispevek v Vojno-zgodovinskem zborniku 8/2002 Vojnega muzeja v Logatcu. Trenutno pripravlja varnostno študijo z naslovom Zarote in atentati na Tita. (Op. ured.) |3a je bil načelnik podčastniške telegrafske šole v Šibeniku. V ti "Rang listi ukaznog osoblja kraljevske mornarice" z dne 6. aprila 1941, je pod št. 20 omenjen tudi kapetan bojne ladje Andoljšek Vladimir B., ki je dobil čin 28. 6.1939, po končanem tečaju za višje častnike. Po kapitulaciji Jugoslavije je bil od 1941 do 1945 vojni begunec v Švici. V Jugoslavijo se je vrnil decembra 1945 in dobil pokojnino. Leta 1953 se je poročil z Marijo Bežek, vendar v zakonu nista imel otrok. Živela sta na Bledu, v Piranu in v Ljubljani. Vladimir je umrl novembra 1960 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Kapetan bojne ladje Vladimir Andoljšek ima vsekakor svoje mesto v slovenski pomorski zgodovini in med slovensko vojaško inteligenco. Marijan F. Kranjc, generalmajor v pokoju, Ljubljana H Z izleti popestrili vsakdanjik ribniških invalidov Društvo invalidov Ribnica aktivno deluje po smernicah, ki so bile sprejete na občnem zboru društva v mesecu marcu. Tako je imel upravni odbor dve seji, na kateri so bili vabljeni tudi člani nadzornega odbora. Obravnavali smo tekočo problematiko. Tudi socialnozdravstvena komisija je imela dve seji. Organizirali smo več izletov, in sicer: 23. marca je 28 invalidov odšlo v Veliko Kladušo, 13. aprila si jih je 51 ogledalo Benetke, ravno toliko pa jih je 22. maja odšlo še v Lenti. Zaradi velikega zanimanja smo se 15. junija skupaj s 35 invalidi še enkrat odpeljali v Veliko Kladušo. Izpolnjevali smo tudi program za ohranjanje zdravja invalidov ter organizirali vrsto izletov za zdravje, kot je bil 13. junija v Izolo, kjer se je kopalo 36 udeležencev, kar 54 pa se jih je 27. julija odpravilo še v Laško. Članom smo omogočili tudi letovanja v Čatežu, ki je bilo od 23. do 30. junija. Za vsakega invalida je za izlet društvo prispevalo po 2.000,00 sit, za letovanje pa smo vsakomur podarili eno masažo telesa. V maju so člani upravnega in nadzornega odbora obiskali težke in starejše invalide po domovih ter v Domu starejših občanov v Kočevju in Ponikvah. Za težke invalide smo 18. avgusta v gostilni Urška v Zamostcu priredili tudi piknik. 40 naših članov se je 25. maja udeležilo tudi vsakoletnega srečanja invalidov dolenjske in belokranjske regije v Novem mestu, prav tako pa se je delegacija našega društva udeležila tudi proslav društev dolenjske in belokranjske regije ob njihovi 20-letnici. Prva je bila 18. aprila v Črnomlju, druga 15. junija v Trebnjem, tretja pa 24. junija v Novem mestu. Pohvalimo se lahko tudi glede zbiranja podpisov za referendum za interese invalidskih organizacij. Zbrali smo 310 podpisov, kar je glede na število članov našega društva zelo visoka številka v Sloveniji. Konec meseca septembra bomo organizirali izlet na turistično kmetijo v okolici Pivke. Prijave sprejemamo v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Upajmo, da se bomo imeli tako lepo kot na vseh dosedanjih izletih in srečanjih. Predsednik društva Alojzij Mihelič .Hešero ZAMOSTEC ZE DESETIC S T HARMONIKAŠI POLICIJSKA KRONIKA (od 24. 7. do 12. 08) V navedenem obdobju je Policijska postaja Ribnica obravnavala 24 kaznivih dejanj, 7 kršitev javnega reda in miru ter 20 prometnih nesreč. Tu je izbor nekaterih izmed njih: KRIMINALNA DEJANJA V dveh primerih smo obravnavali poškodovanje osebnih avtomobilov, katerima je neznanec poškodoval več delov. Na Travni gori in pri Novi Štifti so do sedaj še neznani storilci vlomili v štiri vikende in od tam odnesli več različnih predmetov. Občan iz Prigorice je prijavil, da so mu mladostniki na njivi ukradli nekaj storžev koruze. Ugotovljeno je bilo, da je omenjeni oškodovanec kasneje s kolom grozil enemu izmed mladoletnikov in bo zoper njega podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z nevarnim predmetom. V Ribnici je bilo vlomljeno v starejšo hišo, od koder so zmanjkale lovske trofeje. Storilca smo izsledili, trofeje pa vrnili oškodovancu. Še vedno obravnavamo kaznivo dejanje goljufije, ker dolžnik noče vrniti posojenega mu denarja. Neznanec je na železniške tire nastavil več kamenja, tako da se je vlak zaletel vanj, pri tem pa se je poškodoval motor lokomotive. Ob intervenciji v gostinskem lokalu v Loškem Potoku smo obravnavali tri kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari in pet kaznivih dejanj lahkih telesnih poškodb. Prav tako je med prepirom kršitelj udaril oškodovanko po obrazu, da je bila lažje telesno poškodovana. Obravnavali smo še tatvino reg. tablic ter poškodovanje okna in police na stanovanjski hiši. Neznani storilec je na njivi med Goričo vasjo in Otavicami izvršil tatvino ženskega kolesa rdeče barve, znamke ROG, neznanih številk. Obravnavali smo tudi 7 kaznivih dejanj izdaje nekritega čeka. Veliko ljubiteljev harmonike seje zbralo v Zamostcu, kjer je potekalo 10. tradicionalno tekmovanje harmonikarjev iz cele Slovenije pa tudi iz tujine. Že lepo vreme je prispevalo svoj del k dobro organizirani prireditvi. Z nekaj besedami je predsednik kluba harmonikarjev Franc Lesar pozdravil vse, ki so prišli igrat in poslušat na vrt gostilne Urška v Zamostec. Tekmovanje je povezoval član ansam-;j bla Vasovalci, ki je v sproščenem in zabavnem tonu vabil nastopajoče na oder - 24 tekmovalcev, od katerih je bilo sedem domačinov. Največ tekmovalcev je bilo v kategoriji do 12 let, in sicer 11. Prvo mesto je osvojil Tibor Derganc iz Novega mesta. V drugi kategoriji, od 13 -18 let, je bilo osem tekmovalcev, od katerih je prvo mesto osvojil Matic Ceglar iz Škofljice. V kategoriji od 18-45 let pa sta se srečanja udeležila le dva tekmovalca in komisija se je odločila dodeliti prvo mesto Marjanu Zupancu iz Ivančne Gorice. V skupini veteranov pa je zmagal najstarejši tekmovalec, Franc Škufca s Škofljice. Komisijo so sestavljali: Lado Krže (predstavnik kluba Urška), Stane Modic (Ljubljana) in Silvester Vlašič (član ansambla Vasovalci). Zmagovalci so prejeli lesene kipce harmonikarja, ki jih je prav za to priložnost izdelal domačin, znani rezbar Drago Košir mlajši. Prav tako je izdelal tudi spominske krožnike, ki so jih prejeli prav vsi ostali nastopajoči tekmovalci. Ker je bilo to 10. srečanje, je bila podeljena tudi jubilejna nagrada za desetletno sodelovanje, in sicer Antonu Kljunu iz Prigorice. Za konec so vsi harmonikarji skupaj zaigrali še Avsenikovo skladbo Na Golici. Tako se je uradni del srečanja končal. Za zabavni del srečanja pa so poskrbeli člani ansambla Vasovalci, da je bilo prijetno vzdušje med poslušalci do zgodnjih jutranjih ur. Ob tej priložnosti bi se za pomoč pri organizaciji te prireditve zahvalili Javnemu skladu za kulturne dejavnosti iz Ribnice, Transportu Stupica za avto-prikolico ter ne nazadnje tudi vsem, ki ste se prireditve udeležili. Franc Lesar, Klub harmonikarjev Urška Fotoarhiv 'Urška' KRŠITVE JRM V Sodražici smo posredovali, ko je izvenzakonski partner v pijanem stanju grozil partnerici. Ker je bilo pričakovati, da bo s kršitvijo nadaljeval, je ostanek noči prespal v prostoru za pridržanje na policijski postaji. V enem primeru smo obravnavali nespodobno vedenje lastnika lokala do policistov, ki so opravili kontrolo glede kršitev JRM in obratovalnega časa. V Ribnici je prišlo do spora med materama zaradi otrok, pri tem je bila ena še posebej predrzna in bo predlagana sodniku za prekrške. V gozdu sta se sprla mejaša glede podrtega drevesa in bosta zadevo reševala pri sodniku. Obravnavali smo tudi spor med zakoncema, spor med Romi v romskem naselju v Lepovčah ter prepir in pretep med mladoletniki. PROMETNOVARNOSTNI POJAVI Obravnavali smo 3 prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti ter dve nesreči zaradi prekratke varnostne razdalje. Ena izmed njih je bila na lokalni cesti Dolenja vas - Rakitnica, povzročil pa jo je voznik osebnega avtomobila zaradi napačne strani vožnje. Vozil je tudi z 2, 64g/kg alkohola v krvi. Obravnavani sta bili prometni nesreči zaradi napačne strani vožnje ter neupoštevanja prometnega znaka. Povzročitelja sta vozila brez vozniškega dovoljenja. Na lokalni cesti pri naselju Sajevec pa je pred vozilo nenadno skočila košuta. V nesreči sta bila voznica in sopotnik lažje telesno poškodovana. OSTALI POJAVI Ob kontroli gostinskih lokalov je bilo v dveh primerih ugotovljeno, da sta odprta po dovoljenem obratovalnem času in bosta napisani poročili na inšpekcijske službe. V Gornjih Lepovčah so trije romski psi napadli nemškega ovčarja, ki je ležal pred domačo hišo. Občan iz Otavic pa je prijavil, da se ovce, ki so last Romov, pasejo po drugih travnikih in delajo škodo. V Jurjeviči je prišlo do požara na gospodarskem poslopju, ko se je lastnik s traktorsko prikolico zaletel v del električne napeljave in pri tem povzročil kratek stik. Nastala je večja materialna škoda. V naselju Lepovče se je 25. 7. v jutranjih urah pojavila medvedka, ki se je zelo nenavadno vedla; se zaletavala v hiše, drevesa in ograje. Medvedko je uplenil lovec iz LD Ribnica. V istem naselju je bil medved opažen še enkrat, tokrat v večernih urah 31.7., vendar pa kasneje o njem ni bilo več sledu. Mirko Ješelnik komandir PP Ribnica .Hjbšbfo 33 šema ■ runoci 1 o fl . v < o FRANC KOŠIR, suhorobar iz Kota pri Ribnici Ninin dedi (ata) je v svojem prostem času polno zaposlen. Poleg kmetovanja se še vedno veliko ukvarja s suhorobarstvom. N o r z * Ko je gospod Franc Košir, suhorobar iz Kota pri Jurjeviči, sedel na svoj vrtljivi stolček in začel prikazovati postopek ročnega izdelovanja rešeta, je v prostoru zavladala taka tišina, da bi se še najmanjši oblič slišal, če bi padel na preprogo. In v nekaj vztrajajočih trenutkih tišine smo lahko dojeli, za kaj pravzaprav gre: za tihotno delo, polno potrpežljive vztrajnosti, marljivosti, ponavljajočih se gibov in prijemov..., kot bi predli časovne nitke..., pa vendar v vsej svoji umirjenosti toplo domačno, preprosto in prijetno: kot iz starih časov..., kot iz pravljic... Gospod Franc Košir nas je obiskal v šoli, s seboj pa je prinesel same zanimive predmete, kot je, denimo "sponkač" na vzvod, ki je videti kot stojalo, deluje pa tako, da se sila teže preko stopala prenese na spenjalo, s pomočjo katerega se sponka obdrži lepo in na pravem mestu v lesen- T r A em obodu. Naše zanimanje je pritegnila razstava drobnih pripomočkov za izdelavo večjih ali manjših sit in rešet, ki si jih je suhorobar pripravil, da so mu bili pri roki. čudili smo se lepo oblikovanim obodom različnih velikosti, ki so jih že prej pridobili iz svežega jelovega oz. bukovega lesa, sušenega na prepihu, opazovali pa smo tudi mreže različnih kvalitet: pocinkane, nerjaveče, plastične. Gospod Franc Košir iz Kota pri Ribnici ne bi bil pravi suhorobar, če ne bi svojega obiska polepšal še s krošnjico za "Urbančka" in čedno zbirko zares imenitnih sit in rešet, ki se uporabljajo za različne namene: sejanje moke, žita... Nekaj posebnega med siti je tako imenovano "pekovsko", saj nima navadnega križa preko mreže, napete čez dno, pač pa iz žice prav umetelno oblikovano zvezdo. Takoj za njim smo občudovali še "livarsko sito", ki ima leseni del dvojno utrjen in mu pravijo tudi "dupler". Med prinesenimi rokodelskimi umetninami je bila pogledu prijetna zajetna in v celoti lesena reta, dandanašnji namenjena bolj za okras, nekdaj pa uporabna za "vejanje" oz. odstranjevanje plev, danes pa lahko za sušenje zelišč...Ta izdelek ne sodi več na delovno področje našega gosta, saj on v prvi vrsti izdeluje prav rešeta in sita. Da pa je to res, nam je, priden kot mravlja, dokazal na kraju samem. Cisto za vse otroke našega razreda nam je v eni šolski uri izdelal tudi po več site, kajti preizkusili smo in ugotovili, da ga ni čez mojstra! Samo redkim (lahko bi šli k gospodu v uk, saj imajo očitno v sebi nekaj tega talenta!) je podvig, izdelati pravo malo sitce, uspel. Priznati moram, da tudi meni ni šlo najbolje, tako se mi je gospod Franc Košir prav prikupil, ko mi je poklonil rešetce in sito. V zameno za njegov trud smo mu vsaj narisali suhorobarja ali zdomarja, za slovo pa mu po njegovi izbiri zapeli tisto lepo domačo ljudsko pesem: V dolinci prijetni. Našega gosta smo še poprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj v zvezi z njegovim delom. O tem si lahko preberete v nadaljevanju. Koliko let ste že suhorobar? (Blaž, Tadeja, Maja T.) Ljubiteljsko se ukvarjam s sitarstvom od otroških let. Koliko časa delate en izdelek? (Tim) Odvisno od izdelka. M Kje (od koga) ste se tega dela naučili? (Simon, Danilo, Manca, Nina, Sara) Od svojega očeta. Koliko časa ste se to učili? (Ines J.) Bil sem vedno poleg. Pri tem se naučiš. Kaj izdelujete od suhe robe? (Timotej, Manca) Sita, rešeta, tudi krošnje. Ali je to vaš poklic? (Sara, Tadeja) Ne. Ali imate poleg te službe še kakšno? (Anja T.) Sem upokojenec. Kaj vse delate? (Simon, Nina, Nejc, Anja O.) Na kmetiji pomagam sinu in izdelujem sita. Ali je težko izdelovati suho robo? (Tim) če si navajen, ni težko. Kako se počutite, ko opravljate to delo? (Simona) To delo me sprosti. Je za vas prijetno delo, ko izdelujete na primer rešeto? (Anja T, Anja O., Sara, Tadeja) Izdelati rešeto in vsa sita - je prijetno delo. Ali delate to delo vsak dan? (Manca, Simona, Miran) Ne. Je veliko zaslužka? (Sara, Tim, Danilo, Anja T.) Ne. Kdo kupuje vaše izdelke? (Sara) Izdelki gredo po vsej Evropi. Ali vsak dan prodajate robo? (Danilo) Ne. Ali ste kaj hodili po svetu in na katerih sejmih ste že prodajali? (Timotej, Simona) Bil sem v Nemčiji, Avstriji, Italiji in po Sloveniji. Kako ste se počutili, ko ste bili na obisku v drugi državi? (Miran) Je prijetno, vendar težko zaradi neznanja tujega jezika. Kaj delate v prostem času? (Sara) Nikoli ga nimam... Ali ste že veliko prevozili s konjem? (Urška) Kot otrok... Ob obisku tega zanimivega gosta sem se tudi sama spomnila, kako je moj pokojni ded Ludvik Govže izdeloval s pomočjo stružnice drobcene spominke za mali "rib'nški pušeljc". Nam, otrokom, pa je bilo tako vabljivo priti kdaj v njegovo delavnico in se igrati v žaganju z ostanki, ki niso bili primerni za prodajo... Dobljeno znanje se je v preteklosti - predvsem po rodovni liniji - prevzemalo in na novo obogatilo. Lahko bi se reklo, da se je prenašalo iz roda v rod kot nekakšno ljudsko izročilo, da pa mu je novi čas dodajal še nove obraze, ki se začenjajo prilagajati potrebam sodobnega trga. Tako je med suhorobarji, ki so se ali se še ukvarjajo z lesostru-garstvom, tudi moj stric Vinko z Brega, pa gospod Anton Govže iz Zapotoka , Govžetovi iz Sušja... Spominjam se znova dedove skromnosti, pa skrbi stare mame, ko je drobne predmete nesla k izdelovalcu, ki je znal "vezati pušeljc", in v napetosti trepetala, ali bodo izdelki ustrezali ali ne in kolikšno bo skromno plačilo, ki ga bo dal prodajalec kot le manjši delež izkupička od prodaje. Mi, otroci, pa smo bili takrat navdušeni nad malimi umetninami, ki so nastajale s pomočjo različnih dlet, ko jih je ded spretno "vrtil" v rokah in smo komaj čakali, da odreže majceno skledico, "kelšek", valjarček... z vrteče se lesene palice na stružnici... Strnila v celoto in fotografirala: Polona Golouh, prof. raz. p. .Keše ra O, TI SREČNO MOJE OTROŠTVO! Vzgojiteljici Sabini Starc in varuhinji Adrijani/Blanki Pucer še enkrat prisrčna zahvala za skupne ure, ki sta jih delili z našimi otroki. Vsi starši smo se jima iskreno zahvalili že na zaključnem srečanju v Otavicah pri jelenih, kjer smo preživeli čudovito poletno popoldne, ki se je podaljšalo v večerne ure. Piknik smo organizirali in izvedli starši. Lastnik pri- -jetnega doma pri jelenih g. Andoljšek pa nam je — za ta dan omogočil brezplačno uporabo vseh prostorov. Prav vsak izmed nas je dobrovoljno prispeval po , svojih najboljših močeh, da je bilo to popoldne gSJ pravzaprav nepozabno. Upamo in želimo si, da tudi za Sabino in Blanko, saj je že prišel trenutek, ko nam je težko - posloviti se. Slovesu sledi snidenje: novo sožitje z naslednjo generacijo v novi skupini. Otroci, ki so medtem prerasli vrtec, pa prihajajo v objem "čisto prave" učiteljice. Za otroke, ki so končali malo šolo, je napočil čas urejanja spominov in miselne, pa tudi materialne priprave na čas obveznega osnovnega šolanja. Obstajajo knjige, v katerih avtorji želijo poudariti pomen prvih let otrokovega bivanja, razvoja, rasti, spoznavanja, učenja in druženja z vrstniki za nadaljnji razvoj osebnosti, kot tudi za razvoj oz. oblikovanje njegovega življenja in umetnosti sobivanja z ljudmi. Nekoč bodo mladi že kot odrasli morda prišli do ugotovitve gospoda s sivo brado Roberta Fulghuma: "Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu." Starši iz skupine Mravljic smo opazili trud vzgojiteljice Sabine in varuhinje Blanke, da bi bilo našim otrokom otroštvo čim bogatejše, zanimivo, prijetno, saj sta si vztrajno prizadevali omogočati mini otrokom številne izkušnje, povezane z učenjem preko različnih iger oziroma pestrih dejavnosti v mnogih kotičkih. Z otroki sta se tudi veliko pogovarjali, jim omogočali priložnosti za spontano razvijanje posluha, govora, likovnega in gibalnega izražanja ter spodbujali njihovo ustvarjalnost. Ob priložnostih, kot so skupne predstavitve otrok staršem, planinski pohodi, plavanje..., sta se tvorno povezovali z vzgojnim timom vijoličnega vhoda (Darka Knafelj in Bernarda Topolnik) ter z vodjo programa Korak za korakom Darjo Šilc, kot z mnogimi (tudi zunanjimi) sodelavci, ki so želeli s svojim znanjem obogatiti spoznavni svet otrok ali jim nuditi večje ugodje in udobje (pogostitve, obiski na domu, izdelava igrač, ipd.). Na predlog staršev sta med drugim vključili v otroški vsakdanjik v vrtcu redno umivanje zob po vsakem obroku, za nas starše zelo dobrodošlo, tako rekoč neprecenljive vrednosti, v prvi vrsti pa seveda za otroka, četudi se ta pomena le-tega sprva še ne zaveda povsem. Z najmlajšimi je to opravilo naporno, zato smo veseli, da sta vzgojiteljici na vijoličnem vhodu to navado vpeljali. Lažje je otroku razložiti, da to spada k obedu, če povsod, kjer jedo, sledi čiščenje zob, kjer pa tega ni mogoče (gostilne), pa si vsaj izplaknejo usta z vodo. Vemo pa, da je človeku za zdravje potrebno tudi vsakodnevno gibanje na svežem zraku, gibalne dejavnosti, zdrava prehrana, sprostitev... In priznati je treba, da našim otrokom z vstopom v vrtec to ni bilo odvzeto. Tako smo lahko zadovoljni, da f, so bili vključeni v program Korak za korakom, ki je s svojo metodologijo to predvideval. Otroci se bolj kot v običajnih programih lahko I izražajo v skladu s svojo osebnostjo, naučijo se * sprejemati in tolerirati drugačne od sebe, nekoliko pa se seveda tudi obrusijo drug ob drugem, posebej svoje slabe lastnosti, ki naletijo na slab odziv. Pohvaliti je treba vzgojiteljice in varuhinje, ker so svoje delo dobro, prizadevno in korektno m izpeljale. H Vemo, da se tudi druge vzgojiteljice in varuhinje trudite po svojih najboljših močeh v dobro otrok. Zato naj lepe besede veljajo tudi vam. Vodstvu vrtca, ki skrbi za sožitje zaposlenih in otrok, je najlepši kompliment izrekla mamica, ki so ji predlagali, da bi ob službi v Ljubljani vozila otroka s seboj. Rekla je: "Ampak noben vrtec ni tako dober in prijazen do otrok kot naš v Ribnici." Polona in Ladislav Golouh Foto Polona Golouh k n RISE IN GRADOVI Igraje svojevrstna, svobodna in ustvarjalna dejavnost. Vpletena je v življenje vseh otrok. Otroci se igrajo zato, da zadostijo notranji potrebi. Značilno za vsako igro je, da je otrok v njej udeležen. V otrokovi igri se sprosti domišljija. Otrok v igri sam krmari svojo domišljijo, dela tako, kot je njemu všeč, zato je igra povezana z njegovim zadovoljstvom... Igrače iz naravnih materialov, zlasti iz lesa, pa imajo otroci še posebno radi. Lešje topel, domač, mehak in dišeč ter zdrav za igro, otroka pa zbližuje tudi z naravo in ustreza zdravstveno-higienskim zahtevam. S takšnimi igračami pa so nas razveselili Zajkrajškovi iz Sajevca. Vsaki skupini v ribniškem vrtcu so podarili hišo in grad iz lesa. Otroci ob teh igračah zelo uživajo, sestavljajo, povezujejo, dograjujejo in se prepuščajo svoji domišljiji. V imenu vseh otrok in vzgojiteljic se družini Zakrajšek zahvaljujem za kvalitetne igrače, ki so jih prispevali našim najmlajšim in z njimi popestrili ter obogatili njihovo igro. Tekst in foto: vzgojiteljica Andreja Marolt &BŠSTO ^5 los «>ir>ue>iiri njLayvs < >«i ai E‘ixi^z>e ci ixi ■■■■■■■■! < Živeti ‘po ameriško’ Čeprav je minilo že kar nekaj časa od mojega prihoda iz Združenih držav Amerike, po katerih sem se potepala z Mihom Č., sem se kljub temu odločila zliti nekaj svojih občutkov na list papirja. Ker list prenese vse, se tudi na moje razmišljanje ni prav nič pritoževal. Mešanica vsega po malo Če začnem z dejstvom, da se je po terorističnih napadih na Ameriko v tej deželi marsikaj spremenilo, nam kljub tej spremembi ostaja znano, da je ameriška zemlja tisti del našega planeta, ki bi ji lahko rekli "mešanica vsega po malo"! Po svetu vlada prepričanje, da so vsi Američani debeli in jedo le hitro hrano, ki jo vsi poznamo pod zloglasnim imenom fast food (in se sploh ne zavedamo, da živimo v Sloveniji in bi lahko pogosteje uporabljali slovenski izrazi). Glede debelosti bi želela napisati takole: "Izjeme, ki jih je kar nekaj, potrjujejo pravilo." Mojo pozornost je pritegnil njihov odnos do hrane. Osebno me je zelo šokiralo, ko sem videla poln krožnik hrane, ki je letel naravnost v lijak in to takšen, ki zmelje hrano in se potem ta nalaga v skupnem zbirališču. Pri nas se to uporablja šele v novejšem času. Dejstvu, da debelost nastane zaradi nezdrave hrane, moram pripisati tudi znanstveni dokaz, da je zelo velik povod za debelost "kdaj in kje" zaužiješ to preobilno hrano. Američani na to niso posebej pozorni. Vsakodnevne večerje, preobilne seveda, te kaj hitro pripeljejo do preobilne debelosti. Vse za TV in računalnik! Tudi nekaj razvajenih malčkov sem imela priložnost pobližje spoznati. Zopet šok. Majhna sobica, v kateri ne veš, kaj kam spada. Čigavo je kaj in predvsem vprašanje, kolikokrat je malček to igračo sploh prijel v roke. Žalostno je tudi to, da so vsi ti otroci zaljubljeni v računalnike in televizijo. Prav presenečena sem bila ob besedah desetletnega dečka, ki je dejal takole: "Mami, letošnja 2 počitniška meseca bom preživel kot 'coach potato," kar po naše pomeni, da bo dan za dnem preždel pred televizijskim ekranom. Ni čudno, da mora veliko Američanov obiskovati psihiatra, imeti osebnega trenerja ali celo oditi v bolnišnice, ki so namenjene ljudem s takimi težavami. Starost je lahko tudi lepa Pa naj nekaj vrstic namenim tudi upokojencem in starejšim ljudem. V Sloveniji mnogi ljudje mislijo, da je za njih ob upokojitvi konec kariere, konec družabnosti in podobno. Pri Američanih pa je to nekoliko drugače. Zelo veliko izmed njih je še bolj aktivnih kot v času kariere. V spominu mi je najbolj ostala 84-letna gospa, ki je pred leti izgubila soproga, in si sedaj svoj čas zapolni takole: Preselila se je v dom upokojencev, v katerem živijo starejši, ki se lahko sami oskrbujejo. (Na našo žalost pri nas takšno ustanovo najdeš zelo težko.) Gospa je zelo aktivna, saj redno karta, hodi na različne plese, se dobiva s sinom na kosilu in obiskuje prijatelje. Od vsega tega pa me je najbolj presenetilo, da vsako leto odide na počitnice v Arizono, ki je približno 1000 km stran. Poudarjam, da sama vozi avto. Način življenja mlajših upokojencev je nekako podoben našemu. Nekateri so bolj, drugi manj aktivni. Večina jih svoj prosti čas porabi za razna potovanja, ki so zelo velikokrat usmerjena v Evropo. Prav čudno se jim zdi, če rečeš, da nisi še nikoli obiskal Francije. Njim se zdi razdalja podobna nekajurni vožnji po avtocesti in že se pred teboj razprostre Pariz. Njihov življenjski vsakdan je namreč poln dolgih voženj v službo ali po drugih opravkih. Kariera, dom, družina Pa naj nekaj besed namenim tudi obdobju življenja, ki ga Američani namenijo karieri. Javnomnenjska raziskava bi pokazala, da Američani cel božji dan preždijo na delovnem kaj od tega narediš narobe, lahko v hipu in nevede ogroziš učenčeva narodnostna in druga čustva in zna se zgoditi, da se boš zaradi tega moral zagovarjati na sodišču. Kikoli tujec med tujci Ko ravno omenjamo narodnostna čustva, mi je bil zelo všeč njihov odnos do tujcev. V bistvu tam sploh nisi tujec. Nekateri so se bolj drugi manj zlili z družbo, vendar je tam tujec ali domačin lahko vsak. Domorodni Indijanci so vse redkeje opazni v tej gmoti in to se kaže tudi v ljubeznih. Ljubezni se ne da upreti, pa ne glede na to, ali so dekletovi starši indijanskega, fantovi pa mehiškega porekla. Kemija pri tej zadevi prevlada. Velikokrat se še v sodobnem času zgodi, da starši oporekajo taki zvezi, vendar jim zelo redko uspe prepričati sodobne otroke k razdoru take ljubezni. Če želite tudi vi nekega dne obiskati Ameriko, ki je nekoč veljala za deželo prihodnosti, danes pa si tega ne bi upala trditi, vas vseeno lahko navdušim z dejstvom, da boste skoraj povsod dobrodošli, ne glede na to, ali ste študent, bogat poslovnež ali čisto preprost kmetovalec. Sprejeli vas bodo povsod; ni pomembno ali živijo v avtodomu, prelepi velikanski hiši ali v čisto navadnem stanovanju. mestu. Bolj seznanjeni pa bi dejali, da je sistem zelo podoben evropskemu, in sicer osemurni delavnik s pol- ali enournim odmorom za malico. Do takšnih in drugačnih karier jih privede seveda šolski sistem. Z enim stavkom povedano: veliko lažje kot pri nas. Med mojim bivanjem v Ameriki mi je bilo dano, da sem kar en mesec bivala pri upokojeni profesorici. Po njenih pričevanjih lahko potolažim slovenske profesorje, da je pri nas odnos učenec - profesor odličen. Zaradi te ogromne mešanice ljudi moraš kot profesor zelo zelo paziti, kaj boš komu rekel, kako ga boš pogledal in kakšno vprašanje mu boš zastavil. Če Svoje pisanje sem začela z mislijo na narod, ki sem ga poimenovala "mešanica vsega po malo", pa naj tako tudi zaključim. Naši pradedje so se selili v Ameriko tako rekoč s trebuhom za kruhom, ali z drugimi besedami povedano: vodila jih je neskončna želja po boljšem življenju. Vsi ti pogumni ljudje so ustvarili Ameriko in ji dali pečat, katerega majhen košček pripada vsakomur, tako meni kot tudi tebi. Maruša Prelesnik $ešsro iwzvoj solstva v Ribnici V LETIH 1941 DO 1974 Piše: mag. BRANE KOZINA Stanje na področju šolstva v Ribnici 15. oktobra 1945 Obe osnovni šoli (deška in dekliška) sta združeni pod enotnim vodstvom. Skupaj je vpisanih v šolo 553 otrok, ki jih poučuje 7 učiteljic in en učitelj. Šolsko poslopje je v fazi obnove, v decembru se predvideva vselitev v adaptirane prostore. Šola razpolaga z malo učili, inventarja skoraj ni. Otroci imajo slabo podlago, po osvoboditvi se je glede vpisa gledalo le na starost, ne na znanje. Manj nadarjeni učenci težko dojemajo snov. Odprtje nove šole je bilo 5. decembra 1945. Proslava za OŠ in nižjo gimnazijo, ki je v zgradbi zasedla 4 prostore, je bila skupna. Pouk se je začel naslednji dan. Zaradi pomanjkanja prostora je bila ena učilnica še v hiši trgovca Radoniča. Šola je imela 12 oddelkov in 16 učiteljev. Šolski upravitelj je bil Ladislav Furlani, učitelji pa: Krista Kmet, Pavla Kos, Anka Debeljak, Janez Debeljak (bol. dopust), Slavka Zupanec, Vida Špan, Karolina Kersnič (tečaji), Marica Mohorič, Štefanija Arko, Branislava Gojkovič, Franja Fric, Marija Oražem, Ana Vanič, Ljudmila Bregar, Mara Lovšin. Med letom je prišlo do precejšnjih kadrovskih sprememb (novi dekreti za premestitve, upokojitve. ..). Šolski upravitelj Furlani je bil premeščen v Kočevje, njegovo mesto je prevzela Gojkovičeva, v maju pa učiteljica Pavla Kos. Upokojila se je Stanislava Zupanc, v Maribor pa je bila premeščena Vida Špan. Skupaj je bilo vpisanih 582 učencev, 306 dečkov in 276 deklic. Učni uspeh prve povojne generacije je bil zadovoljiv. Vzroke gre iskati predvsem v slabi učni podlagi učencev, nekateri učenci so bili zaradi starosti premeščeni v višje razrede, a snovi niso obvladali. Pozimi veliko otrok zaradi pomanjkanja obleke in čevljev ni obiskovalo pouka. V glavnem pa se je vsem učencem poznala delna ali popolna prekinitev pouka v času vojne. Na šoli je bila ustanovljena močna pionirska organizacija (skupaj 540 članov). Udeleževali so se predvsem udarniških akcij pri obnovi porušene Ribnice, sodelovali pri raznih prireditvah, ustanovljen je bil pionirski pevski zbor, sodelovali so pri pogozdovanju in v tednu fizkulture. Šola je uspešno sodelovala pri organizaciji različnih proslav (Prešernov dan, obletnica ustanovitve O F, 1. maj - praznik dela, 9. maj -praznik zmage, Titov rojstni dan...). Konec novembra je Ribnica sprejela 39 'Bosancev1 (27 dečkov in 12 deklic), v starosti od 5 do 14 let, ki so bili razmeščeni pri družinah v Ribnici in okoliških vaseh. Otroci so se spomladi sicer v glavnem vrnili domov, tisti, ki niso imeli staršev, pa so ostali tu. Posledica tega je bila, daje bil ustanovljen posebni razred za "Bosance", ki ga je poučevala Anka Debeljak. Zdravstveno stanje učencev je bilo 'zadovoljivo' razen primerov mumpsa, garij in ošpic. Šola je prejela v šolskem letu od Rdečega križa 12 kg sladkorja, 10 parov nogavic, 30 parov čevljev in 10 m blaga. Vse je bilo razdeljeno "najpotrebnejšim". Zaradi pomanjkanja šolskih beril sta kot pomoč pri pouku služila 'Ciciban' na nižji in 'Pionir' na višji stopnji. Zaključna proslava je bila skupna za osnovno šolo in nižjo gimnazijo v Fizkulturnem domu. Najboljša učenka na šoli je bila Ana Kozina. V dar je prejela knjigo. Šolsko leto 1946/47 je bilo po vojni prvo, ko je bil vsaj za silo omogočen normalen učni proces. Vsaj za silo so bila adaptirana šolska poslopja, natisnjenih je bilo vsaj za tedanje razmere kar nekaj šolskih učbenikov, ki so 'nadomestili neustrezne' iz obdobja pred letom 1945. Pomanjkanje učiteljev so kar nekaj povojnih let skušali nadomestiti z učitelji tečajniki, ki so se izšolali na kratkih tečajih, kjer pa so v glavnem največ pozornosti namenili ideološkim problemom. Dne 11. junija je bil sprejet zakon o obveznem sedemletnem šolanju. V jugoslovanskem okviru je bilo to nekaj popolnoma novega. Ta reforma je slovenskim šolam več škodovala kot koristila, kajti nekritično prenašanje zgledov z vzhoda in popolna centralizacija vplivali na spremembo učnega načrta in sta zavirali pobude pedagoških delavcev. Pouk tradicionalnih zahodnih jezikov je zamenjala ruščina. čeprav se je šol. leto pričelo 1. septembra, pa je bil čas do pouka, ki se je začel v ponedeljek, 16. septembra, namenjen vpisu učencev, pripravi na pouk, konferencam... Tudi to šolsko leto si je OŠ delila prostore z nižjo gimnazijo; obe sta imeli po štiri prostore, OŠ pa še en razred pri Radoniču. Skupaj je s poukom začelo 12 oddelkov, od prvega do petega razreda, šesti in sedmi razred pa sta zaradi pomanjkanja prostorov začela s poukom šele v drugem polletju, ko je nižja gimnazija izpraznila dva razreda in se vselila v novo stavbo. Pouk je potekal dopoldan in popoldan. Skupaj je bilo vpisanih 507 učencev, od tega 267 dečkov in 240 deklet. K temu pa je potrebno prišteti še 55 ponavljal cev, ki pa jih je statistika vodila v 'posebnem stolpcu'. Prvi razred sta sestavljala dva oddelka, drugega trije, tretjega dva, četrtega trije, petega dva ter šestega in sedmega po en oddelek. Število učencev po razredih je bilo zelo različno. Tako je bilo v sedmem razredu skupaj le osem učencev, medtem ko so jih imeli oddelki drugih in tretjih razredov od 42 do 48. Na OŠ je v tem letu poučevalo skupaj 14 učiteljev. Šolski upravitelj je postal Janez Knol. Vse proslave so se organizirale skupaj z nižjo gimnazijo. Zaradi pomanjkanja časa in še vedno velikih razlik v znanju snovi so bili šolski izleti zelo omejeni - le na širše območje Ribnice. Prvič je v Ribnico prišla tudi potujoča knjižnica, ki je bila zelo lepo sprejeta. Predstavljene so bile že knjige, ki so bile izdane po osvoboditvi. Tudi v tem letu so bile proslave (osvoboditev Beograda, Prešernov dan...). Tudi na ribniški šoli je bila ustanovljena šolska zadruga, vendar je bila kmalu ukinjena (po nalogu Ministrstva za prosveto). V šolskem letu 1947/48, ki se je pričelo s šolsko proslavo, je bilo vpisanih 525 učencev; 297 dečkov in 228 deklic. Ponovno so se pokazale velike razlike v številu učencev. V sedmem razredu sta bila npr. le dva, medtem ko se je število v prvih petih razredih gibalo med 88 (5. razred) in 119 (lin 3. razred). Prišlo je do nekaterih personalnih sprememb (premestitve, upokojitve, novi nastopi... Med drugimi v tem šolskem letu nastopi službo učiteljska pripravnica Milena Borovec). Šolski upravitelj ostane Janez Knol. Dne 5. oktobra je bil v Ribnici okrajni festival dela, kjer je pri organizaciji veliko sodelovala tudi šola. Pripravljena je bila razstava, ki je prikazovala povojne uspehe v industriji, obrti, kmetijstvu... Sledil je fizkulturni razvoj. Nastopili so pevski zbori, folklorne skupine... Na šoli je bil trimesečni tečaj za trgovske pomočnike. Udeležilo se gaje 60 tečajnikov. Spomladi se je začela obnova zunanjosti šole (fasada) ter urejanja okolice, kupljene so bile tri šolske table, nove klopi in stoli, popravili so stranišča. Konec šol. leta 1947/48 je šola štela 503 učence, od katerih je bilo 389 pozitivnih, trije so bili neocenjeni, kar 111 učencev pa ni izdelalo razreda (skoraj 1/4, ali 22,45%). Nadaljevanje prihodnjič S0LSTV0 X RIBNICI V LETIH 1945 DO 1947 II. del .Rešeto 3? >1JL1S ■ C1 »«r* JI ■ S ‘ P [5*J*»!»*J»'J»!l > *•? ’**- ■ ■'' m m j 8 » X * . > lil p ‘ « f a » . g ^ T m w' * » r Zrn * I * <, P Ä * Jt> .0 V * ^ p .«S ^ :.i. « ! •! v - K _ sl ^.'•' >* 11 * ^■ v A * V^- # e >« 1 m - <1 v *, < ■ . % , ^i%' P| ®11 || v -kf,^‘. •», • <♦ ' g>1 . %• »»•” A* I,. S *, < >: <• v,* *'.-| *■* - < » '.,:' •_* * << • 'J:*:*:* '0*0. ileü I ^ Wl* s % ? v v p , A ^ p -S W i ^1* * # ♦ V I. . ^ V v ! I I ^ p V ***'** * vil :ti i t # > p, P ^ S ;§> v* t •- u I * e ;«l 11 S W v *. i ^« “i ^ F ’. # | ,v v # ,"' i 1 * -1% ..-l- %- 4 » |{ M' IV 1 \ 1 • v,/’^ # • ♦ ; * s * X I k,, ••*;; k %* * " i * , « - X* #• v . > - ■« -i» ^ * 1 v$•. g ,*i.'» g|#g. 1 V •Ji-r 5l!lvtiisp “ Ä , y . / ^4 w 'tv;; 4 , » t. r^zr 1 ' /.'1 <: >• % r ., * r . . «t f M ""/i 4 jr J, V- r-4 »f-- V Hni,'’**■•• x_ r 7 F ul RV> / • X5V^iW^‘*lvv .V ’ , X„;»^.. • • .v> ,v- ••■.fÄ* 'V» r) ■ *«tf •■S. s • i V , 'z »- ,> ** * t. # „ v, * c ;* *X . ‘* Z/ v f1 ^ '* *' ’ #- ' F0 ' » v * > -*'1 ' , » - **• *< ■4»"*" * 6^*" , ■ > k »k * ,T a»"1 f <- gp' *